Pošiaritta plačana. ita^f. S. Posamezna £>etf. Din I? ifMfeSiani, v fesefek «3we 8. fehruaria Leto V38. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Eshala vsak petek. Karočnlna: Četrtletno Din 7-50, polletno Din Id-celoletno Din 30'—. Ljubljani Sijajno zborovanje zaupnikov ljubljanske oblasti — Zaupanje demokratskim voditeljem —- . Demokratska misel čvrsto napreduje Minulo nedeljo se Je v Ljubljani vršil velik zbor zaupnikov ljubljanske oblasti. Nad vse pričakovanje lepa udeležba in naj-vnetejše razpoloženje sta pokazala, da se demokratska stranka širi v zadnji kotiček slovenske domovine in da njena Ideja svobode, enakosti In Jugoslovanskega bratstva osvaja bolj in bolj nova slovenska srca. Izkazanih je bilo 816 zaupnikov, ki so prišli na zborovanje, in kar je najbolj hvfue vreuno, med njimi jih je bilo 682 z dežele. Poleg povabljenih zaupnikov so se zborovanja udeležili tudi najožji demokratski somišljeniki v Ljubljani, tako da je ve.ika dvorana Narodnega doma bila docela napolnjena. Vseh zborovalcev je bilo nad lOUO. Od vseučiliščnega profesorja ali bivšega ministra preko višjega ali nižjega uradnika, obrtnika in kmetovalca do preprostega delavca, ki so bili zbrani v dvorani, si lahko opazil, kako duh prave vzajemnosti druži predstavnike najraznovrst-siejšlh stanov v Jugoslovanski demokratski stranki. S posebnim poudarkom in ponosom pa jc treba poudariti dejstvo, da so jedro zborovalstva tvorili zastopniki obrtniškega in kmatskega stanu. To so bile prave čvrste korenine z dežele, pravi predstavniki našega slovenskega rodu. Odlična njihova udeležba je zopet enkrat neizpodbitno dokazala, kako prazne in lažnive so marnje klerikalcev in drugih šviga-švag. ki na vsa usta režijo, da demokratska stranka nima tat v širokih narodnih plasteh. Ni čudno, da je našim nasprotnikom kar sapo zaprlo; kajti zbor zaupnikov je dokazal, da so take inarnje zastonj: če demokratska stranka pred leti še ni bita tako razširjena na dežeil, si je pa zdaj gotova neprestanega napredovanja. Kar pa demokratska stranka pridobi v teh časih, ko se od mežnarja do samostojnega generala, od klerikalnega tigra do radikalskih plačancev besno zaganja vanjo, to je gotovo preizkušeno v čistem prepričanju. Demokratska stranka ne kupuje duš, kakor to delajo radikalski agenti; demokratska stranka ne sleoarl z avtonomllo. kakor so to storili klerikalni tigri, ki so z ornogočenjera radikalske vlade sokrivi ku-lulca in povečanih davkov; demokratska stranka ne pozna dvorezne politike, kakor sc je poslužujejo samostojni generali, ki bi radi bili «napredni», a se istočasno vežejo z ljubljanskimi frakarji in radlkalsklml plačanci. Demokratska stranka vztraja do zadnjega na svojem programu, ki se v kratkem glasi: «En jugoslovanski narod, en vladar, ena država od Triglava do Var-durja, v njej pa svoboda, enakopravnost vseh stanov in jugoslovansko bratstvo!» Toda povrnimo se k samemu poteku velikega zborovanja. Z gromovitim pozdravljanjem vseh prisotnih je točno ob 11. dopoldne otvoril zbor DR. GREGOR ŽERJAV. Več minut trajajoče ovacije temu neustrašenemu demokratskemu prvoboritelju so takoj ob početku tolmačile neomejeno zaupanje nJemu kot voditelju in njegovim tovarišem. Ko je vihar pozdravljanja ponehal, je dr. Žerjav v prisrčnem nagovoru pozdravil vse zborovalcc. Ugotovil Je nad vse častno hdeležbo zaupnikov iz Notranjske z vrlimi Logatčani na čelu, zahvalil se čvrstim Gorenjcem, katerim je prednjačiio 30 zaupnikov iz Kranja, in pobodril Dolenjce, ki se bolj in bolj priključujejo demokratskemu taboru. V nadaljnjem govoru je pojasnil borbo demokratske stranke v Sloveniji, kjer je prava prvoboriteljca za napredek v svobodnem jugoslovanskem duhu. Ona je glavna nasprotnica kierlkalizma, čigar voditelji vklepajo v verige nazadnjaštva in neodkritesrčnega podložnlštva še obilo nezavednih zaslepijencev. Toda ljudstvo prihaja do pravega spoznanja; po lanskih lažnivih obljubah se mu odpirajo oči in začenja uvidevati, da je demokratska ideja edino pravilna in dosledna. Klerikalizem bi bil že davno na tleh, toda nesloga slovenskih naprednih elementov mu je glavna opora. Vodstvo demokratske stranke se je doslej neprestano trudilo, da doseže skupno napredno ironto proti pogubnemu kierikalizmu. A kaj je dobila v odgovor? Par samostojnih vodij, par užaljenih demokratskih tiskokov in par narodnih socialistov se je pod okriljem radikalske stranke združilo v zaplotništvo — ne proti klerikalcem* marveč proti demokratski stranki. Ljudska sodba že kaže, da se puščice, streljane v hrbet demokratski stranki, odbijajo nazaj na užaljence, ki izgubljajo po vrsti svoje bojevnike. Demokratska stranka pa se množi, osvaja vsakega pravega naprednjaka ln se bliža zmagi. Viharno odobravanje, ki je sledilo doktor Žerjavovemu nagovoru, je pokazalo, da njegove besede padajo na prava tla. Za njim Je predsednik mariborske obilje organizacije JDS dr.Fran Lipoid na kratko sporočil pozdrave štajerskih demokratov, nakar je DR. ALBERT KRAMER, bivši minister in sedanji direktor «Jutra», sprejet z viharnimi pozdravi, podal obsežno politično poročilo, iz katerega po* vzamemo v kratkem: Pozitiven uspeh, ki so ga dosegli slovenski klerikalci in Radič, je bilo omogo-čenjc srbske plemenske premoči. Po krivdi Radiča in dr. Korošca se je utrdila radi-kalska vlada, ki s svojimi metodami in svojo prakso zadržuje ves naš notranji razvoj in povzroča v širokih množicah globoko razočaranje. Jugoslovanska koncepcija ne dopušča, da se vodi država le od pripadnikov eneca plemena. Velesrb-stvo se odklanja; odklanjajo ga tudi najboljši srbski sinovi. V svojem nadaljnjem govoru razpravlja govornik o snovanju opozicijskega bloka proti radikalski vladi, o neuspehih klerikalne politike, o akciji za napredno fronto in izjavlja h koncu, da je JDS tudi v. bodoče pripravljena storiti vse, da pride končno do edinstvenega nastopa vseh naprednih sil. Vendar se demokratska stranka nikomur ne vsiljuje. Čuti se dovolj močno, da postaja zbirališče vseh iskrenih Jugoslovanov. Naše časopisje je danes velesila, ki dela našo fronto nepremagljivo. Mi yemo, da brez demokratske stranke ni nar rednega Moka v Sloveniji, (lovor dr. Kramerja je bil sprejet z burnttn odobravanjem. Na zboru je govorilo še več govornikov, med katerimi je bil posebno simpatično pozdravljen POSLANEC JOSIP REISNER. Zbor mu je Izrekel popolno zaupanje z bodrilom, da vztraja na svojem mestu in pri neumornem delu za svoje volilce. Hvale vredno je, da so se k besedi vneto priglašall podeželski delegati, predvsem zaupnik Polak iz Žirov. ki je ena najčvrstejših demokratskih postojank, ter zaupnik Ravnik z Jesenic, ki je zastopal tamošnje zavedno narodno delavstvo. Le žal, da je tako naglo potekal čas. Kot zadnji govornik je nastopil dr. Dlnko Puc, posle vodeči