'j f i I Nagradna križanka T' CREDITANSTALT Banka uspečnih_______ M. Sobota, Lendav8ka11, tel.: 21 780 n Kako bo voznike discipliniral nov prometni zakon? Čez nekaj časa vam bodo že začeli seštevati kazenske točke. VREME Ali Maska Sobota, 9. fetniaija 1995 • Leto XLVII • Št. 6 • Gena 139 SIT ‘olstva'^\ govora okrog naSega časniku. Sprva je kazjilr/, ihi imajo večuuku — ’ n to v ifij-ifam I----------------------1-------- -------- ... .J., imfvprJrfr razha- 'zgojno-iz A ^trSem pomenu besede - od podporo v javnosti m da začenja janj. Zdaj je stanje precej dmgačno. Najbolj se ^l‘h, 5 tem,^ ^rtcu, do izobraževanja odra- kreSejo mnenja okrog vpraSanja, kako k rtirJc - -i posebno v mislih novo Šolstvo vključiti in izvajati tako imenovani reli- Polgg ^^^tsdajo, kije v javni razpravi. giozni pouk. Ena stran, ki jo dokaj zavzeto Ogrelo Sobko ozračje precej podpirajo in zagovarjajo cerkvene ustanove ob Šolah preskusne mature v sred- močni podpori Slovenskih krščanskih demo- ''^tultate čv'^ prinesla skoraj katastrofalne kratov, se postavlja na stališče, da je večina lili točke ali ocene, ki Slovencev vernih (katoliSke veroizpovedi) in '^^jNki za reSitev predmaturitetnih da je zato treba poskrbeti za ustrezno mesto ^relostn^' '' marsikje izdelalo religioznega pouka, pri vzgoji pa se ravnati po nekaj ' koncu 4-letnega Šolanja le načelih krSČanske etike. Druga stran pa opo-bile [Q posameznem razredu, Če bi zarja, da javna Sola ne sme biti mesto za talino P''^težke ali''^‘^^^ ^ruro. Ali so bile naloge ali drugačno veroizpoved, oziroma da po je znanja res tako malo? O lem vzgojno-izobraževalnega sistema ne bi smeli fia ii;u^ c, tapete šolske strune PniVfJIiEN °^’^^''>^^iirokovni'f, tehten premislek, in to argumentov. IM Fi™ tudi cas za poklicno n hodouresnb (kmnHcttr’ regije. 7^ opisal v gimnazijski pro- ? Seneracije v primerjavi Pokrai^^!^^’ *' Sloveniji. To pa kaže, da 'ahko nh t^di manj Študentov in ■■^roif_ 1,^ hidl manj izobraženih Mitreji..,,,, svojim znanjem prispe- PaSke kotlina [ttzvoju Prekmurja, Prlekije, za to >. ^‘'^^ vzroke tu in tam novo Šolsko zakono- v slovenskem parlamentu. Triade v osnovni Soli so dobra zamisel, trdijo eni, drugi pa, da jih ne bi smeli uvesti, ampak vrniti v osemletko nižjo gimnazijo. In Se bi lahko nizali različne poglede, ki so dokaj napeli Šolske strune. Tako se lahko zgodi, da novih Šolskih zakonov Se tsi,^ V'''’ ™ ,7 7 X, zanono- Žoli, gimnaz^' varstvu, os- aotgo ne oomo sprejeti. z,aveuuii pa in se ^^^'‘aževanii/t^’ ^^'''^^ovnem in poklic- morali, da so Šolstvo v prvi vrsti učenci in Smo Uh j^^^zaževanju odraslih, učitelji, ne pa zakoni. I predstavili že tudi v naSem J, GRAJ dolgo ne bomo sprejeti. Zavedati pa bi se I M ji '^potivodijo ir ifcJLiti X'[ Vedno in povsod naj vas spremlja paloma^ f'® najdemo na prodajnih pt ’ ‘ ib ZrtM v Berlinu. Rimu, ^ttnr^khnlr ■'uneii na prodajnih poli- sm«* * Berlinu, Rimu, Stockholmu sito organizirali L «>ettgovine POTROŠNIK toaletni papir CARLINA, natur-role ona, 1 STD ■ ■ in še hn’ ^^'^^/20 - potiskane bi lahko naštevali pomurska zdravilišča ostanejo v pomurskih rokah? Podaljšanje porodniškega dopusta na tri leta je osrednja medijska tema, ki se je loteva Vestnik. ' z mnenji za in jia proti se seznanite Stara cena nova cena na strani 8. J M I W ;j r lis i 282,00 213,00 96,00 72,60 110,40 83,40 SPOMIN NA BOJ S KOZAKI Ob koncu tedna bo občasno oblačno, možne so manjše padavine. Vestnikov koledar 9. februar, četrtek, Apolonija 10. februar, petek, Viljem 11. februar, sobota, Marija 12. februar, nedelja, Damijana 13. februar, ponedeljek, Katarina 14. februar, torek, Valentin 15. februar, sreda, Jurka Pregovor Valentin prinese ključe do korenin. S? KO ZH Ktuevd pri t juhiineru jc tib 5V. oMeliiivi ■jpopsds pnrtirisiihv s koraki pripruvilu špominsko Nkirvsntrst pri Žalilmri ilvmačiji I ?-guruveih. O pomodB di^ndLa jv spregovoril prt: pl i/vvdli urenti kriH->ik« L' ovnttvnv sole. Oh lej pnh -M> prcdMiivnik' pohm^iH- Iju - tiuliimer^vfia Mlvkopronivtu - polomili r-.-iiit- u;i vpoinnisko riiantvnp'. Po pedr^-m hMjirTiirBi iHlfrurtiu sti'i ihitiili reritsciiuini. ki mi ulmdik- imlni na iln^idkr prvti 51*4 '.Idr?!ji*, M‘je zilh>itlil pT<’fl^*4Viiik svojvn Jiitdhl) id pduit.iril. nuj misiji traitiriji- AiOtt, rl:i\fi Muhriinr i/kiisnjc v b**iu /if »voh.rihtd šl,.■vrniju. M. JtKSt< hiti.: N, J Ul J NO V Država je začela s posveti o regionalno manj razvitih in demografsko ogroženih obmoqih, koliko od tega bo prišlo v pokrajino ob Muri, ve sam bog, kajti zaenkrat nam Še ni znano, če ima kateri od naših rojakov, ki so zaposleni na kmetijskem ministrstvu, kako družinsko podjetje. S pomočjo katerega bi pomagali ogroženim območjem - o tem na strani 3. stran 2 vestnik^ 9. februarja^ ■ LJUBLJANA - Minister za zunanje zadeve Zoran Thaler je sprejel veleposlanika Republike Italije Luigija Solarija, ki mu je izročil čestitko italijanske zunanje ministrica Susanne Agnelli ob prevzemu njegove funkcije. Ob tem je ministrica Agnellijeva poudarila, da je utrditev in okrepitev odnosov med Slovenijo in Italijo v interesu obeh držav in skupnih evropskih ciljev. ■ LJUBLJANA - Vlada je potrdila dr, Vlada Dimovskega za novega državnega sekretarja za industrijo v ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Zamenjal je dr. Iva Baniča, ki je že pred časom izrazil željo, da odide na novo delovno mesto. ■ LJUBLJANA - Zunanji minister Zoran Thaler se je sestal s predstavniki Slovencev na Hrvaškem in s skupnim predstavništvom Slovencev v Italiji. Seznanili so ga s položajem slovenske narodne skupnosti v Furlani ji-Julijski krajini. Predstavniki hrva- ških Slovencev pa so opozorili na vrsto neurejenih zadev in predlagali odprtje konzulata Slovenije v Splitu, s čimer se je slovenski zunanji minister strinjal. ■ LJUBLJANA - V Cankaqevem domu je bil dvodnevni sestanek generalnih direktorjev osmih evropskih civilnih letalskih uprav, na katerem so razpravljali o študiji o srednjeevropskih službah zračnega prometa, ki naj bi odpravile zastoje pri vodenju zračnega prometa v zgornjem zračnem prostoru. ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so končali tretjo obravnavo predloga zakona o igrah na srečo. Glasovanje o rrmožici dopolnil je steklo brez vetjih zapletov. Zakon pa še ni sprejet, saj so neusklajeni posamezni Členi zakona, zato bo sekretariat za zakonodajo pripravil uskladitvena dopolnila. m simv ■ PUTTTO - Ekvador je razglasil premirje v sporu s Perujem, obe strani pa naj bi se tudi dogovorili, da ne bosta začeli nobene vojaške ali nevojaške akcije, ki bi jo lahko druga stran razumela kot provokacijo. Kljub temu so se na meji med Perujem in Ekvadorjem znova razvneli spopadi. ■ NEW YORK - Varnostni svet OZN se je odločil, da bo ameriška misija na Haitiju končana do 31. marca, tja pa bo poslal 6000 pripadnikov mirovnih sil OZN in 900 policistov. Glasovanja se je vzdržala Kitajska, Rusija, ki je še pred kratkim dala veto, pa je spremenila mnenje. ■ ALŽIR - Eksplozija avta bombe pred sedežem policije v središču AJžira je zahtevala 40 življenj, ranjenih pa je bilo 275 ljudi. ■ KAIRO - Egiptovsko glavno mesto je bilo prizorišče vrhunskega srečanja, kakršnega na Bližnjem vzhodu doslej še ni bilo. Sestali so se jordanski kralj Husein, vodja PLO Jaser Arafat, izraelski premier Jicak Rabin in egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Glavni namen je bil, zgladiti konflikte in nesporazume, zaradi katerih se je bližnje vzhodni mirovni proces znašel na usodnem in kritičnem razpotju. ■ SOFIJA - Na osrednjern sofijskem pokopališču so svojci žrtev komunističnega nasilja pripravili komemoracijo, na kateri so obudili spomin na več kot 100 politikov, usmrčenih po letu 1944, ko je zavladala komunistična diktatura. ■ PARIZ - Na Elizejskih poljanah sta se sestala nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Francois Mitterrand. S tem se je za Evropsko unijo simbolično končalo njeno povojno obdobje. Tako pravijo opazovalci, ki od sestanka za današnjo podobo Evrope ključnih politikov niso pričakovali kaj več kot prijazno in s čim manj navzkrižji obremenjeno slovo. MJ aktualno okoli nas taborišče Auschnitz »Imeli smo jih za norce 27. januarja 1945 so rdečeramejci prišli v konceattaqsko taborišče Auschvvitz (poljsko Oswiecim). V teh dneh se je nekje dalo prebrati, da se sovjetom ni preveč mudilo osvoboditi koncentracijskega taborišča. Nekateri to povezujejo s prikritim antisemitizmom. Boljševikom naj bi ustrezalo, da se opravlja tisto, kar so sami nakanjali in zganjali. To po mojem ne bo držalo. Če so že zaradi česa odlašaU, so zardi slovanskega svetobolja, zaradi neznosne slovanske milosrčnosti, ki se tako rada sprevrže v krutost. Preprosto niso vzdržali ob misli, da bodo vse tisto videti. Zakaj, gotovo so vedeli, kaj jih tam čaka. Za moderno zgodovinopisje vojni objavljen v knjigi z naslovom Das Dritte Reich und die Juden, udeleženci ugotavljajo, da so izseljevanje Judov plačevale judovske politične organizacije- Tako so nacisti tudi hoteli, ker so s tem dobili v državno blagajno 9 milijonov do-laijev in pol. »Da bi varovali nernški devizni zaklad, so bile faka argumentacija ne Šteje. Za zdaj ne, ker se na zgodovinsko judovske finančne ustanove dogajanje gleda kot na posledico ideoloških in gospodarskih namenov. Kmalu pa se bo v kotlu, iz katerega se hrani inteipreta- V tujini od judovskih organizacij tukaj navedene na to, da so cija zgodovine množic, pokazalo postrgano dno in bodo prišle poskrbele za dovajanje ustrez- v ospredje kulturološke razlage. Igra števil Datum njihovega prihoda, ki je tako postal datum osvoboditve Auschwitza, je znan, druge številke pa ne. Oziroma niso edine. Po enih podatkih naj bi našli tam okrog 60.000 do groba shiranih ljudi. Predvsem Judov, Drugi viri trdijo, da je bilo živih mrtvecev samo sedem tisoč, kakih šestdeset tisoč zadnjih komaj živečih taboriščnikov pa so Nemci pred prihodom Rdeče armade poslali na pogubni marš v notranjost Nemčije. Večina jih je pomrla. Podatek o Številu auschwitz-skih taborišč je zopet enoten. Bila so tri, ki se označujejo s tem skupnim imenom. Matično taborišče Auschwitz, Bir-kenau, imenovan tudi Ausch-witz 2 in Monotvitz, Koliko ljudi je v vseh treh umrlo? Ob petdeseti obletnici osvoboditve Auschtvitza - saj se ne more reči, da se ta obletnica praznuje, mar ne? - se navajajo različne številke. Naj nižja je 1,2 milijona, najpogosteje citirana pa 2 milijona, nekateri starejši viri navajajo 4 milijone. Auschwitz je bil ustanovljen v prvi vrsti za rešitev judovskega vprašanja. V tretjem rajhu, v Hitlerjevem kralje-srim, so tako označevali postopke za iztrebljanje Judov. Pobili so jih najmanj 6 milijonov. nih deviz.