Tednik
Gl^siioiŠocialiiličnevZ^^
Ptuj, 9. februorja 1968
Št. 6 Leto XXI.
Izvod 0,50 N din, 50 S itn
TE DNI
PO SVETU
PREDSEDNIK
TITO V AFRIKI
Potem ko je obiskal predsed-
nik Tito svoje azijske prijate-
lje v Afganistanu, Pakistanu,
Kambodži in Indiji, je na poti
v Afriko mimogrede obiskal-
Južni Jemen, nato pa Etiopijo,
kjer je imel s cesarje.n te dr-
žave Selassijem in njegovimi
sodelavci več političnih razgo-
vorov.
Zadnje dni pa je predsednik
Tito v Egiptu, kjer je najprej
obiskal ogromen asuanski jez
ter si ogledal dela pri tej veliki
investiciji. Tam se je sešel že
s predsednikom Naserjem ter
začel z njim uradne politične
razgovore.
Zadnja pot dr. Ivana
Ribarja
v ponedeljek so pokopali na
zagrebškem pokopališču Miro-
goju posmrtne ostanke prvega
predsednika AVNO.J, poznejše-
ga predsednika prezidija zvez-
ne ljudske skupščine, znanega
političnega delavca dr. Ivana
Ribarja.
Konferenca OZN
o trgovini in razvoju
Predsednica indijske vlade
Indira Gandlii je pričela v New
Dclhiju drugo konferenco OZN
o trgovini in razvoju, ki bo
trajala ob prisotnosti predstav-
nikov 132 dežel do konca marca
tega leta.
Delhijska konferenca je naj-
večji zbor doslej, na katerem
so posebno vidna prizadevanja
predstavnikov tako imenovane
skupine 77, ki jo tvorijo izključ-
no izvenevropske dežele v raz-
voju in Jugoslavija.
V pripravah skupine 77 pa
tudi sedaj v New Delhiju je
imela posebno vidno vlogo ju-
goslovanska delegacija s članom
zveznega izvršnega sveta Jane-
zom Stanovnikom na čelu. Ta
je sicer izjavil, da delhijska
konferenca ni ravno v najugod-
nejših razmerah za razvoj tr-
govine in gospodarstva. Znano
je, da je zabredlo več držav,
celo finančnih velesil, v zad-
njem času v finančne težave.
Na drugi strani pa so vse večja
nasprotja med industrijsko raz-
vitimi deželami in deželami v
razvoju, v krizo pa je prišlo
tudi sodelovanje med vsemi go-
spodarskimi območji v svetu
ne glede na stopnjo razvoja in
družbene sisteme posameznih
dežel.
Južni Vietnam v p-iamenu
Američani so doživeli v Juž-
nem Vietnamu pred kratkim
svoj najbolj črn dan v tej de-
želi, ko so se morali boriti celo
za sedež svoje komande — za
Sajgon. Ameriški vojaki so mo-
rali dobesedno napadati lastno
ambasado, da bi jo zavzeli na-
zaj od južnovietnamskih bor-
cev. Tako ni nobenega dvoma
več: južnovietnamske sile so
sprožile splošno ofenzivo na vsa
večja mesta Južnega Vietnama.
Sajgon je bil ves dan v plame-
nih. Američani so ga do pred
kratkim zgrajevali kot svojo
trdnjavo, sedaj pa so morali
metati bombe na posamezne de-
le mesta.
Nenadni generalni napad je
presenetil celo glavnega ko-
mandanta ameriških sil v Viet-
namu, J^i je izjavil, da so na-
padi diverzantska akcija pred
splošno invazijo iz Severnega
Vietnama. Tak razvoj dogodkov
ni šokiral samo Američanov v
Vietnamu; prvo noč po napadu
je bil predsednik ZDA Johnson
vso noč pokonci, ker je bil v
stalnem kontaktu s komandan-
, tom in ambasadorjem v Sajgo-
nu.
danes
v tedniku
streha nad tržnico —
Z. stran
Rešitev v samoprispevku
— 3. stran
Predlog za novi datum
ptujskega občinskega
praznilia — 4. stran
Sestavili s področja kul-
ture — 5. stran
Zgodovinslii sestavki —
C. stran
Za vsakogar nekaj —
7. stran
Asfaltiranje ceste Ptuj-Radgona:
REFERENDUM ZA CESTO
IN BOLIŠE ŽIVLJENISKE
POGOIE
Ker je asfaltna mrzlica, ki je
že lansko leto zajela skoraj ce-
lotno območje ptujske občine, —
zelo razveseljiv pojav v našem
družbenem življenju — je zato
prav, da o teh premikih obve-
ščamo javno sproti. Asfaltiranje
ceste Ptuj—Gomila—Radgona je
po teritorialni razdelitvi pri na-
šem listu pač v moji novinarskj
pristojnosti in mi naj bralci
oprostijo, če na tej cesti dvigam
morda že preveč prahu.
Priprave" na referendum z
uvedbo 20 odst. samoprispevka
za asfaltiranje cosle Ptuj—Rad-
gona se bližajo h koncu. Na vseh
sestankih, ki jih jo sklical pri-
pi'avljalni odbor za asfaltiranje
ceste, so občani v absolutni ve-
čini izrazili pripravljenost po-
maeati s samoprispevkom, da se
ta cesta prične čimprej asfalti-
rati. So za razpis referenduma —
kjer bodo glasovali za uvedbo
samoprispevka od katastrskega
dohodka in osebnih dohodkov.
Kolikor bo referendum uspel —
v kar skoraj ne moremo dvomiti,
bodo ta 4-letni samoprispevek
nalagali na poseben strogo na-
menski račun, ki ga bodo upo-
rabljali izključno za asfaltiranje
navadne ceste. Ker pa ta sred-
stva ne bodo zadoščala, pričaku-
jejo tudi vsestransko pomoč in
razumevanje občine in republi-
ke. Po še nepotrjenih kalkulaci-
jah bo stal 1 km asfalta 25 do
30 milijonov S din. Po prav tako
ncpoti-jenem planu bi v letošnji
jeseni lahko pri.šli z asfaltira-
njem že do Pacinja. Ponovno
poudarjam, da so to le še nepo-
trjeni računi brez krčmarja.
Kot smo o tem že poročali, je
cesta od Gornje Radgone do Vid-
ma ob Ščavnici že asfaltirana.
Letos nameravajo nadaljevati z
delom do Žihlave, ki je nedaleč
od meje naše občine. Verjetno
nihče ne bi pozdravil tega, če bi
radgonska občina asfaltirala ce-
sto tik do ptujske občine — mi
pa-ne bi z delom niti začeli. Vsi
trenutni pokazatelji kažejo, da
se tega vsi dobro zavedamo in je
prav zaradi tega čutiti dinamiko
in organizacijske priprave za
delovni pričetck akcije.
Po vseh ti'enutnih izgledih bo-
sta KS Rogoznica in KS Juršin-
ci v kratkem razpisali referen-
dum, ko bodo lahko ob cesti Ptuj
—Gomila živeti prebivalci Slov.
goric izrazili željo in zahtevo, da
z asfaltiranjem ceste obogatijo
svoje od prometa odrezane kra-
je.
Na sestanku o pripravah na
referendum, ki je bil v nedeljo,
4. t. m., v Juršincih, so med dru-
gim postavili tudi vprašanje, ka-
ko obremeniti s samoprispev-
kom polkmete — poldeiavce. Ali
naj plačajo samoprispevek od
katastrskega dohodka ali od ose-
bnega dohodka, ki ga prejemajo
iz svojega rednega delovnega
razmerja? Vprašanje sicer ni
bistvenega pomena, vendar pa je
boleče za prizadete, ki bi bili po
trenutnih izgledih dvakrat obre-
menjeni. V zvezi s tem ni bil
.^^prejet noben konkreten zaklju-
ček, — vendar pa je predsednik
pripravljalnega odbora inž. MT-
I.xAN KOREN poudaril, da bodo
tudi to vprašanje primerno re-
zili.
Na tem sestanku v Juršincih
so na otipljiverti primeru prika-
zali gospodarski pomen te ceste,
ki se odraža v teh krajih še po-
sebej pri odkupu in prodaji je-
senskih pridelkov. Lansko jesen,
ko je bila v Slov. goricah bogata
sadna letina, je veliko število tr-
govcev prav zaradi nemogočih
cest rajši kupovalo tudi po 10 din
dražja jabolka v Mariboru in
drugih centrih, ki so povezani z
dobro vzdrževanimi cestami. Po-
sledica tega najbolj občutijo
kmetje, ki so na tak način nepo-
sredno oškodovani in prikrajšani
za boljšo prodajo trdo prigara-
nih sadov svojega dela, posred-
no pa se vse to odraža tudi v na-
šem splošnem družbenopolitič-
nem sistemu in počasnejšem dvi-
ganju življenjskih pogojev.
Zgoraj navedenih primerov bi
lahko navedli še več, toda zaen-
krat dovolj. Ko se pripravljamo
na to veliko akcijo, ki že deset-
letja tli v željah prebivalcev te-
ga dela Slov. goric, se moramo
zavedati, da so vse naše delovne
akcije usmerjene k temu. da po-
magamo sebi in kraju, v katerem
živimo. J. Slodnjak
Danes na se-ji skupščine občine Ptuj
Razorava o obremenitvah
občanov, o obrti in gostinstvu,
o reeiekcifi direkforiev....
Na dnevmem redu so odgovori
na vprašanja, ki so jih poslali
predsedstvu občinske skupščine
MartiiD ORLAC \z Leskovca, Sil-
vo TOPOLOVEC iz Podloža in
Franc DOLENC n Lovrenca na
DTavskem polju.
V .letošnjem ledu pride že dru-
qiič do izraza ustavno načelo o
reelekciji direktorjev delovnih
ocgainizacij. Na območju naše
občine je potrebno izvesti re-
elekcije direktorjev v 36 delov-
nih organizacijah. Na dnevnem
redu skupščine je zato razprava
o poročilu o reeleikciji direktor-
jev delovnih organizacij v leto-
šnjem letu. O tem bo razprav-
ljala tudi komisija za volitve in
imenovanja občinske skupščine
in bo predložila občinski skup-
ščini predlog priporočili, ki bi
ga posredovali vsem prizadetim
delavnim  organizacijam.
Oddelek za fimance je sestavil
obširno primerjalno poročilo o
davčni poilitiki v ptujski občini
in o obremenitvah občanov. O
poročilu razpravlja skupščina na
svoji seji. Svet za družbeno pla-
niranje in finance .bo na seji,
7 februarja 1968, razpravljaj o
tem poTOČilti m bo 'o svojih sta-
liščih poročal na seji občinske
skupščine.
Svet za gospodarstvo je že v
razpravah o gibanju gospodar-
stva v le»u 1967 ugotovil, da ter-
ciarne dejavno^st; zaostajajo za
razvojem ostalega gospodarstva,
f^esorazmerja in pomanjkljivosti
se kažejo predvsem na področju
obrti in gostinstva. Zato je svet
za gospodarstvo zahteval obšir-
nejše anali-ze o stanju in možno-
stih razvoja teh dveh dejavnosti
Oddelek za analitične in organi-
zacijske zade^'e je izdelal prilož-
nostn; anali7i, ki j-u svet za
gospodarstvo sprejel. V razpravi
o problemih razvoja obrti In
gostinstva je svet za gospodar-
stvo sprejel tudi nekatera sta-
lišča glede izenačitve pogojev
t>Oi>-lovania med delovnimi orga-
liizacijdm^ družbenega sektorja
tpr obrtnimi delavnicami in go-
stišči zarsebneaa sektorja. Kon-
'^retneišp oredloge in priporoči-
la so v poročiiu ki ga je pre-
t^rcil poročevalec sveta na sej:
občinske skupščine med razpra-
vo o analizi razvoja, položaja
obrti iTi gostinstva v občini Ptuj.
Mesto direktorja razpiše in
'ri raznis ooravi razpisna komi-
^'}^. ki ima šes«! članov. Polo-
^'eo članov razpisne komisije
inienuje delavski svet, polovico
Da -skupščina občine. Ker je ne-
I^^aterim dosedan^-m članom ko-
"ii^VP Dotekel mandat, je po-
^ebno imenovati nove člane.
Glede na večje število delovnih
j^rodnizacij, or katerih pride v
'Stošniem letu v poštpv reelek-
direktorjev, pa je potrebno
to komisijo tudi številčno pove-
čati S predlogom so seznanili
odbornike na seji.
Skupščina sklepa tudi o izvo-
litv; dveh sodnikov občinskega
sodišča v Ptuju in o imenovanju
občinskega urbanističnega in-
špektorja.
Sklepa tudi o prometu z ne-
premičninami.
O razpravi v skupščini bomo
poročali prihodnjič. ZR
S PROSLAVE
OB SLOVENSKEM
KULTURNEM
PRAZNIKU V PTUJU
Slovenski kulturni praznik, dan, ko se je zgrudil v grob
France Prešeren, so Ptujčani proslavili s svečano akademijo v
gledališču. Dopoldne in popoldne 7. februarja 1.1, sta bili pred-
stavi za dijake ptujskih šol, zvečer pa je bila svečana akademi-
ja za ptujsko občinstvo, ki je želelo počastiti spomin na veli-
kega pesnika.
Peter Malec je za odrsko upodobitev priredil povest Avgu-
sta Sence »Nagelj s pesnikovega groba«, ki nam nazorno kaže,
kako lahko pesnik tudi po smrt! živi in s svojo pesmijo budi
zavest ljudi ter jih vrača svojemu narodu. Prešeren je to znal
in to še vedno dela.
Težko bi bilo lepše proslaviti ta dan, dan pesnikove smrti,
naš kulturni praznik. Za to gre vsa zahvala režiserju, ki je pri-
pravil to delo za oder in članom ptujskega amaterskega gleda-
lišča, ki so s srcem spremenili mrtve črke v živo besedo. Ta
proslava pa naj bo tudi zahvala velikemu pesniku za njegovo
delo, ki nas spremlja povsod in budi v nas zavest in ponos
da smo Slovenci.
Ob reelekciji direktorjev
V lenarški občini
Po ugotovitvah volilne komi-
sije pri občinski konferenci
SZDL Lenart bo potrebno v le-
tošnjem letu v lenarški občini
izvesti reelekcijo v devetih de-
lovnih organizacijah. Od tega v
šestih osnovnih šolah in v treh
gospodarskih delovnih organiza-
cijah. Komisija je že izdelala
okvirne kriterije za izvedbo re-
elekcije. V prihodnje bo treba
pri vodilnih delovnih mestih
upoštevati predvsem s statutom
predpisano strokovno izobrazbo,
ki jo zahteva vodilno delovno
mesto. V gospodarskih delovnih
organizacijah bo potrebno upo-
števati pri reelekciji tudi kon-
cept razvoja delovne organiza-
cije — z vprašanjem, ali je
predvidena oseba za vodilno de-
lovno mesto sposobna in kvali-
ficirana za realizacijo tega kon-
cepta in zmožna poiskati tudi
nove — ekonomsko preučene
poti, ki bodo vodile k čim bolj-
šemu poslovnemu uspehu de-
lovne organizacije.
Na področju družbenih služb
— konkretno v šolstvu — bo
potrebno pri reelekciji nujno
upoštevati idejnost pouka ter
pedagoško in organizacijsko
sposobnost kandidata, ki mora
imeti najmanj srednješolsko,
praviloma pa- višješolsko iz-
obrazbo (učiteljišče ali PA). Še
posebno važen kriterij, ki naj
velja ob reelekciji za vse de-
lovne organizacije, pa je odnos
direktorja do delavskega samo-
upravljanja. Nikakor ne rnore
in ne sme priti na vodilno de-
lovno mesto v podjetju človek,
ki ne pozna oziroma noče po-
znati smisla in vsebine delav-
skega samoupravljanja. Na ža-
lost opažamo, da je to ponekod
še vedno preveč avtonomno v
rokah vodilnih delavcev v pod-
jetju in ne v rokah neposrednih
proizvajalcev, ki so (oziroma bi
morali biti) osnova in »prva vi-
olina« samoupravljanja.
Iz navedenega izhaja', da re-
elekcija direktorjev ne bi smela
biti le formalni akt, ki ga je
treba opraviti le zaradi tega, ker
tako narekujejo predpisi. Pri
zamenjavi direktorjev bomo
morali odpraviti kakršnokoli fa-
miliarnost ter »zveze in po-
znanstva«, ki mnogokrat botru-
jejo nekomu, da lahko zasede
»visok stolček«, ne glede na to,
ali ima za to predpisane stro-
kovne, politične, moralne, orga-
nizacijske in druge pogoje.
Skupščina občine Lenart bo
morala v prihodnje skupaj z vo-
lilno politično komisijo pri ob-
činski konferenci SZDL izkori-
stiti vse možnosti, da bodo lah-
ko vplivali na razpisne pogoje
za vodilna delovna mesta v po-
sameznih delovnih organizaci-
jah. Iz prakse vemo, da so raz-
pisni pogoji Z3 vodilna delovna
mesta v podjetjih, v statutih
mnogokrat prilagojeni tistemu,
v katerem pač vidimo bodočega
direktorja. Ce bomo hoteli, da
bo postala reelekcija direktor-
jev uzakonjena in  upo^tevnna
(Nadaijevaiije na 2. straini)
Občina Ljutomer
KADRI; STALNA
SKRB KOMUNISTOV
Kadrovska politika je eno iz-
med zelo važnih področij dela v
ZK. Predstavlja nalogo in skrb
komunistov za članstvo v sami
organizaciji. Kadrovska komisi-
ja, ki so jo na novo ustanovili pri
Komiteju občinske konference
ZKS Ljutomer, ima zelo po-
membno nalogo. Morala bi biti
seznanjena, kako na nekatere
funkcije v ZK prihajajo ljudje,
ki niso povsem sposobni in volj-
ni delati v ZK ter v drugih de-
javnostih. Za kadre je poleg stal-
ne skrbi še potrebno spremljati
delovanje vseh članov ZK. Lju-
tomerski komunisti bodo izvolili
za republiški kongres dva dele-
gata, ki bi morala biti izvoljena
do konca meseca maja. Zato je
potrebno se že sedaj pripravljati
na izvolitev delegatov, ki bi de-
jansko predstavljali na VI. kon-
gresu ZKS — Zvezo komunistov
v ljutomerski občini. Drugo zelo
pomembno vprašanje, pa zadeva
obnovo vrst Zveze komunistov,
o kateri govorimo v ZK že dalj
časa, vendar izgleda, da te na-
loge nismo sposobni speljati.
Analiza stanja v ZK, ki jo je iz-
delala Visoka šola za politične
vede v Ljubljani, je pokazala, da
smo na začetku globlje diferen-
ciacije v ZK in da po tem vpra-
šanju večje konkretne akcije ni
bilo v glavnem opaziti v naši re-
publiki. V sedanjem času gre pri
vsem tem za negativen proces,
kajti število članstva ZK pada.
Vendar to vprašanje ni tako pe-
reče kot izgleda na prvi pogled,
čeprav nas skrbi, da je spreje-
manje v ZK v popolni stagnaciji.
Vsi ti problemi prevladujejo v
organizacijah ZK na terenu in v
delovnih organizacijah. Precej
članov ne plačuje redno članari-
ne. Zaradi tega bi bilo nujno po-
trebno organizirali razgovore s
temi komunisti. Kadrovska ko-
misija bo med drugim morala
razpravljati s tistimi komunisti,
ki nimajo jasnih pogledov na po-
litiko Zveze. Tudi v Ljutomeru
je bilo v bližnji preteklosti nekaj
izstopov. Ce je vzrok izstopov iz
ZK članarina, bi se lahko na ko-
miteju zmenili za določenega
komunista, da bi plačal le dolo-
čen procent članarine. Zaradi
tega pa je potrebno vzpostaviti
neposreden odnos s takim komu-
nistom, ki je bil 20 do 30 let član
ZK in bi rad zaradi članarine ali
D3 zarodi določenih vprašanj iz-
stopil iz ZK. Reforma Zveze
komunistov je spremenila tudi
vsebinski koncept pri kriterijih
za sprejem mlajših ljudi v ZK,
ozir. na splošno politiko kadro-
vanja in sprejemanja v ZK. V
Sloveniji se je v šestih letih
zmanjšalo število mladih članov
ZK skoraj za polovico, kar je
vsekakor zaskrbljujoče. Eden od
vzrokov takega stanja je bila še
do nedavnega toga in neelastična
politika sprejemanja, ki pa je
obdržala na marsikaterih področ-
jih svoje korenine. V ljutomer-
ski občini je n. pr. lansko leto
mladinska organizacija dobila za
svoje delovanje v letu 1967 le
200 tisoč starih dinarjev (in še to
ob koncu leta). Takšen odnos do
dela v družbeno-političnih orga-
nizacijah se je delno pokazal tu-
di pri dodeljevanju sredstev ob-
činski konferenci SZDL Ljutp-
mer. Zaradi tega se bo potrebno
pogovoriti s komunisti, ki delajo
v predstavniških organih, saj
področje dela z mladino mora
biti ena od osnovnih nalog Zve-
ze komunistov. Kljub še neizde-
lanim konceptom sprejemanja v
ZK so v mesecu januarju spre-
jeli v ZK 5 članov v neki ljuto-
merski organizaciji ZK. Potreb-
no pa bo izdelati koncepte, ki
bodo na mladega človeka gledali
kot na živ doraščajoči organi-
zem, ki še ni sposoben totalno
sprejemati politike zveze in to-
talno biti njen kreator, kot so se
v preteklosti ti pogoji večkrat
poudarjali.
Poseben problem predstavlja
v ljutomerski občini odnos star-
šev komunistov do vzgoje svojih
otrok, ki bi po letih že lahko bili
sprejeti v ZK. Ko so se v posa-
meznih organizacijah ZK razgo-
varjali s temi mladinci o spreje-
mu v ZK, so jim ti v večini pri-
merov dejali, da jih starši ne pu-
stijo v Zvezo komunistov. Zaradi
tega se bo potrebno v bodoče po-
govoriti s temi starši.
Prav zaradi vseh teh navede-
nih vzrokov je bila v Ljutomeru
pri komiteju občinske konferen-
ce ZKS ustanovljena kadrovska
komisija. Navedel sem le najvaž-
nejša vprašanja, ki so bila po-
udarjena na prvi seji komiteja
občinske konference ZKS Ljuto-
mer v tem letu, ki je bila pre-
tekli četrtek v sindikalni dvora-
ni ObS Ljutdmer. Razgovoru so
med drugim prisostvovali sekre-
tarji terenskih organizacij ZK in
organizacij ZK v delovnih orc -
nizacijah. -pp
Stran 2
TEDNIK — petek, 9. februarja 1968
Stran 2
Uspešna
bančna služba -
uspeh v
gospodarstvu
Pred kratkim je bil četrti
redni zbor kreditne banke Ptuj.
Udeležili so se ga predstavniki
soustanoviteljev, to je delovnih
organizacij iz Ptuja, predstav-
nik narodne banke iz Ljublja-
ne, gospodarske banke, zava-
rovalnice iz Maribora in vodilni
družbenopolitični delavci ptuj-
ske občine. Obravnavali so
probleme, ki jih je banka re-
ševala v preteklem letu in jih
bo morala reševati še v letoš-
njem. Problematika je zajemala
vprašanja kreditiranja, devizne-
ga poslovanja, obrestnih mer,
raznih poslovnih aranžmajev,
integracij bank ter poslovne od-
nose med bamkami.
