Izhaja vsak petek. Ure j n uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan K en ko. Izdaja časopisno 'založniško podjetje »Slovenski «Jadran« v lionru Uredništvo in upr-"1-va v Kopru, Santorjeva ul. 26, tel. št. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Posamezni izvod 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Bančni račun 65— KB-1-2-1S1. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO V. — ŠTEV. 32 KOPER — PETEK 3, AVGUSTA 1956 III. PLENUM OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA 0 ¡h 19 m a tWi storilnosti dela in racionalno izkoriščanje delovne sile na osnovi proučitve števila delovnih mesll ter njegove primerne zasedbe. Vse to postavlja pred podjetja nelahke naloge, predvsem pred tista, ki doslej niso poslovala v skladu z zahtevami o izvajanju družbenega plana. Odnos vodilnega kadra v podjetjih do družbenega plana in njegovih instrumentov je ponekod neprav-ilen. Nekatera gospodarska vodstva iščejo objektivne razlage,-da bi opravičila neizpolnitev družbenih nalog, ■ter sle izgovarjajo na neredno dobavo električne energije in na dejstvo, da so bili občinski družbeni plani sprejeti šele v maju. V tej zvezi poudarjajo, da do izpada ne bi prišlo, če bi že v začetku leta poznali svoje obveznosti in bi v ta namen pravočasno izvedli reorganizacijo dela in proizvodnjo. Tak izgovor je jalov. Smernice o preorien-'iaciji našega gospodarstva so bile znane že lansko jesen, tako iz referata Predsednika republike, kakor tudi i'z razprav naših vodilnih gospodarstvenikov. O istem vprašanju je obširno razpravljal Okrajni ljudski .odbor na svojem zasedanju v novembru, občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta v januarju, okraj.n-j konferenca Zveze komunistov in okrajna konferenca Socialistične zveze. Ce bi nekaiiera upravna vodstva naših podjetij resno in odgovorno sprejela ter izvajala smernice in priporočila p-;o£»ami živo zanimala za naše družbeno upravljanje in delavsko samoupravljanje ter se navdušeno izraža'a o vsem, kar sta videla v naših zadrugah, industrijskih podjetjih it i., posebej pa še o prirodnih lepotah Slovenskega Primorja, Na:l 45 inozemskih študentov i • J8 drž-iv, ki so se u:lel?ži!i šlu 'e p- skega - seminarja v Ljubljani, na katerem so predavatelji seznanili udeležence z nekaterimi našimi no-tranj g političnimi in gospodarskimi vprašanji, je v ponedeljek obiskalo ^op.H-, Na svoicm ' ečdnevnem potovanju v spremstvu jugoslovanskih študentov, so si ogledali Gorenjsko, Goriško, Spodnje vipavsko dolino in kraje ob naši obali. V Kopru so jim pripravili prisrčen sprejem. Podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar jim je v zdravi ci želel prijetno bivanje ob slovenskem morju, ter poudaril, da so taka srečanja študentov doprinos k utrjevanju miru na svetu ter priložnost za izmenjavo misli. Izrazil je prepričanje, da so se vsi obiskovalci seminarja lahko temeljito seznanili z napori naših narodov za izboljšanje življenjske ravni na osnovi socialističnih načel. Študenti Poljske, Francije, Mala-je, B-.rme, Nove Kitajske, Indije, Indonezije, Finske, Norveške, Ho-landije, Grčije, Italije, Mehike, C: a rmale, Anglije, Združenih držav Amerike, Švice, Nemčije, Av-r'i \ Jugoslavije so ob tej pri-• manifestirali željo, da se odstrani vsak poskus napadalnosti in "•• • >. tla bi narodi vsega sveta ~ še v nadalje živeli v miru. Vsi so se zelo pohval no izrazili o bivanju v naši državi in se zahvalili za pn-j ...jloljabnost. Na drugem občnem zboru Okrajne zadružne zveze v Kopru meseca junija letos so delegati obširno razpravljali o vprašanju kadrov v našem zadružništvu. Ugotovili so, da je kader precej pomanjkljiv, posebno v tistih zadrugah, ki so bolj oddaljene od središč, V nekaterih zadrugah sploh nimajo kvalificiranega osebja, temveč le tečajnike in zdaj nameščence z nekaj leti prakse. Kar pa zadeva panoge za pospeševanje kmetijstva, so razmere iste. Zato so delegati na občnem zboru zadolžili nov upravni odbor, naj po svoji možnosti poskrbi, da bodo zadruge čimprej dobile kvalificirano osebje ne samo za administrativne posle, temveč za vse panoge kmetijstva. V ta namen so ustanovili pri Okrajni zadružni zvezi sklad za štipendije in imenovali komisijo, ki bo iz tega sklada dodeljevala štipendije učencem, dijakom, študentom na u/hiverzi in tečajnikom. Na občnem zboru so poudarili, da bi morale tudi posamezne zadruge poskrbeti na svojem področju za kadre, ki bodo kos težkim nalogam, zlasti sedaj, ko so zadruge dejansko prevzele na sebe celotno gospodarsko in kulturno življenje na vasi. Na Primorskem imamo žal samo dve enoletni šoli, na katerih se vzgajajo naši bodoči napredni kmetijski delavci, To sta šoli v Ravnah pri Pivki in Lože pri Vipavi. V Ravnah si učenci pridobijo znanje ir: sa varstva in živinoreje, v Ložah pa v glavnem iz vinogradništva in vrtnarstva. Priznati pa moramo, da doslej tudi ti dve šoli nista bili obiskovani tako, kakor bi bilo pričakovati in kakršne so bile potrebe pri našem kmetijstvu. Posebno še, če upoštevamo, da se večina prebivalstva na Primorskem preživlja s kmetijstvom". Industrija je namreč pri nas šele v prvih povojih, razen par izjem, medtem ko je kmetijstvo na precej visoki stopnji. Vzrok tako majhen obisk na kmetijskih šolah je treba brez dvo- ma pripisati slabemu zanimanju naših zadrug in naših kmetovalcev za boljše kadre. Če hočemo dvigniti naše kmetijstvo na višjo raven in s tem tudi dohodke prebivalstva, moramo tudi poskrbeti za kadre, ki bodo sposobni to izvr-(Natlaljevanje na 2, strani) Prvi nI» JU V ponedeljek in torek je bil v Izoli prvi nabor mladincev izolske občine, ki bodo v jeseni nastopili služenje kadrovskega roka v Jugoslovanski ljudski armadi. K naboru se je priglasilo nad 70 mladincev, Za to slovesnost, ki je bila prva te vrste v novopriključenih krajih, je prebivalstvo Izole okrasilo mesto z zastavami ter v velikem številu prisostvovalo naboru. Mladinke so rekrutom poklonile tradicionalni slovenski šopek: nageljne z rožmarinom in roženkravtom. Ob zaključku novačenja je Občinski komite ljudske mladine v Izoli priredil bodočim vojakom pri. "ecn družabni večer. Pristostvovai. so mu tudi predstavniki ljudske • -lasti, JLA, množičnih organi-...'. ;j in številno prebivalstvo. Na te' čeru so nabornikom nazdra\ j-vabljeni gosti, ki so v ¡tdravicah poudarili pomembnost tega dogodka za njihovo nadaljnje življenje ter izrazili prepričanje, da bodo s svojim vedenjem in voljo, da se čimprej privadijo ravnanju z orožjem za obrambo domovine, v ponos Izoli - in v zgled drugim njihovim enotam. Naborniki so poslali tudi pozdravno brzojavko Vrhovnemu komandantu JLA maršalu Titu, v kateri pravijo med drugim: »Tovariš Maršal! Ob prvi rekru-taciji mladincev izolske občine izražamo veselje in zadovoljstvo, da bomo lahko služili vojaški kadrovski rok v naši herojski JLA. Zagotavljamo, da bomo s ponosom oblekli uniformo rodu, v katerem bomo služili. Naša največja' želja je, da bomo postali hrabri Titovi vojaki.