podpredsednik. Po prečltaniu resolucij so se morafc izvršiti še volitve novega strankinega naoelstva in » izvršilnega odbora. Na predlog prof. Seidla iz Novega mesta je bil ob gromovilem navdušenju ^stavljen za zopetnega načelnika stranke doktor Gregor Žerjav, ki je obljubil, da bo kakor doslej tudi nadalje posvetil vse svoje sile napredku stranke. Po končanih volitvah je dr. Žerjav zaključil zborovanje, ki se je končalo z mogočno himno «Hej Slovani*. Nato so se zborovalci v impozantni povorki podali pred «Kaziiw». Po obedu so se tekom popoldanskih ur zopet sestali v restavraciji Kazine, kjer se je med vznesenim menjavanjem napitnic razvilo pravo bratsko razpoloženje. Z bodrilom na neumorno dek) za napredek in zmago demokratske stranke je končno dr. Žerjav zaključil krasni sestanek, nakar so se zaupniki podali na viak, nesoč s seboj novega ognja in novih zrn za brazde demokratske stranke na slovenskih tleh. RESOLUCIJE. V obširnih resolucijah, ki so bile sprejete soglasno, se obsoja, da je vlada sklenila sporazum, ne da bi zasi.sala mišljenje narodne skupščine. Nadalje se poudarja, da je JDS v Slovenija jedro, krog katerega se morejo vsi nacionalcl in napredni elementi brez razlike 'stanu politično organizirati. Zbor izreka zaupanje in zahvalo staremu načeistvu, zlasti njega predsedniku dr. Žerjavu. Posebne omembe vredna je gospodarska resolucija, ki zahteva ustanovitev Gospodarskega sveta (v zmislu čL 44. ustave). Narodni skupščini naj se nenadoma predloži zakon o popolnem izenačenju direktnih davkov; dokler se ta zakon ne izvede, naj se odpravi 30odstotno linearno povišanje direktnih davkov in naj se direktni davki kontingentirajo po davčnih pokrajinah, da se s tem izloči občutek neenakomernih obremenitev med narodom. Samoupravam naj se zagotovi financijelna samostojnost s tem, da se jitn dodele realni davki, do izenačenja davčnih sistemov pa zlasti oni davki, ki obstoje le v dotičniii pokrajinah. V zakonu o taksah naj se popravijo pogreškl in odpravi pfetlranost. Kutok uaj se popolnoma odpravi. Misel, da se osnujejo z državno pomočjo zavodi za kredit obrtnikom in kmetom, se pozdravila. j Naslednja resolucija zahteva rešitev: invalidskega vprašanja v zmislu zakon-; skega načrta, ki ga je predložil dne 1. decembra 1922. skupščini tedanji minister za socialno politiko dr. Žerjav. Isrotako naj, se vprašanja agrarne reforme ne zavla-f čuje. Reši naj se vprašanje vojnih posojil, j pri čemer se mora na vsak način ozirati j na nedolžno prizadete zavode, ustanove! in mladoletnike. Potrebna je tudi likvidacija vojnih škod, rekvizicij in dajatev v prečanskih krajih. Resolucija v korirt javnih nameščencev zahteva revizijo zakona o civilnih f.rad- ZORANA: nikih in ostalih državnih nameščenih. Zahteva se, da se v imenovanem zakona uvedene temeljne' plače s r-iMkHnami nemudoma izplačajo, računši od I. oktobra 1923., kakor veieva čl. 249. istega zakona. S posebnim zakonom naj se uvedejo stroge mere proti zlorabi javne oblasti v strankarske a!5 koruptlvne svrhe. Uvede naj se stroga kaz<;n za take zloupetrebe. S tem zakonom naj se odredi tudi stroga kazen za zlorabo vere (v zmislu čl. 12. ustave). Zbor zaupnikov JDS ugovarja razpustu ministrstva za socialno politiko V, socialno-zavarovainih zavodih naj se štedl in naj se zmanjšajo režije. Končno protestira zbor zaupnikov JDS proti mešanju vlade v ssi^o"~ravo Kmetijske družbe, ki jo skuša umetno spraviti v k.erikahie roke. Občni zbor Kmetijske družbe naj se nemudoma skliče. POROČILO TAJNIŠTVA JDS je podai še v soboto na predsestanku dtie-gatov JDS strankin tajnik dr. Rape. Iz obširnega poročila je razvidno vse ogromno delo v minulem poslovnem letu. Iz obširnega poročila objavljamo le, da se je začel kaj živahno gibati tudi strokovni delavski odsek « Unija*. Kmetijski odsek, ki se je osnoval, bo mnogo doprinesel do konsolidacije razmer med napred-njaki. Posebno je omeniti še prosvetno delo JDS. Zveza kulturnih društev nam je nucii.a svojo pomoč s tem, da je preskrbovala predavatelje. Skupno se je vršilo 45 predavanj. Kdor je bil na predsestanku In na nedeljskem zborovanju, se je mogel prepričati, da je demokratska stranka zavzela v Sloveniji velik razmah in da je njen program vsestransko delovanje za ljudstva Bodočnost nam bo prinesla še trde boje, katerih pa se ne smemo strašiti. Discipliniranost in požrtvovalnost ter skupen nastop vseh naprednjabov, in bodočnost je naša I Žaloigra prevarami* (VI. nadaljevanje.) »Ne verjamem,» mu je odgovorila. Jolanda je pisala Lidiji še pismo, v katerem ji je naznanjala, da je prišel Alfred ter da jo že željno pričakuje. Nato se je spravila k počitku. Toda zatesniti oči ni mogla še dolgo, dolgo v noč. Ob treh ponoči je prišel njen mož domov popolnoma pijan. Spoznala je, da je če najbolje, ako se izogne njegovemu nagovarjanju, zato je takoj zatisrnla oči ter se delala spečo. Egon je sicer ni skušal motiti, ker je bil tako vinjen, da se ni zavedal, ali je doma ali na cesti. Menda je mislil, da je na cesti, ker ga je zjutraj našla Jolanda z raztegnjenimi rokami ležečega sredi 6obe. Ni se ga doteknila, niti poskušala ga spraviti v posteljo. Pustila ga je ležati ter cdšla iz sobe. Bilo ji je pri srcu vedno tesneje. Včeraj je tako skrivala pred Alfredom usodo svojega življenja in danes naj bi prišel, videl njenega moža v tem stanju ... Da bi se ponižala spregovoriti ona prva in bi ga prosila, naj se poboljša? Bi h dosegla uspeh? Morda. Poskusi pač lahko. Težak je bil korak, a s? je vendar odločila zanj. Po obedu je vstopila v salon. Egon je i sedel v fotelju, čital čr.aopis in pušii sine tke. j Ni se niti premaknil, ko je žena vstopila v sobo. »Egon,* je poklicala. ♦Kaj hočeš?,> jo je vprašal z rezkim glasom. ♦ Alfred je prišel včeraj; enako tudi Emil. Oba sta tukaj.» »In kaj hočeta od mene?* »Ona dva ničesar, toda jaz.* Ostro jo je pogledal. »Ti?» ♦Da. Prosila bi te nekaj.» »No, na dan z besedo!» »Moja prošnja je kratka, če bo tako hitro uslišana.* »Ne delaj mi nepotrebnih uvodov! Govori vendar!» • »Mučno mi je. Zavolja Alfreda, Emila, mojih sester, da ne izvedo za najine razmere. Zavoljo mojih staršev Te rotim: spremeni to ostudno življenje.« Egon se je rogair»ce zasmejal in rekel: «Žalcsti me, da Že sedaj ne poznaš tistega, ki me dan za dnem peha v globokejže blato.* < Kdo je ta?» »Tisti, ki najbolj nedolžno vprašuje * *Jaz?» «Da!» »Egonh> je glasno viknila. »Le hlini se, hinavka! Zagovarjaj se, ako se mores!» »Da, morem re, kadarkoli hočem, posebno če me dolžiš nekrivih de,ani.» «Mar si sposobna tajiti resnico?« »Jaz tajim laži* »Jolanda!* »Ne glej me tako grozno. Nimam nika-kega strahu pred teboj.» »Varuj se'» »Tebe ne! Povej mi, s čim te pogrezam jaz v to nizkotno življenje. Morda s tem, da trpim že eno leto ob tvoji strani, ali s tem, da samotar itn cele dne\e sama, bdim po cele noči in zraven tega še vse tako gladko zakrivam svetu » »Koga to kaj briga!