V uvodu je Viktor Cvirn, di-
rektor KB, podrobneje orisal
položaj in delo banke v zad-
njem obdobju in smernice za
letošnje leto. Med drugim je
dejal, da se je banka trudila
voditi primerno kreditno poli-
tiko, kar pa ni bilo lahko, saj
so se možnosti kreditiranja
zmanjšale. Govoril je o hranil-
nih vlogah, katerih število in
vrednost se povečuje. Nakazal
je tudi potrebo po močni bančni
službi v Sloveniji. Opozoril pa
je, da naj združeno bančno po-
slovanje, če bi do njega prišlo,
koristi celotnemu slovenskemu
gospodarstvu. Nikakor ne bi
smeli pozabiti na potrebe na
področju ptujske banke. Po-
udaril je, da je uspešna bančna
služba uspeh v gospodarstvu.
V nadaljnji razpravi so se dalj
časa zadržali pri integraciji
bančništva v Sloveniji. Pred-
vsem so ugibali o obliki inte-
gracije, če bi že do nje prišlo.
Menili so, da bi integracija v
bančništvu koristila predvsem
skupni investiciji objekta (ipd.),
pomembnega za vso Slovenijo.
Morala bi biti take oblike, da
bi vprašali res vsakega sousta-
novitelja, ali je objekt, ki bi ga
skupaj investirali, res potreben
za vse, in da bi se lahko ti od-
ločili, ali bodo dali investicije
ali ne.
Predstavnik narodne banke iz
Ljubljane je ugotavljal, da je
kreditna banka v Ptuju primer,
kako je v manjši banki kljub
težavam mogoče doseči dobre
rezultate. Tudi medsebojno so-
delovanje je označil kot uspeš-
no. Pozval je k čim širšemu so-
delovanju pri reševanju pro-
blemov v našem gospodarstvu.
Govorili so o smernicah za
delo im ugotavljali, da bo veliko
odvisno od dela gospodarskih
organizacij. Grajali so tudi dej-
stvo, da so uporabljali v gospo-
darskih organizacijah veliko
sredstev, ki so bila namenjena
za investicije, nenamensko, in
sicer predvsem za potrebe po
obratnih sredstvih. Pripominjali
so, da se naj vprašanje investi-
cij rešuje v soglasju z vsemi
ustanovitelji banke.
Opozorili so na prevelik odliv
sredstev s tega področja, na pri-
mer za kreditiranje pridelova-
nja pšenice v južnih krajih dr-
žave, kar nima večjega pomena
za občino in republiko.
Sprejeli so več predlogov, ki
jih bo treba preučiti do prihod-
njega zbora. Zanje je treba
najti primerne rešitve.
V smernicah kreditne in po-
slovne pKjlitike KB Ptuj so naj-
bolj upoštevali, da morajo ukre-
pi kreditno-dename politike
podpirati gospodarsko rast v
stabilnih razmerah, s tem da
denarna masa narašča nekaj hi-
treje od družbenega proizvoda.
Glavni selektivni ukrepi kredit-
ne politike morajo biti usmerje-
ni k močnejšemu kreditiranju
izvoza in izvoznih priprav kot
tudi k popolnejšemu izkorišča-
nju hranilnih vlog za potrošni-
ške kredite in da mora kreditna
politika zagotoviti širše krediti-
ranje izvoza opreme in prodaje
opreme v državi, proizvodnjo
in predelavo pšenice, odpraviti
pa obvezno usmerjanje dela in-
vesticijskih sredstev za trajna
obratna sredstva. Obstoječa
bančna sredstva je treba vložiti
v rentabilnejše posle, omogočiti
hitrejšo cirkulacijo sredstev.
Sistem dogovarjanja med po-
slovnimi bankami ter med temi
in narodno banko naj postane
aktivnejši instrument kreditne-
ga urejanja ter izvrševanja
ukrepov gospodarske politike.
ZR
V Agrokombincstu !CZ Lencirt so dojeli
bistvo reforme
Iz trenutnega poslovnega sta-
nja, v katerem se nahajajo naše
delovne organizacije — še pose-
bej tiste, ki se ukvarjajo s kme-
tijsko proizvodnjo — lahko za
Agrokombinat KZ Lenart po-
udarimo razveseljivo ugotovi-
tev, da so v tem delovnem ko-
lektivu v pravem pomenu be-
sede dojeli bistvo gospodarske
refornr^e.
Direktor kombinata Franc Sn-
man je povedal, da so trenutni
pokazatelji pred potrditvijo za-
ključnega računa glede na pred-
lansko poslovno izgubo — za
lanskoletno poslovanje ugodni.
Ce upoštevamo, da je ta delovni
kolektiv uspel svoje poslovanje
izboljšati prav med izvajanjem
najtežjih ukrepov gospodarske
reforme, vidimo v tem priza-
devnost celotnega podjetja, vsa-
ke posamezne delovne enote in
končno prizadevanje slehernega
člana delovnega kolektiva Agro-
kombinata KZ Lenart.
V tej delovni organizaciji so v
lanskem letu uspeli — z najraz-
ličnejšimi organizacijskimi in
funkcionalnimi ukrepi — ob-
čutno znižati vse stroške, na ka-
tere lahko vpliva delovna orga-
nizacija. Medtem pa so se stro-
ški, na katere delovna organi-
zacija ne more vplivati in so
pogojeni z zakonskimi predpisi,
občutno povečali. Vendar pa je
razlika med navedenim zniža-
njem in povečanjem stroškov —
še vedno v korist podjetja in
bodo prav te skrite rezerve, ki
so jih poiskali z racionalnim po-
slovanjem na trdni osnovi eko-
nomske računice — tisti faktor,
ki bo ugodno vplival na za-
ključni račun podjetja.
O zaključnem računu za po-
slovno leto 1967 bo razpravljal
ZS na seji 17. februarja. Več o
tem bomo poročali v naslednjih
številkah našega lista.     J. S.
Seminar za mladinske
aktiviste '
Občinski komite ZMS Ormož
bo 3. marca organiziral v pro-
storih delavske univerze Ormož
seminar za mladinske aktiviste
iz delovnih, šolskih in terenskih
organizacij ZMS. Na seminarju
bodo obravnavali naslednje
okvirne teme: 1. Mladina in re-
organizacija Zveze mladine; 2.
problemi sodobnega kmetovanja
v občini; 3. Samoupravljanje v
krajevnih skupnostih in delov-
nih organizacijah, ter 4. Finan-
čno in administrativno poslova-
nje v aktivih. Glavni namen
seminarja bo, da se bodo mladi
funkcionarji seznanili s sodob-
nimi spremembami delovanja
ZM, hkrati pa z njeno vlogo v
specifičnih razmerah ormoške
občine.
Streha nad iržnico °
Eiekai, l^a>*     v Ptuju zelo
potrebno
Kljub temu da je zima po-
belila ptujsko tržnico in da
mraz že po nekajminutnem sta-
nju ob stojnici vedno bolj grize
v ozeble noge, je branjevk ved-
no dovolj. Presenetljivo mnogo
jih je v dneh, ko zima malo
»popusti«, kot pravimo, Takrat
je na ptujski tržnici tudi več
prodajalcev s suho robo in
z okrasnimi predmeti, več obrt-
nikov s svojimi izdelki, pride
tudi medičar pa še kak proda-
jalec kakega ničvrednega pa-
tenta, ki gq ponuja z glasnimi
klici. Seveda se ta »obisk« ne da
primerjati z »obiskom«,  ki ga
vidimo  na   tržnici   poleti,   ko
mnogi prodajajo najrazličnejše
sadje in zelenjavo, ali pa z
gnečo ob sejemskih dneh.
2e 22 leto skrbi za red na
tržnici Ignac Rebernak. Kdor
se drži reda pri prodajanju in
nakupovanju, nima nobenih te-
žav; če pa se ne pokorava pra-
vilom, tedaj je kar hitro »opleU,
kot pravimo.
Rade volje Je pokrajmljal z
nami
# Kako je opremljena tržni-
ca? Kaj pogrešate?
Tržnica je kar dobro oprem-
ljena. Imamo tudi tržno pisar-
no. Pogrešamo le streho nad
glavo. Da bi pokrivala vsaj po-
lovico tržnice, je želja proda-
jalk in ostalih, ki morajo tudi
v neugodnem vremenu stati pod
milim nebom z blagom, ki se
na prostem bolj kvari. Zaradi
večjih zalog blaga, posebno sa-
dja in zelenjave, ki ga v vedno
večjih količinah dostavljajo
predvsem z juga, je nujno po-
trebno skladišče. Blago bi se
lahko v njem obdržalo dalj ča-
sa sveže. Cez noč bi v njem
lahko shranili večje količine.
H Kako se vam posreči vzdr-
žati red na tržnici?
Ko sem prva leta navajal pro-
dajalke na red in snago, sem
bil večkrat vse drugo kot člo-
vek. Toda vztrajal sem. Nisem
mogel gledati prodajalk, ki so
prinesle sir ali podobno v uma-
zanih cunjah. Toda sčasoma so
se navadile, da je treba mizo
najprej pogrniti s čistim prto.-n,
da morajo biti živila lepo in v
čiste stvari zavita. Domači ali
stalni prodajalci so se na red
že navadili. Z njimi pridem le
redkokdaj navzkriž. Nekoliko
teže je s prišleki, ki mislijo, da
so sami na tržnici in da lahko
prodajajo, kjer se jim zljubi.
Zaradi tega pride do nepotreb-
nih prepirov. Predvsem mora
biti red poleti, ko je veliko pro-
dajalcev in kupcev, med njimi
pa veliko turistov. Moramo skr-
beti za ugled tržnice, mesta in
nas, ki v njem živimo. Včasih
so se ženske celo teple za bolj
»prometen« prostor. Sedaj si ga
lahko vsaka kupi. Meter mize
stane od 600 starih dinarjev
navzdol.
9 Se pojavljajo tatvine?
Zadnja leta so zelo redke.
Pred desetimi leti pa so bile
na dnevnem redu.
O Kakšne spremembe opaža-
te v zadnjem času glede izbire?
Na tržišču je manj perutnine
Zmanjšala se je količina zele-
njave. Jajčk je še dovolj, tudi
sira in smetane. Sadja je dovolj,
tudi pozimi V zadnjem času
prodaja vedno več obrtnikov
svoje izdelke, največ krojači
9 V trgovinah danes že sko-
raj vse dobimo. Je kljub temu
dovolj kupcev na trgu?
Kupci, predvsem gospodinje,
raje pridejo nakupovat na trž-
nico, ker si lahko artikle izbe-
rejo. V trgovini morajo vzeti,
kar dobijo.
Za pogovor ni bilo več časa.
Ignac Rebernak je moral po-
brati tržnino in kazati branjev-
kam še prosta mesta na policah
Odšel sem s tržnice in zapu-
stil vrvež, ki traja skoraj vsak
dan vse do pričetka popoldneva.
Mimogrede sem se še spomnil
besed Ignaca Rebernaka — da
bi bilo dobro, če bi sanitarna
inšpekcija vsaj od časa do rasa
obiskala tržnico. ZR
Ignac Rebernak pri svojem delu
Občina Slovenska Bistrica
Odstopanje od
srednjeročnega
načrta razvoja občine
(Nadaljevanje)
Z družbeno In gospodarsko
reformo postaja vse manj po-
membna vloga neposrednega
pM3seganja in odločanja družbe-
nopolitičnih skupnosti na po-
samezna področja. Še vedno pa
ostaja občini vloga usklajeval-
ca teh procesov v okviru ob-
čine, vloga usmerjanja in da-
janja neposredne ali posredne
pomoči, da se zagotovi skladen
in učinkovit razvoj posameznih
družbenih področij. Da bi do-
segla občina ta cilj, mora po
svojih organih vse te procese
spremljati in se povezovati s
posameznimi samoupravnimi
interesnimi skupinami. Razen
tega pa mora pospeševati raz-
ne Integracijske procese, ki naj
prispevajo k racionalnejšemu
gospodarjenju na posameznih
področjih.
V novih pogojih delitve do-
hodka bodo s pretežnim delom
razpolagale gospodarske organi-
zacije in poslovne banke. Obči-
na pa bo za usmerjanje razpo-
lagala le s sredstvi za kritje
proračunskih potreb in za fi-
nanciranje izobraževanja, z
anuitetami družbenega investi-
cijskega sklada skupnih rezerv
ter s sredstvi ostalih občinskih
skladov.
Vključevanje
v mednarodno delitev
dela
v dosedanjem obdobju je
rast gospodarstva omogočala
predvsem hitra in močna do-
mača potrošnja In neprestano
naraščanje uvoza. Proizvodnja
se je na splošno razvijala eks-
tenzivno In ni bila spremljana
z ustreznim povečanjem pro-
duktivnosti. Tudi nizka tehnič-
na opremljenost in nesodobna
organizacija proizvodnje v na-
šem gospodarstvu sta Imeli
vpliv na nezadovoljivo vklju-
čevanje v mednarodno delitev
dela.
Tako bi se naj Izvoz industri-
je do leta 1970 povečal na 11
milijonov dolarjev. Delež izvo-
za v celotnem dohodku indu-
strije pa bi znašal 38,5 odstotka,
večal izvoz valjane pločevine
aluminija in legur za skoraj de-
trakov In legur za tisočkrat,
vetkrat, valjastih aluminijastih
aluminijskih rondel In legur pa
za «;f»demkrat.
Skupno bi se naj do leta 1970
v Impolu povečal izvoz za 100
odstotkov, to je na 15.000 ton
aluminijskih izdelkov v primer-
javi z letom 1965.
Steklarna bo izvažala svoje
steklo. S svojimi kvalitetnimi
proizvodi je že osvojila tuje tr-
žišče.
Za izboljšanje kmetijske pro-
izvodnje bi moral kmetijski
kombinat posvetiti več pozorno-
sti reji goveje živine za izvoz.
Ker sadjarstvo ne daje blaga
za izvoz, bi bilo primerno za-
saditi sodobne plantažne sadov-
njake. Z izvozom pa bi si pod-
jetje zagotovilo ustrezna deviz-
na sredstva
Ugodni tereni na območju
občine terjajo od lovskih dru-
žin večjo skrb za gojitev in
vzdrževanje divjadi, kar bi v
večji meri privlačilo inozemske
lovce.
Tako neposredno vključeva-
nje gospodarskih org.^nizacij v
zunanjetrgovinsko menjavo bo
pospešilo industrijsko tehniško
sodeloi^smje gospodarstva ? tu-
jino. Ta pa zahteva načrtneišo
skrb in vzgojo k^idrov za zu-
nanjetrgovinsko operativo.
Splošna potrolnia
in davčna politika
Za dosedanje gibanle prora-
čunske potrošnje v občini in za
možnosti zadovoljevanja sploš-
nih družbenih potreb je značil-
no sorazmerno zaostajanje po-
trošnje v primerjavi z drugimi
družbenopolitičnimi skupnostmi
in počasno napredovanje nego-
spodarskih fondov v občini. To
je posledica gospodarske in so-
cialne strukture v občini, soraz-
merno počasnemu Dovečant^
narodnega dohodka pa tudi si-
stemu oblikovanja občinskit^
sredstev.
Do kraja leta 1970 se bodo po
predvidevanjih povečala sred-
stva občine ^a 154 odstotkov *
primerjavi z letom 1965
Občinska prizadev:-^nj>i hod"
v razdobju do leta 1970 usmer-
jena predvsem v razvoj dru7;
benlh služb, ki neposrMno s''
posredno vplivajo na življenj'
sko raven občanov.
Kljub temu je predviden«'
dvoodstotna omejitev sredste^'
proračunske potrošnie. S tem'
sredstvi v rezervnem skladu ^
v naslednjih letih Dovečan**
stabilnost proračunske ootroš'
nje. -b
(Konec prihodnjič)
Koliko nezarjoslenih
v decembru?
v mesecu decembru je bilo
na zavodu za zaposlovanje de-
lavcev Maribor, eksp>ozitura
Ormož, prijavljenih 272 delav-
cev, od tega 123 žensk. Od 272
prijavljenih je 48 kvalificiranih,
10 polkvalificiranih in 192 ne-
kvalificiranih delavcev. S sred-
njo, višjo in visoko izobrazbo
je prijavljenih devet delavcev.
Vsekakor pa ti podatki še zda-
leč ne odražajo pravega stanja
nezaposlenih v ormoški občini.
-P
F'« dobiti sredstva?
Cesta Velenik—Leskovec je v
takšnem stanju, da je zaprta
za promet. Podjedanje ceste je
namreč tako močno, da je vzdr-
ževanje ceste tako drago, da bi
bila gradnja novega cestnega
odseka v dolžini 150 metrov ce-
nejša.
Zaradi tega je krajevna skup-
nost Pragersko zaprosila komu-
nalni sklad za sredstva v višini
800 tisoč starih dinarjev za
gradnjo novega cestnega odse-
ka, -b
Ob reelekciji direktorjev
v lenarški občini
(Nadaljevanje s 1. strani)
družbena norma, bomo morali
»staro prakso« obrniti tako, da
bodo prišli v poštev za direktor-
ja samo kandidati, ki Izpolnju-
jejo realno postavljene statu-
tarne pogoje in zahteve. To se
pravi, da ne smemo prilagajati
statutov bodočim direktorjem,
temveč direktorje statutarnim
določilom.
Opisana »stara praksa« voli-
tev direktorjev v celoti ne velja
za delovne organizacije na ob-
močju občine Lenart in je opi-
sana na splošno kot negativen
družbeni pojav v našem samo-
upravljanju. Vse to nam kaže,
da smo včasih za direktorje vse
preradi izbirali ljudi, ki so znali
le lepo in dobro govoriti ter kri-
tizirati, ne pa tudi delati. Več-
krat pa smo se izogibali napred-
nih in požrtvovalnih delavcev,
ki žal niso znali tako lepo pri-
povedovati, pač pa so znali de-
lati oziroma organizirati delo v
svoji delovni organizaciji. V
trenutnem stanjti, ko se vrtimo
med neusmiljenimi kolesi izva-
janja gospodarske reforme in
iščemo ljudi, ki bi bili sposobni
voditi proizvodnjo, bo treba
prav temu vprašanju posvetiti
mnogo več pozornost: ir pre-
mišljenega odločanjeu     J. S,
Z. leta v leto več
prihrankov v banko
Kreditna banka v Ptuju je posvetila vso pozornost hranilni
službi. Samo v lanskem letu so porasle hranilne vloge za 5,6,33
milijona dinarjev, število vlagateljev pa za 2213. Tako je v ptujski
občini že 13.330 vlagateljev. Leta 1961 jih je bilo le 7321. Banka
je pripravila načrte za naslednje akcije.
Ob pripravah za uvedbo kre-
ditne reforme konec leta 1966
so pri kreditni banki v Ptuju
spoznali, da se morajo ogledati
za sredstvi, s katerimi bodo
lahko ublažili restrikcijske
ukrepe Narodne banke in kljub
temu lahko nudili gospodarstvu
primerno količino kreditov ter
obdržali kreditno sposobnost in
likvidnost. Narodna banka je
v letu potegnila kredite iz ob-
toka.
Z okrepljenim propagiranjem
hranilnih vlog njihov porast ni
izostal. Mnogi so končno spo-
znali večjo vrednost denarja,
pričetek stabilizacije vrednosti
in da je banki pametno zaupati
prihranke.
Banka je sklenila pogodbo z
vsemi poštami o sodelovanju pri
zbiranju hranilnih vlog. Banka
izdaja  nove  hranilne  knjižice.
vlagatelji pa lahko dvigajo svo-
je prihranke pri vseh poštah v
Sloveniji in pri vseh bankah v
državi.
Kako je potekalo zbiranje
hranilnih vlog po poštah v
ptujski občini? Največ vlagate-
ljev je vložilo na ptujski pošti,
in to 365. Na dnjgem mestu je
pošta Cirkulane (91), na tretjem
Gorišnica (57), na četrtem Ki-
dričevo (53), nakar si sledijo
pošte v Cirkovcih (52). Markov-
cih (50), Vidmu (50). na Polen-
šaku (48), v Majšperku (43 vla-
gateljev) itd. Konec lanskega le-
ta je imelo na poštah v ptujski
občini 1089 vlagateljev hranilne
vloge. Od tega je vložilo denar
na vezane vloge 316 vlagate-
ljev.
Pošte so dosegle lepe rezultate
pri zbiranju hranilnih vlog.
Glede na število prebivalcev so
bile ptujske pošte med prvimi
v Sloveniji. Banka ima z njimi
stalne stike. Dvakrat na leto je
razpisala tekmovanje med po-
štami za doseganje čim boljših
uspehov. Najuspešnejše pošte —
Ptuj, Cirkulane, Kidričevo, Po-
lenšak, Cirkovce. Gorišnica, Za-
VTČ, Videm in Markovci — je
banka med letom nagradila z
denarnimi nagradami, drugo
tekmovanje za konec pa trenut-
no še ni ocenjeno in končano.
Načrti bank pri zbiranju hra-
nilnih vlog za bodoče ostanejo
nespremenjeni oziroma se do-
polnjujejo. Obstoječo aktivnost
bo potrebno prenesti še na ve-
čanje sredstev na deviznih žiro
računih. Banka je pripravila
načrte za nadaljnje akcije. Pri
banki računajo, da bo moč za-
jeti še najmanj toliko sredstev
od prebivalstva, kot so jih že.
Za vse to pa je potrebna veli-
ka aktivnost bančnih sredstev,
kajti zbiranje sredstev je mnogo
težie kot pa razdeljevanje '^'"e-
ditov. za
- Mnenje -
Pred kratkim je neki kmet
dejal: »V naši vasi hi morali
ustanoviti zadrugo, ker jo
kmetic potrebujemo.«
Marsikoga so te besede
presenetile. Toda če pogleda-
mo, kaj nudijo sedaj kmetij-
ski kombinati kmetom, vidi-
mo, da še zdaleč ni tistega
sodelovanja med kmeti in
kombinatom, kot je bilo
prej med zadrugo in kme-
tom Kombinati namreč skr-
bijo sedaj samo za koopera-
cijske odnose (za nabavo
gnojil ter za nakup kmeto-
vih pridelkov in nudijo raz-
ne tehnične storitve).
Toda ze pri teh storitvah
kombinata se lahko ustavi-
mo. Vprašanje odkupa pri
kmetih vedno skali odnose s
kombinatom. Ali je za to kri-
va slabša kvaliteta pridelka
ali neelastičnosi kombinata;
če bi iskali pravilen odgovor,
bi verjetno obe strani imele
svoj prav.
Toda zadruga je nudila
kmetom tudi strokovno po-
moč, svetovala je kmetom,
kje nai kaj in kako gojijo.
Tega kmetijski kombinat ne
dela več, ker kmet nima de-
narja, da bi plačeval te sto-
ritve.
Edint, ki nadaljuje te tra-
dicije na bistriškem območ-
ju, je Gozdno gospodarstvo,
ki trna na področju občine
tri vzorne kmetije. Tem kme-
tom nudijo vso strokovno
pomoč. In prvi rezultati so
tukaj. Pri Gozdnem gospo-
darstvu so prepričani, da bo-
do ti vzgledi potegnili za se-
boj še druge, da bodo znali
potem VSi racionalno gospo-
dariti s svojimi gozdovi.
Seveda pa ne smemo krivi-
ti samo kmetijskih kombina-
tov za takšno slAbo stanje.
Vprašamo, ali je bila in še
je materialna baza kombt
natov tako močna, da bt tz I
polnila zastavljene naloge?   \
Zato se ne smemo začuditi,
začetku našega sestavka.