« Nacionalizacija sueške družbe je ta teden v ospredju svetovnih političnih dogodkov. Takoj ko je predsednik Naser podpisal dekret o nacionalizaciji, so po vsem Egiptu priredili vseljudske manifestacije. Z odobravanjem so sprejeli ta sklep v vseh arabskih državah, v Indiji, Sovjetski zvezi, LR Kitajski in še v nekaterih drugih državah, medtem ko so Velika Britanija, Francija in ZDA takoj sklicale izredni sestanek svojih zunanjih ministrov, na katerem proučujejo nastali položaj. Predstavniki treh zahodnih velesil so že po prvem dnevu razgovorov objavili skupno poročilo, v katerem je rečeno, da je položaj v zvezi s Suczom resen in da je treba ohraniti prekop kot mednarodno vodno pot v skladu s konvencijo iz leta 1888. Hkrati sta Velika Britanija in Francija blokirali egiptovsko premoženje v njihovih državah. Nacionalizacija sueške družbe je brez dvoma odločna in pravilna poteza mlade egiptovske republike. To je še en dokaz več, da osvobodilnih gibanj narodov bivših odvisnih dežel ni mogoče zaustaviti. Hkrati predstavlja to dejanje odločen odgovor Veliki Britaniji in ZDA, ki sta že obljubljeno pomoč Egiptu za izgradnjo asuanskega jezu zavrnili. Asuanski jez bomo zgradili vzlic temu — je dejal predsednik Naser v svojem govoru ob podpisu dekreta o nacionalizaciji. Zato bom^> porabili dohodke od Sueškega prekopa, ki . znašajo do 100 milijonov dolarjev letno. Hkrati pa je zatrdil, da ni nobene bojazni, da bi bila plovba skozi Sueški prekop kdajkoli ogrožena. V Beogradu so izmenjali ratifi-kacijske instrumente dveh konvencij med Jugoslavijo in Sovjetsko rojpi 2&Ž&S MOSKVA. Časnik »Trud« je objavil poročilo sovjetskega rdečega križa, da so v Sovjetski zvezi živeči Spanci izrazili željo za povratek v domovino. V ZSSR so ti ljudje prišli še kot otroci v letih 1935, 1937, zdaj so pa zaposleni v industriji in drugih gospodarskih panogah. Pristojni sovjetski organi so jim dali dovoljenje za povratek, ATENE. Alenski observatorij je zaznamoval ta leden 12 potresnih sunkov z epiccntrom v dodekaneškem otočju. Človeških žrtev ni bilo. K AHACI. V Karačiju so sklenili c-noletni trgovinski sporazum med Pakistanom in Madžarsko. Pakistan bo izvažal v Madžarsko bombaž in druge izdelke, uvažal pa bo stroje in e-lektrične izdelke, GETTYSBURG. Predsednik ZDA Eisenhower je podpisal zakon po katerem naj bi zgradili prvo trgovsko ladjo na atomski pogon na svetu. Za zgraditev bodo porabili okoli 4 milijone dolarjev. WASHINGTON. Islandsko veleposlaništvo je objavilo svoje poročilo, v katerem je rečeno, da morajo ZDA umakniti svoje čete z islandskega ozemlja ter izročiti vse naprave na otoku islandskim oblastem. Pravijo, da popuščanje mednarodne napetosti opravičuje tako ravnanje. PARIZ. Svet francoske republike je odobril zakonski osnutek o naknadih proračunskih izdatkih za finansiranjo vojaških operacij v Alžiru. Proti osnutku so glasovali samo predstavniki KP Francije. VARŠAVA. Med Poljsko in Grčijo je podpisan trgovinski sporazum, po katerem bo Poljska izvažala industrijsko o-premo, kemikalije in premog, uvažala pa bo cink, krom, tobak, riž in sadje, RIM. Italijanski kabinet je odločil, da bo imenoval posebno komisijo, ki bo začela s preiskavo v zvezi z nesrečo prekooceanske ladje Andrea Dona, jOHANESBUUG. V nekem naselju črncev v bližini Jolmncsburga v Južno-afriSki-uniji so izbruhnile demonstracijo domačega prebivalstvo. V spopadu s policijo, ki jc pri razganjanju demonstrantov uporabljala orožje, je bilo ubitih nekaj črncev. JERUZALEM. Izrael jc ponovno ur-giral na zahodu, naj mu nujno pošljejo orožje. Kakor trdijo v pristojnih krogih, zahteva Izrael orožje za lastno obrambo in nima ta zahteva nobene zveze s kakršnimkoli sodelovanjem Izraela okoli vprašanja Sueza. zvezo. Gre za konvencijo o ureditvi vprašanja državljanstva oseb z dvojnim državljanstvom in za konvencijo o kulturnem sodelovanju. V prihodnje bodo morale osebe, ki stalno bivajo na ozemlju ZSSR, pa hočejo obdržati državljanstvo FLRJ, predložiti izjavo o tem veleposlaništvu FLRJ v Moskvi. Rok za predložitev izjave je leto dni po uveljavljanju konvencije. Osebe, ki živo stalno na ozemlju FLRJ, pa žele obdržati državljanstvo ZSSR, so dolžne v tem roku predložiti prijave o tem v veleposlaništvu ZSSR v Beogradu. Kulturna konvencija pa predvideva razširitev sodelovanja na kulturnem področju v duhu nedavnih sovjet-sko-jugoslovanskih državniških razgovorov v Moskvi, Nchru je govoril v indijskem parlamentu o trojnih razgovorih na Brionih. Predsednik indijske vlade je med drugim izjavil, da so na trojnih razgovorih na Brionih izrazili skupna gledišča glede čedalje večje želje po miru in aktivni koeksistenci. glede razdelitve sodobnega sveta na bloke in glede nujne potrebe po postopni razorožitvi in takojšnji prepovedi jedrskih eksplozij. Nehru je tudi poudaril, da so trije državniki izrazili skupno prepričanje, da je sodelovanje LR Kitajske nujno potrebno pri obravnavanju problemov Daljnega vzhoda, hkrati pa so opozorili, da je treba najti pravič-r no in mirno ureditev alžirskega vprašanja in prenehati sovražnosti. Nemci morajo sami ustvariti notranje pogoje za ponovno združitev Nemčije. Tako je rečeno v zaključni resoluciji zasedanja CK Enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije. Ker sta v Nemčiji dva različna družbena sistema, njena ponovna združitev ne more biti formalno stanje. Centralni komite pozdravlja nato v resoluciji vzpostavitev prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter med KP ZSSR in ZKJ, obžaluje, da je prišlo do lažnih obtožb Informbiroja do ZKJ in odkritosrčno želi, da bi se razvijali prijateljski stiki med DR Nemčijo in Jugoslavijo ter med ZKJ in Enotno socialistično partijo. V Moskvi so se začela japonsko-sovjetska pogajanja o sklenitvi mirovne pogodbe. Doslej so se že sporazumeli o vrnitvi japonskih vojnih zločincev, ki prestajajo kazen v SZ. Sporna pa so predvsem teritorialna vprašanja, zaradi katerih so tudi prekinili razgovore v Londonu. Japonska namreč zahteva, naj ji vrnejo otoke Habomai, Cekovan, Kanašari, Etoro, Kuril-ske otoke in Južni Sanalin. (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi sindikalne organizacije niso svoje naloge izvršiile v celoti, Čeprav so izvedle vršilo .'tolmačenj novih gospodarskih smernic in predpisov v začetku njihovega uveljavljanja, se ponekod ne zanimajo, kako se le-te izvajajo v praksi. Niso ■niti iskale niti dobile potrebnih no-datkov v tej zvezi od vodstev podjetij, da bi lahko zasledovale ta gospodarski proces. Na osnovi poročila in razprave je III. plenum OSS sprejel vrsto zaključkov in obvezal sindikalne podružnice in občinske sindikaflne sve-■te, da jih dosledno izvajajo. Med njimi so najpomembnejši: Občinski sindikalni sveti morajo takoj proučiltii analize o realizaciji polletnega družbenega plana, ki jih sedaj sestavljajo občinski ljudski odbori. Na osnovi iteh analiz naj s sodelovanjem predstavnikov oblasti in množičnih političnih organizacij sestavijo komisije, ki bi v podjetjih, kjer je stanj® nezadovoljivo, ugotovile objektivne in subjektivne vzroke neizvrševanja družbenih obveznosti, da bi o tem seznanile delovni kolektiv it'&r ga opozorile na možnosti izboljšanja dela v drugem polletju. Sindikalne organizacije morajo stremeti za 'em, da tehnična vodstva podjetij čimprej proučijo tehnološki proces, ki je v marsikaterem podjetju na nizki ravni ih izboljšajo organizacijo dela. Pri tem morajo dosledno pobijati napačno mišljenje nekaterih strokovnjakov, ki menijo, da je mogoče dobro organizacijo dela izvesti le v novih podjetjih in z novimi proizvodnimi kapacitetami. Sindikalne organizacije naj •proučijo- tudi vprašanje zaposlitve odgovarjajočega strokovnega kadra in naj za pomoč zaprosijo sorodna podjetja ali pa republiški zavod za pospeševanje proizvodnje. Podjetja, tako priporoča plenum, naj izvršijo temeljito analizo upravičenosti obstoja posameznih delovnih mest, ugotovijo naj koliko in kakšno strokovno usposobljenost delavstva rabijo, ter naj v primeru prekomernega števila delovne sile odpuščajo v prvi vrsti tiste, ki se lahko zaposlijo v