« • * vedi komandanta Rudolfa Franza FerutO’ Hbssa. Izpoved je napis^ poru, datirana je s 5- “r 1946, _ »... Končrta rešitev^ skega vprašanje je popolno tztrebljertje i'*, v Evropi. Ukazano da v juniju 1942 v Auschtviizu iztrehljev^. j; I I boljša ve ... Obiskal Jf’" blinko, da bi se se opravlja uničevanje- čte upruviju dant taborišča v Trebld^ povedal, da je v pol J j I I Ljubljane piše Milijon mark za vsako luknjo Si lahko predstavljate, da naša prestolnica še nima igrišča za golf? Če bo te sreča mila in denar pri roki, bodo premagane še nekatere težave z zemljišči in načrti, pa z ekologi in vodnimi zajetji ali pa z urbanisti in dobili bomo IS najdražjih lukenj v zemlji, pa Se prav majhne bodo morale biti. Če nišje vedeti, je zadnji čas, da izveste, da mora imeti pravo igrišče za golf 18 lukenj, tisto z 9 luknjami v Lipici je dobro le za italijanske turiste, na Bledu pa imajo zaresnega in še enega napol resnega. Se Mokrice ga premorejo, je pa vprašanje, če jih bomo mi Še dolgo premogli. So pa naši someščani neutrudni in tudi zagnani, zbrali so že kar precej denarja od nekaterih podjetij, ki svojih tujih partnerjev nimajo kam peljati, saj je Bled res skoraj 50 kilometrov oddaljen od Ljubljane, Mokrice pa še enkrat toliko, zato se že ustanavlja delniška družba, katere skrb bi bil denar za to prepotrebno investicijo v komunalno infrastrukturo. Veliko breme bodo sprejeli Člani golf kluba, ki bodo ob vpisu vplačali 6000 mark prispevka, da bodo lahko ciljali tiste luknje, računajo na takole okroglo 600 Članov, ki bodo voljni in zmožni plačila. Za gradnjo se menda zelo zanimajo na ministrstvih in ambasadah, kjer imajo opraviti z ljudmi, ki se na luknje v zemlji Že spoznajo. Veliko veselja pa lahko pričakujemo tudi med ljudmi, ki bodo neposredni sosedje te pridobitve, saj sta izbrani dve ljubljanski lokaciji, sinonim revščine, Črnih gradenj, neprijavljenih pod-rtajemnikov, komunalne neurejenosti in Še drugih lukenj v življenjskih razmerah - Tomačevo in ljubljansko Barje ob južni obvoznici. 70 hektarjev zemlje odgovoren najslavnejši ljubljanski smetar Janez Lesar in pričakovati je, da bo gospod Lenar d naletel na kakšen kup smeti. Kaj ugotavljajo na tej stopnji razvoja demokracije? Kaj je bilo storjenega prav in kaj narobe, na katerih delih gradu (ki ga je prejšnja mestna oblast ie prodajala po delih oz. oddajala njegove prostore), so stvari dodatno zapletene zaradi tožb, kakšna namembnost jim je določena in kakšne so obveznosti mesta. Grajski nadzornik pravi, da bo najtežje sestaviti finančno poročilo, saj je bilo financiranje obnove doslej sestavljeno iz treh virov -iz sklada stavbnih zemljišč, sredstev za komunalo in za kulturo. Ne glede na odločitev mestne oblasti po tem poročilu in ne glede na nadaljevanje obnove vam lahko zaupamo, da velika večina Ljubljančanov raje opazuje Ljubljano z Gradu kot pa grad iz Ljubljane. Priznati pa nam morate vsi, da smo znati narediti iz lega zgodovinsko, arhitekturno in kulturno ne posebej pomembnega objekta subjekt, ki nam že dolga leta daje misliti, nekaterim pa je dat tudi zelo dobro zaslužiti. !n še nekaj moramo povedati o predvoiil-nih obljubah našega župana dr. Dimitrija Rupla: obe dvigali sta izginili z gradu, Se preden bi morali zaradi njiju spremeniti ljubljanski grb in ju vrisati vanj. V predvolilnem času je namreč obljubil, da ju bo dat odstraniti in ju bo raje zaposlil tam, kjer bodo graditi stanovanja. Toliko o naših nacionalnih zadevah. }e pa res, da delamo tudi pomembne mednarodne korake in da je naše mesto vedno bolj evropsko in svetovaljansko. Kako to merimo in po čem to ugotavljamo, vam s samo 18 luknjami-to vam je napredek v Ljubljani. , , . Ima pa Ljubljana še eno luknjo, ki bi jo morda po ^‘čer še ne bi znal povedan, nekako v zraku pa je vseh teh letih nekateri radi zasuli, saj je prerasla Ljubljana je med desetimi sejem- v brezno brez dna. Nova metla na ljubljanskem sksmi mesti Evrope. Direktorji sejemskih družb iz Magistratu je naročila natančen pregled doslej srednje, južne in vzhodne Evrope so namreč podpi-opravljenih del in vizijo njihovega dokončanja na “ sodelovanju pri razvijanju kakovostne ljubljanskem Gradu. Bo dvajsetih letih obnov je še " moderne sejemske dejavnosti. Ljubljana tako sku-najlepSe, če pridete na Grad, mu obrnete hrbet in P<^1 7. Bratislavo. Brnom, Budimpešto, Celovcem, občudujete mesto pod njim. Se dve možnosti imate: Dunajem, Gradcem, Muenchnom, Prago tn Zagre-popijete lahko kavo, zvrnete kozarček ali pa se na premore 700.000 kvadratnih metrov pokritih gradu poročite. Arhitekt Jure Lenard, eden od kan- razstavnih površin, organizira 273 sejemskih priredi-didatov za ljubljanskega župana, zaposlen na Za- l'** katerih sodeluje 76.200 razstavljalcev. vodu za prostorsko in urbanistično načrtovanje, se prireditve pa obišče okrog 9 milijonov obiskovalcev, s skupino sodelavcev ukvarja s pripravo poročila deleža sicer ne bi posebej izpostavljali tn o delu in o možnostih za dokončanje obnove ljub- ornenjah, morate pa priznati, da so skupni podatki banskega gradu. To poročilo bo pomagalo mest- Pfu-, impozantni. In ravno za to gre.t S takimi po- ® ® . I' , . . datki bomo prišli Še daleč. nema svetu, da se odtoči o usodi gradu. Pred njim je bil za podobno delo, to je za nadzor obnove gradu, Marjan Horvat »T; Lisa: tl ■ .'Ik/ m s.s "Ij i L*^|i S t* Ilustracija je iz knjige Simona Wiesenthala: Kajti vedeli so, kaj počnejo, Risbe in zabeležke iz koncentracijskega taborišča Mauthausen. Avtor risbe je Wiesenthal. Nacistični holokavst nad Judi nima dolge zgodovine. Vse do konca 1936 ni zaslediti kakšnega obsežnejšega obravnavanja judovskega vprašanja. Področje »judovstva« je bilo v tretjem rajhu do tega časa obravnavano pod razdelkom »prostozidarstvo«. Seveda v resorju državne varnostne službe. Začetki ruskega profesorja Novinar Wisliceny, ki je bil Pozneje jim ni bilo več do tega, da bi jim Judje uhajali. V zapisniku omenjenega sestanka piše: />Za dokončno rešitev judovskega vprašanja naj se Jude na vzhodu pod ustreznim vodenjem uporabi za delo. V velikih delovnih kolonah, ločenih po spolu, se za delo sposobne Jude z gradnjo cest odpelje v tista področja, kjer jih bo nedvomno večji del zmanjkal pod vplivom naravnega izbora. Morebitni končno preživeli ostanek se bo moralo, kajti očitno bo pri tem Slo za ned- bližnji sodelavec Adolfa Eich- _ znanega nacističnega vomno najbolj odporen del, mana, zločinca, je v času, ko je bil po ustrezno obravnavati, ker ta je, vojni zaprt v Bratislavi, spisal predstavljajoč naravni izbor, poročilo o začetkih judovskega lahko po izpustitvi klica za vprašanja. V njem pravi, da je vnovično judovsko obnovitev. do jeseni leta 1936 veljal za edinega poznavalca judov- Ko jg ponehalo skega vprašanje neki ruski emi- grant, »profesor« Schwartz-Bostumič, ki je leta 1935 izdal hropenje ... »Nedvomno najbolj odporen protijudovsko knjigo z našlo- del« so pobijali v plinskih celi-vom »Judovski svetovni impe- cah. Tukaj je odlomek izpo-rializem«. Nemški državni organi se do tega časa z Judi niso posebej uk valjali. Sta se pa partija in njen propagandni aparat. Gre seveda za nacionalsocialistično partijo. Jeseni 1936. se je na zahtevo partije v okvirju državne varnostne službe ustanovil resor za Jude, tako imenovani Juden-Referat. Ukvarjal se je z vprašanji cionizma in izseljevanja. Nemški nacional- ral 80.000. V glavnem^ opraviti z likvidacija dov v varšavskem rahljal je plin monokstv^ njegovem ta njegova rr>ii, bila zelo učinkovita. v Auschvvitzu uredil stu^ uničevanje, sem torej Ijal ciklon h, kristalizd'^^ sko kislino, ki smo ja ’ smrti vrgli skozi tino. Trajalo je od d dO ‘ nut, odvisno od vt^^j okoliščin, da se je ljudt smrti ubilo. Vedeli siha, ■; II f I 1 I I t t r I I i bili ljudje mrtvi, ket ' hali hropsti. Preden srr>o r ___-H-urt* I r vrata in odstranili ttiV^ navadno čakali pol utf ko srno jih odnesli, posebna skupina in jim izvlekla zlato ž N Sau. J Nadaljnja izboljšava , Treblinki je bila ta, zgradili plinske celici’ j lahko sprejele naenkf^^ ljudi, medtem ko v Treblinki sprejelo po 200 ljudi .. še nja izboljšava, ki srno ,i v primerjavi s Treblini^%> ta, da so Žrtve v Treb‘ti‘l'^\ raj vedno vedele, da po kočane, medtem v Auschtvitzu trudili, da imeli za norce, v koHl^^'.. a jeli, da naj bi opravll^^^^ pek za izpustitev. gosto tudi spoznali nične namene in zataSj^^ imeli včasih vstajo Zelo pogosto so hol^^.^ skriti svoje otroke 1^4 ampak če smo jih nas"j^ f otroci seveda poslatH nje, Ta ničevanja naj 'ji ■ Ijali v tajnosti, toda bost povzročajoči uhajal od nenehnega teles, se je zajedel j' dročje in vsi ljudje, v tam okrog ležečih ob d vedeli, da so se v iz vaja ta uniče ■ BEOGRAD - Srbski predsednik Slobodan bolj zateguje obroč okoli voditelja bosanskih Srbov 1^1) Karadžiča. V pogovoru s srbskim vodstvom je več Srbov z drugega brega Drine povedalo, da nasprotujejo ki očitno namerava nadaljevati vojno v Bosni, hkrau r^l strinjali z Miloševičem, da je prav sprejetje načrta skup’'’^ najhitrejSa pot do vzpostavitve miru v BiH. jj; ■ VARŠAVA - Podpredsednik poljske vlade Kolod^^^^ predsednik ruske vlade Davidov sta podpisala _ o poravnavi medsebojnih dolgov. S tem je bila odpravljanji socialisti so bili prepričani, da najresnejših ovir za izboljšanje gospodarskih odnosov Judje hočejo zavladati svetu, vama.Sprejelisotakoimenovano»opcijozeroplus«,p^^ da delujejo iz prepričanja Poljska za kakih 15 do 20 milijonov dolaijev presežka- o svoji večvrednost, da so skratka cionisti. Zaradi tega so nanje pritiskali, o čemer govori drugo področje ukvarjanja judovskega referata, to je izseljevanje. Nacisti so imeli posebej premeteno politiko izseljevanja. Izseljevanje so dovoljevali do takrat, ko rešitev judovskega vprašanja Se ni bila ena od os- nov nacionalsocialističnega programa. Pozneje se jim je zdelo pod vplivom knjig, kot sta Protokol sionskih modrecev in Rosenbergova Mythos, da je uničeje Judov ne ob hod no za arizacijo oziroma ureditev sveta. V zapisniku pogovora, ki ga je imel Goring s sodelavci januarja 1942, zapisnik je bil po I r S j S j F c 5 I s t t s I t c s z j' v p n z i a h e v j t i i i t t t 1 F 1 I S VESTNIK Izdaja Podjetja za Informira nje ii Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jbže Bedernl Cigut, Zlatko Eriih, mag. Dalibor <3^ f Jakelj, Rajko Stupar, dr, Uredništvo; Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez vorni uradnik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika)- J Balaiic-Pečok, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šornan urednica), NataSa Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorieaJ- J|. Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska - .ugj novinarji in odgovorni urednik 21-383. 21-064 in 33-019, glavna direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, 22-403, telefaks 22-419 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne i-’ Naročnina za I. trimesečje 1995 je 1.670,00 SIT, polletna nard^ 3,340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno , i Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005, DeVi^f’' ,, Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tlak: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana, Na podlagi mnenja informiranje St. 16/iB z dna 30. 1. 1992 se Šteje tednik Vestnik informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za kate^® r petodstotni davek od prometa proizvodov o P v n o a P k P v v '1 Zi v tl d k r v Sl h v . ' 0l It ' ki tli it) Us dl 1« februarja 1995 stran 3 aktualno doma « d* w al' ml r>. K Skladnejši regionalni razvoj je pogoj za celosten razvoj Zgledovanje po evropskih rešitvah o SBoJh^ t ' ’*?