'h
stran 5
TEDNIK — pefek, 9. februarja 1968
Stran 3
$alstvo v l^fstriiki oii>čini
Rešitev v samoprispevku
v Slovenski Bistrici potekajo
pospešene priprave za uvedbo
samoprispevka v občini. Glede
na to bomo v nekaj intervjujih
z občani v bistriški občini osvet-
lili celotno zadevo. Za današnjo
številko smo pripravili razgovor
s tajnikom občinske skupščine
Stevom Eberlom, predsednikom
OK SZDL Jožetom Dušejem, se-
kretarjem ZK Alojzem Kore-
som, predsednikom občinskega
sindikalnega sveta Kvirom Pe-
tračem in predsednikom ZM
Pavlom Blažičem.
Vsem smo postavili isto vpra-
šanje: »Kaj menite o uvedbi
samoprispevka za sanacijo šol-
stva v občini?«
Tajnik skupščine občine Slo-
venska Bistrica Stevo Eberl je
dejal: Z ugotovitvijo, da je bi-
striška občina vsa povojna leta
zelo malo vlagala v rešitev ali
obnovo šolskega prostora, razen
v centru, kjer je problem rešen
z gradnjo nove osemletke, ob-
staja pereč problem v drugih
krajih občine glede na to, da je
število prebivalstva močno na-
raslo. Obseg šolskega prostora
pa je ostal enak kot pred pet-
deset ali več leti.
Mnenja sem, da so nujna vla-
ganj« v razširitev in obnovo šol-
skega prostora, in to je eden iz-
med osnovnih pogojev, da lah-
ko našim otrokom posredujemo
potrebno znanje, da bi lahko
nadaljevali svoje šolanje na
srednjih ali visokih šolah. Ob
upoštevanju dejstva, da so sred-
stva za šolstvo prepičla, da ne
morejo pokrivati niti potreb
osnovni dejavnosti, se mi zdi
umesten predlog občinske kon-
ference SZDL, da bi občani in
delovne organizacije prispevali
del sredstev za izgradnjo nove-
ga šolskega prostora.
Občinska skupščina namerava
predlagati, da občanov ne bi
preveč obremenjevali, temveč
da bi šlo za manjše zneske, ka-
tere bi lahko plačali. Gre torej
samo za dobro voljo občanov v
naši občini, da podprejo to pre-
pomembno akcijo.
Predsednik občinske konfe-
rence SZDL je dejal, da želimo
s samoprispevkom rešiti samo
najbolj pereča vprašanja mate-
rialnega stanja šolstva v občini
izven centra. Stanje je namreč
zelo kritično. Predvsem je po-
manjkljiva oprema šol in pa
šolskih prostorov. Seveda pa
samoprispevek sam ne bo re-
šil celotnega stanja v osnovnem
šolstvu v občini. Zato bo po-
trebno še vseeno iskati tudi
druge rešitve, predvsem naje-
manje republiških kreditov.
Za izpeljavo akcije za samo-
prispevek pa bo potrebno še
mnogo dela, upamo pa, da nas
bodo starši podprli", saj jim ne
more biti vseeno, kakšno šolo
obiskuje njihov otrok.
Večkrat smo se že obrnili na
občane v podobnih situacijah in
mislimo, da tudi sedaj ob tej
akciji, ko gre za njihove otroke,
ne bodo razočarali. Ko bomo šli
v konkretno akcijo, bomo razgr-
nili pred občane celotno pro-
blematiko šolstva v občini in
nakazali smernice za perspek-
tivno rešitev tega izrednega
problema v občini.
Alojz Kores, sekretar komite-
ja občinske konference ZK Slo-
venska Bistrica: Občinska kon-
ferenca SZDL je dala predlog
za uvedbo samoprispevka za
ureditev šolskega prostora v bi-
striški občini. Predlog na kon-
ferenci je bil tako obrazložen,
da se lahko vsakdo strinja s
takšnim predlogom. S samo-
prispevkom, kot je zamišljen, bi
rešili predvsem naslednja vpra-
šanja na področju šolskega pro-
stora:
— doslej se v naših šolah po-
učuje tudi v treh izmenah, kar
je zelo neugodno za otroke, ki
so zelo oddaljeni od šol, pa tudi
iz higiensko tehničnih razlogov
ni tako najbolje;
— nekaj šol na območju ob-
čine postaja nevarnih za otroke
v šoli. Tako je nevarnost, da se
podre baraka v Lukanji, stropi
v šoli na Smartnem na Pohorju
so izredno slabi, pa tudi v dru-
gih šolah je mnogo pomanjklji-
vosti;
— s prehodom na nov delovni
čas, katerega bomo prej ali po-
zneje morali sprejeti tudi v naši
občini, bo nujno zahteval dalj-
še bivanje otrok v šoli. Zaradi
tega bodo morale odpasti izme-
ne pri pouku;
— Ko bi v m.aterialnem oziru
rešili vprašanje šolskih prosto-
rov, bi tudi mnogo lažje zahte-
vali vzgojno delovanje učiteljev
na šolah. Tako pa ugotavljamo
slabe učne uspehe, sploh pa po-
grešamo vzgojnega dela, mnogo
pa vemo tudi povedati o slabi
idejnosti pouka.
Sem vnet zagovornik samo-
prispevka za ureditev šolskih
prostorov, s tem pa si ne delam
nobenih utvar, da bo vsa pro-
blematika na področju šolstva
rešena, četudi bomo imeli šol-
ski prostor najsodobneje urejen.
Predsednik občinskega sindi-
kalnega sveta Kviro Petrač je
dejal: Spričo potreb, kakršne
so, je treba nekaj storiti, četudi
je to samoprispevek. Hkrati pa
je treba upoštevati obremenitev
gospodarskih organizacij, ki so
same krvavo potrebne denarja,
imajo pa ga sorazmerno malo.
Popolnoma enako vprašanje
pa se pojavlja pri obremenitvi
občanov in njihovega standar-
da, kajti tudi ta je načet na
vseh koncih.
V mejah teh pomislekov j?a
sem za vsako rešitev za izbolj-
šanje stanja v šolstvu.
Duhovni vodja akcije za uved-
bo samoprispevka za ureditev
šolskega prostora v bistriški ob-
čini NOKBKtJT 'i-:n-,. .-v^CNIK:
Standard gradbenih in funk-
cionalnih elementov šol na pod-
ročju naše občine je izredno kri-
tičen. Ze podatki iz razprave na
sejah bivše okrajne skupščine so
opozarjali na opominjajoče sta-
nje. Zaostajanje za področji
ostalih občin je zaskrbljujoče.
Razliko naj ilustriram s podatki
časopisa Delo, objavljenimi v
prejšnjem tednu: v občini Kranj
imajo vse šole lastno telovadni-
co. In pri nas? Vse šole v občini
nimajo niti lastnih učilnic, nobe-
na nima lastne telovadnice, od
16 šol imajo samo tri nefunkcio-
nalne prostore za delavnice, na
enega učenca pa komaj dobro če-
trtino potrebne čiste površine
itd. V obdobju III. tehnološke re-
volucije imamo v šolah delovne
pogoje za ročno obrtno proizvod-
njo. Eksploziven razvoj znanosti
zahteva od mlade generacije več
znanja. Kako ga naj šola posre-
duje? Za 8 razredov v osmih in
več oddaljenih šolah ima pogoje
za pouk v treh ali štirih razredih
nižje stopnje v higiensko in psi-
hološko neustreznih učilnicah.
Posledice so 50 odst. učni uspehi.
Zato menim, da je potrebno šo-
lam z vsemi razpoložljivimi si-
lami pomagati. Pri temeljni iz-
obraževalni skupnosti smo izde-
lali ukrepe za zboljšanje učnih
uspehov. Ti bi naj v največji
možni meri spodbudili učitelje,
da odpravijo napake pri pouku,
ki vplivajo na učni uspeh. Težko
si zamLšljam občana — samo-
upravljavca —, ki vidi v svoji
okolici vrsto mladih, ki niso kon-
čali osnovne šole in ne vedo kod
ne kam. Izjemnim brezčutnežem
in sebičnim posameznikom, ki
lastnemu otroku ne privoščijo
potrebne vzgoje, bomo z referen-
dumom dokazali, da se večina
na.ših občanov z njimi ne. strinja
in da so na napačni poti. Tako
bomo dosegli uskladitev intere-
sov skupnosti z interesi posamez-
nika in usmerili našo dejavnost
od splošnih deklaracij k resnični
skrbi za vzgojo in napredek na-
še mlade generacije.
Jože Dušej
Stftvo Eberl
Alo.iz Kores
Kviro Petrač
Norbert Jedlovčnik
laph iz
gostinskega podjetja
v Lenartu
Ko sem na svoji novi služ-
beni dolžnosti prvič izstopil na
avtobusni postaji v Lenartu,
sem tik pred postajališčem opa-
zil na zidu velik reklamni na-
pis: GOSTIŠČE »GROZD« LE-
NART. Ker je zgradba tik ob
avtobusni postaji in služijo go-
stilniški prostori tudi kot čakal-
nica za premražene potnike, sta
me mraz in novinarska rado-
vednost kaj hitro pregnala v
toplo gostilniško sobo. Poklicna
radovednost in želja, da bi ta
dan zvedel v Lenartu čimveč
novic, sta mi pomagali, da sem
se še sam ne vem kako znašel
v prvem nadstropju zgradbe —
pred vrati z napisom: Uprava
gostinskega podjetja »GROZD«
Lenart. Nezaupljivo sem potr-
kal na vrata in stopil v pisar-
no. Tu je vladalo pravo »bilanč-
no« vzdušje. Zaposlene usluž-
benke z računovodkin.io Jožico
Titan na čelu so se z nekam res-
nimi obrazi sklanjale nad celo
goro matematičnih problemov,
ki bodo ob koncu pokazali
uspeh poslovanja in gospodarje-
nja v preteklem letu.
Po uvodnih formalnostih, ki
so lastna vsakemu prvemu sre-
čanju med ljudmi, ki se še ne
poznajo, sem se hitro spoznal z
direktorjem gostinskega podje-
tja Lenart — Milko Kristl. Iz
najinega razgovora sem zabele-
žil naslednje:
Gostinsko podjetje Lenart
ima štiri gostinske obrati, in si-
cer: Gostišče »Grozd« Lenart,
gostilno v Gradišču, gostilno
»Pri pošti« v Cerkvenjaku in
»Završko klet« v Zavrhu.
Gostišče »Grozd« v Lenartu
nudi poleg že ustaljenih gostin-
skih uslug tudi sobe za preno-
čišča. Zmogljivost devet ležišč
je sicer majhna, vendar pa za-
dovoljuje trenutne lenarške po-
trebe. Sprejemajo tudi naročila
večjih skupm, katerim nudijo
od 10 do 20 odstotkov popusta.
Gostišče je opremljeno s potreb-
nimi sanitarijami. V vseh pro-
storih je opaziti potreben red in
čistočo. Gostišče je bilo pred
tremi leti adaptirano. Obnova
je stala 45 milijonov starih di-
narjev.
V Gradišču nameravajo ob
nastajajočem jezeru zgraditi
nov gostinski objekt, ki bo lah-
ko precej pripomogel k še hi-
trejšemu razvoju turizma na
tem območju.
V Zavrhu nameravajo urediti
manjši zimsko-športni turistični
center s primernim smučiščem.
Naravni pogoji so sicer idealni,
vendar bo potrebno za uresni-
čitev tega načrta precej sredstev
in dobre volje.
Tudi v Cerkvenjaku bi radi
razširili že obstoječe gostinske
objekte. Direktorica podjetja
Milka Kristl je ob teh načrtih
poudarila, da so za njihovo re-
alizacijo predvsem kočljiva po-
trebna denarna sredstva. Po-
udarila je tudi, da zaradi nena-
črtne politike razvoja gostin-
stva in včasih celo nelojalne
konkurence — promet vidno
pada. Kupna moč občanov je že
tako precej šibka, s tem ko od-
piramo nove obrate, ki jim je
gostinstvo glavni — še večkrat
pa postranski vir dohodkov —
je stanje še slabše. S tem se že
omenjena šibka kupna moč ob-
čanov razdeli na več gostinskih
podjetij ali zasebnih gostišč.
Vse to pa je vzrok, da vsi sku-
paj bolj životarimo, kot pa raz-
vijamo in izpopolnjujemo naše
že tako revno področje — go-
stinstva in turizma. Milka je
poudarila, da bo v prihodnje
potrebno tem.u problemu posve-
titi več pozornosti.
Kakšnega večjega širjenja
družbenega in zasebnega go-
stinskega sektorja na lenarškem
območju ni pričakovati, saj je
gostinska mreža do določeirs
meje že izpopolnjena. Tudi mož-
nosti zaposlovanja trenutno
brezposelne delovne sile v druž-
benem in zasebnem gostinskem
sektorju so minimalne.
Direktor gostinskega podjetja
Lenart Milka Kristl je na koncu
še enkrat poudarila, da bi mo-
rali v kakršnemkoli primeru
širjenja gostinstva v občini Le-
nart temeljito preučiti, kje in
kdo se naj ukvarja z gostinsko
dejavnostjo, saj bo le takrat
možno nuditi kvalitetne stori-
tve, ki bodo v vseh pogledih za-
nimive za gosta in gostitelja.
J. S.
So ujeli v Skorbi pravega?
v Skorbi pri Ptuju se že dalj
časa pojavljajo tatvine perut-
nine. V zadnjih dveh letih je
izginilo skoraj 50 kljunov. Ta
številka je verjetno še večja,
ker kmetje vseh tatvin niso pri-
javili.
V zadnjem času se je stanje
tako zaostrilo, da je prišlo do
medsebojnih sporov. Prebivalci
so obtoževali kraje drug druge-
ga. Baje se dva že tožita zaradi
razžalitve časti.
Domačini so vse pogosteje
cele noči »dežurali« in čuvali
perutnino ter čakali na tatu.
Pri tem so mu nastavljali naj-
različnejše stvari, ki bi ga naj
izdale. _______._______
Toda vse to ni nič pomagalo,
dokler se pri neki hiši niso po-
služili modernih iznajdb tehni-
ke. Ta iznajdba se je pokazala
uspešna, saj so končno enega
ujeli pri vlomu v kokošnjak. Ali
je pravi ali ne, bodo razvozlali
pristojni organi.
Pri domačiji, kjer so že prej
ponoči izginjale kokoši kljub
zaklenjenim vratom, je gospo-
dar v dogovoru z organi ptuj-
ske ljudske milice montiral na
vrata kurnika posebno pripra-
vo. Na zaklenjena vrata je na-
mreč montiral električno stika-
lo, v spalnico pa zvonec, ki je
pričel močno zvoniti, takoj ko
je kdo nasilno odprl kurnik.
Ze osmo noč (to je 2. febru-
arja) po montaži »peklenskega
stroja«, kot ga imenujejo doma-
čini, je zvonec v spalnici močno
pozvonil. Prebudil je sanjajo-
čega gospodarja, ki je v trenut-
ku vedel, za kaj gre. Od prese-
nečenja, da bodo končno odkrili
vlomilca, se ni utegnil niti oble-
či, kaj šele obuti. Kar bos je
stekel na dvorišče. Ker je gledal
z osvetljenega dvorišča v temo,
storilca ni takoj opazil. Ko si
je pomagal s svetlobo žepne
svetilke, je opazil postavo, ki je
bežala v temo. Gospodar se je
pognal za njim. Sledil je tek na
kakih tristo metrov in nočni
obiskovalec, ki je predtem na-
silno odprl kokošnjak, je že bil
v gospodarjevih rokah. Ta ga
je takoj prepoznal, saj je bil
domačin.
V Skorbi, Hajdini in drugih
okoliških vaseh se je ta vest
bliskovito razširila. Prebivalci
vprašujejo, ali so res končno
ujeli pravega?
»Spoznavajmo svet m
domovino« v Središču
V nedeljo, 11. februarja, bo
v Središču ob Dravi v organi-
zaciji občinskega komiteja ZMS
Ormož oddaja Spoznavajmo
svet in domovino. Tekmovalci
iz Obreza in Središča bodo od-
govarjali na naslednje teme:
1. Ksaver Meško; 2 Središče in
okolica v času NOB Glavni
namen prireditve, ki bo v ob-
činskem merilu, bo predstavlja-
la popestritev slovenskega kul-
turnega praznika. Na njej bodo
med drugimi sodelovali še an-
sambel Zibrat z Ormoškim vo-
kalnim kvartetom, učenci od-
delka nižje glasbene šole Or-
mož-Središče ter osnovne šole
Središče.
Lovska zveza Ljutomer
Ugodna realizacija
v lanskem letu smo na pod-
ročju ljutomerske občine usta-
novili Lovsko zvezo, ki je še pre-
vzela lovsko družino Videm (v
radgonski občini), je začel raz-
govor predsednik Lovske zveze
Ljutomer RUDI TOMAŽIC Na-
loga zveze je nuditi družinam po-
trebno pomoč in tudi v organiza-
cijskem smislu pospeševati to or-
ganizacijo.
Rudi Tomažič
V okviru zveze smo že organi-
zirali več medobčinskih tekmo-
vanj v streljanju. Ta tekmovanja
so predvidena tudi v bodoče s
pomočjo komisije za športno de-
javnost in rekreacijo. Zveza tudi
delno razvija lovski turizem,
predvsem pa skrbi, da včlanjeni
lovci oskrbujejo živo divjad, ki
jo vlaga v lovišča. Komisije, kot
so gospodarska, za lovske izpite,
športno in rekreacijsko dejav-
nost, so se v svoji dejavnosti že
precej uveljavile.
FINANČNI VIRI ZVEZE?
Ljutomerska lovska zveza ne
bremeni svojih članov v finanč-
nem pogledu, ampak dobiva od
članov le skromen prispevek, ki
je potreben za funkcionalno de-
javnost. Proračun je minimalen.
Kolikor pa družine želijo poseb-
ne elaborate od zveze ozir. ana-
lize, to družine same plačajo, ne
da bi bile pri tem še dodatno
obremenjene. Z ustanovitvijo se
je Lovska zveza Ljutomer redno
vključila v Lovsko zvezo Slove-
nije.
KAKO OCENJUJETE SEDANJI
POTEK  PKIPRAV  NA  SrRE-
MEMBO ZAKONA
O LOVSTVU?
Republiška skupščina bo na
predlog IS SRS izdala novelo za-
kona o lovstvu. Ta novela bo do-
polnjevala sedanji zakon v pri-
merih, kjer je ta pomanjkljiv,
kjer določena vprašanja obrav-
nava ali pa jih sploh zakonsko
ne rešuje.
REZULTATI LOVSKEGA
TURIZMA V LANSKI
SEZONI?
Devizni priliv zveze v letu
1967/68 je znašal 17.214 dolarjev,
v letu 1966/67 pa 8156 dolarjev.
2e iz tega podatka lahko ugoto-
vimo, da se je devizni vpliv v
lanskem in letošnjem letu pove-
čal za več kot dvakrat v primer-
javi s sezono 1966/67. Tako je v
lanskem letu — mednarodnem
letu turizma — lovski turizem
dal na področju I vskih družin
Ljutonicr, Križevci, Eučkovci in
Videm — prave rezultate, je kon-
čal kratek razgovor RUDI TO-
MA2IC. -p
Zbori volivcev
v ormoški občini
Danes in v nedeljo bodo v or-
moški občini zbori volivcev, na
katerih bodo volivci razpravljali
o letošnjem občinskem proraču-
nu in o predlogu odloka o pri-
spevkih in davkih. V petek, to
je danes, 9. februarja, bo za
volivce iz Ormoža zbor volivcev
v dvorani ormoškega gradu ob
18. uri. V nedeljo, 11. februarja,
pa bodo na programu naslednji
zbori volivcev: ob 8. uri zjutraj
na Hardeku v tamkajšnji osnov-
ni šoli, v Loperšicah ob 14. uri,
v Središču za naselja Obrez,
Grabe in Salovci ob 8. uri v
stari osnovni šoli, v kino dvora-
ni v Središču pa ob 8.30; na
Kogu bo zbor ob 7.30, v Mi-
klavžu prav tako ob 7.30, v
Ivanjkovcih ob 8. uri, pri To-
mažu ob 7.30 in v Veliki Ne-
delji ob 7.30. Razen v Ormožu
in v Loperšicah bodo ztvori vo-
livcev Zjutraj.
Gasilska zveza Ptuj
Za boljšo
pripravljenost
v nedeljo, 28. januarj^a 1968,
s^a se v gasilskem domu v Ptuju
sešla na svoji redmi seji upravni
odbor in štab občimske gasilske
zveze Ptuj. Obravnavali so več
problemov, vendar je bil glavni
poudarek na letošnjem predraču-
iiy in na vzgoji mladih kadrov
v gasiilstvu
Predračun, podan v dveh delih,
ločeno za upravo gasilske zveze
In za ga^silska društva, je bil v
celoti sprejet. Hkrati so se člani
Upravnega odbora gasilske zve-
ze obvezali, da bodo na svojem
terenu obvestil-i poslance občin-
ske fikupščime o predračunu in
jiim ga razložili, da bi jih le-ti
lahko zastopali v skupščini in
podprli njihove zahteve po do-
dotaciji in kreditu. Iz statističnih
podatkov je namreč razvidno, da
so gasilska dništva ptujske ob-
čiie na repu lestvice glede do-
tiranja, saj društva v sosednjih
občinah dobijo tudi po petkrat
Večje zineske.
V predračunu so predvideli
nabavo avto-dvigala TAM 5000,
ki je nujno potrebno na naših
cestah, saj se nemalokrat zgodi,
da kakšno vozilo obtiči v jarku
ob cesti in ga je treba dvigniti,
sedaj ima takšno opremo sa-
poklicna gasilska enota v
Mariboru, k: pa je cesto precej
oddaljena od mesta nesreče in
preteče mnogo časa, preden prl-
^Ve na določen kraj. Hkrati so
predračunu Dredvideli tudi
nabavo nove osebne opreme
qas!]cev. da bi tudi v bodoče
lahko uspešno imtervenirali ob
nesrečah.
Obč-.nska gasilska zveza se
tud; zelo zavzema za nove kad-
''^ v oositimstvu. Leto"- namera-
^Ato izpeljati široko zasnovano
akcijo med pioniirjii, mladino In
člani gasilskih društev za prido-
bitev kvalifikacij. Nekateri te-
čaji so se že pričeh, kot sta te-
čaja za gasilske podčastnike ' in
častnike v Ptuju in Gorišnici. V
načrtu imajo tudi povezavo s
prosvetnimi delavci, ki naj bi
v šolah budiili interes za humano
delo gasiilcev. V ta namem so
orgainizirali s pomočjo oddelka
za civilno zaščito pri OS Ptuj
predavanja i'n predvajanje fil-
mov v šolah. Ta akcija že teče.
Na nedeljski seji sta bila sve-
čano predani priznanji za dolgo-
letno požrtvovalno delo Ivanu
Grahlu, poveljmiku občinskega
gasilskega štaba, in Andreju To-
plaku. KJ
Lenart v Slovenskih goricah:
Subvencioniranje
stanarin v letu 1968
Po določilih zaikona o izloča-
nju sredstev za stanovanjsko
gradnjo pripada organizaciji za
gospodarjenje s stanovanjskimi
hišami letna subvencija, ki
ustreza razliki med skupnim zne-
skom ekonomsike stanairine in
znesikom stanarine, kd ga plaču-
jejo nosilci stanovanjskih pra-
vic.
Letna subvencija znaša za leto
1968 največ 100 "/o amortizacij-
skega zneska, ki ga dobi stano-
vanjsko podjetje iz stanariTie,
Komunalno stanovanjsko podje-
tje Lenart potrebuje za leto 1968
za subvencioniranje stanarin
80.000 din. Predvideva se, da bo
v letu 1968 znašal zbii sredstev
za stanovanjsko gradnjo 801.200
diin Glede na to, da pripada
komunalno stanovanjskemu pK>d-
iet]u Lenart za «ubvenc:oniranje
sitantdinn 100°/« amortizacija, kar
znaša 80,000 din, se bo iz sred-
stev za stanovanjsko izgradnjo
Izločilo 10'/o za kritje razlike v
stanarini. J. S.