gospodarskih panogah, kjer je pomanjkanje kadra. Predvsem v kmetijstvu. Podjetja imajo čeatokrat tudi neažurno knjigovodstvo in sindikalne organizacije lahko zahtevajo od organov družbenega upravljanja, da uslužbenci tega sektorja podjetja, ki so za svoje delo plačani kot stro-i kovnjaki v knjigovodstvu, izvršujejo svoje delo pravočasno, vestno in natančno. Sindikalne organizacije morajo tudi posviestiti več pozornosti prekomernemu številu obolenj in obratnih nezgod, ki so vzrok zniža- nju pnDizvodnosti dela in gospodarskemu neuspehu podjetja. Višje plače so odvisne od večje storilnosti dela, lie-ta pa je odvisna od pravilnega nagrajevanja." Zajto je naloga sindikalnih organizacij, da dosledno zahtevajo uveljavljanje plačevanja dela po učinku na vseh ¡tistih delovnih mestih, kjer je to mogoče. V tem pogledu bo potrebno še veliko dela, saj je znano, da je v vseh gospodarskih panogah na področju bivšega okraja Koper le 25% zaposlenih plačanih po učinku dela, na področju bivših okrajev Sežana in Postojna pa po 44%. Za ¡boljšo organizacijo dela in za povečanje storilnosti ter aktivnega in pravilnega delavskega upravljanja je nujno, da podjetja s pomočjo sindikalnih organizacij organi-J zirajo strokovne tečaje, seminarje in predavanja za svoje člane. Tiiatji plenum OSS je poudaril, da bodo te naloge lahko izvršili la v tesnem sodelovanju z organi o-blasti, z občinskimi komiteji ZKS, SZDL (zlasti z njenimi komisijami za družbeno upravljanje) in z organizacijami LMS. Sindikalne organizacije morajo biti stalno obveščene o delu podjetja in je zato potrebno, da priporočajo izdajanje vsaj itromesečnih, če že ni mogoče enomesečnih biltenov o delu, o uspehih •in neuspehih posameznih sektorjev podjetja, kakor tudi o delu celotnega delovnega kolektiva. ČLANI SZDL! Naročajte, berite in širite svoje glasilo »Slovenski Ja-iran«, ki Vas izčrpno obvešča o vseh važnejših dogodkih V soboto in nedeljo ho v Mariboru II. gasilski festival Slovenije. Več tisoč prostovljnih in poklicnih gasilcev bo sodelovalo v svečanem sprevodu, v katerem bodo nastopile tudi motorizirane gasilske enote, nato pa bodo izvedli vrsto nastopov, vaj in prikazali praktično uporabo gasilnega orodja. S to mogočno manifestacijo se bodo slovenski gasilci žc drugič po osvoboditvi v tako velikem številu predstavili širši javnosti ne le kot pomembna družbena organizacija, ki opravlja svojo človekoljubno ¥ (Nadaljevanje s 1. strani) šiti. Primanjkuje nam živinorejcev, sadjarjev, vrtnarjev, agronomov, tehnikov itd. Vsaka zadruga bi morala imeti strokovno osebje za tiste panoge kmetijstva, s katerimi se prebivalstvo na njenem področju ukvarja.. Komisija za štipendije pri Okrajni zadružni zvezi se je prejšnje dni sestala in proučevala celotno problematiko kadrov v našem zadružništvu. Sklad za štipendije res ni tako visok, da bi z njim lahko vzdrževali v strokovnih šolah toliko učencev, kolikor imamo potreb, vendar predstavlja znatno pomoč za vzgojo novega strokovnega kadra. Na sestanku so člani komisije ugotovili, da bi bilo za prvo silo potrebno, da najmanj dvajset učencev iz okraja obiskuje živinorejsko sadjarsko šolo v Ravnah in prav toliko vinogradniško vrtnarsko v Ložah. Iz sklada za štipendije bi delno krili vzdrževalnino v teh šolah, ostalo bi dale posamezne zadruge, posestva in starši. Če pa starši ne bi zmogli plačevati svojega deleža, bi se štipendija zvišala. Seveda bi morali obiskovati kmetijsko šolo samo tisti učenci, ki bodo po končani šoli ostali doma na posestvu, ekonomiji ali na državnem posestvu. Ni zaželeno pošiljati v kmetijsko šolo otrok, ki se bodo kasneje v življenju posvetili drugim poklicem. Za sprejem v ti dve šoli se zahteva dva razreda gimnazije ali pa osnovna šola s sprejemnim izpitom iz slovenščine in računstva. Kandidati pa morajo imeti najmanj 16 let, le izjemno se sprejmejo mlajši. Čeprav traja pouk samo eno leto, vendar si učenci pridobijo precejšnje znanje, ker se učijo ne samo teorije, temveč delajo tudi praktično. Ko se vrnejo domov, na ekonomijo ali državno posestvo, so takšni mladi fantje velika opora in pomoč ne samo staršem in zadrugam, temveč tudi agronomom in tehnikom. Kasneje se z raznimi tečaji lahko specializirajo za posamezne kmetijske panoge. Okrajna zadružna zveza štipendira tudi nekaj dijakov na Srednji kmetijski šoli y Mariboru in na agronomski fakulteti, kakor tudi tečajnike za administrativna dela v zadrugah. Tako bodo postopoma vse naše zadruge dobile sposoben kader, ki bo znatno prispeval k dvigu našega kmetijstva in h graditvi socialističnih odnosov na vasi. ru OD 4.—12. AVGUSTA 1956 Televizijski sprejemi — Cesta televizijskih sprejemnikov — Televizija v javnih lokalih 1 LJUBLJANE — Najnovejša dognanja s področja radia in telekomunikacij. Sodelujejo: ANGLIJA, AVSTRIJA, FRANCIJA, BELGIJA, SSSR, ZAH. IN VZHODNA NEMČIJA TER JUGOSLAVIJA GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE - LJUBLJANA 25 % popust na železnici nalogo oh najštevilnejših nezgodah in nesrečah, temveč tudi kot trdna in disciplinirana skupnost, ki ima v socilaistični družbi pomembno politično, vzgojno in kulturno nalogo. II. gasilski festival bo pokazal dosedanje uspehe naših gasilcev v luči gospodarske, požarno-var-nostne in kulturne dejavnosti. Utrdil ho njihovo delo in brez dvoma tudi številčno okrepil njihove vrste. Bal bo novih pobud in še tesneje povezal gasilsko organizacijo z delovnimi kolektivi in množičnimi organizacijami. Obiskovalci festivala bodo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da imamo v gasilskih vrstah najbolj požrtvovalne člane naše družbe, ki so pripravljeni ob vsakem času. izpostaviti varnost svojega življenja za očuva-nje nas in našega imetja. Slovenskim gasilcem ob njihovem prazniku čestitamo tudi mi, in jim želimo, da bi imeli v prihodnje kar največ uspeha pri delu, predvsem I>a pri vključevanju mladine v njihove vrste! NAJDIŠČE LIGNITA PRI ZAGREBU. Rezerve lignita, ki so jih izsledili pri Kravarskem v neposredni bližini Zagreba, cenijo na 30 milijonov - ton. Ker je najdišče v neposredni bližini Zagreba, bo prevoz zelo poceni. Ta lignit bodo uporabljali za novo termoelektrarno, ki bo dajala elektriko in bo s toplim zrakom grela industrijske naprave v vzhodnem delu mesta. Zagrebški ljudski odbor je odobril 100 milijonov dinarjev za začetek dela pri tej novi elektrarni in sprejel odločbo o ustanovitvi podjetja, ki bo izkoriščalo lignit pri Kravarskem. , / DVE NOVI OCEANSKI -LADJI. Te dni bo reška ladjedelnica dogradil^ ive veliki oceanski ladji po "1WJ00 ton nosilnosti in sicer tramper »Drvar« za jugoslovansko linijsko plovbo in tramper »Corcovado« za švicarsko tvrdko »Oceana Shipping«. Tramper »Drvar* je prva ladja z 10.000 tonami nosilnosti, ki je bila zgrajena v naši državi za domače potrebe in je tudi opremljena s strojem domačega izdelka, parno turbino, ki so jo izdelali v tovarni »Jugoturbina« v Karlovcu. Ladja je imela že več poskusnih voženj in ugotovitve so bile zadovoljive. NOVI ŠIVALNI STROJI. Tovarna »Slavonski Partizan« v Slavonskem Brodu je začela s proizvodnjo šivalnih strojev. Sedaj so izdelali prvo serijo šivalnih strojev, ki jih dobavljajo po želji in sicer odprti kabinet po ceni 73.000 dinarjev, zaprti kabinet pa po 78.000 dinarjev. Prav tako pričakujejo, da bodo začeli izdelovati šivalne stroje v tovarni »Vlado Ba-gat« v Zadru. 