* »O, drugih prav nič, naže ljuch pač. Včeraj n pr, ko je vprašal Alfred po tebi, sem te morala izgovoriti, da se nahajaš v Mariboru po opravkih In tako si moram večfcrat Politični Več dogodkov smo Imeli zadnje dneve pri nas, ki zanimajo najširšo javnost. Prvi tak dogodek je shod zaupnikov JDS ljubljanske oblasti. ki se je vršil preteklo nedeljo v ljubljanskem Narodnem domu in je imel naravnost sijajen uspeh, kakršnega nasprotniki demokratov gotovo niso pričakovali. O shodu poročamo več na uvodnem mestu. Vsa naša notranja politika doživlja že precej dolgo težko krizo. Radikalci vedno bolj uvidevajo, da jim ni več sojeno dolgo življenje, ker je nenaravno, da v taki državi, kot je Jugoslavija, vlada samo ena stranka, ki je še v manjšini. Zato se Pašičeva vlada male. Kriza se poostruje s sporom med radikal-sko vlado in kraljem. Radikaici bi radi odvzeli kralju vse pravice, tako da bi oni sami vladali po svoji mili volji, kar pa ne odgovarja zakonom in ustavi. Kralj ne more dovoliti tega, da bi se vladalo proti zakonom in je izrazil svojo nejevoljo, ko Je izšel v vladinem glasilu «Samouprava» čianek, v katerem se zastopa mišljenje, da kralj ne bi smel občevati s politiki Iz opozicije, temveč samo s politiki vladne stranke. To je prišlo radi tega, ker je kralj sprejel v celourni avdijenci voditelja demokratov Davidoviča. ki je kralja dobro in temeljito informiral o razmerah v drža v r. Medtem se pa opozicijske stranke še vedno dogovarjajo o skupnem nastopu proti vladi Ta pogajanja vodijo demokrati, ki so središče, okrog katerega se zbira osKJzicilsUi blok. Sicer se danes še ne v6, ali se bo ta blok resnično oživotvoril, vendar je gotovo: brez demokratov je taka združitev nemogoča. Klerikalci bodo morali pač v marsičem odnehati, ako gredo v resnici in odkritosrčno za tem, da se zruši sedanja kaj izmišljevati, da te zakrivam. 2e posli v j hiši me pomilujejo.* Egona so te besede nekoliko genile in! dejal ji je z opravičujoči® haglasom: «In vendar si sama kriva.* «Toda, kaj sem, zakrivila? Ravnala sem s; teboj popolnoma po predpisih zakonske žene. Pazila sem, da sem kadarkoli mi je bilo mogoče, ustregla tvoji želji. Prenašala sem mimo vsa tvoja neutemeljena obrekovanja. Nemara sem se pregrešila, ker sera ti vrgla v naročje svoje življenje, ki ga sedaj moriš.* «Tako si hotela sama. Ljubil sem te v začetku kakor neprecenljiv zaklad. Vse bi stoni zate. Naj sem se nahajal na cesti ali v službi, vedno si mi bila v mislih ti. Z nestrpnostjo sem pričakoval, kdaj pride ona srečna ura, da te zopet vidim in objamem. In kaj sem prejemal za to? Kakšna povračila? Ti si ostajala napram meni mrzla. Bolj ko sem si prizadeval, pridobiti te popolnoma zase, bolj me je odbijala tvoja hladnokrvnost. In ko sem videl, da je ves moj trud brezuspešen, da sem izčrpal vse moje občutke v nič, prenehal sem biti človek> «To ni nič drugega,* je odgovorila, «ne-go odlomek romana, katerega si mi po svoje zaokrožil.* «Ti trdiš, da te jaz preslepljam?« pregled j slaba vlada. Demokrati ne bodo nikdar privolili v razkosanje države, v kateri i mora biti en kralj, ena država, en narod i ln en parlament. To je stališče demokratske stranke, od katerega ne more in noče nikdar odnehati, in to stališče bodo morale priznati in sprejeti za svoje vse stranke, ki danes še zagovarjajo razdelitev države na več manjših delov. Na temelju vidov-danske ustave se dado vse razmere v državi lepo urediti in popraviti vse napake, ki jih sedaj še delajo radikalci. Zato ni treba menjati ustave, temveč je potrebna samo vlada, sestavljena iz sposobnih ln poštenih ljudi. Naš ministrski predsednik Pašič in minister zunanjih zadev sta podpisala v Rimu pogodbo o sporazumu med ItalijD in Jugoslavijo, ki jo nikakor ne moremo odobravati; vendar imamo eno korist od tega. da prenehajo vsi spori in dobimo časa za naš nemoteni notranji razvoj. Sicer Italijanom nI preveč zaupati, ker ti ne držijo radi besede, ampak sedaj so tudi Italijani potrebni miru, morda še bolj kot mi. Rus|ja se pa nahaja v pravi mrzlici po Leninovi smrti. ker je bilo težko najti pravega naslednika za umrlega Lenina. Končno se je vendar eden našel in tega so izvolili, namreč Rlkova, osebnega prijatelja pokojnega Lenina. Prave sloge pa ni več med boljševi-škiml voditelji, od katerih gredo eni za tem, da se Rusija reorganizira na temeljih sodobne demokracije, drugi bi pa hoteli, da bi ostalo vse pri sedanjem, oziroma, da bi se še to poslabšalo. V Rusiji vre, ker Je vedno več takih ljudi, kl bi hoteli iti s človeštvom naprej in ki so pripravljeni odstopiti ob boljševiških načinov vladanja, ki se Je pokazalo kot zelo slabo. Rusko ljudstvo je silno trpelo in še trpi pod na-i aDa!* «Dobro! Ali jamčim ti. da boš te besede še -bridko obžalovala.* »Nimam jih za kaj.* «Kača strupena. Govorila si mi eno, v srcu mislila drugo. Nikdar me nisi ljubila.* «Nikdar! Pa vkljub temu te nisem varala. Kar sem ti govorila, je bilo vse resnica. Ali vendar ne moreš trditi, da bi kdaj izustila besedico ,ljubim te'!* «Nisi je. Seveda ne. Izpeljala si vse tako zvito, da sploh nisem mogel spoznati tvojih misli. Celo toliko si se vzdržala, da mi nisi lagala, da me ljubiš. Samo zato, da imaš danes boljšo podlago za izgovore, češ, ravnala sem tedaj tako premišljeno, da mi danes sploh ne moreš nič očitati. Hinavka!* «Bodiva si odkritosrčna! Ali si me res kdaj ljubil?* «Da, to sem ti že prej povedal. Rad sem te imel.* «Lažnivec! Bila sem ti vedno toliko kakor vsika tujka. Ljubezni do mene nisi poznal nikdar! Danes še ne vem pravega vzroka. Vsi zneki kažejo, da sem postala žrtev tvojega egoizma * Sedaj, ko mu je zabrusila resnico v obraz, se je čutil popolnoma strtega. Vsa kri sUJem. Nasilja mora biti konec. Upati je, da se to kmalu doseže, posebno sedaj, ko hočejo skoro vse evropske države obnoviti redne odnošaje z Rusijo. Anglija Je že izjavila, da to stori, Italija tudi, In kmalu bomo storili to tudi ml. Rusija je sicer Se vedno velika uganka, aH gotovo je: nastopila je pot k zboljšanju razmer. h Amerike je prišla žalostna vest: umrl Je Wi!son, kl je bil za časa svetovne vojne predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike. Bil je pošten, človekoljuben ln pravico-ljuben človek, kakršnih je malo na svetu. Posebno Jugoslovani mu bomo večno hvaležni. ker on je bil naš največji prijatelj iti je marsikaj storil za nas. Ves svet stoji pod vtisom njegove smrti, naš kralj in vlada sta poslala pokojnikovi vdovi so-žalno brzojavko. Naj v miru počiva ta slavni mož! Dopisi ŠIŠKA. Na svečnico je priredila Narodna čitalnica v Spodnji Šiški «Vodnikovo besedo*. Društveni tajnik g. Herbst nam je z lepim nagovorom otvoril večer, v katerem je očrtal delovanje velikega šiškarja Valentina Vodnika. Čitalniški pevski zbor je odpel nekaj pesmic prav dobro. Nastopila sta kot solista gg. Burja in Berlot, ki sta žela po vsaki odpeti pesmici obilo pohvale in priznanja. Pri klavirju je bil g. profesor dr. Kozina, za kar se mu najprisrčneje zahvaljujemo, kajti točka solo-petje je bila krona večera, dani gledališkega odra Narodne čitalnice pa so uprizorili Milčinskega narodno igro «Volka-šin». Režija igre je bila v dobrih rokah in so se igralci potrudili podati vse najboljše, kar jim je v splošnem z malimi izjemami uspelo. Smeha je bilo dovolj, čitalnlčarji so s tem večerom zopet pokazali, kaj znajo. Dvorana je bila nabito polna naprednih šiškarjev. Pri prireditvi je prtdno igral salonski orkester Zveze jugoslovanskih železničarjev, šiškar. mu je šinila v glavo. Toda on nI hotel ostati premaganec. Ostro jo je premeril: «Če misliš, da se bom radi tvojega ne baš razveseljivega modrovanja poboljšal, potem se zelo varaš.