* slovenska vlada priptavila predlog zakona kov zaostajati za slovenskim pnvib ^ogionalnega razvoja, s katerim naj bi določila povprečjem, delež brezposel- 1«^ i; it I* d* '1' » /» •r' * 'f r 2 ,r' * 5 i *■ tam skladnejšega razvoja. Vprašanje regional- nih v delovno sposobnem pre- ___"“t* začeli v Sloveniji sistemsko urejati že od leta bivalstvu pa mora za več kot 50 dajali poudarek predvsem razvoju UUmi ra*Vl#lh nn Inžn ItkOA nA mm 'a uj Aaua oblikovana in sprejeta strategija razvoja Slovenije. Feri Horvat, ki vodi parlamentarni odbor za gospodarstvo, zatrjuje, da sprejema tega zakona ne kaže odlagati, saj je tudi razvojna strategija že v pripravi. Cilji zakona so po njegovem dobro zastavljeni in jih bo potrebno uresničiti. Seveda pa zakon sam po sebi Še ne bo odpravil razlik v razvitosti, če za to ne bo zagotovljenih tudi več sredstev. Prav zdaj je v pripravi zakon o kupnini, ki predvideva, da se bo 12 odstotkov sredstev iz tega naslova namenilo za regionalni razvoj, vendar bi bilo ta delež potrebno povečati. V preteklosti sc je že potrdilo, da je policentrični razvoj prava strategija razvoja, Seja vlade L —riuBiik • . ... ,' odstotkov presegati slovensko ^*Woeialiev’ ražvitih območji. P® l*!" pn razvoju povprečje. Razvojno nesta- ^nandaie* '*li'’i*^'’ih območij. Čeprav je bil predlog nove bilna območja morajo izpolniti «IttfitI; pripravljen že pred več kot pol leta, še vsaj dva od teh treh kriterijev, __ _______________________ _ ___ To so v glavnem območja, kjer uspešno prebrodila vseh sp rese je v preteklosti oblikovala - - - .. , in tudi Slovenija ne bi tako obravnavo v državnem zboru, o njem pa $0 že * PasluSa u posvetih, sredi pr^šajega tedna pa so lev parlamenta pripravili še javno predstavi- _______________________________ j* sprva predlog, da bi bil omejena največkrat le na eno sivo državmJ™** spr^m tega zakona odbor za gospodar- ali dve industrijski panogi z ek- prevzel odbor za znanost, stenzivnim zaposlovanjem, deležem domačega bruto pro-!*• *“ je tudi pripravil predstavitev mnenj, nanj V sedanjem preustroju gospo- r“ nosn povabil še predstavnike različnih ministrstev. darstva sc zato ta območja sre- Tan- ^PDoit odbora za takšn'« značilna industrijska struktura, memb, če že v preteklosti ne bi zagotavljala regionalnega razvoja, Je pa res, da je Slovenija še vedno država z najmanjšim dobiti r«Sitvah. dr. Petra Tan- želeli o načrtovanih 1 “ ™“eoja in pri- I^CBibe Ca _,..---“J" K*>- P" upc^tevali ^konodafe tovrstne “'■esni&vani..*^ J' namreč za ’^in čelu,ne C1 ®’'’^‘?’‘«jSega ""*■ - . pozitivne izkuS- * pri nru- pozitivni _____________ “linšnjt, ki ‘irj.a va h evrop- razvoju ^kon potrebno pri- da 1^ Pn»ta, luko maj-®’“iselno T -J'-’"* spion ...... rs?®- Jože Prot- "Er- li 'ISO. da 3« zastavlja njem sploh m pn ra. krnetij- omenit: telo. regi- med Si namrei bJL* J. sai ra- brez to- se Se (rJ- TCirij “ ^'^ihreč ra-Se poveču- empirične hnX/* ''^žcio J '=™pirične . ^***mernr, _ ni tiste '''•tl hS. s £( ^'*eQii ( r 1 t 1 ( I t f i ■m za tiste regije se 'tli L lei- °’’ranjanje je obseg ' mogli .'**diivt zc )■ f I. I ( !^a v že 6,3 ** tildi v "ajrazlič- >oj,”>podj^nrstvo "tene, Številne pa že 6,3 pro- J!i pre. 1 P3 Cesto ni- Sprememba zakona o lokalni samoupravi? o Tamu najprej banke upnice, nato vlada; župan naj bi imenoval tajnika občinske uprave; brez posebne takse za uvožen krompir Vlada Republike Slovenije je na svoji zadnji seji sprejela informacije o predlogih ukrepov za sanacijo gospodmskega položaja Tam Maribor, d .d., in AM Bus, d.o.o., Ljubljana, ki jih je pripravilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Dogovorili so se, da se predlogi ukrepov ministrstva za gospodarske dejavnosti usidadijo z ukrepi, ki jih predlagajo banke upnice, in šele po tem bo vlada prejela konkretne ukrepe za sanacijo razmer v omenjenih podjetjih. Sedem bank, ki financirajo TAM, ima pri tem podjetju za 5,3 milijarde tolarjev dolga. Banke si seveda želijo, da bi ta dolg postal javni do^, država pa želi solastništvo oz. sotve-ganje bank v sanaciji Tama. Država hoče, da banke tudi v prihodnje sofinancirajo proizvodnjo v Tamu. majo neposrednega vpliva na bolj uravnovešen regionalni razvoj. Sredstva, ki jih v Sloveniji posebej namenjamo za skladnejši regionalni razvoj, pa so razmeroma nizka, saj smo v letu 1993 za to namenili le 0,13 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma 12 dolarjev na prebivalca, V drugih evropskih državah namenjajo regionalnemu razvoju veliko več čujejo s posebnimi problemi, ki se kažejo v visoki stopnji brez- izvoda za te namene. Že za letos pa so v proračunskem memorandumu dosegli, da se je delež sredstev za te namene poselnosti in v socialni proble- nekoliko povečal, matiki prebivalstva na teh ob- ---------- močjih. Med obmejna območja pa se Oblikovanje nove celostne regionalne razvojne politike je pri nas potrebno tudi zaradi us- uvrščajo deli tistih krajevnih kladitve z regionalno politiko skupnosti, ki z večino teritorija ~ ......— - segajo v desetkilometrski pas V Evropski uniji. Tudi tam poz- najo tri glavne skupine obmo- meji, izpolnjujejo čij, ki se srečujejo z razvojnimi kriterije za razvojno Šibka ob- problemi. V prvo spadajo zao- močja, izpolniti pa morajo Se stala in ekonomsko šibka, sr«lvptečne nira ali se zmanjšuje, v drugo gostote poseljenosti v Slove- - Jasneje opredeljene naloge župana in občinskega sveta Da bi zagotoviti tekoče in usklajeno delovanje občinskih oziroma mestnih svetov in Županov, je Služba vlade za reformo lokalne samouprave pripravila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki naj bi bil sprejet po hitrem postopku že na februarski seji državnega zbora. Spremembe in dopolnitve prinašajo predvsem jasneje opredeljene naloge in pristojnosti občinskega sveta in župana. (nadaljevanje na 4, strani) Portugalska 37, Španija 50 in Grčija 39 dolarjev na prebivalca. Kar zadeva regionalni razvoj, je potrebno zapisati, da je bila tovrstna razvojna politika v devetdesetih letih v Sloveniji parcialna, saj tega področja ni reševala celostno in se je uk-vaijata le z demografsko ogroženimi območji. Nova zakonodaja o spodbujanju regionalnega razvoja opredeljuje tri tipe območij, in sicer razvojno šibka, razvojno nestabilna in obmejna obmoi^a, vendar podrobneje definira merila in instrumente spodbujanja le za razvojno šibka območja. Ta zakon naj bi v bistvu nadomestil dosedanji zakon o demografsko ogroženih območjih, z njim pa bo potrebno tudi nekoliko zaostriti kriterije za določanje območij, ki bodo upravičena do posebnih spodbud. Sam zakon pri tem sledi načelom razvoja od spodaj navzgor in izhaja iz ravni krajevnih skupnosti. Po sedanjem zakonu o demografsko ogroženih območjih spada med takšna območja kar 60 odstotkov celotnega slovenskega prostora, v katerem živi četrtina vsega slovenskega prebivalstva. Tri vrste območij z razvojnimi problemi Med razvojno šibka obmoija naj bi se uvrstila tista območja krajevnih skupnosti, kjer je bilo leta 1991 Število prebivalstva manjše ali enako kot leta 1981, kjer delež gospodinjstev s kmečkim prebivalstvom presega 60 odstotkov, kjer stopnja dosežene izobrazbe za več kot 15 odstotkov zaostaja za slovenskim povprečjem in kjer dohodek na prebivalca za več kot 20 odstotkov zaostaja za slovenskim povprečjem. Razvojno šibka so območja, ki izpolnjujejo tri od naštetih štirih kriterijev. Med ta območja naj niji, neasfaltirane lokalne ceste morajo presegati slovensko spadajo ekonomsko in socialno nestabilna obmoi^a z nepri- memo industrijsko strukturo in povprei^e, število telefonskih visoko stopnjo nezaposlenosti, priključkov pa mora za več kot v tretjo pa obmejna območja. 15 odstotkov zaostajati za slo- Takšnim opredelitvam se skuša venskim povprečjem Ob takš- približati tudi naša zakono-nih kriterijih se seveda postav- daj a. saj si sicer v Sloveniji ne Ija sprašanjej če ti ne bodo de- bomo mogli zamisliti vključe-motivirali prebivalstva na teh vanj a v evropske integracijske območjih, da bi sami vlagali tokove, kjer regionalnemu raz-v svoj razvoj (npr, vlaganja voju namenjajo posebno skrb, v telefonijo, v modernizacijo že pred 20 leti je bil namreč cest), vendar pa je večina pre- oblikovan evropski regionalni pričana, da se to ne bo zgodilo. - - — Kot smo Že zapisali, je bil že sklad, ki naj bi odpravljal os- novne regionalne razlike med doslej obseg državnih naložb državami Evropske unije in precejšen, njihova pomanjklji- tudi znotraj njih. Močno regi-vost pa je bila v tem, da so manjkala skupna izhodišča za njihovo usmerjanje. Z intervencijskimi sredstvi na različna področja so posredovali ra- onalno so v Evropski uniji naravnani tudi Evropski socialni sklad, Evropski sklad za usmerjanje spodbud in garan- cije v kmetijstvu in Evropska zlični vladni resorji, med njimi investicijska banka. Vsi dajejo ni bilo ustrezne koordinacije in poseben poudarek izvajanju tudi sam informacijski sistem regionalne politike, in ker je ni bil ustrezen. Tako so lahko Evropska unija nasploh naklo-tisti, ki so prišli do informacij, njena regionalnim spodbudam, koristili sredstva iz več razliČ- - - - nih virov, drugi pa so lahko ostali brez sredstev. Zaradi vsega tega tudi ni bilo pravega ni pa naklonjena sektorskim, se moramo po njej zgledovati tudi pri nas. _ , . . V jmstopkih sjrrejemanja bo pregleda nad dt^eljenimi sred- predlagana zakonodaja najbrž stvi, njihove učinke pa je bilo doživela nekatere spremembe, tako rekoč nemogoče ugotav- vendar mora njen osnovni cilj Ijati. Neusklajenost pri obliko- ostati v ohranjanju poseljenosti vanju in uveljavljanju različnih..................... in odpravljanju razlik v razvito- razvojnih spodbud je vodila gti med regijami. Zastavlja se tudi do prevlade različnih sek- sicer vprašanje, ali so ponujene torskih razvojnih politik, ki pa rešitve v tem zakonu zasno- se niso ustrezno odražale v regionalnem razvoju. Po novi za- vane tako, da se razlike v stop- nji razvitosti med posameznimi konodaji naj bi bil regionalni predeli ne bodo še naprej po-razvoj rezultat vladne politike večevale, kar se je doslej Često in njenih resorjev, ki z usklaje- dogajalo. To je tudi dokaz, da nim usmerjanjem proračunskih Slovenija doslej ni imela dovolj sredstev omogočajo vsem ob- uravnotežene politike spodbu-močjem sonaravni in uravnote- janja re^onalnega razvoja. Pri žen razvoj. Oblikovanje in oblikovanju novega sistema bo usmerjanje spodbud, ki so po- zato bistvenega pomena pred-membne za regionalni razvoj, hodna ocena stanja razvitosti bo usklajeval svet za regionalni posameznih območij in določi- razvoj, ki ga imenuje vlada. Velja pa poudariti, da bo to te v ustreznih meril za dodelje- , . . vanje spodbud. Pa Se na nekaj predvsem posvetovalno in us- jg potrebno opozoriti. Sedanji klajevalno telo vlade pri obli- predlog zakona opredeljuje le kovanju sektorskih razvojnih spodbude za razvojno šibka politik. območja, ne opredeljuje pa . f 1 r, ■ ■ , spodbud za razvojno tiesta- s?®?