1C00 MILIJONOV ZA GRADBENIŠTVO IN GOSTINSTVO. Zagrebški ljudski odbor je dal Narodni banki načelno jamstvo za kredit 1600 milijonov dinarjev, ki ga bodo porabili za modernizacijo gradbenih in hotelskih podjetij v mestu. To jamstvo bo omogočilo podjetjem udeležbo na XIV. natečaju za investicijska posojila iz splošnega investicijskega sklada. Koper V sredo je prišla na letovanje v Koper, Portorož in Savudrijo skupina stoosemdesetih letoviščarjev iz Češkoslovaške. V štirinajstdnevnem bivanju ob slovenski obali bodo napravili več izletov. Ogledali si bodo grad Socerb, Poreč in znamenitosti Kopra. Tega dne je prispelo v Koper tudi 13 avtobusov z letoviščarji iz osrednje Slovenije. Kaže, da se je turistična sezona vendarle začela. Potovalni uradi menijo, da bo v prihodnjih dneh dotok turistov večji, kot pa je bil lani ob istem času, Iz razgovora našega sodelavca s predsednikom komisije za družbeno upravljanje pri OK SZDL tov. .Tožetom Žižkom. "VPRAŠANJE: Kakšen je vpliv letošnjega družbenega plana na razvoj komun kot socialno ekonomskih skupnosti prcbivalcev občine? Odgovor: Menim, da so prav naloge, ki jih postavlja letošnji družbeni plan, bistveno prispevale k temu, da se vloga občin kot skupnosti proizvajalce«; in hkrati potrošnikov vidno Krepi. Številni sestanki, ki so jih imeli predstavniki občin v našem okraju s predstavniki posameznih podjetij, in dalje, širši skupni sestanki predstavnikov občinskih ljudskih odborov s predsedniki delavskih svetov, direktorji, predsedniki sindikalnih organizacij in sekretarji osnovnih organizacij ZK na področju skoraj vseh občin, pomenijo nedvomno nove, potrebam našega družbenega življenja prilagojene oblike zbliževanja in vraščanja občanov v komuno. To moramo trditi ne zaradi omenjenih sestankov, ki jih prej ni bilo, temveč zaradi problemov, ki so jih obravnavali na teh sestankih in načina samega obravnavanja. Velja namreč podčrtati, da tolikšno število državljanov še nikoli doslej ni presojalo in analiziralo gospodarske dejavnosti 'podjetij v komunah, kakor tudi negospodarskih možnosti in potreb občine kot celote. Prav to množično spoznavanje državljanov s celotno gospodarsko problematiko v občini in njihovo soodločanje o nadaljnjem razvoju gospodarskega življenja občine, ne more ostati brez pozitivnih rezultatov. VPRAŠANJE: Na okrajni konferenci SZDL je bilo precej govora o pomanjkljivostih v «lelu potrošniških svetov. Ali se je stanje do danes že kaj izboljšalo? Odgovor: 2e na okrajni konferenci SZDL je komisija za družbeno upravljanje sprejela priporočilo, da bi bilo umestno uvesti sistem stalnih odjemalcev pri vseh tistih trgovskih podjetjih, kjer za to obstajajo pogoji. Potrošniški sveti pri trgovskih podjetjih na drobno pa naj bi se na to izbrali iz vrst stalnih odjemalcev, ker bi bila na ta način povezava med trgovskimi podjetji, oziroma poslovalnicami in potrošniki mnogo boljša. Kljub priporočilu okrajne Trgovinske zbornice, naj trgovska podjetja začnejo zbirati stalne odjemalce in uvajati nakupne knjižice, pa trgovska podjetja doslej tega še niso začela izvajati. Iz te- ga bi mogli sklepati, da trgovska podjetja glede stalnih odjemalcev še niso posebno navdušena, kar ni najboljši znak. Pričakujemo pa lahko, da bodo trgovska podjetja, posebno živilske stroke, kmalu uvidela prednosti sistema stalnih strank z nakupnimi knjižicami, kar bo tudi boljša osnova za delo potrošniških svetov pri trgovskih podjetjih na drobno. Potrošniške svete pri grosistič-nih trgovskih podjetjih so začeli pravkar ustanavljati v Piranu in nekaterih drugih občinah. Podoba je, da bodo potrošniški sveti pri grosistih kmalu zaživeli, saj imajo spričo tega, da bodo sestavljeni pretežno iz predstavnikov trgovskih podjetij na drobno, vse pogoje za uspešno delo. VPRAŠANJE: Kakšni so rezultati posvetovanja predstavnikov hišnih svetov v okrajnem merilu, ki je bilo na pobudo komisije za družbeno upravljanje? Odgovor: Razen drugih priporočil, ki so rezultat tega posvetovanja, je najpomembnejše priporočilo, na temelju katerega naj bi se ustanovili tako imenovani področni hišni sveti, ki bi vključevali več stanovanjskih zgradb v določenem strnjenem okolišu. Ti področni hišni sveti bi bili posebno koristni v naseljih, kjer prevladujejo eno-ali dvostanovanjske hiše, ki sedaj še niso vključene v družbeno upravljanje stanovanj. Področni 'hišni sveti bi imeli razen drugih še to prednost, da bi omogočili strankam ureditev raznih servisnih delavnic za pomoč gospodinjam, nadalje otroška igrišča in drugo. Zaradi teh prednosti bo komisija za družbeno upravljanje priporočila njihovo ustanovitev. VPRAŠANJE: Kaj smatrate, da bi moglo glede na današnje okoliščine pospešiti razvoj delavskega samoupravljanja posebno na področju trgovine in gostinstva? Odgovor: Mnenja sem, da bi uvedba novega plačruega sistema, ki bi bil bolj stimulaitiven kot je sedanji v omenjenih dveh vejah našega gospodarstva občutno doprinesla k odkrivanju notranjih rezerv, k prav.il-nejšemiu odnosu do potrošnikov in tudi k nadaljnjemu razvoju delavskega Samoupravljanja v trgovinah in gostinških podjetjih. Tako bi na primer sistem procentualnega nagrajevanja po prometu pri osebju, 'ki .ima neposredni stik s' potrošniki po vsemu sodeč povečal zainteresiranost članov kolektiva za delo, istočasno pa bi omenjeni sistem nagrajevanja vzpodbudil organe delavskega upravljanja v gostinstvu in (trgovini k reševanju vrste problemov, s' katerimi se doslej niso v do-voljni meri ukvarjali (dosledno u-golavljanje potrebe po delovni sili, disciplina iild.). LOKEV Načrt za gradnjo napajališča v Lokvi bo verjetno v kratkem potrjen. Predračun znaša 1,200.000 dinarjev; V tej vsoti so všteta tudi vsa dela, ki jih bodo opravili vaščani sami. V tej zvezi so na emem izmed nedavnih zborov volivcev sprejeli sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, določili obveznosti posameznih gospodarstev za gradnjo ter izvodila odbor, ki bo vodil in nadziral dela. Člani Socialistične zveze delovnega ljudstva v Portorožu so nedavno tega razpravljali o stanovanjskih problemih na njihovem področju. Živa izmenjava misli — kajpak tudi kritičnih! •— o delu dosedanje stanovanjske uprave in stanovanjske komisije v Piranu, kakor tudi o perečem vprašanju številnih popravila potrebnih stanovanjskih stavb, pa je dala tudi plodne zaključke. Med slednjimi je predvsem priporočilo Stanovanjski upravi in Občinskemu ljudskemu odboru, naj se čimprej začne ustanavljati področne hišne svete, ki bodo zajemali več eno- ali dvosta-novanjskih zgradb, ki glede na lego predstavljajo določeno celoto. Sredstva, s katerimi bodo razpolagali omenjeni področni hišni sveti, bodo vsaj za najnujnejša manjša popravila. Vsekakor pa bo to boljše kot doslej — pravijo člani SZDL v Portorožu — ko še s temi skromnimi sredstvi niso razpolagali, Stanovanjski upravi pa so prisotni na sestanku sklenili priporočiti, naj v bodoče, krfl to do- ločajo predpisi, na razglasni deski, objavlja seznam upravičencev do stanovanj po vrstnem redu, ki ga določi stanovanjska komisija. Tiste .pa, ki so v prošnjah za dodelitev stanovanja navajali neresnične podatke, naj se po mnenju članov Socialistične zveze v Portorožu primerno kaznuje z denarno globo, Člani Socialistične zveze v Portorožu so z opisanimi in ostalimi sklepi nedvomno dobro začeli z družbenim upravljanjem stanovanjskih zgradb. Zato upamo, da bodo z vso resnostjo sprejeta priporočila tudi izvedli. ... če bi kolektiv Istra-sadje v Izoli poslušal naš nasvet, ki smo inu ga dali v podrubriki »Bilo bi prav« v št. 23 našega lista z dne 1. VI. 1D5G, ko smo zapisali: »Bilo bi prav, če bi novoizvoljeni Delavski svet podjetja »Sadje-zelenjava« v Izoli dodobra proučil, kam bi privede! podjetje dosedanji način gospodarjenja.