* «Torej mi nočeš uslišati prošnje?* «Ne! Pil in ponočeval bom še nadalje. Saj sem primoran pri taki ženi.* «Na ta način bi prav lahko postala prav taka, kakor me ti opisuješ. Pa zavoljo same sebe nočem, še enkrat te vprašam: Ali bo tega ponočevanja konec?* «Tako ne!' «Dobro. Napravim ga jaz sama, in sicer v kratkem.* Ne da bi se ozrla nanj, je odšla iz sobe. Egon je še nekoliko časa gledal za njo, potem je vzel zopet časopise v roko, pušil dalje smotko za smotko in v protest vsega žvižgal, da je odmevalo po celi sobi. Nasprotno se je godilo z njo. Ona je začela sedaj vso stvar trezno razmišljati. Že docela je sklenila, da se loči od njega. Kljub temu se ni hotela prenagliti, temveč je sklenila počakati Lidijo ter se z njo o tem posvetovati . . . V osmih dneh je prišla Lidija. Veselo je bilo njuno svidenje, ali žalostno je 6prejela Lidija Jolandioe novice. JARŠE PRI MENGŠU. V noči od 20. na 21. minulega meseca je neki zlobnež s puško prestrelil tri okna v mlinu g. A. Zajca, posestnika v Zg. Jaršah Kdo in zakaj je to storil, še ni znano. Splošno se sumij da je streljal neki klerikalni možak iz sovraštva, ker se omenjenega posestnika noče prijeti črna bana, s katero so namazani skoro vsi tukajšnji občani. Ta dogodek je dal povod orožnikom iz Domžal, da so tukajšnjim občanom zaplenili več nedolžnih pilialnikov, kalerih ni imel nihče skritih. Tukaj vlada splošno mišljenje, da se sme imeti te vrste puška pri hiši. če je pa po zakonu dovoljeno odvzeti tudi fe puške, nimamo nič proti temu. Da se nam pa pošilja od sodnije nalog kazni 50 Din, to mislimo," da ni povsem pravično, saj je v$ak prizadeti dovolj kaznovan in oškodovan že s tem, da mu je bila brezplačno odvzeta puška. — Pipec. DOLNJI LOGATEC. V nedeljo 27. januarja smo imeli pri nas zelo lepo predavanje, ki ga je podal g. dr. Urbane. V tukajšnji ljudski Šoli se je nato vršil na poziv g. Rudolfa Kamerlitza sestanek vseh davkoplačevalcev (brez razlike strank). Temu sestanku je prisostvoval tudi neki finančni svetnik, poslan iz Ljubljane, da pojasni davkoplačevalcem razne davčne zadeve. Jako neumestno se je izražal g. Hamerlitz. Izgledalo je, da smo prišli protestirat proti davkom, njemu samemu previsoko odmerjenim. Poudarjal je, da so štirje njegovi somišljeniki in sosedje, ki so \ ečji posestniki nego on, plačali enajst-kratno manjše davke. Malo jc manjkalo, da si ni g. svetnik imen teh štirih davkoplačevalcev zabeležil, da bi jih še naknadno obdavčili. In ta gospod Hamerlitz je izvoljen kot cenilec v davčno komisijo, da ščiti interese svojih so-vasčanov! Bog nas varuj pred takimi cen;lci. Končno je zašel g. Hamerlitz popolnoma na politično polje. Udrihal je po Srbih, češ, oni so vsega tega krivi. Naše vojake da mučijo po Macedoniji, izposlovali da so nam kuluk, ta grdi kuluk, že sama beseda kuluk je nekaj grdega. Srbi da nas imenujejo avshijakante. Nekaj stavkov nato pa je omenil, kako se je obrnil v davčnih zadevah v Ljubljano na ce-sarsko-kraljevi «Steueranri». Čudno torej ni, da takim elementom pravijo Srbi avstrija-kanti; saj ti niti po šestih letih obstoja Jugoslavije ne vedo, da v naši državi ne obstoja več c.-kr. «Steueramt». Na njegovo udrihanje po Srbih so njegovi somišljeniki odgovarjali z ušivci, bratožrci itd. G. Hamerlitz naj prihodnjič rajši razloži, kdo je pravi krivec teh neznosnih davkov. Naše dobro, a nezavedno slovensko ljudstvo je poslalo v Beograd 21 tigrov, ki se za davkoplačevalce niso popo^ iK>ma nič brigali, pač pa so v zameno za obljubljeno avtonomijo izposlovali kuluk. GORNJI LOGATEC Naša krajevna politična organizacija JDS je bila na nedeljskem zboru zaupnikov v Ljubljani častno zastopana, ker je poslala na zbor 12 zaupnikov. Zborovanje ostane vsem udeležencem v najboljšem spominu hi jim bo dalo nove pobude za vztrajno politično udejstvovsnje na podlagi zmagovitiii idej jugosluvanske demokracije. — Plesni venček domačega «Sokola* na Svečnico je uspel izvrstno v moralnem in gmotnem oziru. Tudi pri tej prireditvi se je izkazala nujna potreba po lastnem Sokolskem domu, ker je mnogo prijateljev So-kolstva vsled pomanjkanja prostora moralo ostati zunaj. Častna" je bila udeležba iz Dolnjega Logatca. Vsem, ki so na katerikoli način storili svojo sokolsko dolžnost, prisrčna hvala! — Občni zbor logaške ;n Iiii^to iiirmu bo ra-Jikalski dopisnik uitel priliko zapisfcati j nam zopet eno *iz" zadnje luknjice». LA6KO. V zadnji številki ste po pravici okrtačili tukajšnjega peka Fr. Nekaj pa dopisniku ne morem dati prav, namreč ko trdi, da bo Er. v družbi Za. najiaže lovil obrtnike na svoj lim. Jaz sem že dolgo vrsto let samostojen obrtnik v Lažkem. Priznati moram, da sem se tudi jaz kakor toliko drugih moral ukloniti pritisku ter iti z večino i tržanov. Velikokrat se nii je zbudila vest, da j ne delani prav, ko sem zapustil svoj narod | in zatajil svoj jezik, pa skrb za eksistenco kratska misel se širi. Le tako dalje. Zdravo! Opazovalec. SV. DUH NAD KRŠKIM. Meseca maja lanskega leta smo izgubili organista, ki je služboval pri nas osem let in bil splošno priljubljen. Služba organista je bila nato razpisana in se je oglasilo devet prosilcev, od katerih pa m bil župniku nobeden po volji. Končno po dveh mesecih je nastopila službo organista ženska, ki pa. žal, ne zna držati pravega reda. K večernicam vabi dvakrat, pogrebno mašo zamudi in podobno. Da faranom vse take stvari že presedajo, je jasno. Kijub vsemu pa je župnik z njo zadovoljen. Končno pa ženska tudi ne spada v tako službo, zlasti če se še o njej šepečejo ne baš laskave stvari.. Zahtevamo, da ie napravi temu konec. LAŠKO. V 4. štev. «Radikalškega Glasnika > se je oglasil dopisnik iz Laškega, ki je započel svojo žurnalistično karijero z veli- -.. , ,. . , .,. » • . . .