Sfrnn 4
TFDMK - peffk. 9. frhrnarjn 1%^
Stran 4
Predkongresni razgovor z Antonom Praprotnikom
Ormoška mladinska
razmišlianja
Te dni se je v Beogradu začel
kongres ZMJ. Mladina se je v
vsej Jugoslaviji pripravljala na
ta kongres več kot pol leta. Sredi
meseca julija so bile objavljene
teze — programske in statutarne
spremembe osnovne organizacije
mladih. Skoraj v vseh mladin-
skih aktivih so mladinci razprav-
ljali o teh tezah, v teh razpravah
iskali svoje lastne probleme na
določenih področjih dela mladi-
ne — skratka iskali so svojo po-
dobo v luči splošnih sodobnih
procesov v naši družbi in položa-
ja mladine v njih, vzroke za
morda določeno neaktivnost ali
pa poti za še večjo aktivizacijo
vseh članov svoje organizacije v
teh razvitih, hkrati s tem pa bolj
zapletenih družbenih, političnih
in ekonomskih odnosih.
Mladina v ormoški občini
predstavlja del naše stvarnosti,
ki se poleg splošnih srečuje še s
posebnimi problemi in nalogami.
Kako se reorganizacija ZM od-
raža v ormoških mladinskih or-
ganizacijah in kako se te spre-
niembe čutijo v delu občinskega
komiteja ZMS Ormož od občin-
ske konference, ki je bila novem-
bra lanskega leta? To je osred-
nja tema današnjega razgovora
s predsednikom ObK ZMS Or-
mož ANTONOM PRAPROTNI-
KOM, ki hkrati v tem času kot
delegat ox'nK>ške inladine priso-
stvuje kongresu ZMJ v Beogra-
du.
— Od konference smo imeli
dve seji občinskega komiteja,
eno razširjeno in sejo sekreta-
riata, je začel pogovor AN^^ON
PRAPROTNIK. Na prvi seji ko-
miteja smo sprejeli program de-
la in predračun za dotacijo ob-
činskemu komiteju, ki se nanaša
na program dela in znaša 2 mili-
jona 300 tisoč S din. V tem zne-
sku so vračunani stroški za ra-
dijsko postajo. V tej zvezi je še
potrebno omeniti, da so potrebe
za ustanovitev radijske postaje
tako na kulturnem, družbeno-
političnem, gospodarskem in
športnem področju. Pri urejanju
tega vprašanja pa so nastopile
nepredvidene težave. Pred krat-
kim smo zaprosili za frekvenco
^'epubliški sekretariat za gospo-
darstvo, ki pa je našo prošnjo od-
stopil zveznemu sekretariatu za
informacije in radio zveze. Ta
je odgovoril, da se lahko prošnja
ugodno reši, ko bo RTV Ljublja-
na izvedla meritve, ki so potreb-
ne za določitev frekvence. Radio
oddajnik imamo že skoraj gotov.
Ormoška radio postaja bo iz-
ključno amaterskega značaja.
KAJ JE POTREBNO STORITI
ZA POPESTRITEV DELA
Z MLADINO?
— Na občinskem komiteju smo
se ob analizi stanja in problemov
mladine v občini domenili, da je
potrebno preiti od zaprte dejav-
nosti v aktivih na odprto, pe-
strejšo in bolj interesantno obli-
ko dela z mladino v klubih. Ta-
ko bomo v kratkem na Grabah
organizirali klub, v katei-em se
bodo sestajali mladinci iz aktiva
Središče in Obrez. Za ustanovi-
tev tega kluba imamo že priprav-
ljeno opremo, ki je shranjena
na stanovanjskem komunalnem
podjetju Ormož v vrednosti 1 mi-
lijon S din (televizor, gramofon
itd.). V ta namen smo tudi po-
slali na seminar v Bohinj vodjo
kluba.
PREDKONGRESNA AKTIV-
NOST ORMOŠKE MLADINE!
KATERI PROBLEMI SO OB
TEM NASTOPILI?
— Predkongresne razprave so
bile v vseh aktivih. Za to prilož-
nost smo vsem mladinskim akti-
vom posredovali v informacijah
predkongresni material. V teh
razpravah je bilo precej poudar-
jeno, aa so aruzpenopoiiticne
organizacije na terenu premalo
povezane pri reševanju skupnih
vprašanj in problemov. Prav ta-
ko se premalo pozornosti posve-
ča izobraževanju mladine (druž-
benemu). Vse te razprave pa so
pokazale, da je potrebno nujno
preiti na klubsko aktivnost, kjer
je možno uspešneje povezovati
razvedrilo, zabavo, izobraževanje
— skratka vse vrste aktivnosti,
ki karakterizirajo mladinsko or-
ganizacijo, prehod na organiza-
cijo mladinske dejavnosti po in-
teresnih področjih. Do sedaj je
tudi bilo, da so aktivi prilagajali
svoje programe dela po progra-
mu občinskega komiteja. To pa
ni bila najbolj posrečena oblika.
Zato smo program dela našega
komiteja prilagodili programom
aktivov, ki se bo stalno dopolnje-
val, odražajoč življenje, delo in
probleme mladine v celotni ob-
čini, -pp
Anton Praprotnik
ZDRAVSTVENO STANJE ŠOLSKE
MLADINE V OBČINr LENART
Na osnovi zdravniških pregle-
dov, ki so žal redki, in ugotovi-
tev učiteljev telesne vzgoje ozi-
roma razrednih učiteljev, je bile
v šolskem letu 1966/67 v občini
Lenart:
a) stalno oproščenih pouka te-
lovadbe 58 učencev in učenk, tc
je 28 o/o;
b) z okvaro hrbtenice 124
učencev in učenk, to je 4,46 0/0;
c) s ploskimi nogami 465 učen-
cev in učenk, to je 16,76 "/o;
č) slabo razvitih 420 učencev
in učenk, to je 14,7go/o.
Ne glede na primere obolelo-
sti, ki jih je moč ugotoviti le s
temeljitim zdravniškim pregle-
dom, je na šolah v občini Le-
nart 36*0 učencev in učenk te-
lesno prizadetih, kar je več k:
tretjina. Kljub temu ni na na-
beni šoli uvedena korektivna te-
lovadba.
Zal mnogokrat najdemo »stro-
kovnjake«, ki pravijo, da i.na
kmečka mladina dovolj teleso'
kulture doma pri delu na polju
Res je, da se otroci tudi pri teu)
razgibljejo, vendar starši mno-
gokrat ne poznajo mere, kakšno
in koliko kmečkega dela sme in
zmore opraviti njihov otrok, ko
pride iz šole. V večini prirj^gjiov
je tako, da otrok ob prihodu iz
šole še niti ne utegne odložiti
šolske torbe in ga že kličejo —
pojdi to, pojdi ono, da še za pri-
merno kosilo ne najde dovolj
časa. Potem pa vprašujemo, kje
so vzroki za slab učni uspeh in
slabo zdravstveno stanje otrok
Ne smemo pozabljati, da so
naši otroci umsko in fizično raz-
vijajoča se bitja, ki rabijo na-
črtno vzgojo in čas, ki jih bo-
sta izoblikovala v umsko in fi-
zično zgrajene člane naše socia-
listične skupnosti. Ce se tega ne
bomo zavedali, je zastonj vsako
optimistično gledanje v prihod-
nost, ki kot pravimo — sloni
na mladini. J. S.
Predlog za novi
dcitufii pty|skega
irciznika
Ker praznujemo obciriski
praznik 8. avgusta, v času red-
nih letnih dopustov in šolskih
počitnic, je ta datum precej
neprimeren, šolska mladina se
zato mamfestaci] tega pomem-
bnega praznika, posvečenega
spominu na slovenskogoriško
četo, ne udeležuje, prav tako
pa tudi ne mnogi drugi občani.
Poleg tega je praznik S. avgu-
sfa, to je ob obletnici tragič-
nega konca slovensko goriške
čete, kar ne ustreza načelu,
naj bodo prazniki posvečeni
uspehom in ne porazom m ta-
ko tragičnim dogodkom narod-
noosvobodilnega boja.
Oddelek ljudske revolucije
ptujskega muzeja ni imel te-
daj, ko se je določal občinski
praznik, dovolj podatkov o
dataciji ustanovitve slovensko-
goriške čete, kar pa se je z
intenzivnejšim preučevanjem
zgodovine slovenskogoriške če-
te na teretui in v arhivih raz-
iasnilo. Zato lahko danes pred-
laga po posvetu s člani sekre-
tariata ZZB NOV ptujske ob-
čine, da prenesemo občinski
praznik na 5. APRIL. Okrog
5. aprila je bila namreč usta-
novljena slovenskogoriško če-
ta, isia ta dan in prejšnje dni
so se sestajali prvi partizani
Lackove čete na ustanovnih
sestankih na Osojnikovem do-
mu v Desencih. Tega dne je
bil tudi velik politični nastop
partizanov in članov OF v
Slovenskih goricah od Lenarta
do Ptuja. Raztresali so leta-
ke, ki so klicali v boj proti
okupatorju, obešali zastave in
zastavice ter peli slovenske
pesmi. To veliko manifestacijo
partizanov in članov OF na
predvečer obletnice vdora oku-
patorja v Jugoslavijo so Nem-
ci leta 1942 zabeležili v svo-
icm arhivu.
Tako bi bila datuma ustano-
vitve slovenskogoriške čete in
največje množične manifesta-
cije proti okupatorju v prvem
obdobju okupacije spominska
obeležja ptujskega občinskega
praznika.
Novi datum občinskega pra-
znika je tesno povezan s 3.
aprilom, rojstnim datumom dr.
Jožeta Potrča, zato bi vsako
leto ob občinskem prazniku
obudili tudi spomin na zasluž-
nega moža iz zgodovine delav-
skega gibanja v ptujski občini.
9. aprila je bil rojen tudi
ptujski narodni heroj Dušan
Kveder.
Spričo tolikih pomembnih
jubilejev v mesecu aprilu in
spričo ugodnega datuma je
predlagal oddelek ljudske re-
volucije pokrajinskega muzeja
o Ptuju, da bi skupščina ob-
čine Ptuj na svoji seji odobri-
la 5. april za novi datum ptuj-
skega občinskega praznika, ki
bi ga praznovali že letos!
ZZB NOV bi odkrila na ob-
činski praznik na Potrčevi do-
mačiji spominsko ploščo, v
razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra pa bi pripravili' ptuj-
ski fotoamaterji veliko razsta-
vo. Čas je že, da se tudi mla-
dina društva Svoboda in druge
organizacije pripravijo na ob-
činski praznik s svojim nasto-
pom.
USPEL TEČAJ RK V LOKAVCIH
PRI LENARTU
V četrtek, 1. februarja, so v
Lokavcih uspešno končali 20-
urni tečaj za prvo pomoč, ki ga
je organiziral krajevni odbor
RK v Lokavcih. Tečaja se je
udeležilo 26 tečajnikov, od tega
15 deklet in 11 kmečkih fantov.
Oboji so pokazali za predavano
snov izredno zanimanje. Tečaj
je vodila medicinska sestra Rc-
zika Talaber, ki je bila s tečaj-
niki zelo zadovoljna. Strokovni
patronat nad tečajem je imel
direktor zdravstvenega doma
Lenart dr. Franc Gaberšček.
Predavanja so imeli v šolski
kuhinji osnovne šole Lokavec,
pri čemer gre še posebna zahva-
la ravnatelju šole Ludviku Cin-
ču za razumevanje.
Udeleženci tečaja so v vseh
ozirih dojeli pomen nudenja pr-
ve pomoči, kar potrjujejo prak-
tične demonstracije,  ki so iih
izvajali tečajniki na svojih »pa-
cientih«.
Na svečanem zaključku teča-
ja, ki so ga popestrili tudi z
donhačim harmonikarjem, so vsi
tečajniki dobili potrdila o o-
pravljenem tečaju za nudenje
prve pomoči. Tu so izrazili že-
ljo, naj bi bilo takšnih tečajev
v Lokavcih še več.
Zaključka tečaja se je v ime-
nu občinskega odbora RK Le-
nart udeležila tudi Pepca Gum-
zej, ki je poudarila, da že dolgo
ni videla toliko resnosti in za-
nimanja  pri  delu  tečaja  RK.
Ali ni tudi to lepo priznanje za
prizadevne Lokavčane, ki ga
potrjuje dejstvo, da sta se iz
ene družine udeležili tečaja
mati Marija in hčerka Anica
Kranclbinder! Ob tem jim tudi
naš list izreka iskreno prizna-
nje. J. S.
Tečajniki pri praktičnih vajah
BU Ljutomer v izobražev
a In i sezoni
Pretekli četrtek končana
dva tečaja
v organizaciji delavske uni-
verze Ljutomer so pred krat-
kim v Križevcih organizirali ši-
viljski tečaj, ki se ga je v kri-
ževskem lovskem domu, kjer je
tečaj potekal, udeležilo 31 te-
čajnic. Tečaj je trajal od 8. ja-
nuarja do 1. februax-ja in ga je
prek svojega vodje Veronike
Klasinčeve posredovala tovarna
Bagat iz Zadra. Udeleženkam je
bilo na razpolago 12 šivalnih
strojev bagat. Na splošno je
tečaj uspel, saj so tečajnice po-
kazale veliko zanimanje za to-
vrstno izpopolnjevanje. Na za-
ključni prireditvi, ki je bila
prav tako v lovskern domu v
Križevcih, pa so tečajnice pri-
šle v oblekah, ki so jih same
sešile. Te dni se je začel šivilj-
ski tečaj tudi v Ljutomeru, ki
bo prav tako trajal 20 dni.
Matična knjižnica v Slov. Bistrici delu-
|e že tri leta
Včei-aj, 8. februarja, so mmi-
la tri leta, odkar je bila v Slo-
venski Bistrici ustanovljena
matična knjižnica. Glede na to
smo povabili na razgovor nje-
nega upravnika Miljutina Arka,
ki je z veseljem odgovoril^ na
nekaj vprašanj o delu knjižni-
ce.
^ Kakšen je bil namen usta-
novitve knjižnice?
Glavni namen pri ustanovitvi
matične knjižnice je bil, da po-
pestrimo knjižničarsko dejav-
nost v občini. Ob ustanovitvi
je imela knjižnica 2900 knjig,
sedaj pa jih ima že nad 7000.
Seveda pa je sedaj mnogo več-
ja tudi kvaliteta knjig. V tem
času smo ustanovili dve knjiž-
nici — v Makolah in na Tinju,
v letošnjem letu pa bomo ure-
dili še tri knjižnice na območju
občine.
# Kakšen je obisk v knjiž-
nici in čitalnici?
Obisk se je večal iz leta v le-
to, seveda pa v odnosu do šte-
vila knjig, ki je naraščalo v
knjižnici. Redni bralci niso sa-
mo iz obeh Bistric, ampak jih
je precej tudi iz drugih krajev,
ki gredo v mesto, pa se mimo-
grede oglasijo v knjižnici ter si
izposojajo knjige. Tako je do-
seglo število bralcev že število
4000, kar je za našo knjižnico že
precej.
Najštevilnejši obiskovalec je
mladina, ki išče v čitalnici ob-
vezno čtivo in mladinsko litera-
turo. Najbolj brana pri njih pa
sta Mayev Winnetou in Bufallo
Bili.
Knjižnica razpolaga tudi s
strokovnimi in pedagoškimi
knjigami, ki jih najbolj iščejo
študentje in mladi učitelji. V
letošnjem letu bomo povečali
pedagoško knjižnico, saj je te-
meljna izobraževalna skupnost
dala pol milijona starih dinar-
jev za nabavo strokovne litera-
ture.
Močno je obiskana tudi čital-
nica. Najštevilnejši so mladi
obiskovalci, v večernih urah pa
ndadina, ki je tu dobila svoj
kotiček. Nekaj otrok pa je tudi
takih, ki so našli v čitalnici svoj
drugi dom.
# Kakšne naloge vas čakajo
v letošaiem letu?
2e sedaj urejujemo v čitalnici
decimalno klasilikacijo, ki jp
moramo v letošnjem letu kon-
čati. Seveda pa bomo razen
sposojanja knjig in večanja
kroga bralcev priredili še nekaj
seminarjev za vodje knjižnic,
ustanoviti pa nameravamo lite-
rarni klub in organizirati z nje-
govo pomočjo delo s širšo jav-
nostjo, -b
Ztnaaa Ptuičanov nad škofieločaoi
v soboto, 3. februarja 1968,
sta se po radijskih valovih
»spoprijeli<^ v znanju mesti Ptuj
in Škofja Loka. Predstavniki
obeh mest so odgovarjali na
teme olim.pijske igre in atomi-
stika. Pri teh odgovorih so Ptuj-
čani kmalu prešli v vodstvo in
ga obdržali. Podobno je bilo v
medmestnih vprašanjih. Tu so
bila postavljena vprašanja: ali
so Turki kdaj na svojih obhodih
osvojili Ptuj? (Niso.) Od med-
mestnih vprašanj Škofjeločani
niso znali odgovoriti recimo tudi
na vprašanje, da so na bivšem
vinskem muzeju, sedanjem pa-
viljonu Dušana Kvedra, najzna-
čilnejše topovske krogle, s ka-
terimi so Turki obstreljevali
mesto čez Dravo.
Ptujčani, zbrani to soboto v
ptujskem gledališču, so zmagali,
postali osmi četrtfinalist tekmo-
valnih mest iz Slovenije, tek-
movalci, ki so odgovarjali na
vprašanja, pa so prejeli nagrado
100.000 starih dinarjev.
Zaključek tečaja v Križevcih
KUHARSKI TEČAJ NA CVENU
Zaključek tečaja na Cvcnu
Na pobudo mladih deklet s
Cvena je ljutomerska delavska
univerza organizirala v cven-
skem zadružnem domu 10-dnev-
ni kuharski tečaj, ki ga je vo-
dila predmetna učiteljica za
gospodinjski pouk na osnovni
šoli Ivana Cankarja v Ljutome-
ru Zofka Soster. Tečaj je red-
no obiskovalo 17 deklet iz Krap-
ja. Mote in Cvena. ki so po-
kazale veliko zanimanje za iz-
delovanje in pripravo »kuhar-
skih dobrot«. Krajevna skup-
nost Cven je pokazala veliko
zanimanje za tečaj, saj je pri-
spevala za šolnino 300 novih
dinarjev, preskrbela dodatna
sredstva od občinske skupščine
ter dala tečajnicam brezplačno
na razpolago dvorano. Na za-
ključni prireditvi, ki je bila
pretekli četrtek, so se tečajnice
izkazale z izvrstno pripravljeni-
mi jedili, kar je jasen dokaz, da
je kuharski tečaj v celoti uspel.
Hkrati pa so izrazile željo, da
bi prihodnje leto na Cvenu or-
ganizirali nadaljevalni tečaj.
Uspešno pomoč pri organizaciji
tečaja je nudila tudi Metka Ko-
si s Cvena, ki je bila tudi irii-
ciatorka tečaja in jo moramo
ob tej priložnosti pohvaliti. Te
dni pa je že v teku kuharski
tečaj v Križevcih. ki ga obi-
skuje okrog 30 deklet.        -p
v£ m proslavo 1900 letnice
Leta 1969 bo v Ptuju praznovanje 1900-Ietnice mcsla. Tc dni
se je že sestal osrednji odbor za pripravo prireditev ob praz-
novanju tega pomembnega jubileja. Na tem sestanku so že do-
ločili vrstni red osrednjih prireditev, o ureditvi mesta ter o
drugih vprašanjih, ki so povezana z jubilejem. Na sestanku od-
bora so poudarili, da je potrebno za ta jubilej pripraviti čimveč
prireditev in čim lepše urediti mesto — vse to pa v skladu s
finančnimi možnostmi. O načelnem programu kulturnih prireditev
in o proffrarr-u sireditve mesta bomo obširneje poročali v prihodnji
številki Tednika. Z. K.
Juršinskl krvodajalci
so se izkazali
Zadnji odziv na krvodajalsko
akcijo, ki jo je organiziral kra-
jevni odbor RK Juršinci, je bil
zelo razveseljiv. V zelo kratkem
času se je prijavilo kar 75 krvo-
dajalcev, ki so pravilno razu-
m.eli pomen akcije in so bili
pripravljeni žrtvovati to drago-
ceno življenjsko tekočino.
V torek, 30. januarja, je bil
v Juršincih pravi živžav. Na
avtobusni postaji so se zbirali
številni krvodajalci, ki sta jih
v Ptuj in nazaj vozila dva av-
tobusa. V Ptuju so odvzeli kri
85 krvodajalcem. Med njimi je
bilo precej takih, ki so darovali
kri prvič, mnogo pa je bilo
med njimi tudi takih, ki so za
to humano dejanje prejeli že
zlata in srebrna odličja.
Krajevni 6dbor RK Juršinci
bo imel v nedeljo, 11. t. m., v
prostorih osnovne šole Juršinci
svoj redni letni občni zbor in
vabi Juršinčane. da se občnega
^bora polnoštevilno udeležijo.
Prosvetno društvo
v Bukovcih
je v petek, 2. februarja 1968.
na občnem zboru, ob udeležbi
velikega števila članov, posebno
mladine, kritično ocenilo svoje
delo v zadnjih letih, ko je komaj
životaTilo. Za volitve novega
odbora je bila pripravljena lista,
na kateri so bili izvoljeni ljudje,
ki so s svojim požrtvovalnim
delora v raznih organizacijah
d0'slej že pokazali svojo -sposob-
nost 'n pripravljenost za delo, za
napredek vasi.
Tako vaščami upajo, da se bo
društvo v bližnjem času zopet
povzpelo na raven, kjer je bilo
pred leti, ko je biilo deležno po-
zornosti in podpore občine, o-
kraja in Ijudsko-prosvetne orga-
nizacije v republiški.
Novi odbor s tovarišem Ko-
rošcem na čelu si je postavil
nalogo: povečati število članov,
poživeti delo vseh štiirih sekcij,
s pomočio druah organizacij in
vaščanov urediti dvora^no ter jo
opremiti s s-odobnimi stoli, ker
so stare klopi že dotrajale. Mno-
go vaščanov je pripravljeniti
žrtvovati denar za sodobno opre-
mo svojega kulturnega doma,
kalerpga so ob aradnji priso?-
vah še vse večje žrtve.       M K
stran 5
TEDNIK — petek. 9. febmarjn 1%R
Stran ^
Koncert     100-Miid tttetoioe v b^otomera
V spodbudo v
nadaljnjem razvoju
Ustanovitev čitalnice pred lOO
leti v Ljutomeru je predstavlja-
la velik in pomemben dogodek
za poznejši razvoj napredne slo-
venske misli v tem delu Slove-
nije, hkrati pa delni, čeprav v
slovenskih okvirih skromen pri-
spevek k naši nacionalni kultur-
ni in politični zgodovini. Koncert
v počastitev tega pomembnega
dogodka, ki je bil pretekli petek,
je odražal v čitalniških pesmi, ki
so jih ljutomerski zbori peli ob
slovesnosti  prvega slovenskega
tabora avgusta 1868. leta v Lju-
tomeru in v nagovorih — prav to
pomembno dejstvo. Ljutomerska
Svobod^ se je ob tej priložnostj
spomnila vseh pevcev, ki so ne-
koč peli v zboru ljutomerske či-
talnice. Slovenskega pevskega
društva, po osvoboditvi pa v zbo-
rih DPD Svobode Ljutomer. Pi-
sma, ki so jih poslali nekdanji
še živi pevci, ki se niso mogli
udeležiti koncerta, so bila zelo
ganljiva, tako da so nekatera
prebrali pred začetkom koncer-
ta vsem gostom in polni dvorani
občinstva, ki so se tega pomemb-
nega jubileja udeležili.