« Podoba je, da bi namesto izgube, ki jo izkazuje podjetje, že lahko imeli dobiček, če bi se oprijeli našega nasveta. ... če bi terenski organizaciji SZDL in ZK na področju Ankarana podprli prizadevanje vodstva »Turista« v Ankaranu, ki si uspešno prizadeva smotrno gospodariti. ... če bi grosistično trgovsko podjetje »Prerad« pri Sv. Luciji temeljito proučilo svoje tržišče in se bolje usposobilo knrjIvH-snco. ... če Kmetijska zadruga Cežarji-Pobegi ne bi skušala več prodajati jedilnega olja za 22 do 32 dinarjev dražje, kakor je določena cena; prav tako pa tudi ne jedilne masti in soli. ... če bi že imenovani potrošniški svet za trgovino v Semedeli čimprej začel delati in se med drugim pozanimal o točnosti tehtnice v svoji trgovini. ... če bi se upravni odbor trgovskega podjetja »Istra-benz« v zn razsvetljavo maloprodajni trgovski mreži 1.10 din dražje pri litru, kakor je to dovoljeno. Razen kakih 2G.000 din, ki si jih je podjetje »Istra-benz« s podražitvijo petroleja neupravičeno pridobilo, je upoštevati še to, da so detajlisti po zaslugi »Istra-benz« prekoračili ceno petroleja za 10 din pri litru, kar pomeni skupno blizu 211.000 din. ... če bi Delavski svet ali Upravni odbor piranskih solin v bližnji bodočnosti odkrito in temeljilo pretresel vprašanje, o katerih razpravljajo sedaj posamezni člani kolektiva »za vogalom«. ... če bi trgovska podjetja in njihove poslovalnice, ki imajo možnost zbrati večje število stalnih odjemalcev (posebno trgovska podjetja 7. živili), takoj začela registrirati stalne stranke in uvajati nakupne knjižice. Sistem stalnih odjemalcev zbližuje trgovino in potrošnika, omogoča trgovskim pbdjetjem večjo gotovost pri nabavljanju blaga, nudi več možnosti za redno dostavo blaga na dom, z enkratnim nakupom v mesecu (na knjižico) omogoča tako osebju v trgovini, kot tudi stalnim kupcem lep prihranek na času, spričo nakupnih knjižic pa zagotavlja boljši pregled nad sestavo stroškov gospodinjstva in daje osnovo za udeležbo potrošnikov pri dobičku. (OOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOCCOOOOOOCOCOOOOOOOOOO / Spričo primerov, ko potujejo predstavniki naših podjetij večkrat brez posebne potrebe v inozemstvo in tamkaj zapravljajo dragocene devize (potni stroški, dnevnice, gorivo za vozila itd.), je naše uredništvo kot javna tribuna sklenilo, da bo obelodanilo vsak podoben primer ter tako na svoj način prispevalo k izboljšanju razmer v našem gospodarstvu, Mcima dva traktorja, več tovornih prevoznih sredstev, mlatilni-co in druge stroje, Latos pa so med drugimi nabavili tudi trn motorne Škropilnice, ki so jih zadružniki pridno uporabljali, saj so poškropili vieč kot polovico vsega sadnega drevja v Marezig ah in okoliških vaseh. Nad dva in pol milijona dinarjev od dobička v preteklem letu so namenili za investicije, in zadružniki iso se odrekli celo svojemu delu dobička, ki bi ga biLi lahko razdelili, v korist investicij. Prav tako skrbi zadruga tudi za isadifcei in semena. Letos je nabavila za svoje člane skoraj ves semenski krompir in večje število cepljenk, iki jiih je dala interesentom po nižji ceni od naibavne ter iz lastnih sredstev regresirala razliko. Ze sedaj pa sprejema naročila za prihodnje leto, in. posamezni zadružniki s'o naročili že nad 1000 sadik raznega sadnega drevja. Nedavno so v mizarski delavnici te zadruge popolnoma obnovili zadružno mlatilnico. Sami so izdelali vse lesene dele in tako z minimalnimi stroški — okrog 400.000 din, usposobili mlatilnico, kar bi sicer stalo več kot milijon dinarjev. Mla- LOKEV Po prvem uspelem nastopu v počastitev Dneva vstaje so člani čete TVD Partizan v Lokvi priredili v soboto telovadno akademijo. Nastopili so en ciciban, osem pionirk, trije pionirji, deset mladink in šest mladincev, ki so pokazali nekaj vaj talne telovadbe, vaje na konju, na bradlji in ob zaključku zaplesali kolo. Kljub skopo odmerjenemu času za priprave je akademija žela veliko priznanje številnih, obiskovalcev, kar je vsekakor zasluga vztrajnega dela vaške mladine, ki je med pripravami za nastop tekmovala med seboj. Za lep uspeh je bilo v velike meri pomembno neumorno sodelovanje Ivana Coka in Marte Mljač, ki sta pred kratkim opravila fizkulturni tečaj v Zaloščah pri Dornbergu, ter sodelovanje mladinke Dore Škabar. Z izkupičkom prireditve je. trideset mladincev in mladink priredilo v nedeljo izlet v Rovinj. Volje in veselja do telovadbe ne primanjkuje mladini v Lokvi, težave pa imajo zaradi pomanjkanja telovadnega orodja. Nujno potrebujejo konja, bradljo in blazino. Sedaj si morajo vse to izposojevati v Divači. p narji tri ure signalizirali pomorskim oblastem v Kopru, da bi kdo prišel na pomoč. Pa jih sploh ni bilo. Se dobro, da je bilo lepo vreme, ker bi se sicer prav lahko zgodilo, da po-pijem svoj delež našega sinjega Jadrana, Minuli teden sem stopil tudi proti Brkinom. Ko so kmetje zvedeli, da sem prišel, so me prišli prosit, naj se v njihovem imenu zahvalim vsem lovcem na njihovem področju za skrb, ki jo posvečajo divjim prašičem in svinjam. Ko bodo te zverine požrle ves krompir in druge poljske pridelke, bodo že pocrkale. Tako sem jih potolažil. Sploh so naši lovci Icaveljni. V Dolenji vasi so postavili oder, kjer prav pridno rajajo krave in druge domače živali. Pravijo sicer, da ga niso postavili v ta namen, ampak da je ostal tam še od takrat, ko so Imeli veselico, kar pa ne zmanjšuje njihovih zaslug. Tudi na Krog pri Sečovljah sem rinil. Pošteno sem se utrudil, pa se je splačalo. Tako sem si prav od blizu ogledal tisti plug Vinosada. Revež je na dežju in soncu že od zgodnje pomladi in ni čudno, da Je tako zarjavel, da ga lastnik ne more več prepoznati, saj bi ga drugače prav gotovo že spravil pod streho. Zdaj bo šlo to teže, ker je najbrž že prirasel. Drugo pa prihodnjič, i Lep pozdrav Vaš Vane tilnica že dela. Računajo, da bodo v dobrem mesecu omla^ili žito svojih zadružnikov, nakar bodo lahko šli še drugam. Interesentov bo gotovo dovolj, saj je cena ugodna — z žico in vezavo slame 450 din od stota, medtem ko zasebni lalstaiki mladil-nic računajo 400 din in več brez vezave. V JESENI BO 100 NOVIH VADITELJEV TVD PARTIZAN . Okrajna zveza TVD Partizan iz Nove Gorice organizira letos v Zaloščah pri Dornbergu tečaj za pripravnike vaditeljev III. razreda društev Partizan iz vse Primorske. Iz koprskega okraja prisostvuje tečaju le nekaj telovadcev iz Postojne, Divače, Tomaja in Kort in je skoraj nerazumljivo, da ni nikogar iz Kopra, Izole in Pirana. Saj je tudi v teh krajih občutno pomanjkanje sposobnih vaditeljev. Trenutno je na tečaju nad 40 telovadcev-pripravnikov za pred-njake, pred kratkim pa je podoben tečaj zaključila prva skupina učiteljev iz goriškega okraja. Le-ti so imeli na pobudo Sveta za telesno vzgojo pri OLO Gorica z ozirom na posebnost njihovega dela z osnovnošolsko mladino, posebni učni program. Njim bo v kratkem sledila druga skupina in računajo, da bo letos opravilo va-diteljski tečaj okrog 50 učiteljev. Življenje na tečaju je zelo razgibano. Prostor sam je primeren za vadbo, v bližini je reka Vipava in nešteto možnosti za prirejanje izletov v bližnjo in daljno okolico. Vadijo neprestano, tudi v prostem času si izpopolnjujejo svoje znanje Igrajo rokomet, odbojko in namizni tenis. Največjo skrb posveča vodstvo tečaja poučevanju raznih iger in vaj, primernih za najmlajše pripadnike Partizana, razen tega pa jih seznanjajo telovadni učitelji in vaditelji pod vodstvom načelnika Okrajne zveze Partizan za Goriško Karela Vončine tudi z elementi orodne