** Za skla^ejsi 5^3 obmejna območja Šibka območja s prevladujočim regionalni raZVOj Ker novi zakon o regional- kmetijscvom število |>rt:bivpl- nem razvoju še ni bil niti v prvi obravnavi v državnem zboru, je vprašanje, kdaj bo pnšlo do sprejema, čeprav mnogi trdijo, da bi ga bilo potrebno sprejeti Še do konca prvega polletja. Zdaj je namreč na tem po- bi zajeli tista, ki jih često opredeljujemo s pojmom podeželje. Kmetijstvom števno imoivn - zagotoviti več sredstev stva pa tu stagnira ali se zmanj- zagOlOVin vec sreosiev šujc. Seveda se ob zakonu o spod- Status razvojno nestabilnih bujanju regionalnega razvoja območij naj bi si pridobila tista postavlja tudi cela vrsta vpra-teritorialno sklenjena območja Sanj in dilem, na katere bo po-krajevnih skupnosti, ki se ne trebno najti ustrezne odgovore uvrščajo med razvojno šibka, oziroma rešitve v nadaljnjih vendar pa delež zaposlenih procesih sprejemanja te zako-V industriji za več kot 50 od- nodaje. Eno od vprašanj je, ali stotkov presega slovensko pov- je sploh mogoče sprejeti za-preCjc. Dohodek na prebivalca kon. ki posega na področje re-mora tu za več kot 10 odstot- g'ona in ega razvoja, preden je dročju določena zakonska praznina, saj je status demografsko ogroženih območij veljal le do začetka lanskega leta. LUDVIK KOVAC Se bodo Noršinci odcepili? Krpani majhnega naselja Noršinci v neposredni bližini Murske Sobote si že nekaj časa prizadevajo, da se odcepijo od novonastale občine Moravske Toplice in se priključijo k mestni občini Murska Sobota. O tej zadevi je moravski občinski svet razprav^al na nedavni seji in sklenil, da jih ne bo oviral. Pripravljeni so jim celo pomagati pri uresničitvi pobude, vendar opozarjajo, da mora biti celotni postopek odcepitve in priključitve k novi občini izpeljan v skladu z veljavno zakonodajo. In kakšna je izražena volja prebivalcev naselja Noršinci, ki so za priključitev k mestni občini Murska Sobota, vsebovana v pobudi? V njej so med drugim zapisali, da so se ves čas zavzemali za občino Martjanci, zato je »zakonska vključitev v občino Moravske Toplice pomenila za občane izredno razočaranje. Niti z novim občinskim središčem niti z večino od 28 naselij, vključenih v novo občino, v preteklosti nismo vzpostavili vezi na osnovi skupnih interesov. Nedvomno je bila odsev nezadovoljstva tudi udeležba na lokalnih volitvah, ki pa smo jih izpeljali korektno in dosledno (udeležba v prvem krogu 56-odstotna, v drugem 32-odstotna).« Pri tem ugotavljajo, da so načrtovalci mestne občine Murska Sobota spregledali popolno navezanost naselja na Mursko Soboto. To se kaže v geografskem položaju naselja, migracijskih in prometnih tokovih, gospodarskih interesih nove občine, infrastrukturni povezanosti, šolskem omrežju, približevanju dosežkom mestne tradicije na področjih kulture, športa, civilizacijskega napredka itd. Predlog utemeljujejo tudi s tem, da so Noršinci edino prvo sosednje naselje mesta Murska Sobota, ki ni vključeno v mestno občino, ne glede na to, da jih od mestnega roba loči nekaj manj kot 2,5 kilometra prostora, ki je deloma že predviden za gradnjo, in jih združuje približno 2 kilometra dolga meja med katastrskima občinama Murska Sobota in Noršinci. Sicer pa je v podjetjih, ustanovah in službah v Murski Soboti zaposlenih 80 od skupno 101 prebivalca naselja Noršinci, ki hodijo na delo v razne kraje.. Če izločimo samozaposlene na lastnih kmetijah, navajajo, se odstotek zaposlenih v Murski Soboti približa 90 odstotkom. Ravno dohodnina pa bo tudi v prihodnje pomemben vir dohodka občine. V predlogu pobude, ki so jo naslovili na svetnike mestne občine Murska Sobota, so zapisali tudi, da se je v preteklosti že izoblikoval prometni režim, ki je upošteval omenjene migracijske tokove. V prvi vrsti gre za vključenost šoloobveznih otrok v prvo osemletko v Murski Soboti ter več kot 20 dijakov iz naselja v soboške srednje šole, pri čemer navajajo lokalne, šolske in delavske avtobusne proge. »Bojimo se, da da bi vključenost naselja v drugo občino vplivala tudi na prometne povezave, ki zaposlenim, učencem in dijakom zdaj omogočajo nemoten prihod na delo in v Solo, Ne bi smeli prezreti, da so v Noršincih v zadnjih letih zgradili več pomembnih infrastrukturnih objektov. Tako je novi dom na voljo tudi podjetjem in ustanovam iz mesta, dograjena je mrliška vežica, asfaltirane pa so stranske vaške ceste. V prihodnje načrtujejo naložbe, ki bodo kraju dale značaj pravega primestnega naselja, kot so kanalizacija, kabelska televizija in obnova vodovodnega omrežja v naselju. Pri tem poudarjajo, da so vse naložbe opravili z lastnimi viri, s sredstvi krajevnega samoprispevka in prostovoljnimi prispevki občanov. Zato v Noršincih menijo, da so z vsemi gospodarskimi, prometnimi, infrastrukturnimi in civilizacijskimi značilnostmi sestavni del mestnega oziroma obmestnega življenjskega prostora, ki se lahko normalno razvija le v sestavi občine, h kateri sodi z vsemi svojimi značilnostmi. Na koncu pobude, ki jo je v imenu vaškega odbora Noršinci podpisal njegov predsednik Ludvik Sočič, prosijo, da svetniki mestne občine Murska Sobota skušajo upoštevati njihove predloge. To bi navsezadnje pomenilo, da na osnovi zadnjega odstavka 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi sprejmejo sklep o priklju6tvi naselja Noršinci k mestni občini Murska Sobota, «Glede na razpoloženje občanov, izraženo na zboru občanov in v pogovorih, so v vaškem odboru prepričani, da bo odločitev na referendumu v Noršincih potrjena z absolutno večino. MILAN JERŠE oiidi I veauim, J. igijjugijgg: “ Seja vlade Sprememba zakona o lokalni samoupravi? (nadaljevanje s 3. strani) Občinski svet na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov, imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, člane komisij in odborov, ki so delovna telesa občinskega sveta, daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote državne uprave za območje občine, izvoli predstavnika občine v sosvet načelnika upravne enote in odloča o pridobitvi in odtujitv'! občinskega premoženja, če s statutom občine ali odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan. Župan naj bi imel predlagalno pravico za vse najpomembnejše akte iz pristojnosti občinskega sveta, kot so proračun, zaključni račun proračuna, odloki in drugi akti. Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta, na njih razpravljati, predlagati njihov sklic in obrav- I navanje določenega vprašanja na seji. Župan zadrži objavo j splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, župan po objavi akta vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Občinski svet naj bi imel enega ali več podpredsednikov. Predsednik občinskega sveta sklicuje in vodi sejo občinskega sveta, člani občinskega sveta, tudi predsednik in podpredsednik, opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Nez-: družijive so funkcije župana, podžupana, zaposlenih v občinski upravi ter načelnika upravne enote in vodij notranjih organizacijskih enot s članstvom v občinskem svetu. Spremembe in dopolnitve tudi določajo, da Župan imenuje tajnika občinske uprave, organizacijo in delovno področje občinske uprave ter sistematizacijo delovnih mest v občin- j ski upravi pa določi s pravilnikom po predhodnem mnenju občinskega sveta. O imenovanju oziroma sklenitvi delov- 1 nega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan | oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave. Predlagajo tudi poseben zakon p postopku za ustanovitev občin ter določene popravke zakona o lokalni samoupravi in črtanje členov, ki niso več aktualni. Vlada je naložila Službi za reformo lokalne samouprave, da besedilo predloga zakona uskladi z drugimi vladnimi resorji in usklajen predlog sprememb zakona o lokalni samoupravi predloži vladi na prvi naslednji seji. O gospodarskih prestopkih Vlada je na zadnji seji sprejela tudi predlog zakona o odpravi gospodarskih prestopkov, ki bo poslan državnemu zboru v prvo obravnavo. Z navedenim zakonom se predlaga, da gospodarski prestopki, določeni v veljavnih predpisih oziroma v predpisih, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, postanejo prekrški in se obravnavajo po zakonu o prekrških. Da bi se približali zakonodaji evropskih držav, je potrebno oblike kaznivih ravnanj skrčiti na ustrezno racionalno mero. Zaradi tega in zato, ker v veljavni zakonodaji med gospodarskimi prestopki in prekrški ^ede na njihovo vsebino praktično ni razlik, poleg tega pa je bila ta veja kaznovalnega prava uvedena predvsem zaradi posebnega varstva družbene lastnine, nadaljnji obstoj gospodarskih prestopkov po mnenju vlade ni več utemeljen. Vlada je tudi razrešila dr. Iva Baniča, ki je bil državni sekretar za področje industrijskih projektov v ministrstvu za gospodarske dejavnosti; na njegovo mesto je imenovala dr. Vlada Dimovskega, ki je do sedaj služboval na Ekonomski fakulteti. Vladaje tudi izdala uredbo, po kateri se za uvožen krompir ne bo več plačevalo posebne takse. Marjan Horvat Območna gospodarska zbornica pripmvila srečanje poslancev in županov Povezani proti v državnemu centralizmu Območna gospodarska zbornica za Pomutje, ki je v prejšnji lokalni samoupravi opravljala svojo dejavnost na območju nekdanjih Štirih pomurskih občin, s poslanstvom nadaljuje tudi v novi lokalni organiziranosti, ko je na tem obmoqu 18 novih občin. Njihova povezanost je v novih razmerah še toliko pomembnejša, saj je centralizem na pohodu, in Če ne bo ustreznega sodelovanja in povezovanja med temi občinami, se bo težko zoperstavljati državnemu centralizmu. Prav iz teh razlogov so v območni gospodarski zbornici pred tednom pripravili srečanje županov in poslancev, še posebno nove župane pa so ob tej priložnosti želeli seznaniti tudi z dejavnostjo zbornice in nekaterimi aktivnostmi, ki tečejo v tem času in se bodo vanje morale vključevati tudi nove občine. Zbornica med drugim opravlja svetovalno, promocijsko in izobraževalno dejavnost za podjetnike na tem območju, skuša pa vzpostaviti tudi stike z gospodarstveniki v drugih državah, zlasti na Madžarskem in v Avstriji, Uspešno sodeluje z nekaterimi županijskimi zbornicami na Madžarskem in z deželnimi v Avstriji, samo lani pa je organizirala 9 poslovnih borz, na katerih se je izmenjalo več kot tisoč slovenskih in madžarskih podjetnikov. Letos bodo v zbornici pripravili katalog pomurskega gospodarstva, s katerim naj bi predstavili gospodarstvo te regije, zbornica pa se vključuje tudi v druge aktivnosti. Bila je pobudnik za pripravo regionalne razvojne strategije, pred njo pa je še vrsta aktivnosti na ravni države, vanje pa se bodo morala vključevati tudi posamezna območja. Že kmalu bodo stekle razprave o regionalnem razvoju, saj v poslanske klopi prihaja predlog zakona o regionalnem razvoju, vključevati se bo potrebno v aktivnosti ob Sprejemanju proračuna. Čaka pa jih Še cela vrsta drugih nalog. Prav sodelovanje med poslanci in župani bo zato še toliko pomembnejše, saj nam zdaj še manjka vmesna organiziranost, kot so regije ali okraji, in če bomo ostali razdrobljeni in neorganizirani. bomo tudi na ravni države neučinkoviti. L. KOVAČ gospodarstvo \ Pomurska zdravilišča se s previdnimi koraki podajajo na pot lastninjenja Pomurska zdravilišča naj bi ostala pomurska Turizem je zelo občutljivo področje. Politična kriza se najprej tujem trgu, saj jih v to sili ome-kaže v manjši zasedenosti turističnih zmogljivsti. Zato je vlaganje jevalna politika iztrošenih bol-kapitala v turistično