»Nikoli ne bom pozabila Lju-
tomera, kjer sem preživela naj-
lepša leta svojega življenja in
kjer sem nad 25 let pela na mno-
gih koncertih naše večno lepe
slovenske pesmi pod taktirko ne-
pozabnega kapelnika-mojstra,
pokojnega FRANCA ZACHER-
LA. Tudi sedaj bi želela z vami
peti naše lepe pesmi, toda zaradi
bolehanja (stara sem 80 let) se
žal ne morem udeležiti vašega
slavnostnega koncerta, ki ga bo
izvajal mladi rod Ljutomerča-
nov. Le v duhu bom ta večer
med vami...,« je med drugim
vili tudi predstavniki mlajšega
rodu.
napisala v pismu organizacijske-
mu odboru proslave Leonida
Rauter iz Maribora.
Takih in podobnih pisem so
organizatorji koncerta dobili še
več od nekdanjih pevcev, ki jim
je v pesmih ostal Ljutomer v
najlepšem spominu. Z njimi pa
so prišla tudi denarna darila, ki
pomenijo skromen, a dragocen
prispevek za večji razvoj kultu-
re v tem kraju. To pa še bolj po-
trjuje navezanost in doživetost
— na pesem, na njen pomen v
celotni kulturni dejavnosti.
Te besede so bile med drugim
izrečene na odru v prisotnosti na
novo ustanovljenega mešanega
pevskega zbora DPD Svoboda
Ljutomer, ki je kot prvo zapel
pesem Matija Tomca — SLAVA
SLOVENCEM. To pesem so lju-
tomerski pevci peli na prvem
slovenskem taboru 1868. leta. Na-
vedeni zbor je skupno zapel 5 pe-
smi skladateljev iz čitalni.Ške do-
be. Na splošno bi lahko dejali,
da so se pevci pod vodstvom pe-
vovodja IVANA VRBANCICA
potrudili, čeprav je bilo očitno,
da je to še pred kratkim usta-
novljen zbor in da lahko pri njem
pogrešamo moško zasedbo. Po-
trebno bo še vložiti mnogo truda,
da bo od petkovega ognjenega
krsta zbor postal tak, kot "si želi
njegov pcvovodja. nekdanji pev-
ci — skratka nekdanji in seda-
nji kreatorji kulturnega življe-
nja v ljutomerski občini, ki je
kljub določenim zastojem znano
kot pestro, bogato — izražajoč
pomen amaterske kulture v kra-
jih, ki so nekoliko bolj oddalje-
nih od tako imenovanih kultur-
nih centrov. Besede, izrečeno v
pismih in nagovorih, pa naj bodo
spodbuda sedanjemu mešanemu
pevskemu zboru, da ne bo izgu-
bil sedanjega obsega in se po le-
tošnjih praznovanjih razpustil,
kot se je v preteklosti že pripeti-
lo. Prav tako bi bilo zaželeno, da
bi se med moškimi glasovi poja-
Oktet DPD Svobode, ki smo
ga še posebej predstavili prav v
tej številki našega lista, je kljub
obsežnemu in težkemu programu
izvajal del koncerta na že pri-
znani renomirani višini. Dva- do
trikrat tedenske vaje in priza-
devnost vseh članov ansambla,
še posebno pa njegovega pevo-
vodja IVANA VRBANCiCA, ni-
so bile zaman, saj bi moral za
svojo odlično izvedbo določene
skladbe na željo občinstva še po-
navljati. Oktet je začel svoj del
programa s tremi skladbami slo-
venskega skladatelja poznorene-
sančne dobe Jacobusa Gallusa,
ki je živel sicer 200 let pred či-
talniškim obdobjem, vendar je
takrat širil po Evropi slavo svo-
je male, takrat od tujih narodov
izkoriščane domovine. Nato je še
izvajal devet skladb, ki smo jih
zadnjič navedli.
Po eno in pol urnem dobro or-
ganiziranem koncertu je ljuto-
merska Svoboda organizirala
sprejem za vse živeče pevce, ki
so se odzvali vabilu. Na ta način
je minil uvodni kulturni večer v
prireditve ob praznovanju enega
izmed najpomembnejših jubile-
jev v kulturni in politični zgodo-
vini tega kraja, ki bo v dneh pro-
slave tabora v drugi polovici sep-
tembra 1.1. dobil pečat slovenske
nacionalne pomembnosti. Pred
sto leti so napredno misleči Lju-
tomerčani tudi s pesmijo izražali
svoje napredne težnje in priza-
devanja. Njihovo delo so kasneje
nadaljevali pokojni FRANC ZA-
CHERL, ki je ostal v najprijet-
nejšem spominu vseh, ki so ne-
koč prepevali pod njegovim vod-
stvom v ljutomerskih pevskih
zborih, njegova hčerka prof.
MINKA ZACHERL, ki je sedaj
kot prof. glasbe upokojena v
Ljutomeru, itd. Besedila pesmi,
petih na prvem slovenskem ta-
boru, ki jih je v petek zvečer ob-
činstvo v pesmih ponovno sliša--
lo, pa izražajo pravi pomen usta-
novitve čitalnice pred sto leti in
njen pomen za narodnostno-kul-
turni in politični razvoj tega kra-
ja. Ta pomen pa naj prodre v
vsakega občana, še posebno pa
v sedanje pevce in tiste, ki bi lah-
ko prepevali, pa se boje odpreti
usta pred občinstvom.       -pp
Nastop mešanega pevskega zbora
Nekdanji pevci na sprejemu
Profesor Maksimilijan Skalar
60 letiisca
Prof. Klaksimilijana
Maksimilijan Skalar, profesor
violine na naši glasbeni šoli,
slavi letos 9. februarja svojo
šestdesetletnico. Mimo tega do-
godka nikakor ne moremo iti,
kajti jubilant je po končanih
študijah vse svoje življenje po-
svetil violinskemu pedagoškemu
delu in se udejstvuje tudi že
šest let na našem ptujskem
glasbenem zavodu. Po diplomi
leta 1930 na državnem konser-
vatoriju v Pragi je učil violino
v Beogradu, Mariboru, Salzbur-
gu, Ljubljani in Kopru in, kot
rečeno, uči sedaj v Ptuju že 38
let. Na to svoje dolgo glasbeno
pedagoško delo lahko zre jubi-
lant z velikim zadovoljstvom,
saj je vzgojil vrsto odličnih vio-
linistov. Njegov uspeh se odraža
prav v tem, ker je mnogim na-
darjenim učencem znal dati' iz-
redno dobro podlago za nadalj-
nji poznejši hitri vzpon umetni-
škega razvoja. Naj omenim sa-
mo nekaj pomembnih umetni-
kov: njegovi hčerki Sabino in
Olgo ter Vladimii-ja Škerlaka in
Roka Klopčiča.
Profesor Skalar je napisal
1967. lota sodobno violinsko šo-
lo in 40 lahkih etud za violino,
prej pa je še priredil in izdal
zbirko lahkih skladb za violino
in klavir ter izbor' lahkih etud
za violino.
Ves prosti čas v svoji dolgi
pedagoški praksi je posvečal in
še danes posveča posebno ne-
navadni dejavnosti — posveča
ji tako rekoč drugo polovico
življenja — namreč izdelovanju
violin." Doslej jih je izdelal že
precej in je tudi na tem polju
dosegel zavidljive uspehe. Nje-
gova glasbila ne zaostajajo
iTinogo za znanimi starimi ita-
lijanskimi violinami. Mnogi pe-
dagogi in umetniki so preneka-
tere njegove violine ocenili z
najboljšimi ocenami.
Šestdesetletnico profesorja
Maksimilijana Skalarja bo glas-
bena šola v Ptuju posebej pro-
■^lavila ob letošnjih zaključnih
šolskih nastopih gojencev. Po-
seben večer bo namreč posve-
čen življenjskemu jubileju tega
našega znanega violinskega pe-
dagoga.
Profesorju Skalarju želimo za
naprej še mnogo zadovoljnih,
^^ravih, delavnih in plodnih let!
Draigo Hasl
O DELU IN PROBLEMIH PROSVETNEGA
DRUŠTVA V JURŠINCIH
Člani prosvetnega društva
Juršinci so v letošnji zimski se-
zoni zopet poživili svojo aktiv-
nost oziroma kulturno-prosvet-
no dejavnost. V nedeljo 21. ja-
nuarja so v juršinski prosvetni
dvorani uprizorili Jurčič-evega
Jurija Kozjaka. Ker so takšne
prireditve v Juršincih in tudi v
ostalih krajih v Slovenskih go-
ricah žal zelo redke in je med
občani zanje veliko zanimanje,
so isto igro ponovno uprizorili
tudi v nedeljo, 28. januarja.
Kot sem zvedel iz razgovora
s predsednikom prosvetnega
društva Tonetom Slodnjakom,
bodo s tem dramskim delom go-
stovali tudi v sosednjih krajih.
Za občinsko dramsko revijo, ki
bo aprila v Ptuju, pripravljajo
Jurčičevega Desetega brata. Kot
Jurija Kozjaka, bo tudi Desete-
ga brata režiral ravnatelj osnov-
ne šole Juršinci Franc Kovačič.
Prosvetno društvo Juršinci se
kot vsa amaterska društva bori
s številnimi problemi, ki so ob-
jektivnega, včasih pa tudi sub-
jektivnega značaja. Prav gotovo
pa drži dejstvo, da se v okviru
obstoječih možnosti trudijo
opravičiti svoj obstoj in s svo-
jimi nastopi nudijo Juršinča-
nom prepotrebne tovrstne pri-
reditve.
V sklopu prosvetnega društva
posluje tudi ljudska knjižnica,
ki jo vodi učiteljica Ivanka
Fuček. Knjižnica je odprta vsak
petek v popoldanskih urah in
je zadovoljivo obiskana. Juršin-
čani si z branjem knjig krajša-
jo dolge zimske večere in s tem
potrjujejo pregovor, ki pravi, da
je knjiga naša najboljša prija-
teljica.
V kratkem nameravajo uspo-
sobiti za delo tudi že dolgo časa
neizkoriščen ozkotračni kino-
projektor, ki bo lahko nudil
Juršinčanom marsikaj zanimi-
vega in poučnega. Ce bodo to
zamisel tudi uresničili, se jim
obeta tudi to, da bo v prihodnje
morda nekdo le poskrbel za pri-
merno ureditev prosvetne dvo-
rane, ki je trenutno brez prave-
ga lastnika oziroma upravljav-
ca. Na eni strani si jo lasti KK
Ptuj, na drugi strani pa SO
Ptuj oziroma KS Juršinci. Da-
nes, ko že govorimo o negaciji
lastnine, res ni več bistvenega
pomena, kdo je lastnik prosvet-
ne dvorane, bistveno pa je to,
da ne vemo, kdo je odgovoren,
da dvorana ni primerno vzdr-
ževana in iz dneva v dan vse
bolj izgublja svoj kulturno-pro-
svetni videz in tudi pomen.
Če problem kulturno-pro-
svetnega mrtvila, ki vlada v ne-
katerih krajih naše občine, po-
splošimo kot družbeni problem
in ga takšnega tudi pričnemo
obravnavati, bomo morda le
prišli do zaključka, da je v va-
ških krajevnih centrih in tudi
v Juršincih še vse premalo kul-
turnih prireditev in se zato ne
smemo čuditi, če mladina zaha-
ja v gostilne in odhaja na delo
v tujino kljub temu, da doma
propadajo nekoč bogate kmečke
domačije. K ekonomski emigra-
ciji se tokrat pridružuje še
kulturno-prosvetna emigracija,
ki jo mladi poudarjajo in opra-
vičujejo z odgovorom: »Kaj ho-
čemo doma. ko pa samo delamo
in delamo od jutra do večera!«
Vse to so živi problemi, ki nas
obdajajo in so prisotni v naši
v.=;akodnevni sredini, vendar jih
mnogokrat ^preglen^mo ali pa
jih tudi nočemo opaziti.
Draga Alenka!
Mesec januar je minil In februar
hiti za njim. Novoletno oraznovanje
je tudi že mimo in jaz nisem imela
časa, da bi ti ga opisala. Oprosti!
Bilo je nekaj posebnega Obiskali
so nas tovariši iz podjetja PLE-
SKAR Iz Ptuja In nas presenetili
z dragocenim darilom. Prinesli so
nam popolnoma nov epidiaskop.
Ostrmeli smo. Naprava bo dobro
služila mlajšim pionirjem, da bodo
laliko skupno gledali barvne risan-
ke Starejšim pionirjem pa bo po-
magala pri pouku.
Tovarišem članom kolektiva PLE-
SKAR iz Ptuja se še enkrat prisrčno
zahvaljujemo.
Pionirji PO
Jože Lacko
Videm pri Ptuju
Draga Milenca Murko In vsi pio-
nirji iz Vidma:
Res ste bili deležni izredne po-
zornosti. Tovariši iz kolektiva Ple-
skar so vam pokazali, da ste .lim
dragi, in so vas razveselili s prak-
tičnim darilom.
Epidiaskop vam sedaj gotovo že
lajša učne ure, saj česar beseda ne
more dovo).1 razložiti, tisto v tre-
nutku lahko razjasni slika.
Mnogo uspehov vam želim! In 5e
to: pi.šite mil Vsak dan vam prinaša
nova doživetja in vaš otroški svet
je tako pisan in lep. Vem, včasih
kane tudi solza. Pišite!
Alenka
TILK.-V
V naši vasi na ravničicl vrh klan-
ca stoji čedna hiša. Tu sta do ne-
davna družno živela oče in hči. Z
nikomer nista bila dobra. Živi du-
ši nista pustila iti po suhem pred
hišo, ampak sta vsakega nagnala
v blatni klanec. Otroci smo kljub
temu hodili po suhem, ker smo
staremu Ivanu lahko ušli. Tilka pa
ni utegnila tekati za nami. Le iz
kuhinje nam je grozila in žugala,
da nas bo že enkrat dobila v roke.
Jeseni je Tilkin oče obstal pri
mlaki in popazil na gosi, da ne bi
šle v vodo. Zalotil nas je, ko smo
ob robu njegovega sadovnjaka imeli
opravek z orehom. Dva paglavca
sva bila na drevesu in tresla in
klestila, kar se je le dalo. Roj
manjših dečkov in deklic pa je
urno pobiral. Ivan se je ujezil, pu-
stil mlako in gosi in .. količem v
roki hotel proti nam. To se ve. da
ga mi nismo čskali in smo mu sreč-
no pokazali pete. Med tem časom
so seveda gosi odšle v mlako in
se lepo okopale. Mi otroci in go-
ske smo naenkrat staremLi »poka-
zali tige«. Zakaj je bil tak?
Kaj Da T;lka? Njen znanec le
umrl, pa je šla molit, kot je na-
vada. Cel rožni venec je glasno
zmolila, kopico drugih .noUtvic pri-
delala, nazadnje pa še pokojnika
skesano prosila, naj ji odpusti, ker
mu ni vrnila tiste žice. ki jo je po-
trebovala za »kropniače vezati«. To
le bilo smeha!
Sedaj še ni minilo po! leta. odkar
je umrl Tilkin oče. Kmalu je Tilka
spoznala, da tako sama ne bo mogla
živeti- Začela je postajat; dobra in
prijazna ne samo s sosedi, ampak
tudi z nami otroki
Oni dan sem prišel po blatnem
klancu in stopil na ravniCico pred
Tilkino hišo Ženska je v istem hi-
pu stopila na prag in me zagledala
Kai bo? Nič hudesa se n' zgodilo
Ne TMVra me dobrohotno r«o2le
no/irav!^ «em io in ,^;n»-.h
nila se mJ je. Res je bilo tako.
Lepo te pozdravljam, Alenka!
Vsem bralcem pa želim pri branju
tega mojega pisma prijetno' razpo-
loženje!
Slavko Kociper,
Sardinje 14
Slavko!
Tisto, kar sem že tolikim otro-
kom iskreno rekla, naj ml namreč
napišejo kaj iz svojih doživetij,
si naredil ti, Slavko! Odkril si nam
delček svojega domačega sveta.
Tilko in njenega očeta si odel še s
SV0.I0 rahlo hudomušnostjo, tako da
je branje še posebej prijetno. Se
kaj napiši, Slavko!
Koliko lepega in veselega, koliko
smešnega pa tudi bridko žalostnega
doživljate, otroci: Pišite o <«em':
Veselim se vaših pisem.
Alenka
PRIPIS. OTROCI IZ SOSEDNJIH
OBCIN LJUTOMER, LENART IN
SLOVENSK.\ BISTRICA, ali ne ve-
ste, da težko čakam tudi na vaša
pisma! Zakaj me puščate vnemar
In se nihče ne oglasi? Vedite, da
je kotiček za NAS.-V PISMA name-
njen tudi vašim dragim pismom!
Draga Alenka!
Ker sem zvesta bralka Tednika,
sem zbrala toliko poguma in ti na-
pisala pismo.
NA  SKAKALNICI
Vsa prezebla sem bila, ker sem
se dolgo sankala. Ko sem se nave-
ličala, sem prosila Milko, naj mi
posodi smuči. Dala mi jih je. Po-
gumno sem se odločila, da pojdem
na skakalnico. Prijateljice so mi
branile, pa jih nisem poslušala.
Prišla sem na vrh hriba. Ko sem
pogledala navzdol, sem se zgrozila.
Hrib se mi je zdel tako strm, da
se nisem upala spustiti v dolino.
Prijateljice so se ml smejale in po-
stalo me je sram. Opogimila sem
se in se pognala po bregu.- Ko sem
prismučala do skakalnice. sem
vztrepetala in padla. Udarila sem
se na glavo, iz nosa In ust pa mi
je pritekla kri.
Sošolke so me na saneh odpeljale
domov. Mamica se je zelo prestra-
šila, toda k sreči ni bilo nič hu-
dega. Zdrava sem in spet me mika
na beli sneg.  ■
Sklenila sem, da ne bom več tako
drzna.
Zdaj sem bolj skromna smučarka
in ne upam si več na skakalnico.
Te pozdravlja
Babka Zavec, 8. razred
osnovne šole Maksa Bračiča,
Cirkulane
Babka!
Ti si prva, ki si se oglasila iz Cir-
kulan. Razveselila si me. Mladim
br.Tlcem NASIH PISEM s* na last-
nem zgledu pokazala, da svo.iih
spretnosti in moči ne smemo pre-
cenjevati.
To pa tUdI vemo, da vaja dela
nio.istra Zatf) vztrajal m si- še dalje
sankaj in smučaj po -nežnih pla-
njavah. dokl.?r ne boš strmina 1
kos!
Ta moj nasvet pa seveda vel.;
čp ti bo zima naklonjena       ho na-
sipala dovolj snega. Zdi se mi.
na sončni rebri že zvončki silijo 1/
zemlje.
Pozdravljam   te   in   ti   naroCar
>r>'>dh;idi        «>vojp  sošolke   in  pr.
iaifiiiff   rn' »e ml oglasijo z zani-
mivimi pismi!
Shupanova Miz! :
NEKAJ MISLI O VESELOIGRI,
KI SO JO UPRIZORILI ML-\-
niNCI IZ LEVANJC NA DE-
STERNIŠKEM  ODRU
Izvirnost je klasična podoba
vsega, kar bi naj vzklilo iz do-
mače zemlje. Da ne bi oskrunil
te plemenite misli, sem se držal
originalnega naslova, za kate-
rega se je že leta 1789 odločil
Anton Tomaž Linhart.
To je bil čas razsvetljenstva,
čas, ko se je slovenski človek
boril z jezikom in pisavo. Dokaj
okoren in neelastičen, je iz
skromne zakladnice slovenskega
besedišča črpal nove besede, ki
so spričo jezikovne kuge, ki je
takrat razsajala po slovenski
deželi, nekam čudno zvenele —
z germanskim prizvokom. V ti-
stih viharnih časih se je rodila
— lahko rečemo — prva sloven-
ska Županova Micka. Bila je
nadvse dobrodošla. Vse, kar je
ljubilo živo slovensko besedo,
se jo oklenilo okrog nje kot
otroci okrog svoje učiteljice.
Osnovni motiv je Linhart na-
šel v nemški veseloigri: Die
Feldmiihle — Podeželski mlin,
ki jo je napisal neki dunajski
časnikar Joseph Richter. V
drugi polovici 17. stoletja se je
Linhart lotil predelave te ve-
seloigre. Delo kot tako ni samo
zabavna komedija, ampak vse-
buje tudi nekaj priostrenih
družbenopolitičnih misli. Ple-
miški lahkoživec, ki je sicer
poročen z bogato vdovo, skuša
z lažnimi obljubami zapeljati
hči vaškega župana. Zapeljivcu
pomagata še neki drug plemič
in zakotni vaški pisarček. To-
da prevarana vdova odkrije
umazani namen svojega moža
in dekletu razgrne kruto resni-
co, V trenutku zmaga zdrava
pamet in županova hčerka se
odloči za kmečkega poštenjaka.
Ko se priklatijo »žlahtni go-
spodje«, da bi zapisali poročno
pismo, jih kmečki ljudje osra-
motijo, pa tudi bogata vdova
obrne hrbet lažnemu zapeljiv-
cu.
Tako se v tej preprosti, zgra-
jeni bolj na položajski kakor na
besedni komiki, pomerijo v dra-
matičnem boju kmetje in go-
spoda. Naš kmet torej noče več
biti topi podložnik, ki bi sledil
slepim idejam. Zaveda se člo-
veškega dostojanstva, ker ga
dela duhovno zdravje boljšega
,pd pokvarjene gospode.
To je verjetno glavni idejni
poudarek, ki ga je Linhart ta-
ko nevsiljivo in zanesljivo iz-
oblikoval v posameznih dialogih.
Mladinci iz Levanjc so se z
vso vnemo in resnostjo lotili te
privlačne veseloigre. Čeprav
utrujeni od celodnevnega dela,
so pridno prihajali na vaje,
Zampa, znan kot gostoljubni
človek, pa je mladincem odsto-
pil svojo kuhinjo, da so imeli
prostor za vaje. Po nič koliko
vajah je mladincem s pomočjo
režiserja Petra Malca uspelo
stopiti na oder. Prvič so igrali!
Ko sem obiskal igralce v soboto
popoldne, pripravljali so se
pravkar na predstavo za šolsko
mladino, sem opazil, da so kar
zaskrbljeni. Kajpak, trema se
ne da kar tako spraviti pod klo-
buk.
Glavno vlogo je igrala 2am-
pova Marica. Le kdo bi si mo-
gel predstavljati bolj pristno in
naravno Zupanovo Micko, kot
je bila ta prisrčna prvič nasto-
pajoča, sproščena in privlačna
igralka! Meni je bila všeč. Jaka
župana je igral Rodež iz De-
senc. Ta osrednja figura je bila
po svoje zelo posrečena. Igra-
lec je brez vsake patetike lepo
posredoval gledalcem smisel
županove vloge. Morda je tu in
tam pogoltnil kak zlog ali se
preveč ukvarjal s pipo, sicer
pa velja: če tekst pač le ne gre,
kaj bi to, saj bo drugič bolje!
Anžeta, snubca Zupanove Mic-
ke, je igral Zelenikov Jožek.
