,,Gospodarska politika" Kadar se naši poslanci potegujejo v državnem zboru, ali kadar so se v deželnem zboru in drugoč potegovali za pravioe slovenskega naroda, Artsikjdar •o nemŠKutarii in njihovi listi vzdihovaP. farizeisko: že zopet delajo samo narodno politiko, naj bi raiši delali gospodarsko politiko, to je najbolj potrebno. Hinavci dobro vedo, da se mora najprej naredtti polttično vsako ljudstvo, 6e se ho&e pospodarsko razvijati in napredovati. A ravno tega nočejo , ravno tega se bojijo, da foi se naše Ijudstvo pospodarsko Hvignilo <n utrdilo. Radi bi, da. bi še nadalje bilo Dftfie ljudstvo politično in gosipodarsko orl njih odBdsno. Zato so se ustavljali ne samo vsaM politi6na praivici, katero je zahtevalo našie lijudstvo, ampak Udi vsaki naši gospodarsM zahtevi, naj je bila še tako potrebna. Imeli so oblast v rokah, imeli rteuai1 in priložnosti dovolj, da bi deJLali gospodarsko poD.tiko tudi na Slov. Stajerskem, a niso hoteli. Ves denar skoro so ponabili za nemški del dežele. Ako so aaši zastopniki zahtevali, naj se ozirajo tudi iiu Slovensko Stajersko, saj tudi mi diavke plačujenio, aa proglašali to za narodno riestrpnost in huiskarijo. Zato je v gospodanskem oziru naš del dežele pu krivdi nemške večine v deželnem zboru zelo zanemarjen. Govoril &em z raznimi ljudmi iz raznih dežel našy države, ki so se čudili, kako zaaemarjeno je Slov. Stajersko v tem oziriv, ter so z ostrimi besedami obsojali to malomariiost vlade in nemške večine. Zdaj se jim to budo maščuje na lastnem telesu, Koliko vefc in boljše krme b# zrastlo na našib travnikih, ako bi bili urejeni in izsušeni našr potoki in reke! Kcliko več bi se pridelalo na njivah, ako bi bilo preskrbljeiio za gospodarski pouk in izobrazbo itd.! Kako se gospodari glede oest tain, kjer "unajo meSčanjski nemŠkutarji akrajne zastope v rokah! Ptujski okrajni zastop dela n. pr. oeste samo tam, kjer tma kak Ornigov pristaš posestvo, za druge kraje se mnogo ne zmeni, naj bi bila kaka cesta še tak« potrebna. Kako pristransko se v vojnem času postopa s slovenskim kmetom, pa itaK nr traba povdarjati. Zato je najboijša gospodarska politika tista naših poslaiicev: mi moramo postati svobodni, enakopravjii v, jugostovanski državi pod habsburškimi vladarji, Potem se bodo naši kraji laliko krasno gospodarsko razvijali, potem le bo sloven9ki kmiet na svoji zemlji svoj gospod. Zdaj mu drugi gospodarijn t njegovo Sbodo — le za svoi žep! Pred 70 let suiu dobili osebno svobodo, se rešili tlake in desetine, sedaj uani je še treba narodne in gospodarsk© samostojnosti, ne potrebujemo in nofiemo veft tujega kuratorstva, zakaj bi naj bili le zapostavljeni, kakor g© g»di pastorki v; hiŠi. kjer vlada hudobna mačeba. \ od (Irugonairodnih' v-plivo^ prosti dr/.avni tvorbi 6aka aašo ln druge južne dežele naše državo lep gospodarski razvoj. Zdaj je v teh deželah ultoštvo ia zaostaJlogt, lakota doma,, ko bi laliko vladalo blugostaaije. Vsemu svetu je n. pr. v posmeh in silno je škodovalo ugledu naše države drugod, lcer je po-polnoma zanemarjala svoje pokrajine ob morju: Istro iu Dalmacijo. Dalmacija n. pr. nima še v 20» stoletju nobene železniške zveze z Avstrijo! Kar je za Dalmacijo v kulturnem oziru storjenega, so storili tujei — Benefiani in Francozi. A seveda: naša vlada .je morala predpravice in prevlado Nemcev in Mažarov nad ostalimi avstrijsldiiiii narodi podpirati, da bi delala gospodarsko politiko, zata' ni imela 6asa. Pa hočemo mi v bodočnosti to storiti — sami!