__ kim .humorjem >. Dopisnik je videti zelo do-1 2M5?1!! -.J? zadihali in nismo Čutili več tujega jarma, sem se z veseljem priključil demokratski stranki, ker sem ovidel, da je ona edina zagovornica obrtniškega stanu, da ga pripo-znava in se bori za njegove pravice. Takih misli pa nisem samo jaz, ampak še mnogi moji tovariši, ki so sedaj z menoj vred dobri demokrati in Slovenci. Ni nas sram povedati, kako je bilo prej: sila nas je zmotila. Danes pa nismo vetrnjaški, kakor je naš tovariš Z., ki išče in lovi stranko, ki bi mu več dala. Zato pa tudi ljudje kot je Fr. ali pa Z. ne najdejo pri nas zaupanja. Če sta sedaj prevzela vodstvo plesa, se je zgodila to samo zavoljo njihove vsiljivosti in sta res vse to umfelila, da bi nas ujela, kar pa se jima ne bo posrečilo. S farovžem ne gremo, pa tudi z radikalci ne, ker nam znajo nalagati satno bremena, davke in kuiuk, in ki z denarjem kupujejo duše in glasove, ki so poceni kakor pocestne vlačuge. Torej protestiram proti trditvi, da bi Fr. med nami najlaže zdravstvenem in telesa*-ni: stanju se nahajajo te živali. Ce je krava po teletu močno osia!>-lji na, potem jc treba ua vsak način počakati, da pride zopet k sebi in da se telesno okrepi. V tem slučaju lahko čakamo po štiri mesece po porodu, pa tudi daljo. Le živali, ki so dosti močne in zdrave, se lahko pripuste takoj, posebno že, če se ne odlikujejo s posebno mlečnostjo in se ni bati, da bi nam do poroda molzle. Kakor vidimo, je treba, da se glede časa za novo pripuščaiije krav oziramo na razne okolnosti. Najslabše je, če ne privoščimo dobrim molznim kravam nobenega počitka, ker se v tem slučaju rado primeri, da nam zapadejo kravo tuberkulozi. Najraje se to zgodi pri izključni hlevski reji, ki jc že sama na tebi nezdrava. »■«! —i pnfffita »eniap jejo demokrati med svoje ljudi; smilimo se mu. ko gleda, da piskamo s svojo flavto iz zadnje luknjice. Res, ni lepo od nas; da nismo teh težkoč bolj upoštevali takrat, ko se je že sedanji radikalski dopisnik trudil pri zadnji luknjici svoje flavte in spuščal * svoje pišve glas» v naša ušesa. No, takrat so se nam smilila naša ušesa, dopisnik je bil pa še prepričan demokrat. Časi se spreminjajo. V tistih časih je sedanji radikalski dopisnik še veliko dal na g. Geiselreiterja in je njegovo paševartje hvalil na vse pretege. Danes, ko demokrati lovijo «khne», je stvar drugačna in radikalski dopisnik na g. Geiselrciterju ne najde druge čednosti; kakor da je bil pravi tenorist v Laškem, škoda res, da njegovih pevskih .jemožnosti nismo dovolj poznali in da se je znal ta pravi tenorist tako prikrivati v časih, ko smo iskali dobrih tenoristov. In že danes jih rabimo. Ali radikalski dopisnik še ve za katerega? Ta preklicani Geiselreiter, da ni bil bolj zvest svojemu nekdanjemu tovariša, da mu ni sledil po onih vijugastih potih, ki so ga preko toliko plotov privedli do radikalskih jasli. No, že ni imel tako mehkega značaja! — Zdaj pa ona okrožnica, s katero smo pobirali članarino od organiziranih (vsaj do sedaj) naših članov. Evo imena onih mož, kt so izjavili, da ne plačajo »miloščine*: Fasswald, Hertke, Ktslinger, Kofcol Josip, Koniaricki, Peganc, švajger in Zorko. Nam je popolnoma prav. Kaj je nekatere teh gospodov dovedlo do odklonitve, bomo šele dognali. To pa že danes lahko povemo, da jih radikali izmed njih ne morejo treh šteti za svoje. Koliko jih pa imamo mi včlanjenih, koliko jih je ostalo zvestih demokratski stranki in koliko jih je prišlo na pravo pot: vam bfcdo pokazale volitve. Tedaj Kmetijski pouk pripuscanje krav po teleti. Si vseeno, kdaj se krave po porodu zopet vodijo po plemenu. Po naravi ima krava vsako leto storiti, in če gre vse prav, stori tudi ob enakem letnem času. Po devet mesecev traja njena brejost, povprečno po tri mesece naj traja pa odpočitek do nove forejouti, tako da je treba ravno leto dni za vsak porod. Pravilno bi tedaj bilo, da bi se kri ve po teletu pripuščale in obrejile zopet čez t: i mesece. Kakor bi bil redni potek take bre;očakamo, kakor pa da jih prezgodaj vodimo. Namesto po dveh mesecih jih raje vodimo po štirih mesecih ali pa še pozneje, da nam sčasoma veled premočne izrabe ne opešajo in ne zapadejo jetiki ali tuberkulozi. Pa še na. neka j je pazili pri prvem pri- Obrtniški glasnik o Proti povišanju trošarine na vino v Ljubljani. Te dni se je oglasila pod vodstvom g Martina Colariča pri velikem županu g. Špornu ter pri delegatu g. dr. Šavniku depu-iacija vinogradnikov in gostilničarjev, ki je vložila odločen protest proti povišanju trošarine, ki jo namerava uvesti ljubljanska mestna občina. G. Colanč je zlasti poudarjal, da Ljubljana konsumira tri četrtine vseh dolenjskih vin, da že danes zastaja vinska kupčija; če bo pa trošarina še povišana, bodo pri-morani vinogradniki vinograde popolnoma opustiti. Zastopniki gostilničarjev so opozarjali, da bi pomenilo novo povišanje trošarine na vino v Ljubljani polom vseh malih in srednjih gostilničarjev. Deputacija je bila sicer povsod prav prijazno sprejeta, ni pa dobila nobenih zagotovil, da bo vlada ščitila zastopane interesente pred izkoriščanjem ljubljanske črnordeče koalicije. Kakor se javlja, nameravajo klerikalci v občinskem svetu ljubljanskem skleniti, da se poviša trošarina na vino od 9.60 K na 17.40 K. p»«n?iju p« porodu, namreč ua to, v kakem Gospodarstvo PREIZKUS GNOJENJA OZIM1NE S ČILSKIM bOLITROM. Za zvišanje njegovih pridelkov je kemtovalcu potrebno, da vrne zemlji od rastlin potrošena hranila razen v hlev* skem gnoju tudi z umetnimi gnojili. Zato pa mora izvesti preizkuse gnojenja. Po« sebno ozimina potrebuje dušika, ki ji ga j spomladi moremo dati na jlažje v obliki čilskega solitra. Delegacija čilskega soli? tra bo tudi letos izvedla večje število takih preizkusov, ki imajo namen: prvič ugotoviti učinek solitra na naši zemlji in drugič nuditi našim poljedelcem pri* liko, da se prepričajo o uspehih gnoje= nja z umetnimi gnojili. Preizkusi gnojenja pšenice in rži sc bodo letos izvršili na preprost način. Vsak preizkus obstoji iz dveh parcel po 100 četvornih metrov površine: parcela naj bo torej n. pr. 10 metrov dolga in 10 metrov .