telovadbe. m PIONIRSKA PLANINSKA KOČA Nedaleč od Postojne gradi Planinsko društvo iz Postojne na Peč-ni rebri planinsko pionirsko postojanko. Upajo, da bo stavba v jeseni že pod streho. Pri delih pridno pomagajo ■mladinci in pionirji, ki prenašajo gradbeni material na vrh hriba. Zal le, da je skoraj vse delo prepuščeno nekaterim članom Planinskega društva in da se društva, ki se sicer ukvarjajo z vzgojo mladine, za to akcijo vse premalo zanimajo. Posebno požrtvovalen pri tem delu je društveni predsednik Ivan Rozman, ki cele dneve skupaj z mladinci prenaša gradbeni material na gradbišče. PLANINSKI TABOR NA NANOSU V soboto in nedeljo bo Nanos spet oživel. Planinsko društvo iz Postojne bo v teh dneh priredilo svoj tradicionalni planinski tabor. V soboto zvečer bo zagorel taborni ogenj, nato pa bo planinsko rajanje. V nedeljo pripravljajo kulturni program. Ta prireditev privabi skoraj vsako leto veliko ljubiteljev planin. Nanos je .lahko dostopen. Z njega je prelep razgled na Kras in Vipavsko dolino in tja do izliva Soče v morje. Planinsko društvo Postojna vabi vse ljubitelje, da se snidejo v soboto in v nedeljo na Nanosu. MORSKI PSI V KOPRSKEM ZALIVU Letos se je pojavilo v koprskem zalivu mnogo več morskih psov kot prejšnja leta. 18. julija so opazili ribiči štiri srednjevelike morske pse pri Debelem rtiču, 24. in 25. pa je neki ribič pri potopljeni ladji »Rex« ujel kar štiri mlade morske pse. Od teh sta merila dva po 1 meter, eden pa 1 meter 80 cm. Menijo, da so letos privabile morske pse v koprski in tržaški zaliv velike količine rib. Silili! KOPER, IZOLA IN PIRAN NAS NISO RAZOČARALI Na olimpijski progi na Bledu je ' bilo v nedeljo veslaško prvenstvo Slovenije, ki so se ga udeležili tudi veslaški klubi iz Kopra, Pirana in Izole. Prvo mesto je ponovno prepričljivo osvojil mariborski Branik, ki je nabral G40 točk. Na drugo mesto se je plasirala ekipa Bleda z 200 točkami, na tretje Koper s 100 točkami in na četrto Krka iz Novega mesta z 20 točkami. Zmaga mariborskih veslačev je bila zaslužena, čeprav je treba upoštevati, da so si nabrali tako visoko število točk tudi zato, ker so tekmovali v vseh disciplinah. Z nastopom obmorskih veslačev smo lahko povsem zadovoljni, saj so prepričljivo osvojili prvo mesto v četvercu za novince, drugo mesto v četvercu za mladince in četrto mesto v skifu za mladince. Novinci Kopra so na 1000 metrov dolgi progi dosegli zadovoljiv čas 3:49,4. Njihova zmaga je še toliko bolj zaslužena, ker se jim je v zadnjih metrih zlomilo veslo in so le.s skrajno borbenostjo premagali odločno ekipo Savice za dve desetinki - sekunde, Koprčani so veslali v naslednji postavi: Fonda, Bratovž, Jelene in Zerjal, krmar pa je bil Kezunovič. Ekipa Pirana je nastopila v postavi Gobo, Pahor, Potočnik, Bizjak in krmar Jordan ter v tej disciplini zasedla šesto mesto s časom 3:51. Zelo zanimiva je bila borba mladincev v četvercu na 1000 metrov, kjer je mariborski Branik le s težavo premagal Koprčane. Branik je dosegel čas 3:47,2, Koprčani pa 3:48,9. Koper so zastopali naslednji veslači: France, Stepančič, Zajko, Vrabec in krmar Kezunovič. Zanimivo je, da je Izola prijavila za to tekmovanje kar dva mladinska četverca. Četverec, ki je tekmoval izven konkurence, je zasedel tretje mesto s časom 3:53,6, medtem ko je četverec v konkurenci dosegel slab čas 4:15,2. HOKEJ NA KOTALKAH Državno prvenstvo Sjo letos v Movi Gorici V Novi Gorici bo od 28. do 29. septembra državno prvenstvo v hokeju na kotalkah. Razen Nove Gorice, ki too branila naslov državnega prvaka, bodo sodelovali še Viktor Lenac iz Reke, Pula in Cement iz Pulja Iter Ljubljana in Zagreb. Ljubljana in Zagreb bosta prvič nastopili na državnem prvenstvu. Tekmovali hodo po turnirskem sistemu. V Novi Gorici so s tem v zvezi že začeli z obširnimi pripravami. Igralci -sistematično trenirajo, medtem ko si funkcionarji belijo glave z orga-nizaciskimi vprašanji. Največ preglavic jim dala ureditev začasne tribune, ki bi lahko sprejela 2000 gledalcev. Udeležba Ljubljane in Zagreba kaže, da se hokej na kotalkah širi z obmonskih predelov v notranjost. Število udeležencev pa se bo prihodnje leto še povečalo, saj je Kolke j sika zveza sklenila, da se bodo morali vsi klubi, ki, goje hokej na ledu, udeležiti tudi tekmovanja v hokeju na kotalkah. V zvte-zi s tem bodo pred tekmovanjem za državno prvenstvo itudi republiška prvenstva v hokeju na kotalkah. Naj s tem v zvezi omenimo, da bi lahko tudi v koprskem obalnem pasu začeli gojiti to lepo športno panogo. Zanimanje je zlasti med mladino zelo veliko. Prav bi bilo, da bi o tem vprašanju brž ko mogoče začela razpravljati Športno društvo Koper in tudi TVD Partizan. B. R. NA KRATKO Občinskega prvenstva v balinca-nju v Ajdovščini se je udeležilo 16 igralcev iz štirih ekip. Prvo mesto so osvojili ajdovski balincarji. V skifu za mladince je bil Koprčan Salvador četrti, Izolčan Rajs-man pa peti. Prvo mesto je osvojil član Branika s časom 3:57,2, Salvador je dosegel čas 4:28,7, Rajsman pa 4:50,2. V četvercu za žene je zmagal mariborski Branik s časom 4:09. Izolčanke, ki so nastopile v postavi Subičeva. Kardičeva, Po-ženelova, Sosičeva in Novakova, pa So dosegle četrto mesto s časom 4:42,6. V vožnji s skifom za člane je zmagal Mariborčan Rož z izrednim časom 8:07,2. Obmorski klubi so imeli v tej disciplini le enega zastopnika (Pirančan Križ-man), ki je prišel na cilj v slabem času 9:42,8. V četvercu s krmarjem za člane je zasedla ekipa Pirana četrto mesto s časom 7:45,6, medtem ko je zmagovita ekipa Savice prišla na cilj v času 7:19,2. Pirančani so nastopili v naslednji postavi: Čeri-kola,. Potokar, Kleva, Križman in krmar Jordan. V vožnji s skifom za članice je zasedla Izolčanka Mira Novakova četrto mesto s časom 4:55,4, medtem ko je prišla zmagovalka Marta Bašova (Savica) na cilj v. času 4:36,9. Ce upoštevamo močno konkurenco, 'predvsem pa neizkušenost veslačev obmorskih klubov, smo lahko z, njihovimi uspehi zadovoljni. Med njimi je mnogo talentiranih tekmovalcev, ki bodo prihodnja leta brez dvoma resneje posegli v borbo za prva mesta, zlasti še, če se bodo tako prizadevno lotili dela, kakor so se ga letos. NOGOMET Borba za naslov mladinskega republiškega prvaka V nedeljo ob 17. uri bo na igrišču v Kopru druga finalna tekma za naslov letošnjega republiškega mladinskega prvaka v nogometu med domačim moštvom in trboveljskim Rudarjem. Prva tek- 1 ma, ki je bila pred mesecem dni v Trbovljah, se je končala z zmago Rudarja s 4:1. Koper se bo moral torej pošteno potruditi, če bo hotel popraviti razliko v golih in osvojiti najvišji republiški naslov. Tekma med Rudarjem in Koprom bi morala biti že pred tremi tedni, vendar so jo preložili zaradi karantene. V okviru priprav za srečanje z Rudarjem so koprski mladinci preteklo nedeljo igrali prijateljsko tekmo z Garnizonom J'LA iz Kopra in zmagali s 3:2. VESLANJE Nadaljevanje obmorskega pokalnega prvenstva V nedeljo bo v Piranu drugi del obmorskega pokalnega veslaškega prvenstva, ki se ga udeležujejo veslaški klubi iz Kopra, Pirana in Izole. Tekmovanje bo v raznih disciplinah. Kakor je znano, je v prvem delu tekmovanja, ki je bilo pred 14 dnevi v Izoli, nabral največ točk Koper. Zaključni del tekmovanja pa bo v septembru v Kopru. Prometna raezgod® Z AVTOM V CESTNI ODBIJAČ V Povirju, na ravni cesti med Sežano in Divačo, se je zaletela v obcestni odbijač, nato pa z avtomobilom obtičala izven cestišča, Helena Drietmier. Na vozilu je škode za 100.000 dinarjev, potnica pa je ostala nepoškodovana. Na ravni cesti se takšne nezgode zgodijo le