Počasen kot po navadi, se je
tudi na odru čutilo, da se mu ni-
kamor ne mudi. Prav to mu je
nekoliko pripomoglo k interpre-
taciji njegove vloge. Bil je ja-
sen in razločen, kar je veliko
vredno za poslušalca. Bogato
vdovo Sternfeldovko je igrala
Zelenikova Marija Ze kot po-
java na odru je bila zelo dobra,
zlasti obleka in frizura sta
igralcu resnično pričarala pred
oči originalen tip neke plemiške
gospe. Sicer ne bi škodilo, če
bi bila v nekaterih prizorih ne-
koliko bolj prepričljiva. Vlogo
vaškega pisarčka je igral Ivan
Fistrovič. To je sicer hvaležna
vloga, vendar se mi zdi, da bi
vlogo plemiča — že zaradi po-
stave — lahko bolje odigral. S
tem ne mislim povedati, da je
bilo posredovanje njegove vlo-
ge slabo, ne, moram kar pri-
znati, da se je možak potrudil
in verjetno vložil veliko dobre
volje v učenje svoje vloge. Vlo-
gi plemičev Tulpenheima in
Monkofa sta igrala Jožek Ar-
nuga in Zelenikov Janez. Ce bi
se tu in tam z besedno igro in
mimiko skušala bolj približati
realnosti, bi na gledalca v dvo-
rani gotovo , ugodno vplivala.
To se jima je včasih seveda či-
sto spontano posrečilo.
Teh nekaj malenkostnih pri-
pomb, skoraj nepotrebnih, sem
napisal le kot dobrohoten na-
potek k popolnosti in prepričan
sem, da jih bodo igralci sprejeli
ne kot zlonamerno spotikanje,
marveč kot moralni impulz in
potrebo za oblikovanje življenja
na odru. Kako lepo je in skriv-
nostno iskati samega sebe v tem
odrskem svetu!
Ko končujem to pisarjenje,
moram priznati, da sem srečen
predvsem zaradi tega, ko sem
zvedel, da so mladi Levanjčani
prvi, ki so v na novo obnovljeni
dvorani poklonili Desterniča-
nom prvo predstavo Zupanove
Micke.
Želeti bi bilo, da bi sedaj tem
mladim skritim talentom, še vče-
raj neznanim, vsi priskočili na
pomoč.
Kar tako korajžno naprej, Le-
vanjci! Nič strahu! Čeprav vsa-
ko delo zahteva veliko dela in
napora, ne obupajte, tudi če vam
bo kdo nagajal ali celo nalašč
hrbet poklonil namesto pomoči.
Zgledi vlečejo, morda boste še
koga pritegnili ali iz sedemlet-
nega spanja prebudili.
Dramsko delo, ki kljub svoji
starosti še ni izgubilo svojega
čara, še vedno oplaja moči in
krepi človekovo notranjost.
Ivan Markež
>trnn b
TKW1K -  prt«-k, 9. fcbmarjn 1968
:Mrci« oi
Svet za šolstvo občine Ptu|:
^onekod zopet
popolne osemletke
Pred kratkim je imel svet za
šolstvo sejo, na kateri je obrav-
naval naslednje zadeve: pro-
gram dela sveta v letu 1968,
poročilo o delovanja šolskih
mlečnih kuhinj in program dela
za leto 1968 ter ukinitev admi-
nistrativne šole.
Program dela sveta v letu
1968 vsebuje v glavnem reorga-
nizacijo, šolske mreže v občini
za šolsko leto 1968/69. Zavod za
prosvetno pedagoško službo v
Mariboru pripravlja analizo o
šolski mreži v novem šolskem
letu in predlaga, da bi nekatere
šole zopet postale popolne osem-
letke. To je mišljeno za osnov-
no šolo Leskovec, osnovni šoli
Zavrč in Rodni vrh pa naj bi
imeli kombinirana sedma in
osma razreda. Zavod meni, da
bi se na ta način dosegli boljši
U'čni uspehi kot sedaj, ko se
otroci prevažajo In vstajajo v
zgodnjih jutranjih urah, vrača-
jo pa se pozno popoldne.
Pred pričetkom novega šol-
skega leta naj bi bilo izvedeno
kompletno testiranje za sprejem
otrok v prvi razred. Lansko le-
to je bil opravljen le prvi del
testiranja.
Nadaljevati bo treba z usta-
navljanjem vzgojno varstvenih
oddelkov v šolah, kjer bodo za
to pogoji.
Iz programa je tudi razvidno,
da bo treba nadaljevati z usta-
navljanjem malih oddelkov ali
»malih šol«, ki so bile lansko
leto ustanovljene na treh šolah,
letos pa naj bi bile ustanovljene
še na nadaljnjih štirih šolah.
Podrobno se bo treba pogo-
voriti o zbiranju sredstev za
otroško varstvo. V ta namen bo
treba sklicati razširjeno sejo
sveta temeljne izobraževalne
skupnosti in društva prijateljev
mladine. Pri temeljni izobraže-
valni skupnosti naj se uvede po-
seben račun, na katerega bi se
stekala sredstva.
Dalje časa prihajajo pritožbe
o poslovanju v dijaškem domu
v Ptuju. V programu dela je,
da naj zavod za prosvetno pe-
dagoško službo imenuje poseb-
no komisijo, ki bo ugotovila
stanje v domu.
Kmetijska šola v Turnišču bi
nujno potrebovala za svoj prak-
tični pouk določeno površino
zemlje. V bližini ima zemljo
obrat KK Ptuj, s katerim naj bi
šola sklenila dogovor, da ji
kombinat odstopi del zemljišča.
Kaj je z dogovori za dodelitev
obdelovalnih površin za prak-
tični pouk, bodo razpravljali na
prihodnji seji.
Člani sveta so se obvezali, da
bodo obiskali vsaj enkrat v šol-
skem letu osnovne šole in se
seznanili s stanjem in razme-
rami.
Iz poročila o delovanju šol-
skih mlečnih kuhinj je razvid-
no, da je stanje šolskih mlečnih
kuhinj zelo slabo. Posoda je že
precej okrušena, prav tako pa
je že izrabljen jedilni pribor.
Svet je sprejel priporočilo,
naj šole povprašajo pri svojih
patronih, koliko sredstev so
pripravljeni prispevati v letoš-
njem letu. Tako bi dobili pre-
gled   o   skupno   razpoložljivih
sredstvih in bi pvosodo In pribor
nabavili direktno iz tovarne.
Svet je razpravljal o pogojih
nadaljnjega obstoja administra-
tivne šole v Ptuju in ugotovil,
da po tovrstnih kadrih trenutno
ni potrebe, zato naj se šola po-
stopno ukine. Sprejeli so sklep,
da v jeseni ne bi bilo več vpi-
sa v prvi razred. Sredstva naj
bi uporabili za druge strokovne
šole, predvsem kmetijsko, ki
bodo mladini dale možnost za-
poslitve po končanem šolanju.
ZR
Z beležnice sodnika
za orekrške v Lenartu
Kaznovalna politika
Občinski sodnik za prekrške
je v letu 1967 obravnaval v po-
stopku o prekrških, ne upošte-
vajoč zaprosila za pravno po-
moč, 1330 storilcev in prekr-
škov. Od teh 1330 zadev je v
svoji pristojnosti rešil: 1. 623
zadev z odločbo o krivdi in ka-
zni; 2. 197 zadev z odločbo o
oprostitvi krivde in kazni ozi-
roma odločbo o ustavitvi po-
stopka; 3. 99 zadev je odstopil
drugim organom v njihovo
stvarno in krajevno pristojnost.
Pri občinskem sodniku za pre-
krške v Lenartu so torej do-
končno rešili 919 zadev. Ob
koncu leta 1967 je ostalo še 411
nerešenih zadev. Te zadeve so
še vedno v postopku — v fazi
zbiranja manjkajočih dokazov.
Glede na značaj in težo stor-
jenih konkretnih prekrškov so
bile v letu 1967 v glavnem iz-
rečene denarne kazni — razen
v petih primerih, ko so izrekli
petim osebam zaporno kazen v
skupnem trajanju 75 dni ali
povprečno 15 dni na storilca.
V primerih, kjer so utemeljeno
pričakovali, da se bo obdolženec
v prihodnje varoval prekrškov,
so namesto prostostne ali de-
narne kazni izrekali tudi ukor.
Tako so pravnomočno izrekli:
1. petim storilcem zaporno ka-
zen, 2. 544 storilcem denarno
kazen in 3. 74 storilcem ukor.
Statistični pregled pravnomoč-
no izrečenih denarnih kazni v
letu 1967:
Kot je razvidno iz tabele, je
bilo največ oseb kaznovanih z
denarno kaznijo do 100 novih
dinarjev (40,99 "/o), nato z de-
narno kaznijo do 200 novih di-
narjev (25 "/o). Tu je treba po-
udariti, da je v glavnem skoraj
vseh 40.99 "/o kaznovanih s fiks-
nim zneskom po 100 novih di-
narjev. To so v glavnem voz-
niki mopedov, ki so vozili brez
vozniškega dovoljenja. Takšne
kazni so se za voznike mopedov
gibale le do drugega polletja
1967, nakar so tudi te zvišali in
so mopediste, ki so vozili brez
vozniškega dovoljenja, kazno-
vali z denarno kaznijo 150 no-
vih dinarjev. Z istim zneskom
so kaznovali tudi vinjene voz-
nike mopedov. V drugi polovici
leta 1967 so ta znesek zvišali
na' 200 novih dinarjev. Enajst
oseb, ki so bile kaznovane z de-
narno kaznijo od 200 do 1000
novih dinarjev, se nanaša na
šest oseb, ki so vinjene vozile
avtomobile in povzročile pro-
metne nezgode, in na dve osebi,
ki sta vozili avtomobil brez
vozniškega dovoljenja. Vseh teh
osem obdolžencev je bilo kazno-
vanih s po 300 novih dinarjev
denarne kazni. Razen tega je
bil vinjenim voznikom, ki so
imeli vozniška dovoljenja, tudi
izrečen varstveni ukrep odvze-
ma vozniškega dovoljenja. Prav
tako so bili denarno kaznovani
s po 100 ali 150 novimi dinarji
tudi pretepači in razgrajači na
javnih mestih. Z denarno kaz-
nijo do 200 novih dinarjev so
bili kaznovani tudi storilci gozd-
nih prekrškov in starši zaradi
kršitve zakona o šolstvu, ker
niso skrbeli, da bi njihovi šolo-
obvezni otroci redno obiskovali
pouk.
Zaporne kazni so izrekli, kot
smo že omenili, petim osebam,
in sicer štirim klatežem in ene-
mu večkratnemu specialnemu
povratniku prometnih prekrš-
kov, ki je bil predtem že sedem-
krat kaznovan zaradi vožnje z
mopedom brez vozniškega dovo-
ljenja in drugih prometnih pre-
krškov.
(Nadaljevanje prihodnjič)
1. do 10 novih dinarjev 56 oseb ali 10,90 Vo
2. od    10 do 30 novih dinarjev 42 oseb ali 7,72 »/o
3. od    30 do 50 novih dinarjev 76 oseb ali 13,97 «/o
4. od    50 do 100 novih dinarjev 223 oseb ali 40,99 0/0
5. od   100 do 200 novih dinarjev 136 oseb ali 25,00 «/o
6. od   200 do 1000 novih dinarjev 11 oseb ali 2,20 "/o
7. nad 1000 novih dinarje^'
Skupaj 544 oseb ali 100,17 «/o
Občinski   sodnik   za   prekrške
Ahmed Hrelja
Lovec Tomaž pripoveduje
Daleč naokrog znani tesarski
mojster In dolgoletni lovec TO-
MAŽ BEG, iz Sakušaka pri Jur-
šincih, mi je C vao vnemo In
lovsko strastjo povedal zanimiv
in resničen lovski doitvlja], —
kako Je leta 1943 uplenil v Slov.
goricah — edinstven lovski plen
— Jelena.
Taikoj, ko seim vstopil v »obo,
sem opazil nad vrati orja&ko
jelonovo rogovje, ki sluzi tudi
kot družinski obešalnik za klo-
buke. Ko je opazil, s kakšnim za-
nimanjem sem si ogledovali ro-
govje, mi je rad povedaJ, kako
je prišel do te edinstven« lovske
trofeje, s katero se lahko pohva-
lijo zelo redki člani zelene bra-
tovščine v nižinskih loviščih.
Pa prisluhnimo, kaj ml je pri-
povedoval Tomaž: »Da se je po-
javil v našem lovišču jelen, smo
ugotovili na pogonu lis;ice. Tisto
leto smo namireč opazili, da so
nam pretkane zvitorepke napra-
vile v lovišču precej škode. Od-
ločili smo se, da jih bomo po-
slaili določeno število v »večna
lovišča«. Nemalo smo bili pre-
se^eče.^i, ko nam je med pogo-
nom, z dostvojanstvenimi koraki
iin z visoko vzdignjeno glavo —
prekrižal pot v naših loviščih še
neregistriraini lovski gost —
pravcati jelen. Vsi smo onemeli
in niiismo mogli verjeti svojim
očem. Iz bogate zakladnice lov-
ske latiinščine po^sameznih lovcev
je bilo tisti dan na račun sreča-
nja z jelenom izrečenih precej
pikrih šal.
Nekaj dni za tem, sta se siose-
da Ivam NEDELJKO m Jože SO-
STARIC sprla zaradi »teleta«,
ki jima je ponoči po jedil o in po-
memdralo dobršen kos lepo os-
krbovane pese. Ko sta v žolčni
razpravi kom eno le ugotovila, da
niti prvi niti drugi nimata v hle-
vu teleta., kii je pri svojem zlo-
čimikem dejanju pustito na njivi
tudi svoje »prstne odtise«, je po
stala zadeva similjiva. Ker se je
približno ista slika pomavljala
tudd pri ostalih sosedih, ©o za-
čeli ljudje govoriti, da jiim dela
škodo — sam hudič.
Lovci so vsak zase varovali
svojo skrivnost im kovali načrte,
kako bi prišli do redke trofeje.
Tudi jaz sem na tihem koval
svoj lovni načrt. Ker nisem imel
karabi/nke, sem si doma iz svin-
ca izvaljal z^a svojo dvocevko
7 debelih, šiber, s kaiterimi sem
napolnil dva nalašč za jelena
pripravljema naboja. Ko sem ne-
kega večera zasledoval jazbeca,
ki >• losnU aoT»čo koruKito UvtJ«,
me je na poti diomov dohitel
JAN2EK PUCKO, 'ki mi je ves
zmeden povedal, da »e j »len
pravkar gosti v njegov.j koruizi.
Se dane« ne vem, s kaikino hi-
trostjo sva se takrat oba na
emem kolesu odpeljala cez dm
in etm v bližimo njegove njiive.
Ko sva se pritihoitaipila na kraj
dogodka, sva oba napeto prielu-
škovaJa, če se bo v koniai kaj
premakniilio. Toda nič, vse na-
okrog je vladal spokojni mir, ki
ga je objemal pravkar v pol-
mrak zavijajoči se jesenski ve-
čer. Sliša.la sva svoj pospešeni
srčni utrip in rahlo šušljamje je-
senskega vetra, ki se je v bliž-
njem gozdu poigraval z živobar-
vmim listjem, ki je ravno v ti-
stem času obleklo svoj rumeni
jesenski plašč.
Ravno, ko sem nameravajl reči
JAN2EKU, da sva zamudila iz-
redno priložnost, sva zaslišala v
koruzi močnejši šum, kd se je
po nekaj presledkih spremenil v
lomastenje, ki se je bližalo proti
nama. Krepko sem stisnil svojo
dvocevko in napenjal oči v te-
mo. Nisva dolgo čakala, ko je
okrog 40 m od naju ob robu ko-
ruze šum  nenadoma   prenehali.
Zaradi vedno močnejšega so-
mraika, ms ©m m'ogel opaziti ru-
čeear. Svet se je ob robu njiv«
nekoliiko dvigal in na drugi stra-
ni zopet spuščal navzdol. Prav
ta valovita igra narave, je »tvo-
rila tukaj majhno gomilo, na ka-
teri sem nenadoma zagledal črno
gmoto, ki se je na vrhu gomile
po nekaj korakih ustavila. Nisem
več dvomil, — to je on. 2e čez
nekaj trenutkov, sem gledajoč
preti nebesni modrini dobro raz-
ločil njegove obrise. Kot, da bi
čakal na armrt, ki mu je bila tako
zelo bliizu, se je na vrhu gomile
ustavil in ponosno dvignil svojo
glavo. S tresočo roko sem dvig-
nil puško in pomeril v jelenovo
silhueto, ki je bila razločno za-
risana na nebu, ki so ga zlatil;
komaj za^znavni svetlobni znaki
že zahajajočega sonca. Roka se
mi je močno tresla. Reze-k strel
je pretrgal večerno tišino. Jelen
je obležal na mestu. Ko sva prj.
šla z JANZEKOM do njega, je
izza bližnjega hriba posijala
luna, ki se je še poslednjič pošlo,
vila od svojega umiirajočega sa-
motarja« — je z nekam žalostnim
pogledom na jelenovo rogovje
zalključil svojo zgodbo TOMAŽ.
J. S.
KOTIČEK ZA KMETOVALCE
IN VRTrčKARJE
Kako pridelamo zgodnji
krompir
v pozni pomladi Izgubi krompir
svoj okus. Gospodinje komaj ča-
kajo, da se pojavi na trgu novi
krompir.
Zgodnji krompir sadimo v tople,
zavetne in prisojne lege. Da bo prej
vzklil, se bomo Izogibali težkih,
mrzlih tal. Najprimernejše so pešče-
ne in peščeno ilovnate zemlje, ki
so dovolj humusne in dobro gospo-
darijo z vodo.
GNOJENJE. Ker ima zgodnji
krompir kratko vegetacijo, mu mo-
ramo postreCi z lahko dostopno
hrano. Zato je primernelši kompo-
stiran gnoj (300 centov na hektar).
Od gnojil pa uporabljamo nltromon-
kal, superfosfat in kalijev sulfat.
Količine: dušika 80—120 kg/ha, fos-
fora 60—80 kg/ha, kalija 80—160 kg/ha.
Sorte: vera, julijevec (fruhmolle),
saskija, albona.
SILJENJE. Za najzgodnejši pri-
delek silimo omenjene sorte v za-
bojčklh z dimenzijami 60 X 40 X 20
(10 + 10) centimetrov. V takšen za-
boj vložimo dve do tri vrste krom-
pirja, tako da so vršički obrnjeni
navzgor. Zabojčke postavimo štiri
do šest tednov pred nameravano
saditvijo v silnico, to je topel in
svetel prostor. Temperatura v sil-
nici naj bo 12 do 15 stopinj Celzija.
Da v silnici zrak ni suh, obesimo
mokre rjuhe. Med siljenjem pazi-
mo, da je krompir enakomerno
osvetljen, ker bo le tak imel krat-
ke čvrste kali. Enakomerno osvet-
litev dosežemo s prestavljanjem
zabojčkov pa tudi s preleganjem
krompirja v zabojčkih.
SADITEV. Sadimo brž ko ima
zemlja šest stopinj Celzija, to je
v marcu.
Razdalja: 60 X 40 cm.
Izkopavamo ^a tri do Stirl tedne,
preden dozori.
Pridelek: 80 do 160 metercentov na
hektar.
Obrezovanje sadnega
drevja
REZ PO SAJENJU. Ce V Jeseni
sadimo, obrezujemo zgornji del dre-
vesca spomladi, če pa sadimo spo-
mladi, obrezujemo takoj zatem.
Vzdolž debelnega podaljška dvelet-
nega vretenastega grma je več eno-
letnih stranskih mladic. Od teh jih
izberemo tri do pet, ki so po de-
belnem podaljšku lepo razvr.ščene
in tvorijo z njim po možnosti čim
večji kot (60 do 90 stopinj), nato pa
se rahlo vzpenjajo. Bolj strmo sto-
ječe poganjke ob njihovi osnovi pri
tej rezi odstranimo. Vsekakor je
treba odstraniti pavoditeljico. Vse
druge stranske poganjke te mlade
krone vretenastega grma pustimo
kot bodoče rodne veje. Da bi čim-
prej pridobili rodni les, jih skrbno
vodoravno privežemo. Podaljšek de-
bla in izbrane stranske po.G:anjke
(tri do pet) skrajšamo. Glede na
višino skrajšamo vsak izbran po-
ganjek (tri do pet) na tri do šest
brstov, čim više je na deblu, tem
bolj na kratko. Pri tem načelno re-
žemo vedno nad brstom, ki je
usmerjen navzven, da se poganjek
lahko nemoteno razvija navzven.
Podaljšek debla skrajšamo na šest
do deset brstov, tako da končno do-
bimo koničasto piramidalen vrete-
nast grm.
Rez po sajenju izveaemo v isod-
nji spomladi, približno <.\ti sredinp
februarja dalje. Ce dospemo do te
ga opravila šele v pozni spomladi
je treba rezne ploskve na stranskih
poganjkih in na podaljšku debla
premazati s cepilno smolo. S tem
preprečimo Izsušitev končnih brstov
in pospešimo odganjanje.
Poprava ciknjene posode
Posoda se skisa ali cikne zaradi
ocetnih bakterij, ki se razvije.jo v
njej. Bakterije pridejo v dotik z
lesenimi deli soda in se vselijo v
les s ciknjenim vinom ali pa če so-
da nismo dovolj hitro -zpraznili in
smo v njem pustili ostanke vina
aH droži.
Ce hočemo ciknjen sod popraviti,
moramo najprej uničiti ocetne bak-
terije v lesu. Sod najprej pomijemo
s hladno vodo, da iz njega odstra-
nimo grobo nesnago. Nato ga za-
kuhamo s kropom, ki smo vanj dali
sodo (tri- do petodstotno raztopino
sode), ali ga izparimo.
Orniož skozi stoletja
XIII
POPIS POSESTI KOMENDE
VELIKA NEDELJA LETA 1542
V Deželnem arhivu v Gradcu
ohranjen izviren popis se začenja
takole: »Popisana je vrednost in ob-
davčitev komende pri Nedelji, ka-
kor je to dovolila dežela Štajerska
v pomoč in obrambo proti Turkom,
starim sovražnikom krščanstva.«
Grad je bil ocenjen na 500 goldi-
narjev, pristava (marof) pod gradom
z vrtovi in njivami na 200 goldinar-
jev, vinogradi Kogl, Drakšl in Tem-
lar na 120 goldinarjev. V 22 vaseh
In krajih je bilo 124 podložniških
kmetij, v 12 vrhovih pa 169 sogor-
nikov, ki so dajali gornlno. Ome-
njeni popis je zanimiv predvsem kot
kmetijska statistika zlasti za živino-
rejo. Že omenjenih 124 podložniških
kmetij je imelo skupno njiv v iz-
meri za 663 težakov, travnikov v iz-
meri za 2:i9 koscev. Stanje živinoreje
je bilo naslednje: konjereja se je
komaj začela dobro razvijati, saj je
v celoti na gornjih kmetijah samo
10 kobil in %8 žrebic. Volov je bilo
166. krav 321, telic 37 in 79 telet.
Svinj je bilo 512, koz samo 6.
STANJE PO POSAMEZNIH VA-
SEH je naslednje:
VELIKA NEDELJA: (imena pod-
ložnikov: Gašpar Hrovat, Martin
Hrovat, Ambrož Hanželič. Mate Ma-
jeriC, Martin ŠuSterič, tkalec Jer-
nej, Matko Hrvat, Gregor Krainer,
Filip Horvat, Mate Sila, Gregor Hr-
vat, mesar Lenart, župan Jurko,
lončar Mihael. Jurij Nedelko, Filip
Tajčar, mlinar Kolman, Peter Bošt-
janov sin). Vas ima 28 hiš, 22 volov,
81 krav, 22 telet, 115 svinj in 6 žre-
bet.