široka ali 20 metrov dolga in 5 metrov široka itd. Za preizkus je vzeti prostor, ki jc enakomerno obraščen in kjer je ozimina dobro prezimila. Vsako parcelo je zakoličiti in zaznamovati s tablico z napisom «Gnojena®, tisto, ki se pognoji s solitrom, in «Negnojcna», ki se s tem gnojilom ne pognoji. ampak služi samo za kontrolo. Na «gnojeno» parcelo je potrositi lit kg Čilskega solitra, ki ga vsak kfnetd« valcc brezplačno prejme od delega»j cije, če sc za tak preizkus priglasi. Ob<- j enem dobi navodilo, kako ima pri iz* vedbi preizkusov postopati. Solitcr jc fino zdrobiti, zmešati s pepelom ter ga na zelene rastline enakomerno potrositi, in sicer čimprej spomladi, da ga žito ta« koj lahko izkoristi. Priporočamo našim kmetovalcem, da se čimprej prijavijo za te preizkuse. Pri« javc je doposkti najkesneje do 20. fe« bruarja t. 1. na naslov: Poddelegacija čilskega solitra, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 16. Potrebna množina se vsa« kemu prijavljcncu dopošlje po pošti z navodilom vred, toda pri javi jenec se mora zavezati, da bo preizkus natančno izvršil, pridelek (zrnje in slamo) vsake parcele posebej natančno stehtal in o vsem poročal delcnaclji. Na željo sc brezplačno dopošljejo tudi letaki in bro* švre o uporabi vmetnih gnojil, iz katerih lahko vsak poljedclec črpa nauke za svoje gospodarstvo. TRŽNI PREGLED,, ŽITO. V Vojvodini so bile v zadnjem času nastopne povprečne cene na debelo: pšenica 342 50 Din, jefmen 295 Din, turščica 255 do 270 Din, fižol 685 Din, moka «0» 545 Din. JAJCA. V Sloveniji se prodaja komad po 2 do 2.50 Din. Biaga je zelo malo. KRMA. Na mariborskem trg;: se je prodajalo siadko seno po 100 do 125 Din, ovsena slama pa po 65 do 75 Din za 100 kg. — Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobdo 5. t. m. (v devizah): 100 avstrijskih kron za 12 par, 100 italijanskih lir za 371.25 do 374.25 Din, 100 češkoslovaških kron za 246.65 do 249.65 Din, 1 dolar za 85 do 86 Din, 100 madžarskih kron za 23 do 31 par, 100 švicarskih frankov za 1485 do 1495 Din. Beležke -j Kkrikalni poraz v Hotedtšiu nad Logatcem. V Hoiedršiei so se vršili minulo nedeljo 3. t. m. občinske volitve. Vloženi sta bili dve listi: klerikalna in lista naprednega gospodarskega bloka. Preko 20 let je bilo županstvo v klerikalnih rokah. Tudi pri teh volitvah so kienkalci upali, da bodo še ob-diiali občino. Poklicali so na praznik, v soboto poslanca Stanovnika, da je imel kleri-kalski shod. Župnik je seveda s prižnice shod oznanil. Glavno poslušalstvo so tvorile ženske. Gospod Stanovnik je rekel, da sploh ni vedel, da bodo v Hoiedršiei občinske volitve in da je prišel naravnost iz Zagreba v Hotearšico. Seveda inu tega ni nihče verjel. Zagovarjal je dosedanjega župana, nosilca klerikalne liste, in pripovedoval nekaj o »tigrih*, nakar &o se mu ljudje 6mejali. Proti večeru jo je pobrisal domov. Volilnih upravičencev je bilo 176. Od teh je umrlo, bilo pri vojakih ali drugače odsotnih 16. Volitev se je udeležilo od ostalih 160 volilnih upravičencev 142 (38 odstotna udeležba). Napredna lista je dobila 89 glasov, klerikalna pa le 53. Naprednjaki so pridobili izza volitev v narodno skupščino nad 60%, klerikalci pa izgubili 23 giasov. Izmed 9 občinskih odbornikov je tako izvoljenih naorednih šest (in trije namestniki), klerikalci pa imajo le tri odbornike (in enega namestnika). Nosilec napredne liste je bil g. Ivan Albreht, nosilec klerikalne liste pa dosedanji župan g. Ivan Petkovšek, po domače Habjan. Občani so pokazali, da ne marajo imeti več občine v klerikalnih rokah, ker so tekom 201etnega klerikalnega vodstva občine spoznali, kakšno je klerikalno gospodarstvo. Padla je klerikalna trdnjava ob meji države. Klerikalce je ta poraz silno poparii. Po skupščinskih volitvah spomladi so vso nič poganjali zvonove cd navdušenja. No, sedaj pa je klerikalcem od-kleckalo. + Ali si; ptiči ali iniši? V Ljubljani izhaja, kakor znano, «Narodni dnevnik*, katerega štiri stranke razglašajo za svoje glasilo. Glavni urednik tega lista je samostojnež. «Kmetijski list* vabi svoje pristaše, da se naročijo nanj. Istotako razpošilja stranka ljubljanskih frakarjev okrog letake, v katerem podpisano načelstvo tako zvane »napredne* stranke priporoča naročbo na »Narodni dnevnik*, češ, da podpisujejo program, ki ga je list objavil. Nadalje se pridružujejo temu programu ostanki narodnih socialistov, a j glavno besedo pri listu imajo radikali, ki va- i bijo v njem ljudi v radikalijo. Torej vabijo! tudi somišljenike SKS, katere glasilo pozdravlja ustanovitev tega lista. Ali se somišljeniki SKS strinjajo s tem, kar počenjajo njihovi zmešani voditelji? Z dežele nam prihajajo hrupni protesti proti takemu početju samostojnih generalov, ki hočejo ubiti s tem Samostojno kmetijsko stranko in jo zavesti v vode tiste radikalije, ki na državnem krmilu prinaša naši domovini le zlo. Naj si samostojni generali nikar ne domišljajo, da bodo odločni naprednjaki, pa najsi bodo tudi od SKS, šli z njimi. Tudi ne bo pomagalo ne ostudno zmerjanje in ne klevetanje »Kmetijskega lista*, ki je začel po načinu mariborske klerikalne «Straže* zlivati gnojnio na voditelje edine sedaj res napredne demokratske stranke Po deželi se borci za napredno stvar vedno bolj zavedajo, da je pri taki neznačajni in zmešani politiki popolnoma nezmožnih samostojnih voditeljev edini izhod, da napredna stvar ne propade, zbiranje napred-njakov pod okriljem stare preizkušene demokratske stranke. V radikalijo somišljeniki SKS ne bodo šli, makar da se ji pridružijo vsi ! frakarski samostojni voditelji. Res, žalos'no i je, kam so samostojni voditelji zavedli svoje-i časno toliko dobrega obetajočo Samostojno i kmetijsko stranko. iske novosti * Sožalje kralja Aleksandra ob Wilso-novi sirrti. Ob smrti bivšega ameriškega pre-zidenta Wilsona je kralj Aleksander brzojavno izrazil svoje sožalje pokojnikovi vdovi in sedanjemu ameriškemu prezidentu. * Odlikovan je bil z redom sv. Save V. vrste zaslužni organizator naših obrtnikov svetnik "rgo^ bke in obrtniške zbornice g. Jakob Zadravec, industrijec v Središču. * Zgodbice pri občinskih volitvah v Ho-tedrSici. Pišejo nam: Gospodar hiše, v kateri se je volitev vršila, je stekal par dni pred volitvami: »Zakaj ta prepir, ti plakati in vse to! Mar bi se zlepa zmenili, pa bi imeli mi 5, vi pa Štiri odbornike.* — Najbolj delaven agitator za škrinjico bivšega župana ima doma hišno številko 53. Ko so bile preštele klerikalne kroglice, jih je bilo točno 53. Ljudje so se smejali in so rekli, da je to kazen božja. Klerikalci so namreč padli od 76 na 53 giasov. Kaj pomeni zavednost, so pokazali stari in mladi volilci, ki so, eni težko bclai, drugi pa od starosti že oslabeli, vseeno prišli strumno na volišče in oddali glasove za napredno listo. Gosp. Franc Plečnik mlajši je navzlic težki bolezni prišel izvršit svojo dolžnost. Istotako ni ovirala težka bolezen g. Janeza Trpina G. Janez Plečnik, 84 let star, je med prvimi prišel, da odda svoj glas in pomaga zrušiti klerikalno vlado v Hotedršici. Eden najbolj gorečih klerikalnih voditeljev je bil silno razžaljen, da iz njegove hiše, ki je bila zastopana v občinskem odboru celih 20 let, ni bil postavljen noben kandidat na klerikalni listi. Prišel je nekaj minut pred peto uro na volišče. Ko je dobi! kroglico in prišel pred klerikalno Skrinjico, ga je predstavnik klerikalne liste opomnil: «Ta je SLS*. On pa se mu je rezko odrezal: »Naj le bo!' in pravijo, da je baje glasoval za napredno listo. * Vožnja z nutomobili po javnih cestah. «Uradni list* objavlja razglas, da se po državnih in ostalih javnih cestah ne sme voziti s tovornimi automobili, ki imajo železne obroče ca kolesih. * Nov zemljevid o razdelitvi države v.a oblasti. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo h dni zemljevid administrativne razdelitve države na oblasti, kakor to dolota ustava. Poleg oblasti so na Kjm zemljevidu označene tudi meje 30 županij in 335 srezov. * Koliko so pojedli in popili Zagrebčani leta 1921. Iz raznih uradnih podatkov je raz-vidno, da so pojedli Zagrebčani v pretekiem letu 2040 vagonov moke, 28.600 goved, 50 000 telet, 36.000 prašičev, 7040 jagnjet, 317 konj, nad 2 milijona kilogramov suhega mesa in 546.000 kg masti. Popili so pa v tem letu 70.000 hI vina, 35.000 hI piva, 6450 hI žganja, 588 hI likerja in 16.700 steklenic šampanjca. * Smrt nečaiia ruskega carja v Petrovara-dinu. Petrovaradluska policija je na svečnico zvečer prijela na ulici neko Hletno dekletce, ki je prišlo iz Novega Sada. Na stražnikovo vprašanje, kaj dela ob nočni uri na ulici, se je dekle prestrašilo in začelo jokati, nakar jo je stražnik hotel peljati na policijski urad. Slučajno je tedaj mimo prišel knez Nikolaj Volkonski, nečak bivšega carja, H zavzel zS dekleta in na policiji interveniral, da je policija dekle izpustila. Kmalu na to sta prišli na policijo sestri dekleta, ki so ju starši v skrbeli poslali iskat v Petrovaradin malo izgubljenko. Policija je povedala, da je dekle odšlo s knezom Volkouskim. Res so dekleta našii na njegovem stanovanju. Radi sumnje zločina so ga odpeljali na policijo, kjer je med razjarjenim knezom in stražniki prišlo do tako ostrega spora, da se je nekemu stražniku izprožil samokres in ie krogla smrtno zadela kneza v srce. Dva stražnika so takoj zaprli. Pri zasliševanju je dekle priznalo, da ji knez ni storil ničesar. Nesrečni slučaj je torej tem bolj tragičen. * Ne več vešala, marveč krogle. Iz Beograda poročajo, da se nekatere točke srbskega kazenskega zakonika razširijo na vso našo državo. Med temi je tudi § 13. o izvršitvi smrtne kazni, ki se odslej ne bo več izvrševala na vešalih, marveč z ustreljecjea * Visoka starost V Avčali na Goriškem ie umrl? ie dni ena najstarejših oseb v Julijski (rajini, 97 let stara Marija Kovačič, Rojena bila leta 1326. Imela je dvanajst otrok. Eden izmed še živečih je star letos 70 let. * Smrt IJOfetnega starca. V Djakovici je urni te dui najstarejši Jugoslovan 120Ietni jni>hai2 >\iane; Jusuf Mača. Pnkojn^k ni ni-;dar pit alkoholnih pijač in tudi kairl ni * Se jt nekaj časti ra sveta. Pred par dnevi je v Subotici poizkusila samomor lfiletna devojka Katica Oranja. Pila je nameščena v boiniri in je svoje opravke vedno opravljala marljivo. Toda zgodilo se je, da jo je nedavno neka usmiljena sestra osamila, da je iz omare ukradla par copat. Mala Kalifa se je braniki in jokala, toda pomagalo ni me in je bila odpuščena iz službe. Ker je vzdrževala s svojim zaslužkom mater in dvoje malih bratcev, je postala popolnoma obupana. Vsi so jo tolažili, a pomagalo ni nič. Katica je skrivoma izpila ea£o lizola in padla v nezavest, a so jo pravočasno prepeljali v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Katica je spet oživela, njena nedolžnost se je medtem tudi izkazala, sprejela je nazaj v službo in tako je stvar rečena. * Ljubezen prefeo greta. Pred nekaj dnevi t umrl v Veliki Kikindi železniški uradnik Silagg Smrt moža je vdovo tako razžslosti-a, da je bilo na njej opažati znake blaznosti. Trdila je, da je treba moža izkopati, češ, da so živega pokopali. Nekega večera je odša na pokopališče in začela z rokami odkopavati grob. Naenkrat pa se je dvignila, cd.?ta doB:ov ter se obesila. * V smrt zaradi bede. Upe ko jeni geeme-ter Rihai-d Polak v Zagrebu si ie pognal v prsa kroglo, ki je predrla sr e ter ranila sn.Ttnonevarno. Preretjali so ga v bolni o, ve'-dar ni upanja, da bi okreval. Polak je živel v veliki bedi, imel je te 600 dinarjev pokojnine, kar pač nt zadoščalo niti za najnujnejše ž'v!jenske potrebščine. * Srr.rt v ptan:enn. Delavčeva hčerka Frančiška Žnidar v Domžalah je prošlo nedeljo na grozen načir^ ponesrečila. Stala je preblizu ognjišča, vs!e3 česar se ji je vne'a obleka. Otroka so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je v težkih mukah umrl. * Strašna nesreča. V Slunju na Hrvatskem se je dogodila te dni strašna nesreča. Neki tamošnji trgovec je imel v trgovini zaboj smodnika. Manipuliral je okoli smodnika in je med tem časom postavil na polico nad zabojem gorečo svečo. Pri tem je bi! tako nepreviden, da je zaboj s smodnikom prestavljal sem in tja. Sveča je padla v smodnik in nastala je strašna eksplozija, ki je ubila trgovca, njegovo ženo in nekega kupca. * Železniške nesreče v leta 1923. Protret-iio ministrstvo je zbra'o podaike o železniških nesrečah v preteklem te;u. Glasom podatkov je trčilo v tem leta okoii 100 vlakov, »{činoma v Srbiji in Bosni. * Krvava rodbinska dratra v Bošnjanh. Te dni se je odigrala v hrvatski vasi Bošnjaci krvava rodbinska drama. Ste[an Kulušič je živel s svojo ženo Marijo v večnih prepirih, ki so se vedno končali s pretepi. Kritičnega dne pa je inož prijel za sekiro, udaril z ostrino ženo po' glavi in jo nato Je s kuhinjskim nožem zaklal. Morilca so zaprli. * Žalostna smrt tihotapcev. Te dni so odšli Ivan in Anton Stauklar, Franc in Avgust Lfban na Krnsko pogorje, da prestopijo ne-opažero jugoslovansko mejo. Le z velikim trudom so gazili visoki sneg Nenadoma pa V nedeljo je umrl bivši predsednik Zedinjenih dr/av Severne Amerike Woodrow \Vilson. Rojen je bil 28. de« cembra t:ta 1856. Stauntonu v Virginiji. naših sanj. Na mirovni konferenci je za* stopal našo stvar mogoče boljše nego naši kstni zastopniki. Če ni bil uspeh za nas fcoljši, ne smemo dolžiti njega, ki je Po poklicu }« bil nekaj časa odvetnik,; potem pa profesor. Wilson je s svojim zavzemanjem za našo csvobccitev v znanih slavnih 14 toč* j ; kali veliko pripomogel do uresničenja > j se je udri z gore velik ptez in pokopa! vse j štiri pod seboj. Antonu Statiklarju se je po- i srečilo priti na površje. Sel je iskat svoje to-; varite in ker jih ni našel, je oditi v Drežnico : in obvestil o dogodku orožnike. Po ve ikem j trudu so potegnili iz snega Avgusta I ehana, j ki je bil že nezavesten Ostalih dveh pa niso ... ~ i našli. * Pretepi... Teh po naših krajih ni kon- j ca m kraja. Pesestnikovega sina Antena Zajr; ca iz Smartnega pri Ljubljani je z nožem sunit v hrbet neki Josip Ložar. Poškodba k i sreči ni pretežka. V Zaborštu pri Brezovici i pa je Jernej Kralj sunil Frana liaceta v roko. | Poškodovanca Zaje in Hace se zdravita v ljubljanski bclntci. * Rop v Samožanah. V Sauiožanah je nedavno ponoči bil posestnikov sin Martin Munda napaden od iolpe neznanih lopovov. Poškodovali