dejavnost pa tudi objekte lahko zelo tvegano: nišnic. Rešitev vidijo v tesnej-prinašajo lahko prvovrsten dobiček ali popono izgubo. Poleg tega jem povezovanju z nemškimi se postavlja vprašanje, ali je pametno pustiti k »turističnemu partnerji (Nemci so tudi večin-koritu« tujce, kajti turizem naj bi imel osnove v domačem gospo- ski gostje) in razvijanju novih darstvu in bi prinašal dobiček domačim ljudem. Ne pozabimo, da postopkov zdravljenja, turizem sam zase ne more obstajati, hotelske kuhinje in gostinci nabavljajo zelenjavo, meso, testenine, sadje, olje in druga živila pri domačih dobaviteljih - če bo solastnik ali (bog ne daj) večinski Vsi ti problemi še čakajo slovenska zdravilišča, saj, kakor je ugotovil eden od direktoriev lastnik hotela ali zdravilišča tujec, bo nabavljal vse potrebno prek pomurskega zdravilišča, se bo svoje trgovske mreže, ustvatjal bo promet svojim dobaviteljem, ki pa bodo tudi (predvsem) tujci. Znotraj slovenskega tuizma so zdravilišča že od nekdaj najbolje organizirana in povezana. Toda prav zdravilišča se ukvarjajo z nemajhnimi težavami pri lastninjenju. Čeprav nikomur ni v interesu, da bi prodajal donosno dejavnost - kuro, ki nese zlata jajca - tujemu partneiju, bodo marsikje morali pristati na solastništvo. Prav za objekte zdravilišč, ki so najdlje čakala s programi lastninjenja, je vloženih največ zahtevkov za vrnitev premoženja. Pomurska zdravilišča, ki so še pred nekaj leti v najhujši gospodarski krizi govorila o nujnosti pridobitve strateškega partnerja, so danes drugačnega mnenja. Kolikor se da, naj bo odkupljeno znotraj podjetja in z domačimi kupci. Če jih primerjamo s češkimi zdravilišči, ki imajo več kot stoletno tradicijo (vsekakor pa so mnogo starejša kot slovenska in pomurska), je med njimi kar nekaj razlik. Prvič so te razlike vidne: češka zdravilišča so zaradi »zanemaijenosti« v prejšnjem socialističnem sistemu ohranila tradicionalno okolje in arhitekturo, ki je značilna za posamezno pokrajno. Tako so imeli češki zdraviliški delavci zaradi zaprtega sistema tudi veliko sreče, saj se je zdraviliško okolje ohranilo v prvotni obliki in jih ne motijo »internacionalne« zgradbe nemogočih arhitektur. Pri nas je žal drugače, zdravilišča, ki so se razvila v minulih tridesetih Za Zdravilišče Mora«^| plice je lastninjenje zeo®--sko vprašanje, zato splača preveč hiteti; membno, kdaj, ampak bodo olastninili. Motavsi^j plice bodo javni prodaj'*, nile 15 odstotkov dru^ Imnttala mpnria 1€ f I prava lastniška struktura zdravilišč oblikovala Šele čez pet ali šest let in Še: lastnina je tudi breme. Prav tako država Še ne ve natančno, kako se bo obnašala do svoje lastnine - naravnega bogastva termalne vode. Jo bo poskušala varovati ali jo čim bolj izkoristiti in drago prodati? Kdo vse bo dobil do- kapitala, menda pa je ■■-veliko povpraševanje p“ । nos ti vložitve Skupna vrednost otvoritveni bilanci je nov mark, vendar je opozoriti, da je lastnioje"!'^ I menjenih le 62 odstotke* ntne. Konec 1992. le® . , zdravilišče dokapitali^i^"^ milijoni mark in poleš“ sta solastnika tudi Radee. letih, imajo hotele neprimernih voljenje za njeno izrabo? Vsak, arhitektur - izjema so prenočišča v obliki naselij in vasi. Druga razlika med slovenskimi in češkimi zdravilišči je v hitrosti lastninjenja. Medtem ko so slovenska zdravilišča Čakala zadnjih pet minut in oddala programe lastninjenja tik pred zdajci, so bila Češka olastninjena med prvimi. »Lastni- ki bo imel denar in idejo? Tudi tujci? Vsekakor nam morajo biti slabe izkušnje naših sosedov v opozorilo in opomin. Madžarska je še bolj kot Češka HIT Nova Gorica, Ne sko in ne moravsko j nimata zahtevkov po premoženja. Drugače v Radencih. Zdravili’'^ denci se lastnini skupaj njenje in največjih podjetij v i Radensko Tri srca. Me® ' I to v tem trenutku vloženi zahtevki po moženja dosegajo kah, ker so si domačini govorili lijonov mark (skupna Radenske je 6 milijaM” hitela z lastninjenjem; vsi pomembnejši turistični objekti v Budimpešti in drugih večjih tustičnih mestih so v tujih ro- deftacionalizacija tako kot mnogi napačno raznii- v zdraviliščih vplivata na razbijanje funkcij zdraviliških uprav in funkcioniranje zdraviliških Sljajo tudi pri nas: damo jim lijonov SIT). Pomurska zdraviliŠ'^ .. rej ugotovila, da je najprej olastniniti šele nato iskati partnerja (oziroma pravico do solastništva, dovoljenja, oni bodo v zameno vla- krajev. Nekatera zdravilišča gali ... saj bo itak ostalo vse, imajo namreč velike teiave pri usklajevanju interesov z lokal- nimi oblastmi, drsava pa se je kot lastnik izvorov termo-mine- kar se zgradi, tukaj. Saj je res, da je ostalo tam, toda denar odteka v žepe druge države. In o tem prepustiti novi® 'j Z lastništvom je povezana še kom). Glede na strateg celotna nabavno-prodajna žaj Poniuija lahko mreža (kakor je omenjeno že jemo, da bo (je) v nje vrelcev predrago,« je izjavil v uvodu). Posledice se že čutijo lastnino slovenskega© v državnem proračunu. skega) turizma in liko zanimanja, vendat' ni panoga, ki bi jo 1^ Najbolj brez skrbi je direktor prodajali tujcem. “ ■' ‘ ■ mnenju vodilnih v Varga, saj vse prepuščajo sira- zdraviliškem turizmu teškemu partnerju Radenski žujemo tudi mi, hkrai' Tri srca iz Radenc (večinski dajamo opozorilo: ralnih voda le-tem odpovedala, saj je ugotovila, da je upravalja- Rudi Rumbak, sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdra- Pomurska zdravilišča imajo vilišč* Ob tem češka zdravilišča vsako svojo lastninsko zgodbo. ugotavljajo, da se bodo morala v prihodnje bolj povezati, sodelovati in enotno nastopati na lendavskih Term Aleksander Varga, saj vse prepuščajo stra- I J Poleg Murskega parka naj bi v Pomuiju dobili še en me^iarodni krajinski park, F katetra bo vključeno Goričko, središče pa Grad z gradom Raab-Orszeg-Goričko Gornji naslov je delovni naziv za nov mednarodni krajinski park, ki naj bi ga imenovale tri sosednje države Slovenija, Avstrija in Madžarska. Gre za najbolj ohranjeno naravna okolje pokrajine, ki je upravno v treh državah, sicer pa geografska celota. V Avstriji poznajo to obmoge kot Gradiščansko ali Bui^enland, na Madžarskem je to Porabje s slovenska manjšino, v Sloveniji pa Goričko. Zanje je značilna desetletna odmaknjenost od središč in zanematjeoost zaradi bližine meje, kar pa je danes svojevrstna prednost, saj se je zaradi tega ohranilo ašlentično okolje. že jeseni 1994 je slovensko ministrstvo za okolje in prostor prejelo pobudo avstrijskih kolegov, da bi obmejno, manj razvito in ohranjeno gričevnato območje razglasili za krajinski park. Usoda vseh treh obrobnih pokrajin je bila v zadnjih desetletjih enaka; to so najbolj zapostavljena in najmanj razvita območja, saj je bila v vseh državah uradna politika enaka: v teh pokrajinah se ni mudilo z gradnjo prometnih povezav, vodovoda, telefonije, še manj gašovci, Kuzma-Grad, Gornji Petrovci in druge goričke občine. Pristojni z ministrstva, ki so se že ogreli za oblikovanje mednarodnega krajinskega parka, pa najprej želijo, da goričke občine tega ne bi razumele kot onemogočanje razvoja. ampak kot usmeijanje k pravemu, krajini primernemu razvoju. To ne pomeni. da ' gospodarskega razvoja z gospodarskim Razglasitev razvojem. mednarodnega krajinskega parka treh dežel je predlagala Avstrija, Madžarska je pristala že konec leta 1994, načelno pa se s pobudo strinja tudi Slovenija, Z objavo te zanimive ideje ministrstvo ni hitelo ravno zaradi pričakovanih sprememb v lokalni samoupravi, saj so vedeli, da za območje Goričkega ne bo več pristojna soboška občina. Prvo besedo bodo imele občine Ro- sploh ne bi bilo, bil bi le razvoj pod strogim nadzorom (morebiti pa ravno to novim občinskim veljakom ne bo ustrezalo). Obmejnost naj bi postala prednost in mednarodna zanimivost. Takšen krajinski park bi bil tudi lepa priložnost za rešitev največjega slovenskega kulturnozgodovinskega spomenika (pa tudi najbolj zanemarjenega) pri Gradu na Goričkem, saj bi bil grad središče novega krajinskega mednarodnega parka. BERNARDA B.PEČEK lastnik), ki jim pri pomembnih odločitvah strokovno pomaga. Njihova je bila verjetno tudi odločitev, da bodo z notranjirrt odkupom pridobili 26 odstotkov vrednosti (in ne 10%) ter da javne prodaje delnic ne bo. dajamo opozorilo: ni vedno v resnici najboljše. Turistični bi ostali v večinski slenih in ljudi iz pokra jo »tržijo«. BERNARDA B. I J, Kdaj nova bencinsl NT: v Lendavi? v ILenitovi $i d^e časa prizadevno zgraditi buv serrils. lokad^ beucia^e črpalke v st* meda Je aaim:eč ueprimera« b povzroča sive , , dotn^nora fcot Ker Je na lokac^i le za šest ^dhnih avttHnotHlev, postg^ gneča S v dan Poleg tega se z gorivom na bencinskem serri»i orierbo^o mdl ^evitni vozniki ki voo 1rAd- awa_ V Gornji Radgoni Je 18 pomurskih županov prvič spoznalo, da Jim Že pripravljajo regionalni prostorski plan fce' se Iti sf j?' Klf| gibanja so, kot pra-ohratni^" ’ vsakem koraku. Proizvodni procesi am^ivostjo, surovino imajo in jo lahko prodajo proizveden^a ni problemov. Zaposleni 'l ™«sta in redno prejemajo plače, poslovali s profitom ter hfla »»povedani cilj, ki seje še pred meseci, ko je s^jv "■ i" ustavljeno proizvodnjo, zdel nedo-kalg da so Se razmere na mednarodnem trgu zasukov P^jvljaH vendar je to samo eden od dejavni-Uokvirila ga je tudi usmeritev: nič Petroku osnova zanjo pa je bila odločitev ».Jr®' P®*®vici v Evropsko unijo se ozirajo tudi po tem trgu, tako da bodo zaradi velikega povpraševanja morah pognati tudi tretji del tovarne, tako imenovani F 2, ki je že nekaj časa konzerviran. Povpraševanje po ureaformal-dehidnih lepilih je zelo veliko, saj bi v naslednjih nekaj mese- jem storitvene dejavnosti v podjetju. Slednje tudi niso več vpisane v sodni register kot dejavnosti podjetja. Zato sedaj vstopi v sanacijo podjetja z dokapitalizcijo. ittf iSS- cel ii>' k’ ji feč -««no '= prej preriT (c na- vinA A. » 45 tisoč ton suro- dn? lil ntf ’'1 f ’ rf (t* , I rt«) vtne 6, HrvaSkJ*nfi dobijo iz četrtini ni- P® dve * t Nafti JhijB JfkIiZ!,^ «• od-'®"®kega naftovoda in nmi I uvozi Petrol iz tega, da bi spet lahko kupovali arabsko lahko nafto. Naftovod naj bi spet rabil svojemu namenu od 26, januarja. Petrokemija dela s polno močjo, saj dnevno predelajo 400 ton metanola. Četrtino ga porabijo doma, drugo pa prodajo skoraj v celoti na tujem trgu. Z vstopom Avstrije cih kupci potrebovali čez 7 tisoč ton teh lepil na mesec. Četrtino proizvedenega je za domači ti^, kupci preostalega dela pa so na Madžarskem, Hrvaškem in v Nemčiji. Po podatkih, ki jih sporočajo iz podjetja, torej lahko zapišemo, da je sanacija uspešna. Vedno, ko smo se novinarji pogovarjali z vodstvom podjetja o sanaciji, smo spraševali, ali bo prinesla tudi ugotavljanje tehnoloških presežkov med zaposlenimi. V Nafti presežnih delavcev zaradi obilice dela ni, je pa vodstvo že pred meseci napovedovalo, da bo dalo v na- Visokogradnje potekajo pogajanja med zainteresiranimi za najem storitev družbene prehrane, zdravstvene delovne enote, vzdrževanja in čiščenja ter portirske službe. Poleg pogodbe za prevzem storitev pa bo Nafta z najemniki sklenila tudi pogodbo o prevzemu delavcev. Po njej bodo za zaposlene, ki bodo prešli k novemu delodajalcu, terjali enake pravice, kot jih imajo sedaj, V primeru, da se pogodba o najemu ali prevzemu storitev prekine, v Nafti zagotavljajo, da se bodo delavci vrnih v matično podjetje. V storitvenih dejavnostih je sedaj zaposlenih okoli šestdeset delavcev. Projektna naloga številka 1 za leto 95 ima naslov: Elementi za oblikovanje razvojnih strategij v podjetju Nafta Lendava za obdobje 199512000, S tem napovedujejo prestop na poti od sanacije k razvoju. Di- Načrtovalci se predstavijo Izdelava regionalnega prostorskega jdana za Pomurje, ki se bo lahko imenovala tudi Prostorski plan Prekmurja in Prlekije in ki bo nekakšen vzročni projekt za vse prostorske plane v Sloveniji, seje začela prej v slabem kot dobrem Času. Ko je regija (predvsem Pomurje) povsem razbita ne le na Prlekijo in Prekmurje, ampak na kar 18 novih občin, le-te pa se združujejo v povsem novih okvirih, je razpravljanje o regionalnem planiranju nekoliko te^e. Govoriti zdaj o regionalizaciji, ko vsak razmišlja le o svojem t^rajevanju, je nekoliko iluzorno. Ali pa tudi ne! Morebiti pa je prav to tisti lim, ki bo zlepil vse razdrobljene občine, ker bodo ob razpravljanju o smotrnosti izrabe prostora in nadaljnjem razvoju ugotovili, da je v vsakem primeru bolje sodelovati in se povezovati. ?aniesto napovedanih uspehov stečaj? letom * SGp zn zajMslene in upokojence Panonke v Beltincih itd. Toda Visokogradnje Pt^oblikova-u pripravah na lastninsko so se. znašle v velikih težavah sai ruredvsem inf^^ podjetja in zbiranje certifikatov inisal??"'