TRGOVISCE: (Gregor Nemec,
Florjan Iz Negove, Toman Zadravec,
Mate KovaCič, Simon Krajnc, Blaž
Verlek. Pavel Hrvat, Sebastijan Me-
gla, Simon KlemenClč. Jurij Topli-
cer, Blaž Kukus, Benedikt Repnek.)
Vas ima 13 hlS. 18 volov, 38 krav,
19 telet, 51 svinj in 3 žreblce.
OBERROR (Bratonečice): (Jurij
Megla. Jakob Petek, Gašpar Plohi,
vdova po Petku. Matija Megla. Ju-
rij Murši£, Blaž Plolil.) Vas ivui, 7
hiš, 10 volov, 18 krav, 7 telic, 32
svinj in 4 žrebice.
SALOVCI: (Ivan Serkovic, Ivan
Dobrota, Nikloš Hrvat, Jurko Za-
dravec. Tomaž Plešak, Pavel Krai-
ner (kranjc). Mate Kostnak, Seba-
stijan Sinkovič, Tomaž Zamuda.)
Vas ima 9 hiš, 12 volov, 17 krav,
2 telicl, 11 svinj In 1 žrebico.
Komenda Velika Nedelja je imela
svoje podložnike tudi v vaseh izven
ormoškef^a okraja, tako v vasi Pon-
gerce na gornjem Ptujskem polju
in v Gočovi pri Lenartu v Sloven-
skih goricah.
Komanda Velika Nedelja
leta 1758
URBAR tega leta nam daje na-
slednjo sliko gospodarskega stanja
komende in podložniških dajatev
komaj sto let pred ukinitvijo pod-
ložništva leta 184S.
PODLOZNIKI dajejo večino da-
jatev v denarju, *n sicer: davek
od zemljišč (Grundzins-rusticale) in
služnosti (Herrenforderungen-Ur-
barzins) zemljiškemu gospodu. Ne-
kaj dajatev pa je še ostalo v naravi.
Tako je komenda prejemala letno
11 mernikov (880 litrov) pšenice, 15
mernikov ovsa in 377 mernikov (30!)
hektolitrov) ajde
Komenda Je Imela v tem času 122
podložniških kmetij in 13 želarij v
18 vaseh ormo.škega okraja, razen
tega pa še 46 podložniških družin
v osmih vaseh zgornjega Ptujskega
polja in v zahodnih Slovenskih go-
ricah. Skupno je bilo v vkeh 26
vaseh 100 kočarjev ali želarjcv.
Stare dajatve, imenovali so jih
»MALE PRAVICE. (Kleinrecht), ki
so navadno pripadale upraviteljem
gospostva, so znašale: eno tele, šest
koštrunov, 219 kopunov, štiri ko-
koši, 94 piščancev, 195 jajc, 15 ko-
lačev pSeničnega kruha, 30 funtov
lanerie preje in nekaj prosene kaše.
TLAKA
Vse vrste tlake so bu« >. tem času
že nadomeščene z denarno odkup-
nino. Ta je znašala 481 goldinarjev
na leto. Vendar pa urbar še podrob-
no navaja vrste in količino tlake.
ROČNO TLAKO po tri dni v ted-
nu je imelo 88 podložnikov; po dva
dni tlake 19 podložnikov; po en dan
samo osem podložnikov.
V celoti so vsi podložniki opravili
v letu 18.512 dni ali 712 delovnih
mesecev tlake, kar da računsko
povprečje 59 let tlake.
VINOGRADNIŠKA POSEST
Sogornlkl (posestniki vinogradov)
dajejo v 25 zaselkih ali vrhovih
gornino (dajatev v vinu) od 423 vi-
nogradov. Skupno znaša po urbarju
letna dajatev gornine 19 startinov
ali okroglo 104 hektolitre vina.
P0DL02NIŠKA POSEST
Komenda je Imela v posameznih
vaseh le malo število svojih pod-
ložnikov, ki so živeli pomešani s
podložniki gospostva Ormož in dru-
gimi. Samo v štirih vaseh je imela
večje število kmečkih podložnikov:
v Veliki Nedelji 31 kmetij in 13 že-
larjev, v Trgovišču 17 kmetij, v vasi
Oberror (Bratonečice) 19 kmetij in
v Šalovcih 11 kmetij. V drugih va-
seh je navadno samo nekaj (od 1 do
6) podložnikov komende. Zelo stara
je posest komende v vasi Herman-
ci, ki pa ima v tem času tudi
samo šest podložniških kmetij, zato
pa seveda tem več hasnovalcev vi-
nogradov.
IMENA PODLOŽNIKOV
VELIKA NEDELJA: Gregor Vez-
jak, Gregor Boksa, Andraš Voršič,
Jernej MeSko. Matej Zadravec, Lov-
renc HržiC, Miklavž Podplatnik,
Janže Veršič, Tomaž Sošterič, Mar-
ko Hojnik, Blaž Petek, Jurij Ozmec,
Matija Košar, Blaž Prešiček.
TRGOVISCE: Mihal Kumar, Šte-
fan Farkaš, Mihal Marinič, Matej
Leben, Filip Kovačec, Gregor Me-
gla, Martin Novak, Vida Kekec,
Jakob Horvat.
OBERROR (Bratonečice): Andrej
Munda, Blaž Voršič, Matej Richter.
Andraž Antolič, Mihal Stabuc, Blaž
Petek, Vido Marinič, Jakob Mar-
grab.
SALOVCI: Anton Kotnik, Matjaž
UrbančiC. Ivan KolmanCič, Gregor
Sinko. Stajnko Cavničar, Martin
Sinko-.ir   Tvan Pavlinič
(Nadaljevanje prihodnjič)
Iz ljutomerske zgodovine
KRISTANCI-SALINCI. Med strel-
skimi dvorci na Murskem polju se
omenja kraj »Tristram«, ki ga ni
nikjer zaslediti. Zgodovinar prof.
Dopsch je domneval, da je nastala
v izvirniku pomota in bi se moralo
Ime glasiti Crlstram (Krlstram) ter
bi to bili Krištancl. Leta 1443 se vas
imenuje Kristerdorf, leta 1445 p a
Kristeldorf ter je takrat vas imela
osem hiš. Enako število tudi sosed-
ni Salinci, ki so nekoč s Krištancl
tvorili samostojno občino.
Salinci. v otokarskem urbarju
iz let 1265 do 1267 .<e om?nja v Sa-
lincih 12 kmetij, od katerih je imel
župan dve. Salinci se omenjajo
tudi med strelskimi dvorci. Ker so
podatki o strelskih dvorcih oziroma
o njihovih dohodkih » urbarju
kasnejši dostavek, iz tega sledi, da
so Salinci po letu 1267 dobili strel-
ski dvorec. Leta 1430 se v Sallncih
on^enja en dvor (n osem kmetij,
enako lota 1443, ko iih dobi v
upravljanje Jurij Friderik Reysa-
cher. Torej se je prvotno število
kmetij skrčilo na osem ali pa sta
bili dve združeni s strelskim dvor-
cem.
Ime te vasi se v starejših virih
vedno omenja v enaki obliki: Scha-
lendein ali Schaladin. Koren tega
imena je podoben krajevnemu ime-
nu Salovci, ki ležijo blizu Središča
ob Dravi. Podobnih krajevnih Imen
je precej. Na avstrijskem Štajer-
skem je blizu Frojacha razvaljen
grad Schallaun, blizu Brucka pa
Schalldorf. V vseh teh krajih so
nekoč prebivali Slovenci. Pri Varaž-
dinu je kraj z imenom Sallnovec
Itd. Podobnih imen imamo še v
Sloveniji in pri drugih nejugoslo-
vanskih narodih veliko.
Zgodovinar dr Strekelj Je Salin-
ce in Salovce izvajal iz korena
šala oziroma Iz osebnega imena
»Sal«, Salin. nemška obliKfa Scha-
ladein kaže na Salatin, Saleta; na
ta način bi bili Salinci skrajšana
oblika za Saletinc' V Prekmurju
je še danes precej razširjeno rod-
binsko ime Sallka. na Štajerskem
p-i Z^iihi Zaradi fega !ahko skle-
pa, da Je pri krajevnih imenih s
korenom šal — odločevala tudi kra-
jevna lega in kakovost.
KRIZEVCI. 2e v otokarskem ur-
barju se imenuje ta vas z imenom
»Chreuze« in Chreuz ter je bilo v
tistem času tu 12 kmetij. Vojvoda
Friderik je leta 1314 med drugim
zastavil tudi Kreževce. Leta 1445 je
bilo v tem kraju le 11 hiš. Iz tega
vira lahko sklepamo, da so eno
stanovanjsko poslopje uporabili za
dotacijo vikarja oziroma župnika.
Se dandanes se razločno vidi razvoj
tega kraja (Križevci-Borecl). Kri-
ževce Je nekoč predstavljala sku-
pina hiš v okolici cerkve. Prvotna
vas je nastala sredi močvirja, kot
Je bila že pri starih Slovencih na-
vada. Na vzhodni strani vasi se
vije stara murska struga, kjer je
Se v 16. stoletju po njej tekla reka
Mura In s svojimi valovi večkrat
ogrožala celo cerkev. Prav tako se
Se na zahodni strani vasi poznajo
ostanki stare struge, ki ie potekala
z zahoda proti vzhodu. Tako je
vas stala na nekakem otoku. Pri
tem lahko še omenimo, da vas še
dandanes obkrožajo travniki, ker
močvirnata pokrajina nI bila upo-
rabna za uspešnejšo obdelavo zem-
lje. Niže vasi se imenujejo travniki
in njive »SUjišCe«. »Silj« je danes
bolj ali manj pozabljena beseda,
pomeni pa močvirnato rastlino. Naj-
starej.šl in največji deli obdelane
zemlje se razprostirajo proti Ver-
žeju In Banovcem, medtem ko nam
Jugozahodne obdelane parcele, po-
sebno pa Se njihova imena »Krči«
in »Brezje«, kažejo, da so te dele
šele pozneje Izkrčlli oziroma spre-
menili v njive.
Na sedanjem krlževskem pokopa-
lišču je nekoč stal grad, ki sega
še v prazgodovinske čase, toda ra-
zen imena »Gradišče« se nI ohranil
prav noben spomenik, ki bi spomi-
njal nanj. Ker je vas dobila ime
po cerkvi (sv. Križ), Je s tem v
marsičem pojasnjen njen nastanek.
Prvotno Je tu stal grad. nato so
postavili cerkev, okrog cerkve pa
so se naselili kmetje in vas Je do-
bila ime po cerkvi. Kraj enakega
imena imamo v Prekmurju, na Hr-
vaškem in drugod.
LOGAROVCl — OAJSOVCI —
KOKORICI. Izmed teb treh vasi, ki
so nekoč tvorile eno občino, imajo
Gajšovci najstarejšo zgodovino. Le-
ta 1430 se za to vas omenja strcl.sKi
dvorec kot deželnoknežji zajm in
sedem kmetij. Med leM 1453 cKi
1460 pa je tu stal obrambni stolp
ali gradič, katerega ostanki so še
Gajšovci zagotovo imeli strelski
dvorec, medtem ko za Galušak ni
znano ter se poleg tega še nobenu
drugo ime ne more nanašati na
Gajšovce, lahko sklepamo, da po-
meni Kalussen Gajšovce. ki se si-
cer v starih listinah imenujejo tudi
»Galasezvczen« in »Galascheutzen«.
Leta 1445 so Gajšovci imeli že l3
hiš.
Istega leta se prvič omenjajo tudi
Kokorlči (Kokonicz), kjer je bil«
takrat le pet hiš. Ime Kokoriči je
najbrž nastalo po starešinu Koko-
lu, črka 1 se je spremenila v r io
tako je namesto Kokollči nastal«
krajevno ime Kokoriči. Ime Loga-
rovci se ne more zasledui v sred-
njeveških listinah. Podložni so bilj
delno Inkavski. delno pa hranešKi
občini. Ze samo Ime Losarovei nart
kaže na dokaj pozen nastanek. Vid-
no je, da je imp nastalo iz besed'
logar. Kjer danes stoji ohranjen«
vas, se je v starih časih razprosti-
ral log. ki so ga polagorii.9 izkrčil'
in Je nastala sedanja vas Ker s<
še leta 1445 ne omenja med vasmi
križevske župnije, so se LogaruvC'
razvili proti koncu srednjega vek*
LUKAVCI. Ta kraj se imenuje
v otokarskem urbarju »Vilia LU'
kauz«. Zgodovinar Slekovec je mi'
slil (v rokopisu križevske kronik«"!'
da je vas dobila ime do plemif
Lokavcu, ki se je v tem kraiu n*'
selil v začetku 14. stoii-tia ter p«'
stavil nekje v središču današnJ^
vasi grad. Vendar pa le v zgodovir''
tega kraja malo druga^^e. ker J'
grašfak dobil ime od vasi, ne
vas po nJem. Slekovec le namre*^
prezrl, da se vas že omenja v oto'
karskem urbarju in je tore.1 veliH"
starejša kot pa gradič, ki bi si
naj graščak prizidai v i4. stoletji
Ce bi v tem kraju najprej v
stoletju nastal grad in okroe nle>
vas, bi ta grad zagotovo dobil netn'
žko Ime. kakor je bila pri oozneJ'
nastalih   jmflovih  nav.^r73
(Nadaljevanj«:  ^iiuuanjič)

TEDNIK — petek, 9. februarja 1968
Stmn 7
Sodobna idila
Za mladega uslužbenca Teodo-
tija so se nepnjetnosu začele ti-
»tega dne, ko se je njegovo dekle
poročilo. Do takrat pa je bil tako
zelu srečen, da oi to komaj mogli ,
opisali. S SVOJO Munevero.  im»- j
nuvauo   tudi   Mary,   sta   skupaj
vzdihovala na klopi v parku, v ]
kinu, na plaži. Njuni srci sta se '
Integrirali, ko sU opazovala luno. j
zvezde in  včasih kakšen satelit.
Sedaj pa je njuna sreča nenado-
ma  in  nepričakovano  splahnela,
kot bi jo kdo zbrisal z roko. In
to tistega dne. ko se je njegovo
dekle   poročilo.   Vsa   nesreča   In
nezgode   mladega   Teodozija   se
začenjajo s tistim dnem.
Verjetno ste že uganili, da se
je cckle poročilo z njim.
Nesreča se je splazila v njuno
enosobno stanovanje liho in neo-
pazno kakor lopov.
Kako se je to zgodilo?
Kdaj se je to zgodilo?
To je težko reči.
Morda tistega dne, ko sta mla-
da   zakonca   s   svojega   balkona
prvič opazovala  lepo opremljeno
notranjost   stanovanja   na   drugi
strani ulice? Ali pa pozneje, ko
sta obiskala Maryjino prijateljico
v njenem trisobnem stanovanju?
Morda pa takrat, ko sta gledala
sosede, ki so kakor hrčki vlačili
v   svoja   stanovanja   hladilnike,
pralne  stroje,   televizijske • spre-
jemnike.
Munevera je naenkrat začutila
neko konkurenčno strast.
»Le kako to zmorejo?« je vzkli-
knila strastno kot nogometni na-
vijač.
Teodozij se ji je opravičeval
ter jo prepričeval in pri tem upo-
rabljal vse mogoče argumente,
vendar vse zaman.
Mary je bila vztrajna ... pa se
je končno tudi njen zaljubljeni
možek spustil v to nenavadno
tekmovanje  današnjega   časa.
Na svojem šibkem hrbtu je za-
čel vlačiti v stanovanje različne
tehnične dosežke naše dobe. Edi-
na tolažba so mu bili sosedje in
znanci, ki jih je kdaj pa kdaj sre-
čaval sklonjene pod težo podob-
nih tovorov.
V njegovi soprogi pa se je ved-
no bolj razvnemala zbirateljska
strast.
»Draga, saj ni vsa sreča v tem,«
jo je včasih skušal prepričevati
njen mož.
»V čem pa potem?« je trmasto
spraševala soproga.
»Mar se ne spominjaš tistih dni,
ko sva sedela v parku in je bila
za naju sreča že to. da sva imela
drug drugega.«
»Oprosti, vendar si življenje ne
morem predstavljati brez hladil-
nika.«
In  ga  je kupil.
Drugič je ugotovila, da v sodob-
no   opremljeno   stanovanje   sodi
magnetofon.
On je nesrečen odtaval v me-
sto, ga našel In — kupil.
Toda njena strast se je §e kar
naprej razplamtevala. Teodozij
bi se zaradi nje najraje napil, pa
se ni smel. Hranil je denar za —
avtomobil. Kadarkoli sta srečala
znanca, ki ga je že Imel, je vedel,
da bo sledila polemika ... kako
pa on lahko?
Poskušal jo Je prepričati na vs9
mogoče načine, naj se unese.
»Dosti je še lepših stvari na
svetu razen materialnih dobrin in
kruha.«
»Ah, saj rei, tudi kruh se j«
podražil,« je ugotovila Mary.
Potem je odprla hladilnik, pri-
pravila v mešalniku osvežujočo
pijačo, z nogo pritisnila na gutnb
transistorja, se zagledala v te-
levizor In bridko zajokala.
»Moj bog, le zakaj sem prav
jaz tako nesrečna? Dovolj mi je
že te revščine!«
Njenemu možu pa je od žalosti
pokalo srce. Sočustvoval je z re-
vico. obžaloval, da ni Rockefeller,
vendar ,. . kaj je mogel rtoriti.
Potem se je spet skušal opravi-
čevati:
»Veš, Mary. današnji mladi ljud-
je so vse preveč ncpotrpežljivl.
Včasih so si mladi zakonci bolj
počasi in preudarno spletali gne-
zdo.«
Ona je takrat brala časopis, kar
se je sicer redko dogajalo Dvi-
gnila je glavo in ga vprašala:
»Koliko imaš  pravzaprav  let?«
»Saj vendar veš . .. trideset«
»Ah vidiš, dragi moj revček.
Pri teh letih je Buteflika že mi-
nister za zunanje zadeve. In kaj
si ti? Uboga uradniška para!«
Tak očiten dokaz svoje lespo-
Robnosti je ubogega Teodozija
čisto prepričal o njegovi krivdi.
Od tistega dne je Teodozij mar-
sikaj pretrpel zaradi Bufeflike.
Ob vsakem »prijateljskem prepri-
čevanju« je moral poslušati:
»Seveda, kako pa lahko Bute-
flika? Kako. ha? Povej. kako?^<
Teodozij je samo zmedeno jec-
ljal:
»Pa vendar ne misliš, da na-
lašč nočem postati minister?«
»Seveda, nalašč, samo da bi
me jezil. Saj te poznam!« ie
odffovorila njegova soproga.
Pred nekaj dnevi se je Teodozij
obe.«!il. V rokah ie držal časopis,
v katerem ie pisalo, da je Onassis
kunil — otok.
Lepo mludlnska
prireditev v Lovrencu
na Dravskem polju
V nedeljo je mladinski aktiv
Lovrenc na Dravskem polju or-
ganiziral javno mladinsko cxi-
dajo POKA2I, KAJ ZNAS. Na
njej je pred več kot 700 gle-
dalci nastopilo deset nastopajo-
čih z recitacijami, pesmimi in
narodno-zabavnimi melodijami.
K pestrosti oddaje so prispevali
člani narodnozabavnega ansam-
bla Veseli slavčki s Štatenber-
ga, ki so gledalce razvedrili s
prijetnimi melodijami, Prleški
Franček ter Tina in Stef —
znani humoristi iz Maribora.
Med nastopajočimi so si pri-
borili prvo mesto člani kvarteta
Videmski fantje, ki ga sestav-
ljajo Stanko Črnila, Milan Be-
gan, Franc Habjanič in Jože
Selinšek. Skupaj so zbrali 78
točk. S tremi točkami mianj je
zasedla drugo mesto Stanka
Fric iz Budine, ki je nastopila
z dvema recitacijama. Tretje
mesk) pa so gledalci prisodili
Stanku Muršcu iz Majšperka.
Konferencier je bil Franc Go-
lob, novinar — napovedovalec
radia Ptuj, ki je prireditev od-
lično vodil.
Občinstvo, ki si je ogledalo to
prireditev, se je pohvalno iz-
razilo o njej in si jih želi še več.
O. E.
ZA DOBRO VOLJO
»Le kako ste se mogli tako
napiti?* vpraša sodnik.
»Zašel sem v slabo družbo,* se
opravičuje obtoženi. »Štirje smo
naročili  liter  žganja,  toda  trije
med nami so bili abstinenti.*
•
»Strašno rad se smejem. Ce kaj
smešnega vidim, takoj izbruhnem
v smeh.«
»Ah, potem pa se težko sami
brijete.*
Modni kotiček
Dva spomladanska hlačna ko-
stima:
Oba kostima imata krilo izde-
lano kot hlače, le da so širše. Le-
tošnja pomlad je v znamenju teh
hlačnih kril.
1. Prvi- kostim je iz rebrastega
žameta, barve pa so vijoličaste,
kamelje ali svetlorjave.
2. Drugi kostim je izdelan iz
karirastega ali črtastega živo pi-
saneea blaga.
^ein moderne so letos baretke.
Modele kreirala Darja.
ZA SMEH
Zena: »Kam pa greš, Francelj?«
Mož: »Še ne vem.«
Žena: »Kar mirno povej, saj ti
tako ne verjamem.«
»Vedno sem imel srečo v Iju-
bežni!«
»Hm, pa se le nisi še oženil.«
»Vidiš, to je pa tista sreča, ki
sem jo imel!«
*
Jurček (pred kipom Venere):
»Mamica, zakaj pa ta žena nima
nič rok?«
Mamica: "Vidiš, Jurček, ker si
je grizla nohte!«
»Ali je Janez zelo goreč ljubi-:
mec?« '<
»Še zdaleč ne. Včeraj je nastal
v moji sobi kratek stik in Janez
je ves večer popravljal elektriko.4
*
Polde in Nace sta na koncertu.
V odmoru se Nace obrne k Pol-
detu:
»Najraje poslušam glasbo z za-
prtimi očmi.«
»Že prav,« odvrne Nace, »a smr-
čati ti vendar ne bi bilo treba.«   ^
Filmski in TV mozaik
SAMMY DAVIŠ je majhen, v
pojmovanju sodobnega »show
moža« skoraj neznaten. Kljub
temu velja za enega največjih
zabavnih umetnikov na svetu.
Kljub določenim namigom (že
delno uresničenim), da bo prišlo
med tem črnskim pevcem in
filmsko igralko May Britt do lo-
čitve zakona, je Sammy še ved-
no tako temperamenten in pri-
ljubljen med ljubitelji zabavnih
melodij ozir. glasbenega showa.
Se kot član stalnega tako imeno-
vanega Sinatrinega klana, si je
pridobil številne oboževalce.
Eden izmed glasbenih kritikov
je pred kratkim zapisal nasled-
njih par vrstic, ki v polni meri
karakterizirajo Sammyjeve na-
stope. »Ko komaj obvlada svoj
temperament, skoči na oder in 90
minut poje, pleše, parodira in
igra na različne instrumente, ne
ria bi se vsai maln nHnnčil    Pu-
blika ga od samega navdušenja
imenuje — ČUDOVITI GO-
SPOD«. Sammy Daviš si vedno
bolj prizadeva, da to je.
SAMMY DAVIŠ
Družabni večer
čebelarjev v Dornavi
v petek, 2. februarja, so se
zbrali v Dornavi člani čebelar-
skega društva in številni drugi
občani iz tega kraja. Predsed-
nik čebelarskega društva tov.