so ga težko ter ran vzeli gamaše in klobuk. Nato se je tolpa podala proti Go rišnici in Gajevici, kjer je poskušala štiri vlome, a se ji ni posrečilo. Pač pa so isti lopovi na Forminu vlomili v stanovanji Ivana Kcr-veta in Ivana Kovačeca ter odnesli za 33.C03 Din vrednosti. Orožniki so po vestnem zasledovanju doslej izsledili in prijeli brata Fran a in Martina Plohte iz Formina ter Ivana Bez-jaka »z Štijanskega vrha. Ukradeno blago so našli pri njih. Ni dvoma, da bo orožništvo zdaj kmalu prijelo tudi ostale nevarne ponoč-ne f&ovirie. bil sam v boju preti premoči. Jugoslovani kakor tudi t'rut>i osvobojeni naroči biv* še AvstrosOgr^ke dolgujemo velikemu pokojniku raj več jo hvaležnost. Med na« mi mu bo ohranjen trajen spomin. Is raznih krajev * V Kamnito si je Josip Weber, zaposlen v tamošnji tvcrnici «Trtan», pri delu poškodoval le\o o!co. Prepeljali so ga v bolnico. * V Kranju se je poročil carinik g. Adolf Pomkvsr z gdč. Tonči Vertovš-ovo, hčerko g. Alojzija Vertovška v Kranju. Blo srečno! * V Spodnjem Bitnju pri Kranju je v nedeljo zvečer izbruhnil požar, ki je vpepelil leseno trgovinsko poslopje trgovke Ivanke MtiUer. Ostali ;ta samo klet in ozko znfei a prodajalna. Rešiti so mogli iz pianrenov prav malo. Gasilni društvi iz Žaon ce in Stražišča sta po hudem naporu preprečili, da se ogenj ni razširi.1 na sosednja poslopja. * V Upnici pri PodHaitu so doslej še neznani tatovi pokradli upokojencu Andreju štribi ves perilo, škeda je precejšnja in za okradenega tem bolj občutna, ker ima le neznatno pokojnino. * V Kotu pri Sefah je posestnik Janko Kelih vozil te dni hlode v družbi s svojim sinom Ivanom in hlapcem Josipom Travnikom. Nenadoma se je malo pred Gornikom utrgal velikanski snežni plaz, ki je potegnil vse tri za seboj v dolino. Sina Ivana je vrglo v stran m je mogel hiteti na pomoč. Očeta so izkopali še živega, hlapec in voh pa so bili že mrtvi pod plazom. * V Vinicah pri Sodražici se je na občnem zboru prostovoljnega gasilnega društva izvolili sied-či odbor: za načelnika Ivan C Gost: «Vaše vino ...» Kdo je neumuejSi? Ožbovt: cAli poanaš neumnejšega človeka od tistega, ki bi prodajal medvedjo kožo prej, nego je ubil medveda?* Gašpar: cTa nI ba". tako neumen, neunt-liejši je tisti, ki bi tako kožo kupil.* Razlika. Sinček: «Cujte. ala, ali ste zato dobili me-dajlo. ker sit rad. ubogali?* cOžbovt: cNe, sinko, nego zalo, ker sem se dobro t^f»el» Sinček: <: Zakaj pa potoni mene, kadar se stepeni, nafcijete s Sib.i?* Ni pokebuo. Zobozdravnik: cAli želite, da vas uspavam?* Gospodična: cNi potrebno, saj bom itak od strahu padla v nezavest.* Froda se lepa Imh ileda psica oreflnja Velikosti. — Naslov v upravi «Domov.ne sicsobno za ekspori, _ 1 kupuje po najvišjih dnevnih ccuač družba , Carbsnaria'', Kočevje, Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrekajo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elza-Fluid! Najboljše hišno sredstvo! Lajša bolečine, osvežuje in jači telo! čez 25 let priljubljen kot kosmetiknm za nego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! Z zavojnino in poštnino vred: 3 dvojne ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic 214 dinarjev z iO%nim doplačilom. Razpošilja ga: Lekarnar Evgen V. Feiler, Slabiča Donja, Elza trg št. 360, Hrvatsko, (c) SOd pšoničntli in rienih proda Ivan Soojan v Dolenji Straži, pošta Straža. 0 nakupom al naj oglodajo ftonini in neveste raznovrstno modno volneno blago za žensko i:i sukuo za moške olileke, platno za rjuhe, l.elo platno, fcifun, grade) za žimuice, koltre, flanel odeje in riutie ter razeovrstno drugo blago. Pri večjem nakupu 10% pomsta. Samo češki izde.ki. ANTON SAVNI £ v Škofji Loki. X>Ovcl, gozdarji, delavoi, priporočamo V^m, sla si knpite pelerine, suknje, hlač«, desne plane« 1% gume, vsakovrstno perilo po najnižji ceni le pri konfekcijski industriji Drago Schwab, Ljubljana Dvor&i trg »t. 3 (pod Narodno kavarno). Najvefiift zaloga vsakovrstnega blaga za mo?ke in dečke. Zahtevajte vzrticoI « Naročeno biago ee razpošilja po poštnem povzetju. V lastni režiji ee izdelujejo usnjeni (kožni) rekelci, hlače iu čepico v črni, rjavi in siri barvi. —--- Obleke po meri. ■- Kupite in bez>ite 9Poperin paprika15 hudomušne kratkočasile s. Cena 3 Sin, po pošti 3 91» 50 p. Dobiva ee v TisM zatirani b Ljubljani. pomladanskega in letnega blaga za žens«e in moške obleke, ki je pravkar došlo, potem perila, sifona, koienine. okaforta, cefira. cvilha, odei, kocev, posteljnih garnitur i. dr. smarao JLascleHs::! sa priporoča domača trgovina t pri ,,ČE$N1KU" v Ljubljani, lingarjsva-Stritarjeva ulica. Zlasti 83 opozarjajo :>a to trgovino neveste in ženini, k! nakupujejo opremo (faallž). — Cene Izreito) alzka in zirsetee. raSKmmamsmsa [83 stsMa MM siliti iri silili tanfflp zganja f VSEBINA TO NAREDI! Sestava Follerjevega Eiza-Fluida iz najmočnejših esenc zdravilnih želišč, cvetja, korenin in listja z naifinejšim dcatilatom žganja pov/.roča žo čez 25 let nalivalo ne^te vilnih ljudi v vseli delih sveta, l;er jim preganja ti fluid kakor dober prijatelj v težkih dni h bocčino. čutita bolečino v udih? V hrbtu V Ali Vas zob boli? Imate i;ahod? Ste Klabi, preuapeti, izmučeni iu preveč občutljivi? Želite dober kosmetiaum za zobe, zobno meso, lice, glavo? Ali felito imeti ob vseh priložnostih zanesljiv« sredstvo v hiši? Posku site pravi Fellerjev Elza Fluid in kmalu boste rekli tudi Vi: To j© najboljše, ka p sesrxu kdaj okušal t Fellerjev Elza Fluid je veliko močnejši in izdatnejši kakor frcncosko žganje in najboljše sredstvo te vrsto. V vseh dotičnih poslovalnicah zahtevajte samo pravi Elza Fluid lekarnar a Feilerja. Z zavojnino in poštnino vred stane, če so denar unprej pošlje ali ee se pusti flu d poslati po povzetju: 3 dvojno steklenico ali I specialna steklenica tiio; 12 dvojnih sti klenic ali 4 specialne steklenica 85 Din; 21 dvojnih steklenic ah 8 speuial nih steklenic 151 Din; 156 dvojuih steklenic ali 12 specialnih steklenic. 214 L>in. KOT PUIMOT: Etza-oblli zoner kurja očesa po 4 dinarje tn 6 dinsriev; Elza-meiuolni čftnikt J diaa.-^t: Elza-švedaka tinkiura za žclodec: Ulja-zagorski sok z.i t>rsa In zoper kaSeli; tlia-ribje ol e 2u dinar ev; Klza-voda zn usta ti dinarjev; Elzr-kolonska voda 16 dinarjev. Ulza-sumek: miriš za sobo tu dinarjev: gllferin po 4'8't dlnari« li i8 dinarjev; Lj lika steklenica. i8 dinarjev; Lysol, Lysoform po 25 dinarjev: kineški čaj od 2 dinarjev navzgor; originalno Radlkum Iranccisko žganje, ve-ilca, lo dinarjev; r.lza-mrčesn! praJck IU dinar ev: strup ta podgane tn milt S dlnar ev. l'rl primotu se tavojnlii! in poStnlns posebej zaračunavata. K tem cen um Be priračunava sedaj lO^no doplačilo. 1'isma se naj naslavljajo natančno takole: EVGEST V. FELLER. lekarnar, STaBICA. DONJA, Elaa-trgf at. 3S0, Hrvatsko.