*® '" ° *'^'' Visokogradnje, .~J družbo visokogradnje brez rektor Nafte Jože Hozjan je konec lanskega leta imenoval ' , skupino za pripravo ekološko _ in tržno usmerjenih razvojnih Panonke v Beltincih itd. Toda Visokogradnje študij za podjetje. ■ ■■■ ... Skupine, ki jih sestavljajo so se znašle v velikih težavah, saj predvsem IM d f i p* eno bistvenih vprašanj, koliko prora-hainenjenega za vzdrževanje, rekonstrukcijo asfaltiranih cest . cest, dokončanje obnove magi- ' *’?h^*''*®ceste gradnjo obvoznic in novih mostov. t *•< siii.1 "Mnritu s sredstvi iz drugega vira POSoiiIoL Pomurje Se vedno nima mreže asfaltiranih cest; neka- '‘•Mevn« zato načrtovanje njene ^adnje ne hr^., ta Rrndtaiir marrtcI^Aln.l. »aaSahaIh.I, oH lAlrtalofevIn (bencinski 1^^^ regionalne in lokalne ceste, ki so bile zgrajene pred zaposlen na Cestnem podjetju Murska Sobota. Prijavil se je na razpis Republiške uprave za ceste (RUC), ki je sedaj Družba za državne ceste t *• za dn* ^J^iiaje magistralnih, regionalnih in lokalnih Časom, so danes v slabšem sta- I' prebivalce še kako pomembne. Naloga uju kot makadamske. Koliko . ' dl j^**|itavaii ^^'^orn, funkcionarjev in uslužbencev v ob- se je vkateri občini naredilo, je t ■ *“ ” ''“j malce vpliva na oblast, je, b'lo največ odvisno od tajnikov I Pi^lioikV^^radi »reditev vseh prometnih poti in rešitev *n predsednikov krajevnih f "* v««t «tovornega prometa prek mejnega skupnosti ter prizadevnosti od. ha—Poitinrim J »v A vri GIabjah£Sa in ftJ«* jdtaAvciIrA vovornih v občinskem oddelku Končno bo odpravljena ena najbolj kritičnih črnih točk na regionalni cesti Kapda-Videm, to je bil oster ovinek in most čez Blaguški potok. Cestno podjetje Maribor je zaedo obnavljati 890 metrov dolg odsek regionalne ceste pred Vidmom, kooperant Gradis Maribor pa gradi nov most čez potok. Gre za velik poseg v prostor, saj bodo ovinek zelo zravnali, vrednost vseh del pa je 40 f ( f 1 F f I I 1 F f, f. f' Pomurja. Če državi Slovenija in Madžarska govornih v občinskem oddelku ''Mik, poti f . ttcjnega prehoda Dolga vas, primernih za okolje in prostor (nekateri »riti magistralna cesta ni primerna za tak« poznavalci razmer menijo, da ^"bet ip 'V obvoznic in počivališč za tovornjake, naj soboška in gornjerad- »tČ, *'^oceste n *Y®**čafski preusmerjajo na hrvaške aK av- gonska občina potrebovali ' ickmuije in Prlekija ne bosta prikrajšani za »enega Lovri n a«; zakaj, ni . težko uganiti). Tudi v prihod- J* o ta (2 km) lil kilometrski odsek nje bo vse odvisno od sposobnosti in vztrajnosti županov in milijonov tolagev. Fotografija: Nataša Johnov (DDC), bil izbran in tako zamenjal pri »napornem delu« prejšnjega nadzornega inženirja Borisa Fakina (vožnja iz Ljubljane na pomurska gradbišča je bila prav gotovo naporna). Matjan Pucko je tako odgovoren za gradbišča na regionalnih cestah (modernizacije, rekonstrukcije in vzdrževanja) na območju delovanja Cestnega podjetja Murska Sobota in Cestnega podjetja Ptuj, Za gradbišča na magistralni cesti pa je odgovoren Anton Brodnjak iz Maribora, Po 1. januarju imamo 4udi domačo republiško cestno inšpektorico, to je Sonja Karakatič, Pav je namreč, da ljudje, uporabniki cestnega prostora, vedo, komu in kje se lahko pritožijo, če bodo ugotovili kakšne nepravilnosti. Čk,. tek Thav J t dl, "ti '' Pom * it v *>. Velik?"”**'*' letih > ie , "^''4 m? ,g'-adi1o, ni "‘J' Seda^^Preddese-P^^elik to-hniS?^^»'h delih ivLn *' je za- "iO itn na - $!ll555Ssj pl ( :iL iti “ 'Hiajr,..; “ . ■■ Po- o™ 'n pfl,. tudi *^«rti2anek.. 'Zanska ce- od železniškega prehoda do tajnikov, da bodo vključili ce-bencinske črpalke v Lendavi; ste na območju njihove občine v soboški in tišinski občini bi (in druge nerešene komunalne bilo potrebno rekonstruirati probleme) v širše programe in - to je program, ki bo zagotovo uresničen v tem letu. Seveda pa to ni vse, kar bi bito potrebno narediti v Pomurju. Prav tako je potrebno obnoviti 2,5 km ceste od ČrenSovec do Bistrice, določene doseke v Filovcih, mostova v Dobrovniku in Kobilju ter Kranjčevo ulico v Lendavi, Cesto Martjanci- odseke magistralne ceste od projekte; seveda bo potrebno Rakičana do Murske Sobote (3 znati zbrati nekaj občinskega -Gornji Petrovci obnavljajo po km) in od Petanjec do mosta denarja ter pridobiti republiška delih, toliko vsako leto, da po-na Muri (2 km), prav tako pa sredstva. Ima kateri od novih mirijo duhove, in vse skupaj .......... *------------ *-----*— traja že predolgo; Črne točke so križišče pri Čardi, plaz v Dan- sredstva. Ima kateri od novih bi (bodo) morali kmalu obno- županov tovrstne izkušnje? viti mostove čez reko Muro in Največ pet županov je za to mrtve rokave. V radenski občini bi morali najprej v celoti obnoviti cesto od Kadenc do usposobljenih ... Tačas se gradita le odsek ce- Melov (3km), v-gornjeradgon- ste od Kobilja do državne meje ski pa začeti graditi bencinsko Madžarsko ter odsek pred " - • Vidmom ob Ščavnici. V letu črpalko in odsek ceste v industrijski coni, odseka do mej- 1995 naj bt rekonstruirali in obnovili Se cesto skozi Stročjo vas nega prehoda ter del magt- - strale od Gornje Radgone do (dokončanje z vehko zamudo). kovcih in križišče Mačkovci--Vidonci. Če bi hoteli dokončati mrežo asfaltiranih cest, bi se morali kmalu lotiti obnove in gradnje ceste Murska Sobo-ta-G ederovci-Cankova-Kuz-ma-Gornji Petrovci. Obnove sta potrebni tudi cesti Ren ko v-ci-Beltinci in Bratonci-Dokle- Podgrada. VaneČo, Dankovce in Martinje žovje (kjer je tudi problema ti- Čen nezaščiten nivojski železniški prehod). Probleme z železniškim prehodom imajo tudi v Ljutomeru, nadaljevali pa naj bi z obnovo ceste do Razkrižja in od Križevec do Radenec - najbolj nesmiselno je obnavljati samo kilometrske odseke, kajti šoferji se prav gotovo ne peljejo samo po tem enem kilometru ceste. Tako bo tudi v gornjeradgonski občini potrebno dokončati in obnoviti ceste Segovci- Podgrad, Vide-m-Okoslavci ter Kape la-Videm. Prvi domači nadzorni inženir 15. novembra 1994 je začel opravljati nadzor nad pomurskimi cestnimi gradbišči Marjan Pucko, po poklicu gradbeni inženir, ki je bil prej pet let Marjan Pucko zaenkrat nadzoruje gradbišče v Kobilju, vei^a dela na regionalnih cestah pa se bodo začela marca oziroma z otoplitvijo. Je pa tudi letos enak problem kot vsako leto: zaradi zapoznele obravnave proračuna in na- m črnega zavlačevanja njegovega sprejetja se še vedno ne ve, kateri odseki regionalnih cest bodo obnovljeni, kateri pa bodo morali čakati na sredstva prihodnjega republiškega proračuna. Veijeniite, da je razpravljanje in teoretiziranje o tem, kje in kako bo potekala avtocesta prek Prlekije in Prekmurja, nepomembno. Vsi, ki imajo kaj moči in oblasti, naj si prizadevajo za uresničitev tistega, kar je uresničljivo in bo prispevalo k večji prometni varnosti na pomurskih cestah. BERNARDA B.PEČEK stran 6 vestnik, 9. februarjaj^ sodala, šolstvo, zdravstvo l Občina Radenci računa na čez 220 milijonov tolarjev letnih prihodkov Imeli bodo samostojno upravo V tretje gre po navadi rado, in to se je potrdilo tudi na zadnji seji občinskega sveta v Radencih. Večino sklepov so sprejeli tako rekoč soglasno. Glavna tema njihovega zasedanja minuli četrtek pa je bila nadaljnje delovanje občinske uprave. Medtem ko na prejšnji seji svetniki niso dali večinske podpore predlogu župana Jožeta Toplaka, da bi postal njihov tajnik g, Kurbos iz Gornje Radgone, so tokrat vsi glasovali za Jožeta Ivačiča - pravnika v Radenski, ki je tudi predsednik Krajevne skupnosti Radenci. Tajniško funkcijo bo opravljal nepoklicno, in to kot vršilec dolžnosti. Ko se jim je med sejo pridružil, je med drugim povedal, da pričakuje združitev sil v občinskem svetu ne glede na strankarsko pripadnost. Izračunaval je že tudi, koliko sredstev naj bi se steklo v proračun občine Radenci po doslej znanih kriterijih, in Številka je dokaj ugodna. Gibala naj bi se okrog 220 milijonov tolarjev brez turistične takse, sredstev sklada stanovanjskih zemljišč in koncesijskih prispevkov, Ce bo res tako, potem bo radenska občina razpolagala s kar precejšnjimi sredstvi in bo spadala med bogatejše v Sloveniji, Tako ugoden finančni podatek in še drugi razlogi so vodili svetnike občine Radenci, da so se odločili za samo- stojno delovanje občinske uprave, namesto skupne v Gor- j nji Radgoni, kot jim je bilo predlagano. Ni pa izključeno ' kadrovsko sodelovanje na nekaterih področjih. In najpomembnejša prva stvar na poti v samostojnost (»da se odlepimo od ceckov v Gornji Radgoni,« kot je dejal nekdo v razpravi) se jim je zdela ustanovitev lastne finančno-računovodske službe. Imenovali so tudi komisijo, ki bo poskrbela za nakup ustrezne opreme za upravne prostore, ki jim jih je odstopila Radenska, Župan Jože Toplak je ob tej priložnosti zelo pohvalil Zdravilišče Radenska, ki da jim gre v zadnjem času zelo na roko pri njihovih potrebah. Imenovali so tudi komisijo, ki bo sodelovala v dogovarjanju o delitveni bilanci prejšnje skupne občine Gornja Radgona, in sprejeli sklep, da si bodo odslej izplačevali sejnine, kakršne so določene z zakonskimi predpisi. Nekateri pa so že razširili govorico, da si izplačujejo po 50,000 tolarjev, kar seveda ni res. Beseda je med drugim nanesla tudi o odlagališču odpadkov v Hrastju- Moti, kjer naj bi komunalno podjetje iz Gornje Radgone izvajalo nestrokoven poseg. Gradijo namreč nasip okrog smetišča, in to v glavnem s smetmi. Naredili so tudi novo dovozno pot, tako da lahko sedaj odpadna voda odteka v bližnjo jamo. Če ne bo poskrbljeno za strokovni pristop pri ureditvi odlagališča, ga bodo občani zaprli, je bilo rečeno. JOŽE GRAJ Dobrovniški HO še vedno brez dela Dvanajst delavk dobrovniškega obrata TIO Otiški vrh je odšlo po pogodbi med podjetjema delat v kobiljansko podjetje Kobitex, Iger so z njihovim delom, nasprotno kot v Indipu, zadovoljni. Zato jih bodo po napovedih kmalu tudi zaposlili. Toda še vedno je v zraku reševanje dobrovniškega obrata. Prejšnji teden so na lendavski državni upravi pričakovali ponudbo zasebnega podjetja Sebra iz Velenja, ki se zelo zanima za najem prostorov, kjer bi začeli z novim proizvodnim programom pletilstva, Na starih strojih bi zaenkrat pletli nogavice, potem pa po usposabljanju delavcev tudi zahtevnejše izdelke. Za interesente pa cena, pet tisoč mark na mesec, za katero TIO ponuja prostore v najem, ni sprejemljiva, zato v lendavskem koncu še vedno upajo, da bodo po registraciji TIA na sodišču prenesli lastniški delež Sklada za razvoj, ki ga ima v tem otiškem podjetju, samo v Dobrovnik, TIO je bil po denacionalizacijskem zahtevku vrnjen v zasebno last in zato bo kmalu opravljena tudi njegova registracija na sodišču, S Skladom bi se namreč dalo lažje pogovarjati o sprejemljivejši najemni ceni, menita Štefan GjerkeS, začasni sekretar državne uprave, in Zdenka Bobovec z lendavskega sindikata. Če bi uspeli z dogovorom, bi zasebno podjetje Sebra iz Velenja lahko takoj zaposlilo spet pet delavcev in sčasoma še več, MH Lendava Delovno varstveni center v nove prostore če sodišču nekdanji zapori, kaj potem varovancem delovno varstvenega centra v Lendavi, sedaj ni več.vprašanje. Odločitev je znana. Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je prišla strokovna delavka in si ogledala prostore, v katerih so varovanci centra in katere so pred časom Se nameravali obnavljati, ter nove prostore, ki so Jim jih ponudili v odkup v novi poslovno-stanovanjski stavbi. Odločili so se za nove prostore. Tako bo ministrstvo predlagalo, da se v proračunu lo leto zagotovi denar za nakup prostorov delovno varstvenemu centru v Lendavi, za kar bi iz proračuna morali odriniti okoli 100 milijonov tolaijcv. Prostore bo potrebno odkupiti za okoli 80 milijonov toiar--jev in potem Se preurediti za potrebe dela in življenja v varstvenem centru ter jih opremiti. Varovanci delovno varstvenega centra v Lendavi se bodo tako iz starih prostorov, velikih nekaj več kot sto kvadratnih metrov, preselil v nove, kar petkrat večje. MK Za osmošolce se bliža Čas poklicne odločitve Nekatere namere »nenormalne« Če bo tako, kot je bilo dogovorjeno, potem bo že 22. tega meseca izšel razpis za vpis osmošolcev v srednje šole. Nedvomno jih čaka težka življenjska odločitev. Kakšna so njihova trenutna razmišljanja o tem? Pomurski osmošolci so svoje namere razkrili delavcem oddelka za poklicno svetovanje in štipendiranje pri Republiškem zavodu za zaposlovanje - Območni enoti Murska Sobota, ki sojih obiskovali po osemletkah in opravljali že tradicionalno anketo o izbiri poklica. Letošnja generacija pomurskih osmošolcev šteje 1689 učencev, kar je za 35 manj kot leto poprej. V najmanj zahtevnih, v 2-letnih programih, jih namerava nadaljevati šolanje I 24, vendar je možno pričako-! vati, da se bo njihovo Število ob vpisu povečalo, ker se vsi preostali ne bodo uspeli vpisati ' v zahtevnejše programe, To so predvsem tisti, ki so prišli do 8, razreda z veliko težavo. Za te programe pa bo na voljo okrog 100 mest. O tem, da bi se vpisali v 3-letne programe, jih zaenkrat razmišlja 675 ali okrog 40 odstotkov celotne generacije. To je približno toliko kot v lanskem šolskem letu, V pomurskih srednjih šolah pa bo predvidoma za te programe na voljo okrog 700 mest. Več kot dovolj torej, vendar se bodo morali nekateri sprijazniti, da jih ne bodo sprejeli v željeni program. Preveč se jih namreč namerava šolali za prodajalce in kuharje, tako da bo v teh dveh programih po vsej verjetnosti omejitev vpisa. Glede na razpisna mesta in tudi potrebe tekstilne industrije pa je (bo) še veliko prostora v programu šivilja (čez 80), V praksi pa bo najbrž drugače, saj dekleta nimajo veliko možnosti poklicne izbire v triletnem izobraževanju. To se je potrdilo tudi lani, ko se je v ta program vpisalo kar 178 učenk (6 oddelkov prvih letnikov). Prav gotovo se ne bodo mogli vpisati vsi pomurski učenci tudi v triletni program za poklic frizer (v regiji 58 namer), ki ga izvajajo v Mariboru in drugod v Sloveniji, Do omejitev vpisa pa bo najbrž prišlo tudi na Srednji živilski šoli Maribor (za peke in slaščičarje) in na Srednji vrtnarski šoli Celje, V 4-letne programe pa se želi vključiti 883 učencev ali 52,2 odstotka generacije (lani 927), Na osmih srednjih šolah v Pomurju bodo za te programe razpisali predvidoma okrog 800 mest, To je kar dovolj, saj je znano, da bo od 200 do 300 učencev najbrž kandidiralo za vpis na srednjih Šolah zunaj Pomurja - ali za programe, ki jih pri nas ni, ali iz drugih razlogov (bliže v Maribor in Ptuj). Realno pa bi pričakovali manjši vpis v 4-letne programe, saj praksa kaže, da nekateri učenci ne ocenijo dovolj realno svojih sposobnosti za nadaljnje izobraževanje. Največje zanimanje je za poklic ekonomski tehnik, in to kar 232, To je celo večja Številka, kot naj bi bilo gimnazijcev (»samo« 215). Ker pa bo za program ekonomski tehnik na 1 voljo predvidoma le 130 * nih mest (Srednja ekonon® trgovska in upravno-ada* strativna šola Murska Solw"; jih bo skoraj polovica ni®* spremeniti svojo namero-\ normalno bi bilo namreč, d’- se kar 14 odstotkov generacije izobraževalo za nomskega tehnika. 4 Do omejitve vpisa b® verjetno prišlo tudi na zdravtveni šoli za poklic stveni tehnik in za poklic®’” so policist, oblikovalec, narski tehnik, vzgojitelj H šolskih otrok, turistični računalniški tehnik idr. Delež tistih, ki so seo^ za gimnazijo in torej 1** šljajo o nadaljnjem StudijuJJ je najnižji v primerjavi Z -regijami v Sloveniji- Omenimo še nekaj nega, in sicer da se oberi]" Srednji strojni in tekstil® Murska Sobota trije now£ grami, in sicer račun®J“^ tehnik, elektrotehnik-d^' nik in elektrikar moto®” zil. Vendar pa je zaenkrat’^ Se predlog, zato bo po®' počakati na uraden razpb', Predpisovanje zdravil Bolniki so z neodobravanjem sprejeli novo pravilo obveznega zdravstvenega zavarovanja, da mora osebni zdravnik na napotnico jasno napisati, da na specialista prenaša tudi pooblastilo za predpisovanje določenih zdravil. Slednje je bilo namreč mogoče razumeti tudi, kot da specialisti bolnikom ne bodo mogli več predpisovati zdravil in bodo le-ti morali tekati od enega do drugega zdravnika. Dr. Martin Toth, snovalec zdravstvene politike Zavoda za zdravstveno zavarovanje, pravi, da ne gre za to. »Še zdaleč ne gre za to, da bi bolniki s tem imeli več poti. Naš namen nt, da bi zavarovance oškodovali, ampak želimo vzposta- več kot i 1 i 1 I I I 9 i 1 1 1 I I £ i: P n s k d v d v P I 0 O I n v d 1 \ d P n h k h k ti I 14 milijard toM^ JO arnStiš* skoraj 140 milijonov dolarjev. Trend povečanN^^ rabe zdravil pa se nadaljuJSL je lani samo v prvem zavarovalnica za zdravi^, menila več kot 10 milij^^-larjev, kar je bilo že stotka vseh izdatkov vezno zavarovanje, naj bi ob vsem odgovoril' j viti normalno sodelovanje med osebnim zdravnikom in speciali- , stom,« je i^avil za medije. Bo to pomenilo tudi zadovoljevanje vprašanje, kakšne su Ij 7ivlwni(šlrih alpdp nrpHnifinv^tnia zdravil n n nrim^r da hn zdrHVStVCnC pOSlcdlCC ob tako visoki porabi sploh pa zaradi njihov6S,jjJ premišljenega jemanja-slednje želi zdravstven^ « rovalnica s pravilom o so vanju zdravil omejiti- j; fAti hrtlniLri iTVitairt 4 življenjskih rešitev glede predpisovanja zdravil, na primer da bo bolnik iz bolnišnice odpuščen s predpisanimi zdravili ali bo moral iz bolnišnice ponje še k svojemu zdravniku? Toda pri ukrepu vendarle ne gre samo za vzpostavljanje sodelovanja, ampak tudi za problem prevelikih izdatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje za zdravila, predpisana na recept. Delež izdatkov za zdravila med sredstvi, namenjenimi za obvezno zdravstveno zavaro- vanje, se je zelo povečeval in v letu 92 znašal že 13,8 odstotka vsega denarja, zbranega za obvezno zdravstvo. Leta 93 so zdravniki napisali več kot dvanajst milijonov receptov ah kar 616 receptov na sto zavarovanih oseb, zavarovalnica pa je za plačilo zdravil, ki so jih predpisali zdravniki, plačala Nova telovadnica tudi pri OŠ na Srednji Bistrici Dobrodošla zamuda? Če bi v prejšnji občini Lendava uresničili skupen refe-rcmdumski program na področju vzgoje in izobraževanja v predvidenem roku, potem bi morala že pred leti stati nova telovadnica tudi pri OŠ Prežihovega Voranca Bistrica. Pokazalo pa se je, da je bil program glede na finančne možnosti preobsežen. Ob razdružitvi lendavske občine na 5 novih I občin so se Bistričani zbali, da zaradi tega z njihovo telovadnico Še dolgo ne bo niČ. Na njihovo srečo pa se je obrnilo drugače. Sredi januarja so zabrneli na gradbišču pri bistriški ose- mletki gradbeni stroji podjetja Gradbenik iz Lendave, »Stara« lendavska občina je namreč držala besedo in v proračunu zagotovila obljubljen delež za bistriško telovadnico, to je okrog 22 milijonov tolarjev. Ministrstvo za šolstvo in Šport Republike Slovenije se je obvezalo, da bo primaknilo okrog 24,3 milijona tolarjev, 10-odstotni delež pa bo zagotovila Krajevna skupnost Bistrica, V ta namen so lani sprejeli krajevni samoprispevek. Novo bistriško telovadnico gradijo po načrtih telovadnice, ki so jo lani zgradili pri Dvojezični osnovni šoli Dobrovnik. To pomeni, da bo imela okrog 380 kvadratnih metrov telo- 1*1 4 I S Pred kratkim so vendarle začeli graditi novo telovadnico pri OŠ Prežihovega Voranča na Srednji Bistrici. (Fotografija: J. G.) vadnih površin, v celoti (z vsemi prostori) pa bo merila okrog 480 kvadratnih metrov. Nared bo do začetka novega Šolskega leta. Tako bo torej uresničen Se ta del skupnega Stvo, učilnico za podaljšano bivanje, večnamenski prostor za prireditve, knjižnico s čitalnico in zbornico pa še pokrito kole- samico. Predvideno je, da referendumskega programa v prejšnji enotni lendavski občini, KS Bistrica je namreč sedaj v nov; občini Črenšovci. Medtem ko so Bistričani čakali na svojo telovadnico, pa jim je uspelo prepričati Ministrstvo za šolstvo in Šport Republike Slovenije, da potrebujejo tudi nekaj drugih dodatnih prostorov - učilnico za tehnični pouk, delavnico s stroji in kabinetom, učilnico za računalni- bodo pristopili tudi k nadzidavi oziroma h gradnji prizidka, v okviru tega projekta pa bodo teri bolniki imajo doma kar majhne lekai^^'j obiskujejo več zdravoi^^..it potem predpisujejo ne da bi vedeli, kaj j® pri prvem zdravniku Ž® j J Specialisti po besed^ Martina Totha pri pr®‘^f^ nju zdravil niso najbolJ^f menili zavarovalnice, predpisanih zdravilih in vrednosti je območj® Sobote prav na vrhu, ■ so bile po količini receptov na enega zdra'^^ j njihovi vrednosti na vpro / ska, murskosoboška / Ška regija. Slednjemu dodati, da je v obrauf®*j# krajini manj zdrav ni koy je število receptov naf nika lahko toliko rkih na zadnjih podatkih pa P predpisanih receptov dijo zdravniki z maribc konca. SOS « . h teIefon za ženskg iP jt**'' žrtve nasilja,! 