Pivko je v uvodnem nagovoru
poudaril pomen vzgoje čebel in
spregovoril nekaj besed o delu
čebelarskega društva v pretek-
lem letu.
V Ptuju so jim obljubili, da
bo prišel nekdo, ki bo predaval
o pomenu vzgoje čebel ter o
njihovi negi in oskrbi. Toda za
sedaj so od tega ostale le ob-
ljube.
Takšnih večerov si v Dornavi
želijo še več. To je predvsem
želja čebelarjev, ki želijo vklju-
čiti v svoje vrste čimveč mla-
dih in jih poučiti o pomenu in
nujnosti vzgoje čebel. Zavedati
se moramo, da nam čebele ne
služijo samo za pridobivanje
sladkega medu in zato, da lah-
ko prikažemo otrokom v njih
vzorne in marljive delavke.
Največja vrednost njihovega
dela je v opraševanju rastlin,
ki nam nekatere le s čebeljo
pomočjo rodijo obilne plodove.
J. S,

za prleSkega Lujzeka
Gripa je eden najhiijSih betegov.
Toti vrag ja začeja v prešjen t jed-
rn mantrati precig Udi. Kun god
sen priša, so me viin natirali —
»Lujzek — ne hodi k nan, ka nan
neš betek prnesa.« Cilo v oslari-
jah so me postrani glejali. tak ka
sen misla, ka me mojo za tota.
Prijši tjeden sen doba eno pismo
iz Veke Nedele. ki sen ga v do-
mačen jeziki obravnava. Tisti, ki
mi je posla pismo, pa se mi je
tak kak vse zgleja, precig zlaga.
V LENART
sen se pripela že precik zmontra-
ni tak ke se mi je ie v avtobusi
zdelo, ke sen od mlade gospodične,
ki je sedela poleg mene in je na
ves glos kihala — dnbija gripo.
Da nebi čista bolem grota, sen
tak kak sen turni že navajeni ša
v samopostrežni štacun v bufet
in sen si naroča nekaj tekočih
protistrupof. Tan sen precik dugo
tanka in meje prisililo na malo
potrebo. Na žalost tan nemajo
šekreta in jin ga gre po vseh to-
tih sanitarnih predpisih tudi ne
treba meti. Ne mi je preostalo
nič drugega — kak da sen se hi-
tro pobra in na drobno odcepeta
v bližjo gostilno. Tan so me malo
jezno pogledali in si vena mislili
— ke bi se lehko tan vun stoča
ge sen se nopija. Ke ne bi bilo
kakšne zamere, sen še tu dvo de-
ct vniča in se že precik od gostil-
niške gripe boleni odpela v Bi-
strico.
V BISTRICI...
V Bistrici že skoro vsagši človik
guči o toti — no kak se že reče
— a ja, »reelekciji«. Pri enen virti
so vsekali po svojen zakoni. Sta-
tut so pozabili preglejati, sestavili
so nekšo komisijo, za kero »de-
lavski svet« sploh nežno — tak
ka bi po jihoven rezervirani što-
krli za direktorovin pulton bija
najboljše oddoni. Čiprav že osem-
najsto leto giičimo o samouprov-
laji, so se z jin precig svadili.
Zokone pa so od pedesetega leta
napre venda malo glejali. Ka bi
si malo pamet poprava, sen ša na
obit v hotel »Planina«. V toten
cajti je precig kolin. Ene so cilo
iz bistriške občine prenašali po
televiziji. Zato sen si naroča pra-
setino. Doba pa sen same čunte.
Kdo pa sen jin po veda kaj za en
vrag sen. pa sen doba takšni fa-
lat, ka sen ga kumaj poja.
V PTUJl...
V Ptuji so meli pred por dnevi
živalski sejem. Pred štirinajstimi
dnevi nan je duma krava crknila;
te pa me je mati naštimala, ka
ji naj iz Ptuja pripelan kakšno
tele, pa makar bode gingavo.
Pred kak sen stopa med živali,
sen si začeja štendirati, kak so
gnes din krave jol. Misla sen si,
ka bon za por jiirkov kakšno tele
lehko kiipa. Te pa sen vida, kak
sta se dvo kiipca okrog teleta, ki
sen ga namena kiipiti, začela sva-
diti, štiikati — za vrtol viire pa
kotati. Eden proti driigemu sta se
tak zakadila, tak ka sen misla,
kak či bi se dvo sestradana psa
bila za falat čunte. Eden me je
cilo zameja, te pa se je v mene
zaleta, tak kak sen se trikrot pre-
obrna, pred ka sen na zcmlo zle-
ta. Črvivi zobje so mi včasig viin
spokopali, tisti, ki pa še jih betek
nije začeja mantrati, pa so gro-
tali tak debeli, tak ka bi lehko
skoz plot tikve žveka. Pobra sen
se, te pa odšklopota, keko so me
noge nesle.
V ORMOŽl...
Že včasig od kraja sen napisa,
ka se mi je eden pri VEKI NE-
DELl tak kak zgleja nalaga o
oštariji, ki je pri Veki Nedcli naj-
bližja od velikonedelske zadruge.
Pred por dnevi sen bija v toti
oštariji, ki sen lehko vida kakšne
mojo cene. Lehko van rečen, ka
mojo cene dosti nižiše od marsi-
kere oštarije v ormoški občini. So-
ma oštarija pa je tak zrihtana
kak malo kera. Po Udih, ki so si-
deli v oštariji in stali pred osla-
rijo, sen zveda, čiprav nisen po-
veda kdo sen, da so bile v prejifi
številki o toti oitariji napisane
same laži in da je tisti, ki je te
laži notri da, sigurno človik, ki
bi rad dobrin liden samo Skodiiva.
— Kdo sen vse to čiija, sen bija
rdeči kak kiihani rak. Po eni stro-
m bi rad, ka bi mi Udje pisali
prave resnice, ki je viipajo gi ko-
di povedati, po driigi stroni pa
sen doba, tak kak zgleja, lažnivo
pismo in še toto je bilo prvo.
Premišlova sen že, kdo bon leh-
ko ša v penzijo in obesa vse svoje
št arije na klin.
V LOTMERKl . ..
V Lotmerki sen si šteja malo
odpočiniti v oštariji »Prlek«. Ka
nebi zastoj seda, sen si naroča en
špricar in dve sproženi madžarski
jajci. Kak je kelnarca povedala
kiiharcan kaj naj napravijo, se je
na enkrat odprja kukrli, te pa se
je ena od kiiharc zdrla: »Lujz,
nimaš duma jojc, ka ti moremo
mi pražiti!« Kdo sen to čiija, so
me pograbili takSi čemeri, tak ka
bi najrajši toto oštarijo, ki jo za-
volo takših Udi v zgiibi, razkova
na male falate.
Pa ne zamerte. Pište mi nelaž-
Ijiva pisma na naslov: Uredništvo
TEDNIKA. Ptuj, Lackova 2.
Samo vaš Lujzek
Sfrnn S
TEDNIK — petek, 9. februarja 1968
Sirnn 8
Delavska univerza Ptuj
Delavska univerza Ptuj priredi od
9. do 15. februarja 1968 v svojih iz-
obraževalnih centrih naslednja pre-
davanja:
PONEDELJEK, 12.  FEBRUARJA"
MED VE D CE:    Pitanje    telet    do
200 kg, finiš pijCanja do 400 kg; pre-
dava dipl. inž. Stanko Korenjak ob
19. uri v gasilskem domu;
TOREK, 13. FEBRUARJA
LEVAJNCI: Pitanje telet do 200 kg,
finiš pitanja do 400 kg; predava dipl.
inž.  Stanko  Korenjak ob  18.30 pri
Janezu 2ampi, Levajncl lO;
SREDA, 14. FEBRUARJA
GRAJENA: Uporaba umetnih gno-
, jil; predava inž. Matko Žemljic ob
.  18.30 v šoli;
ČETRTEK, 15. FEBRUARJA
DORNAVA:   Zdravstvena   zaščita
pri   pitanju   govedi,   prva   pomoč;
•  predava dipl. vet. Bogdan Lah ob
18.30 v gasilskem domu;
ROGOZNICA:   Varstvo   rastlin   v
■ rastlinski proizvodnji; predava dipl.
: inž. Egon Zoreč ob 18.30 v zadruž-
'  nem domu.
' VREME
■ LUNINE SPREMEMBE IN VRE-
- MENSKA NAPOVED ZA CAS OD
»        10. DO 18. FEBRUARJA 1968
Polna luna bo v sredo, 14. febru-
aria  n1n  7 4'I
Napoved: Močno spremenljivo
vreme bo. Dež in sneg se bosta
menjavala z vetrom in lepim vre-
menom. Nekako v nedeljo, 18. fe-
bruarja, bo močno snežilo.
Vreme v istih dneh leta 19G7 je
bilo ves čas precej mrzlo.
11. februarja 1967 je brla najnižja
temperatura — 8, najvišja i>, vreme
je bilo rahlo zamegljeno, slabo son-
čno.
12. februaria 1967 je bila najnižja
temperatura — 6. najvišja O, do 9.
ure je rahlo snežilo — sev^er 15 km.
13. februarja 1967 je bila najnižja
temperatura —8, najvišja O, vreme
je bilo jasno — vzhodnik 20 km.
14. februarja 1967 je bila najnižja
temperatura —10, najvišja + i, vre-
me je bilo jasno — vzhodnik 20 km.
15. februarja 1967 je bila najnižja
temperatura —10, najvišja + 1, vre-
me je bilo jasno — vzhodnik 15 km.
16. februarja 1967 je bila najnižja
temperatura ~ 10, najvišja + 1, vrfe-
me je bilo sončno, delno obla.čno.
17. februarja 1967 je bila najnižja
temperatura — 3, najvišja O, vreme
je bilo sončno, delno ohlapno.
18. februarja 19G7 je bila najnižja
temperatura — 1, najvišja + 2, vreme
je bilo sončno — zahodnik 8 km.
Alojz Cestnik
Tržne cene
povrtnine in sadja v ptujski po-
slovalnici Povrtnine (pri Magdi)
Grozdje II 4,60, jabolka II 2,60,
odprte smokve 4,80, arašidi zav. 1,
banane 4,90, ananas 6, grapefruit
3,80, limone 4,50, mandarine 4,50,
orehi — jedrca 24, pomaranče 4,50,
rozine 4,70, suhe slive 4,80 cvetača
4,90, čebula 2,20, česen 12, jedilno
korenje 4.20, krompir I 0,90, krom-
pir II 0,80, ohrovt 2,60, pesa 1,50,
peteršilj 6, por 3,60, zeleni radič 9,50,
rdeči radič 10,20, črna redkev 1,20,
kisla repa 1,60, solata (endivija) 7,50.
zelena 4.20, sveže zelje 2.50, kislo
zelje 1,80, fižol (cipro) 4,50, fižol
(prepeličar) 4,50, fižol (tetovec) 3,90,
papirnate vreče 3,15, jajca 0,47, belo
olje 115, belo olje 0,51 2,80, bučno
olje 11 13.30, bučno olje 0,51 6,20,
čebulček ptujski 7.
V zalogi so vsa semenau
Nesrečni ne počiva
v ZADNJEM ČASU SO SE ZDRA-
VILI ALI SE SE ZDRAVIJO V
PTUJSKI BOLNIŠNICI NASLEDNJI
PONESREČENCI:
Nežika Surina (rojena 1906), Ptuj,
Slovenski trg 11, je padla in si po-
■ škodovala levo roko; Jakob Foršt-
> nerič (1908), Podleže 41, je padel
I ter si poškodoval desno nogo; Mar-
t  jan Sprah se je polil z vročo vodo
■ po obeh rokah; Mirko Vesenjak,
' Na postajo 3, Ptuj, je padel in si
• poškodoval desno roko; Alojz Job
)  (1917), Senežci 19, je padel s kolesa
1 in se poškodoval po telesu; Mihael
3  Emeršič  (1900),  Gradišča  79,  si  je
.  prt delu doma poškodoval levo ro-
ko; Ivan Majar (1928), Murkova 5,
Ptuj, je pri delu v službi padel in
2 se poškodoval.
a
Prometne nesreče na
ptujskem območju
1. februarja 19G8 se je ob 18.30 pri-
petila lažja prometna nesreča na
20. kilometru ceste drugega reda št,
347 v Kidričevem, in sicer osebne-
mu avtomobilu MB 269-39. Material-
na škoda znaša 3000 novih dinarjev,
telesnih pošl^odb ni bilo.
3. februarja 19G8 se je ob 20.41:
zgodila prometna nesreča na 20,
kilometru ceste drugega reda št
347 v Kidričevem in sicer vozniki:
osebnega avtomobila opel rekord
avstrijske registracije G 33-877, k:
pa je naš državljan. Materialna
škoda znaša 2000 novih dinarjev
Telesnih pcškodb ni bilo.
4. februarja 1968 se je ob 1. ur
ponoči pripetila prometna nesrečj
na cesti Ptuj—Kidričevo med voz
niliom osebnega avtomobila ME
280-09, ki se je zaletel v tovorni av^
tomobil MB 121-41, ki je posipava
cesto zaradi poledice. Voznik oseb
nega avtomobila je zapeljal od za
daj v tovorni avto. Pri tem sta bil;
voznik in njegova žena laže poško
dovana. Na vozilu je za približn(
SOOO novih dinarjev materialne ško
de.
Z občnega zbora RK
Drava
Ilukometašl rokometnega kluba
Drava so v soboto, 27. januarja, na
svojem rednem letnem občnem zbo-
ru pregledali dosedanje delo in
uspehe ter sprejeli sklepe za na-
daljnje delo.
V preteklem letu sta redno tek-
movali le dve vrsti: članska in mla-
dinska, medtem ko ženska vrsta ni
imela rednih tekmovanj, temveč le
občasna srečanja, saj za ženske ni
rednega tekmovanja.
Z uspehom članske vrste smo lah-
ko le delno zadovoljni, saj bi le-ta
lahko bil boljši, izražen seveda z
višjim številom osvojenih točk in
hkrati s tem z višjim mestom na
lestvici I. slovenske lige. Da to ni
tako, je v glavnem botrovala ne-
resnost članov na treningih in tek-
movanjih, saj se večkrat niso trudili
tako, liot bi se lahko bili. Mladinci
so v glavnem zadovoljili, več pa
lahko pričakujemo od njih v spo-
mladanskem delu tekmovanja, ko
naj bi prišla do izraza njihova Je-
senska vadba pod strokovnim vod-
stvom, saj bodo nastopali tehnično
in taktično bolje pripravljeni.
Do jeseni bi morali urediti tudi
vprašanje tekmovanja za žensko
ekipo, ki redno trenira, vendar ni-
ma možnosti pokazati svojega zna-
nja. Za to je zadolžen tekmovalni
odbor II. slovenske lige, ki ima
svoj sedež v Mariboru.
RokometaSi so se dogovorili o
pripravi ekip za spomladanski del
tekmovanja, saj bo nastala nedvom-
no velika borba za obstanek v ligi
med več vrstami, ki so med seboj
izenačene. Zato bodo rokometaši
Drave začeli s treningi že v febru-
arju — najprej v telovadnici, po-
tem pa na prostem. Igralci bodo
morali trdo poprijeti, saj jih razen
rednega tekmovanja čaka tudi tek-
movanje v Interligi.
Na občnem zboru je bil izvoljen
novi upravni odbor RK Drava, v
katerega pa so bili izvoljeni veči-
noma stari, že znani, prizadevni
rokometni delavci, ki se bodo tudi
v bodoče trudili za dvig rokometa
v Ptuju. KJ
Zlati pas Topolčniku
v Beogradu Je bilo v nedeljo v
domu mladine prvo tekmovanje za
pokal prvakov v Judu. Tekmovanje
je bilo organizirano tako, da izzi-
valci izzovejo lanske državne pr-
vake in se z njimi pomerijo za
zmagovalca Jugoslavije v Judu.
Tako se je v lahki kategoriji se-
stal Topolčnlk s svojim izzival-
cem Cihijem. V tem dvoboju Je po-
kazal Topolčnik, kaj velja, in Je
gladko premagal Cihlja. V vseh
ostalih borbah so tudi vsi drugi
lanski zmagovalci obdržali svoje
naslove. Tako ni uspelo nobenemu
izzivalcu, da bi dobil kakšno borbo.
Ker pa je Topolčnik zmagal z
najvišjim številom točk, mu je po-
sebna komisija dodelila »zlati pas«
kot najboljšemu borcu turnirja.
RK Slovenska Bistrica
Rdeči križ je tista organizaci-
ja, ki pomaga vsem, predvsem
pa , socialno šibkim, in socialno
ogroženim. Zaradi tega huma-
nega dela si zaslužijo vsi člani
te organizacije še posebno za-
hvalo za svoje nesebično delo.
Toda doseženi uspehi jih ne
uspavajo, saj namerava v tem
letu organizacija Rdečega kri-
ža v Slovenski Bistrici še po-
večati svojo dejavnost.
Ena od njihovih glavnih na-
log bo povečanje števila član-
stva. V načrtu pa imajo tudi
organiziranje šole za zdravje.
V to šolo pa hočejo pritegniti
predvsem šolsko mladino. Pod-
mladek RK bo organiziral po-
moč starim in onemoglim s
prinašanjem hrane in pripravo
kurjave.
Razen tega bodo organizirali
280 ur tečajev za prvo pomoč.
Predvajali bodo filme, organi-
zirali razne iseminarje in tečaje
za svoje starejše člane.
Posebej pa se pripravljajo na
akcijo za odvzem krvi svojih
prostovoljnih dajalcev. V letoš-
njem letu pričakujejo, da bo
darovalo kri več kot 1320 krvo-
dajalcev, -b
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO:
Marija Vedrač, Strmec 1 — Da-
rinko; Marija Soršak, Draženci 33
— Martino; Marija Princi, Zabovci
76 — Jelko; Ivanka Bračič, Velika
Nedelja 11 — Majo; Elizabeta Pen,
Zgornja Hajdina 62 — Vilmo; Vera
Gril, Stuki 22 — Vanjo; Marija Ve-
selic, Dornava 132 — Branka; Ju-
stina Arnuš, Medvece 7 — Danila;
Angela Petek, Nova vas 33 — Jelko;
Angela Peklič, Kidričevo 39 — An-
tona; Marija Ivanič, Lovrenc 120 —
dečka; Terezija Mlinaric, Nova vas
76 — Branka; Gizela Fluher, Mlin-
2 a — Ota; Marija Goznik, Ro-
goznica" 3, Lenart — Darinko; Ma-
rija Šešerko Grajenščak 42 — Pe-
tra; Veronika Zdauc, Cermožiže 91
— dečka; Zofija Romanič, Trubar-
jeva ulica — Alenko; Marija Kvar,
Stojnci 138 a — Bojano; Elizabeta
Rap, Vurberk 43 — deklico; Jožefa
Plohi, dr. Hrovata 1 — Simona;
Angela Muhič, Hranjigovci 15 —
Ivana; Betka Pravdič. Turški vrh
16 — Vero; Alojzija Kovač, Buče-
čovci 15, Ljutomer — dve deklici;
Marija Petrovič, Preše 27 — Igorja;
Marija Jurič, Zagajiči 32 — Antona;
Marta Majcen, Sejanci 9 — Mirka;
Jožefa Kiišar, Sikole 18 — deklico;
Marija Gornjec. Rotman 56 — Jo-
žico; Marija 2unk'ovič, Zlatoličje
110 — Ksenijo; Ana Korpič, Prvenci
8 — Janeza; Silva Rogina, Spodnja
Hajdina 13 a — dečka; Marjeta Za-
vec, Bukovci 177 — deklico; Jožefa
Svenšek, Gruškovje 97 — Franca;
Ana Kunčič, Presika 28, Ljutomer
— Jožico; Marija Gaube, Kidričevo
39 — dečka; Marija Kajzer, Mestni
vrh 47 — deklico; Štefanija Somen,
Razkrižje 31, Ljutomer — Branka;
Marija Sinko, Novo naselje, Ljuto-
mer — Marjana; Cecilija Krajnc,
Grajenščak 77 — dečka; Nada Stal-
cer, Vičava 21 — Zorana; Štefka
Škerjanec, Strejanci 15 — Franca;
Ivana Lesjak, Mezgovci 72 — Jane-
za; Angela Novak. Senčak 34 —
Antona; Marija Pihler, Rogoznica
79 — Milana; Bernarda Slamberger,
Zlatoličje 79 — deklico; Jožefa Kos,
Looič 8 — deklico; Irena Jeza,
Apače 23 — deklico; Marija Golč-
man, Tibolci 36 — dečka; Marija
Cimerman, Spuhlja 132 — deklico;
Stežka Petrovič, Nova vas 8 —
Simono; Marija Krajnc, Janški vrh
54 — deklico: Elizabeta Kramber-
ger, Vintarovci 50 — Mirana; Eli-
zabeta Forstnarič, Markovci 55 —
Alojza; Bernarda Kralj, Lahonci 55
— Franca; Marija Krošelj, Savinj-
sko 43 — deklico; Ivana Grosek,
Ločič 20 — Ivano; Frančiška' Jan-
žel<ovič, Moravci 38. Ljutomer —
Ljubico; Terezija Hernec, Ljuto-
merska 29 a — Vanjo.
POROKE: Jožef Ljubša, Spodnja
Hajdina 109. in Herta Lorber, Stari
log 32, Polskava; Franc Majcen, Ki-
car 46, in Katarina Zelenko, Kicar
57; Franc Zmauc. Med vrti 5, in Ne-
ža Rap, Ljutomerska 29; Mihael
Koltak, Jadranska 4, in Lidija Ma-
tjašec. Na Tratah 13; Anton Gla-
žar, Hajdoše 36, in Ana Kaisersber-
ger, Skorba 28; Janez Krajnc. Stuki
23, in Genovefa Bezjak, Kicar 105;
Jožef Gojkovič, Spodnja Hajdina 33,
in Nada Plohi, Zagrebška 7.
UMRLI SO: Genovefa Kurada,
Prešernova 12, rojena 1881, umrla
26. januarja 1968; Marija Kmetec.
Selška cesta 3, rojena 1897, umrla
28. januarja 1968; Emil Zelenko,
Vumpah 50, rojen 1905, umrl 29. ja-
nuarja 1963: Štefan Krsnik, Breg 30.
Majšperk, rojen 1891, umrl 30 ja-
nuarja 19^8; Peter Minko, Ciril-
Metodov drevored 10. rojen 1896,
umrl 1. februarja 1963; Marija Hr-^
ga, Gabernik 26, roiena 1891, umrla
1. februarja 1968: Henriieta Cvetko,
Jadranska 8, roiena 1899, umrla 1.
februarja 1968; Franc Horvat, Slo-
venski trg 2. rojen 20. julija 1967,
umrl 4. februarja 1968; Ana Gajšek.
Poljska cesta 2, rojena 1899, umrla
30. januarja 1968: Genovefa Matja-
šič, Lackova 9. rojena 1906, umrla
30.  lanuaria 1968.
TEONIK
alasllo Socialistične zveze delovnega ljudstva. Izdaja časopisn.
«avod Ptujski tednik, Ptuj, Herola Lacka i Urejuie urednišK
^dbor: Anton Bauman (glavni In odgovorni urednik). Boso Hme
!lna. Peter Potočnik In taž. Roman Zavec. Izhaja vsals peteR
reko«l račun pri SDK Ptuj 8t. 524-3-75. Tiska časopisno podleti«^
'lanhorskl tisk Maribor Svetoza-evsks 14 Rokonlsov ne rrT^l^prnr-