zaradi lahkomiselnosti, raz-tresenosti, nediscipliniranosti voznikov med vožnjo, ali zaradi pomanjkanja šoferskega znanja in prakse. NEDELJA, 5. avgusta 1936: 9.00 Kmetijska ura — 14.15 Glasba po željah — 15.15 Poročila — 15.20 Glasba po željah (II, del) — 15.45 Poje zbor Ivan Cankar iz Trsta p. v. Vlade Svara — IG.10 Promenadni koncert — 19.00 Primorski dnvenik — 19.10 Lahka glasba. PONEDELJEK, fi. avgusta 195G: 5.45 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Od melo- KOPER: 3., 4. in 5. avgusta ameriški iilm STRAH; G. in 7. avgusta poljski Iilm URE UPANJA; 0. In 9. avgusta francoski film KAZIMIR. IZOLA: 2. in 3. avgusta poljski film TRENUTKI UPANJA; 4. in 5. avgusta ameriški film LJUBEZEN S TUJCEM; G. in 7. avgusta francoski film KAZIMIR; 8. in 9. avgusta ameriški film STRAH. PORTOROŽ: 3. avgusta ameriški film TARZAN; 5. avgusta ameriški film NI MALHI GREHOV; G. avgusta angleški film POT DO PLEMSTVA: 8. avgusta ameriški film LJUBEZEN S TUJCEM. PIRAN: 3. avgusta ameriški film MOC OROŽJA; 4. in 5. avgusta poljski film TRENUTKI UPANJA; G. in 7. avgusta ameriški film STRAH; 8. in 9. avgusta italijanski film BURJA. SlVIARJE: 4. avgusta bolgarski film POD IGOM; 5. avgusta ameriški film MOC OROŽJA: 8. avgusta poljski film TRENUTKI UPANJA. ŠKOFIJE: 4. avgusta ameriški film NI MALIH GREHOV; 5. avgusta ameriški film PREPLAH NA CESTAH: 8. avgusta bolgarski film POD IGOM. SEČOVLJE: 4. avgusta ameriški film MOC OROŽJA; 5. avgusta francoski film KAZIMIR; 9. avgusta bolgarski film POD IGOM, DEKANI: 4. avgusta ameriški film TARZAN; 5. avgusta bolgarski film POD IGOM. POSTOJNA: 3., 4. in 5. avgusta ameriški barvni film HONDO; 7. in 8. avgusta italijanski film MOJ SIN PROFESOR dije do melodije — 14.00 Pesmi In plesi iz naših republik — 14.15 Zabavna glasba in objave — 19.00 Primorski dnevnik — 19.15 Sovjetska zabavna in plesna glasba. TOREK, 7. avgusta 193G: 5.45 Vesti 13.30 Vesti — 13.40 Štirideset minut traja naš operni sestanek. Iz operne zakladnice Ive Lhotke-Kalinskega: 1) Analfabet, radijska opera v enem dejanju po komediji Branislava Nu-šiča. 2) Zaključni prizor iz opere »Ma-A tija Gubec« — 14.20 Zabavna glasba in objave — 19.00 Primorski dnevnik — 19.15 Melodije na predvečer, izvaja orkester Walter Fenske. SREDA, 8. avgusta 1956: 5.45 Vesti; 13.30 Vesti — 13.40 Od melodije do melodije — 14.00 Marijan Lipovšek: orglar, kantata za soliste, zbor in or-kerster. Izvajajo: Nada Vidmar — sopran, Elza Karlovčeva — alt, Rudolf Franci — tenor in Friderik Lupša — bas ter zbor in orkester slovenske filharmonije, dirigent Bogo Leskovic — 14.20 Zabavna glasba in objave — 19.00 Primorski dnevnik — 19,15 Ruske narodne pesmi in plesi v priredbah, izvaja na harmoniko Rajmund Horvat. ČETRTEK, 9. avgusta 195G: 5,45 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Zabavna glasba in objave — 14.00 Glasba po željah — 19.00 Primorski dnevnik — 19.15 Povabilo k valčku. Izvaja orkester Andre Kostelanetz. PETEK, 10. avgusta 1956: 5.45 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Ugani z nami, kaj je to? — 14.20 Zabavna glasba ln objave — 19.00 Primorski dnevnik — 19.15 Madžarski narodni motivi. Izvaja orkester državnega madžarskega ansambla p. v. Lajoša Boroša. SOBOTA, 11. avgusta 1956: 5.45 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Zdaj pa enkrat v ritmu (pisan spored lahke in zabavne glasbe) — 14.20 Zabavna glasba in objave — 19.00 Primorski dnevnik — 19.15 Melodije za razvedrilo. 99 ¿(i javlja, da obratuje od 29. julija do 30. septembra 1956 poletna avtobusna proga ANKARAN—TRST in obratno po naslednjem voznem redu: Odhodi iz ANKARANA dnevno ob: 6.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 14,30, 16.00, 17,30, 19.00, 20.30. Odhodi iz TRSTA Largo Barriera Vecchia dnevno ob: 7.00, 8.00, 8.30, 10.00, 11.00, 13.00, 14,30, 16,00, 17.30, 19,00, 20.30. V primeru slabega vremena: Odhodi iz ANKARANA dnevno ob: 6.30, 9.30, 10.00, 14.30, 19.00, 20.30. Odhodi iz TRSTA Largo Barriera Vecchia dnevno ob: 8.00, 8.30, 11.00, 13.00, 19.00, 20.30. Zamenjam komfortno dvosobno stanovanje s kopalnico, plin, in vsemi pripadajočimi pritiklina-mi v centru Maribora, za primerno dvo ali trosobno v Kopru. Ponudbe poslati pod »nujno« na upravo lista. VELEBLAGOVNICA »FELICE«, Ulica Carducci 41, Trst, Velika izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač. Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu! DVOKOLESA od 7.000 lir naprej in MOTORNA VOZILA od 45.000 lir naprej dobite pri tvrdki MAR-CON, Trst, ulica Pieta št. 3. — Oglejte si naše zaloge! Obrtna delavnica »KROJASTVOa Koper, Ratova ulica št. 1 (nasproti slovenske gimnazije) je pričela poslovati dne 10, julija 1956. Izdeluje vse vrste moških oblek, vojaške in druge uniforme, ženske plašče in kostime po najnovejših krojih, Vabimo vse cenjene interesente, da se poslužijo naših uslug. Naš cilj je, da vsakogar zadovoljimo s' kvalitetno in ceneno postrežbo. OB SREČANJU S ČEŠKIMI TELOVADCI KAJ PA MNOŽIČNOST TELOVADBE V CSR? V tem so po izjavah (lr. Stcrca dosegli velike uspehe. Res je, da imajo Cehi v telovadbi znamenite tradicije, tako v pogledu kvalitete, saj so bili pred vojno vodilni narod v svetu, kakor tudi glede kvantitete, kar vedo dobro naši, tudi tržaški telovadci, ki so bili udeleženci aH priče velikih vsesokolskih '/.letov v Pragi. Toda medlem ko sta jih v kvaliteti po vojni presegli Sovjetska zveza in Japonska, so v množičnosti prav po vojni dosegli velike uspehe. Naj omenimo le, da je na lanski prvi »Spartakiadi« v Pragi — s katero nadaljujejo v množičnejšt obliki in z novo vsebino tradicijo zletov) — nastopilo nič manj kot 370.000 najboljših telovadcev iz vse republike! Organizacija »Sparlakiadc« pa je potekala brezhibno kljub tako ogromnemu številu. (Čehi so znani kol dobri organizatorji in naj omenimo še, da jo jo vodil naš gost dr. Sterc), »špartakiadc« bodo odslej vsaki dve leti. Na drugi, ki bo prihodnje leto, pa pričakujejo tudi udeležbo jugoslovanskih telovadcev, članov TVO »Partizan« ter enot Jugoslovansko mornarice, ki so si že pridobile simpatije češkoslovaškega ljudstva. Seveda smo v pogovoru s češkimi telovadci povprašali tudi, kaj sodijo o KVALITETI JUGOSLOVANSKIH TELOVADCEV ki so jih videli na državnem prvenstvu v vrhunski telovadbi zveznega razreda v Mariboru ter o slovenskih reprezentantih, s katerimi so so — sicer okrnjeni — pomerili v Trbovljah. Odgovor: Presenetilo jih je predvsem voliko število mladih talentiranih in že kvalitetnih telovadcev in telovadk (v Mariboru jih je bilo okoli 2.0001), katerim prerokujejo še veliko bo. dočnost, NAS MLADINSKI PRVAK CERAR — BODOČI SVETOVNI PRVAK? Na vprašanje, kateri telovadec jim posebno ugaja, je dr. Sterc odgovoril »Vaš ,mladi Cerar!« — »Ob dobrem vodstvu in pametnem, resnem treningu bo Cerar lahko kmalu resno posegel v borbo za svetovnega prvaka. Že danes pomeni razred zase, tudi v mednarodnem merilu.