MIROSLAV ZOR: Še nekaj o nastavitvah. Ker se že toliko piše in razpravlja o n^stavitvah. nai bo tudi meni dovoljeno p<ir besed. Ne bom se ponašal z doluoletnimi izkušnjami. ker jih mmam. pač pa bom povedal mnenje milajšega učitel.ia. ki ima m~!o, a najslabših izkušen.i. Ni še dolsro odkar so maturirali goienci na učiteljiščih in seda.i iščeio službo, katero morajo nastapiti koncem _počitnic. Olede nastavitve te*h hočem tukaj sjvrejrovoriti. Kakor zaano se nahajajo široin donsovine najrazličnejše osnovne šole. O nekaterih se f.rdi. da so dobre. druge so zopet Slaibe in sodi se po uspehih šolarjev co.sredno in seveda ne_posredno tudl po 7rtK>žnostib učiteljstva. kajti pregovor wavi: kakoršen učitel.i. tak učenec. Pouk na taki šoli pa ie mnosro odvisen od voditelicve osebnosti: _qd njegovega delovanja in znanjn. Ce nadučiteli vestno ooravlia svojo službo. če stori več, kar ie t>o na/ragrafi(h dolžan storiti. potem je tudi učiteljstvo moralič.no prisiliejio intenzivno delati in vestno opra\rlliati svojo sln.žTbo. Kako drtisrače je. če je slab voditeii. ki ne pazi in se ne zanima za delo uciieljstva na svoii šoli. Učitel.istvo bo tedo.i le slabc rzvr^evalo svo.ie dolžnostl, dolalo bo po svoii glavi in oameti in večil del bo niib delo končano. ko zamiste učil- ni "o. Pouk take učne moči ie slab in površen. kaiti komaj bo dotični čakal. da gre iz razreda in si bo med poukom s čitanjem a!i pisanjem pisem itd_ skušal skrajšati čas. In temu je posebno podvržen začetnik. Ko absolvira svoje šole je navdušen in težko pričakuje trenotka. ko bo stal prvič sam 'pred učenci. Kako pa je razočaran. ko se to res zgodi. Vse kai dnizega najde na večini špi kakor to, kar se je inčil na učiteljišču. — ki ie seveda že davno zastarelo in je prepotrebno reicrmirati ga. Razočaranje se vrsti eno za drugim. ko počasi spoznava notranjost šole in vodstva in velika izprememba se vrši v njem. Tedaj pcvič občuti. da je nastavlien. da ie to njegov poklic. njegova služba. In če ni moralno močan. če ni rojen učiteli, potem se on izgubi. Službo opravlja kot navaden slab uradnik in postane počasi karikatura učitelia. kateremu ie vse drugo boli na srcu. kakor šotla in vzgoia mladine. Poklic se mu pristudi, ko vidi tudi svoje tovariše take in talko propada šola vedno nižje ter se izpreminja iz narodnega svetišča v orodie strankarskih boiev. Kako vse drugače je službovati pod dobtrim vodstvom. na dobri šoli! Kljub prvemai razočaraniu učitelj - začetnik hitro zapopade delo in cilje osnovne šole, dobi veselje do praktičnega dela, da svoiega poklica. ki ni mehanično uradovanje, temveč vzvišeno delo, umetnost. Učitelj vzljubi solo in mladino in ji žrtvu.ie svoje sile z veseljem. Pod spretnim vodstvom začne delovati tudi zunai šole in tako pos.ane iz njega počasi. a gotovo to. kar mora biti. ne sanio učitelj mladine. temveč učiteLi naroda. Kompetentne oblasti za nastavljanje naj torej pazijo in upoštevaio te vrstice. UčHelfi-začetniki nai se nastavHak) na dobre šole a!i vsai k dobrim. za šolo navdušentm voditeliem. Zadnji naj pa posebno paziio. da dobe začetniki na niihovih šolah najlažje razrede in ne najtež.iih in na]bolj zanemarjenih. kakor se to često dogaja. Po mojem mnenju je vizgoja dobrega učilcljs.va eno najvažnejših viprašani ?.a procvit naroda in poleg reforme n_aših učiteijišč se mora gledati na to. da se ne ubije učitelja takoi v začetku. Vsa. prvo leto. če ne do usposobljenostnesra izpi.a. nai bi služboval začetnik na dobri šoli. sai mu to največ koristi. da prestane ta tepit. ker se vsakdo najlažje praklično uči in ne po suhoparnih knjiga.h, katere seveda tudi ne more popolnoma zavreSi. če hoče izpolniti svoje teoretično znanje. Težko ie res dandanes sipoznati. kaj ie prav 1n kaj ni. ker je mnogo glav in ravno toliko različnih mnenj. Argumenti, ki sem jih tu navedel. pa so gotovo vsakemu dovoli jasni. in tehtni in_ če se vsaj nekoliko ozira nan.|e. se bb pridobilo mnogo večje šievilo resničnih učiteljev — luvrodnih delavcev.