« (Naj omenimo, da je Cerar v dobrih rokah t. j. pod skrbnim nadzorstvom našega najboljšega telovadnega strokovnjaka Gregor-ke, kar daje veliko upanja, da se bodo besede češkega strokovnjaku uresničile ter da bo Cerar res dostojno reprezentiral v vrhunskih tekmah jugoslovansko telovadbo ter morda res posegel uspešno po najvišjem nuslovu). Povprašali smo tudi, kakšne izglede ima češkoslovaška državna telovadna reprezentanca Tokrat sta nam odgovorila — enako! — kar dva. Bivša dvakratna (1934 in 1938) svetovna prvaka v telovadbi, Vlasta De-kanov.1, in trener češkoslovaške ženske telovadne olimpijske vrsto Karel Kratky. Češkoslovaška ženska vrsta je bila pred vojno najboljša na svetu. Po vojni so jo prekosilo sovjetske telovadkinje, ki so vnesle v telovadbo nove, poprej neznane e-lemcnte akrobatike in plesa. Temu so se sedaj prilagodile tudi že češke telovadkinje, katerih velika nada je Eva Bosakova, ena najboljših na svetu. Zato so skoraj gotove na drugo mesto na Olimpiadi, za sovjetskimi telovadkinjami Seveda si želijo zlato medaljo — kar bi predstavljalo — pri leni so je Dekanova pomenljivo nasmehnila — pravo presenečenje Olimpiade, Če ne, pa bodo trenutno nedosegljive sovjetske tekmovalke ujele v 2 do 3 letih, Po njenem mnenju je češka gimnastika presegla na splošno predvojni nivo. Vendar moška državna reprezentanca precej zaostaja za žensko. Moški lahko upajo le na trelje mesto na Olimpiadi, za Sovjetsko zvezo in Japonsko. Pa .še za to mesto se bodo morali borili predvsem z Finsko, Švico, Zahodno Nemčijo in morda še z Madžarsko in Bolgarijo. Njih upanje krepita dve zmagi nad rivali iz Finske, v Leningradu in lani v Rimu, ter zmaga nad švicarsko olimpijsko vrsto letos marca v Pragi. Med moškimi je najboljši 24-letni Ferdinand Daniš. ZANIMIV RAZGOVOR ZA ZAKLJUČEK Imeli smo ga nekaj minut pred prisrčnim slovesom, pred odhodom čeških gostov iz Kopra. Na Trgu Revolucijo smo srečali molčečega, skromnega trenerja češke sindikalne moške vrste Jožefa Libro, Ker smo zvedeli, da je bil, preden se jo posvetil telovadbi, znani nogometaš — krU »Slavje«, smo ga seveda povprašali, ka-lo enega najboljših čeških klubov, praško ko da je pustil nogomet ter se posvetil telovadbi. Odgovor tega vrhunskega nogometaša je zelo poučen za marsikaterega našega mladinca! Libra je namreč brez vsakega razmišljanja dejal, da je našel v vsestranosti telovadbe veliko več zadovoljstva, kot pa pri enostranskem nogometu in da je telovadba zanj sedaj, ko jo je dodobra spoznal, ena najlepših in najbogatejših športnih panog, če ne že najlepša sploh 1 To je bilo nekaj utrinkov iz prijateljskih razgovorov v Kopru. Pa se poslovimo za sedaj od čeških telovadcev — gostov, ki jih bomo — upamo kmalu lahko zopet pozdravili med nami, ob našem morju, ki jih je tako navdušilo, saj ga je večina videla sploh prvič v življenju. Saj si tudi oni želijo sodelovanja na vseh področjih — so dejali ob slovesu. Tudi njim jo bilo slovo težko ¡n ob toplem stisku rok smo začutili iskrene prijatelje. Ko je avtobus krenil, so nam mahale številne roke še dolgo v pozdrav in do nas so prihajale tople besedo: »Na shledanou v Prazel«. In temu vabilu sa bomo radi odzvali. —k. / IRONIJA IN TRAGEDIJA LJUDI S SLAVNIMI IMENI jI!;;: Mislite si, da sedite v družbi, pa vam nekdo reče: »Dovolite, da vam predstavim Napoleona Bonaparteja.« Menda bi pomislili, da bi si vas rad na neokus'en način privoščil in bi ga v istem stilu tudi »zabili«. Vendar bi pa utegnila biti to zelo neprijetna zmota. Na svetu je več kol dve milijardi ljudi in ni vrag, da ni med njimi človeka, ki bi imel takšno ime. SHAKESPEARE — TRAMVAJ AR Zelo grenko usodo je pripravila usoda soimenjaku slavnega angleškega dramatika Williama Shakespeara. »Shakespeare XX. stoletjacv živi v ZDA in je skromen tramvajarski uradnik. Zaradi večnih nesporazumov, posmehovanja in lekcij se mu že ZVOČNI RADAR Najmlajši izumitelj je menda John Fulton. Doma je v Novi Zelandiji; po poklicu je dijak srednje šole, zato si lahko predstavljale, kaj je izumil — aparat za odkrivanje profesorjev! To je neke vrste »zvočni radar ■-, ki dela na podoben način kot detektorji za odkrivanje podmornic. Ko se zvočni valovi odbijejo od kakega predmeta ali telesa, jih ujame antena in jih prenese na radarski zaslon. Za anteno je uporabil Fulton gramofonsko trobento, ki jo je izmaknil svoji babici. Nekje je staknil še radarski kazalec in naredil na njem precej sprememb. Kakor hitro opazi na radarskem zaslonu kaj sumljivega, že poskoči prebrisani John: »Fantje, stari gre, ugasnite čike!« Bistroumna iznajdba, ni kaj reči. LADJA S KRILI V ZSSR so pred nedavnim skonstruirali prototip potniške motorne ladje, ki se od dosedanjih bistveno razlikuje. Nova ladja ima pocl vodo dvoje kril, Na ta način se zmanjša upor in se poveča brzina ladje za trikrat. Razen tega ladja s krili ne dela valov, čeprav se giblje z veliko hitrostjo. vse skupaj upira. Ena izmed najčeščih zbadljivk je tale: »Slavno ime imaš, zakaj se ne poskusiš v književnosti? Vsakogar, ki ima takšno ime, bi moralo biti sram, da j,s /lramvajar.«- Leta 1947 je bil kot- veteran iz II. svetovne vojne, v kateri je bil dvakrat ranjen, povabljen v Belo hišo. Polkovniku, ki je predstavljal veterane predsedniku Trumami, je povedal evoje ,ime. Ko so ga predstavili, se je Tru-man mahoma zresnil in ga sočutno pogledal. »Da.« se je nagnil k svojemu tajniku, »takšni primeri so res strašno tragični.« Niasporazum so razjasnili šele čez eno uro in •tedaj so se vsi veselo zakro-hotali, le Shakespearu je bilo neprijetno. Zaradi svojega slavnega soimenjaka so ga nekoč zaprli, češ, da se norčuje iz organov javne varnosti. Nekega dne je hotel urediti važen opravek, pa so bili z njim zelo kratki: »Nimamo ča;a za takšne šale. Prespite in streznite se, potem pa spet: pridi-■te.« »In tako skozi vse življenje. že od rane mladosti.« toži William. »Svojo nesrečo skušam prenašati stoično i.n večkrat ae jezim na svoje silar-še, da mi niiso izbrali drugega imena, recimo Thomas ali George.« STALIN — KAPETAN AMERIŠKE ARMADE V San Frančišku živi Gustav Stalin. Po svojem poreklu je Sved »Ko sem bil pred nekaj leti na švedi-kem,« pripoveduje kapeitan, »kjer sem obiskal svoje sorodnike, je bila vs'a tajna policija na nogah in ves čas sem jih imel za petami. -Čeprav je moj soinienjak že zdavnaj umrl in čeprav nimam razen imena z njim nič skupnega, moram šie zmerom prenašati prezirljive poglede.« Na svoj način se je poigrala usoda tudi s slavnim junakom Conana Doyla. V Mem-phisu so prijeli nekega vlomilca, čigar ime je bilo — Sherlock Holmes. V Firencah te, skromen pisateljček. So-imenjak Winstona Churchilla menjak Winstona Churchilla prodaja biciklje in radioapa-rale. Anthony Eden popravlja dežnike in brusi nože. '¿0 •s ; .r pgg - ' ...... ~ ':,V:-\V V' &:V s f/ 0 è7 Iii ûéâ ihbI feifcV J* M:^.: . Ni še dolgo lega, ko se je v Angliji ponesrečil >elovek-P';č«, Lco Valentine. Zdaj se je poskusil v tem športu še nekdanji italijanski kolesarski dirkač Augosto Coloinbo, ki ga vidite na naši sliki. Na roke si je privezal krila in se pognal. Sio metrov daljave js srečno preletel v pičlih desetih sekundah. Elekti sei V-V: Otroci se znani po svojih prisrčnih domislicah - vžigalicami, nič manj iznajdljivi pa niso, če dobijo v roke avtomobil, Triletni deček se je meni nič tebi nič vtihotapil v očetov avtomobil. Pritiskal je na gumbe in na vzvode in avto je slednjič zabrenčal. Kako se je ta podvig končal, vam najbolje kaže naša slika. Na srečo je bila hiša, v katero se je zaletel, lesena in se mu ni nič zgodilo. Elektronski stroji niso več takšna posebnost, da bi še koga začudile njihove sposobnosti. Odkrili so princip in tako izumi iz tega področja skoraj dobesedno dežujejo. Pred nekaj dnevi je prikazal javnosti francoski zdravnik Francois Paych svoj izum. To jc elektronski stroj, ki daje najtočnejše diagnoze, ki so jih skrbno izdelali najboljši strokovnjaki. Robot ima celo vrsto ploščic, ita katerih so zapisane vsemogoče patološke oblike vsakega organa aH cele vrste organov. Tu je torej registrirano vse kar mora znati zdravnik, seveda v raznovrstnih variacijah in za različne primere obolenj. Pomanjkljivost