061 441 99^ ali 97 82, - od 18, do 23, uro- 5' zgradili tudi novo kotlovnico 1 na plinsko ogrevanje. Tako se bo vrednost celotne naložbe povečala na okrog 122 milijonov tolarjev. Po 28 letih se torej obetajo bistriškim šolarjem in njihovim učiteljem boljše prostorske razmere. In na to že res težko SOS telefo'' za odrasl® V stiski S 069 / 33 petek in čakajo. JOŽE GRAJ od 20, do 23. Uffi' d 1' t< P VI 01 J« 5t Ol P! "i e A P 8 )< Č D Z n d z jt o tl v s 3 P si v m tj d dl d bi h til k St lil 0 la h tj ij 0S stran 7 ( kmetijska panorama pš 10 10 )i dli ji P a if ^^fnakanje V'**"! • Do večjih m kakovostnih pridelkov —** tl jBi Dlidobili v svetal. bflŽAin. da nanukmiiie Icniiitiiskih sušnih obdobjih je namreč Življenje v površinskih vodotokih že tako ogroženo zaradi nizkih pretokov in vsako dodatno odvzemanje vode bi negativno vplivalo na ekologijo. Vodni zbiralniki so zato mnogo primernejši za namakanje. Na nekaterih območjih bi prišla v poštev tudi podtalnica ter seveda odpadne vode, ki pa bi jih bilo potrebno prej nekoliko očistiti. Čeprav v Sloveniji namakamo le majhen delež kmetijskih površin, so si na nekaterih območjih s tem že pridobili begate izkušnje in po njih se bo potrebno zgledovati. To velja zlasti za Vipavsko in Savinjsko dolino. V slednji namakajo predvsem hmelj in rezultati so več kot spodbudni. Brez namakanja lahko na enem hektarju pridelajo le 500 kilogramov hmelja, na namakanih površinah pa se pridelek giblje med 1.500 in 2.000 kilogrami na hektar. V Savinjski dolini zdaj namakajo že okoli 20 odstotkov vseh obdelovalnih površin, vsi na- J •i®' Pridobili v svetu, kažejo, da namakanje kmetijskih S ftetirane kmetijsko pridelavo. Tudi v normalnih letib, ko ni ‘■fhl, n* namakanih površinah za 30 ali več odstotkov ^“•Uaist™ kultur, ki ph na posameznih površinah gojijo* Prifciovaoi.’ moralo biti namakaitje sestavni del tehnologiie J' |i 0 ot i S I* » * v« Reja kokoši nesnic Mi*> v ju tuan, kjer se ultvaiiiio z jutenziviiiui priddovaHjem ®*4Bih VM 4^ * povpreO« sicm’ dovolj padavin za gojenje vseh bi, ^J^^^hljihova razporeditev med letom neprimerna,kar se frideike nri ™ PrideBta in kakovosti. Nanukaiye ugodno vpliva na atidZ^ luhu/ah, ker pa Je to strošek, ki ga je treba vračunati potrebno ngotoviti, katere kuHme ga Se ^deraoiiitm, veliko bolj smiselno razmišUati jni ddbiAL 'prikuHniah,kidgejonamkihnihpovršinah M« ea> nli AamukAniii HAVAM ZMšajo Straška namakanja. * ' zato veliko bolj smiselno raznišyati jni ‘i'h- in pri tistih, kjer se ob namakanju dohodek poveča za II. so . larjenp spremenili “ 1= Iliailo pred P'*'^6ta nnuii, preti 'tm se mil,' ^’^^’J'lie strategije ®*=®^alno luM ' za razvijanje slo- s _ _ rM Aige En h 11_ -T _ I R mo* ■ ** »krepe ^2?»j® potrebno ■ Pfoizvo^^ * povečanje ekoloa„ P® “"J® mora ' Eden od ki pa «veJa o za povečanje ■ ■ - je prav gotovo smo začeli P f F ( i ) i f f r I Pl I I Prizadela 50 Pnpraviij Ketn — V , -J-J po je v letih 1992 in J® dletih 1992 'II za takti ^kmetijstvo, kmetijstvo in goz-jeseni leta 1992 Ha* ■■cm iKi po ica- r P® bi Površin, uredili I ' letik nni o nacional- vsako na 10 I kcotceui 0 Uinink-n-,. .. je [jua leh Pa^ q>n- na '"'ni-- gačnih vzrokov zmanjšujejo. V Sloveniji o rasti prebivalstva sicer ne moremo govoriti, se pa zmanjšujejo kmetijske površine, in če želimo povečati domačo samooskrbo s hrano, je potrebna večja pridelava. Kot smo že zapisali, je Slovenija po obsegu namakanja nekje na repu, saj v svetu namakajo že okoli 270 milijonov hektarjev obdelovalnih površin, v Sloveniji pa le okoli 6 tisoč hektarjev. Celo v državah, ki po razvoju precej zaostajajo za Slovenjo, imajo namakanje veliko bolj razvito. Z največjim deležem namakanih površin se ponaša Albanija, z dobrimi 70 odstotki obdelovalnih površin, sledi Nizozemska s skoraj 59 odstotki namakanih obdelovalnih površin, največ površin, 45 milijonov hektarjev ali 45 odstotkov vseh obdelovalnih površin, pa namakajo na Kitajskem. Prav zaradi velikih namakanih površin na Kitajskem danes ni več pomanjkanja hrane. V svetu vsako leto izgubimo okoli 8 milijonov hektarjev zemljišč zaradi urbanizacije in okoli 4 milijone hektarjev zaradi erozije, zasoljevanja, zamočviijanja in podobno. Tudi v Sloveniji se kmetijske površine zmanjšujejo, saj se je v povojnem obdobju zaradi urbanizacije vsako leto obseg obdelovalnih zemljišč skrčil za okoli 1500 hektarjev. Eto leta 1990 je bilo tako z urbanizacijo uničenih okoli 70 tisoč hektarjev zemljišč, približno toliko pa jih je bilo z melioracijami darstva (razen KG Rakičan in Ljutomerčana), kmetijske zadruge. Pomurska banka in Creditanstalt ter izvajalske in projektantske organizacije. Ob pomurskem konzorciju je v Sloveniji še Podravski namakalni konzorcij, v Savinjski dolini se z namakanjem ukvarja Hmezad, v Vipavski dolini Kmetijski kombinat Vipava, medtem ko se na obalnem in posavskem območju še niso ustrezno organizirali. V kmetijskem ministrstvu so prvo fazo nacionalnega programa namakanja, v kateri naj bi namakanje uredili na 10 tisoč hektarjih površin, že potrdili, po tem projektu pa naj bi v Pomurju namakalne sisteme uredili na 3.700 hektarjih. Sredstva za izvedbo teh projektov zagotavlja predvsem dkžava iz sredstev Svetovne banke za obnovo in razvoj in bi zadoščala približno za 70 odstotkov naložbe. To pomeni, da bi država zagotovila vodo do parcele, medtem ko bi bila ureditev namakalnega sistema na makalni sistemi pa so preskrbljeni parceli skrb uporabnika. Naložba z vodo iz površinskih vodotokov in - .... iz zbiralnika prostornine 1,75 milijona kubičnih metrov. Pomembno je tudi, za kakšne namakalne sisteme se bomo v Sloveniji odločih, saj je od njih predvsem odvisna tudi poraba oziroma izkoristek vode za namakanje. Na v namakanje enega hektarja kmetijskega zemljišča znaša od 6 do 10 tisoč mark, na račun povečanega pridelka pa se hitro povrne, zato je pričakovati, da bo za ureditev namakalnih sistemov med uporabniki precejšnje zanimanje. V Pomurskem namakalnem prvo mesto pa bo vsekakor po- konzorciju so za 3.700 hektarjev, ki trebno postaviti ekonomsko učin- . - - - -- ... - naj bi jih namakali v prvi fazi, že naredili program urejanja zdaj pa , . _ - . pripravljajo analizo moJ^h vodnih namakati. Največji ekonoms^ virov. Nosilca te naloge sta Vodno učinki se dosegajo pri namakanju gospodarsko podjetje Mura in vrtnin, sadja in hmelja, zato bi na- Vodno gospodarski institut Ljub-makanje teh kultur moralo imeti Jjana, k sodelovanju pa bodo pri-prednost. Te kulture namreč pre- tekili £e druge strokovnjake iz nesejo tudi zelo visoke natož1:^ne konzorcija. To analizo financira Stroške za namakalni sistem, ven- - • - • ........... kovitost namakanja in pri tem določiti kulture, ki se jih še splača Največji ekonomski dar bo njihov delež v nacionalnem programu namakanja zelo skromen, saj bodo rastle le na 10 odstotkih namakanih površin. kmetijsko ministrstvo, izdelali naj bi jo do konca tega meseca, pri določanju površin, ki jih bodo namakali, pa so bile odločilne kulture, ki jih bodo na njih gojili. V okviru izvedbe namakalnega Namakanje v Pomuriu projekta v Pomurju naj bi najprej namakaij 40 hektarjev kmetijskih '•'t pa se ministr- Nacionalni program namakanja, ki je že dobil zeleno luč v ministr- 1 d ( P ! sj; pa se n n^i -■ pred ix Praviin ** “i potrebno El °'lltUTULu'-■ - ki bi 1^. ■' v •ninistrstvu ) (L^nko le bik ' Ivn pu f ’*^hiE !*■ i^makanje teni “Itediti Slovc' iim P^droi^u zelo f lOt, m s rl n Za na-ob- s tem daleč * “M 17 pov-preč- ' Po»r}^'btkov " Ipudelave, vse rast- Httii ča .J ■ j'*, di ■hS. *^'’'P«ratura Pov^:- / rujn,i'" ihiK u ' rasi- JjVn ki Evropi. ko se obde- ■ ''PoiTT’" 0 ttll IllE 'ka seit o beseda o novostih pri pridelavi ^Ijščin. Ob tej priložnosti so medse povabili tudi Ivana Obala, državnega sekretarja za kmetijstvo, ki bo predstavil tržni red za pšenico. Vinogradniki in vinai^ bodo prišli na svoj račun v sredo, 15. februarja, ko se bo v hotelu Diana v Morski Soboti zvrstilo več predavarij z njihovega podroga. Govorili bodo o tehnoloških značilnostih najbolj razŠigenih sort vinske trte, o nekoUko drugačni obnovi vinogradov, o gnojeiyn, bolerih vinske trte ter o smernicah za kletarjenje v prihodnje. Vsa ta predavanja so nadzorovano, saj je namakanje , zelo velik porabnik vode. V najbolj svetovalci- FOHAVLJAlA MflJA WCA... namenjeiia tako kmetom kot svetovalni shižbi, ob lijih pa v posameznih vaseh potekajo še predavanja, kijih pripravljajo terenski gEpAJ JWO F* fCSLAljCi JflLUf PUZAPi op Kako Cim enostavneje priti do kakovostnega krmila za vzrejo jarkic in rejo kokoši nesnic? Najenostavneje je vse- ' kakor kupiti sestavljeno krmno mešanico v mešalnici moč- nih krmil. Druga možnost pa je, da poznamo potrebe nesnic po SB (surovih beljakovinah), ME (metabolni ner-giji), Ca (kalciju), P (fosforju), metioninu, cistinu, tripto-fanu in lizinu. Iz znanih potreb lahko sami sestavimo krmilo doma po naslednjem zgledu. (Nadaljevanje prihodnjič) Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ za Pomurje M. Sobota Janez Lebar, dipl. inž. agr. stran 8 vestnik, 9. februarja Ig porodniški dopust Misli ob predlogu za podaljšanje porodniškega dopusta Družina položena v državno zibelko Za delitev dopusta med materjo in očetom Predlog o podaljšanju porodniškega dopusta na tri leta je v zadnjem času spodbudil razne presoje. V nekaterih občilih (npr. v Jani) so bila že zapisana stališti, ki opozarjajo na skiite pasti tega nadvse privlačnega in z videze m skrajne humanosti odetega predloga. Zdi se mi. da je potrebno razkrivati prav različne socialne posledice te možnosti. da je ne bi sprejeli kot suho zlato, zlasti pa ne kot izraz približevanja Evropi. lodajalce bi ženske postale Še bolj rizična delovna sila, ženske same pa bi v bistvu ostajale na trgu delovne sile. Model zaposlovanja žensk s prekinitvijo v času rojevanja in vzgoje praktično postaja vedno manj navzoč celo v tistih državah, kjer je prevladoval do sredine druge polovice 20, stoletja (npr, ZR Nemčija). Kopičenje vseh bioreproduk-tivnih bremen na plečih žensk tudi ni sestavina strategij prihodnjega jatei OD zaposlovanju obeh spolov računali na to, da bo v teku svojega življenja vsakdo - ne glede na spol - nekajkrat odsoten zaradi otrok (in tudi drugih pomoči jx>trebnih)-S tem bi se odpravila vnaprejšnja bremena in pričakovanja o nižji zanesljivosti ženske delovne sile. oboji bi bili približno enakem j J w. t ' [dov |nje( Fief pgov fiavr »Bh V sedanji zamisli bi podaljšanje porodniškega dopusta pomenilo predvsem utrjevanje tradicionalne delitve dela po spolu, ki je ženskam določala (manj vredno) domače družinsko in gospodinjsko delo in jiti zaradi te primarne vloge potem vedno zapostavljala, [predstave, da je naravna naloga žensk skrbeti za gospodinjstvo in vzgojno delo, da pa so ob tem lahko zaposlene. da se še lahko izobražujejo itd., so še vedno navzoče tudi v Sloveniji, Čeprav se njihova navzočnost v zavesti ljudi zmanjšuje. S podaljšanim porodniškim dopustom (in dopustom za nego otroka) bi bila prihodnjim generacijam (izobraženih) žensk vrata zaposlovanja odprta zelo na tesno. Za de- razvoja vseh državah Evropske unije in v mnogih drugih. Preseneča me, da se redlagate-Iji(-ce) ne zavzemajo za zmernejše podaljšanje dopusta (ki bi ga prenesla nacionalna skupnost), predvsem pa, da molčijo o možnosti, ki postaja vsakdanja resničnost v najbolj naprednih okoljih: delitev dopusta za rojstvo in nego otroka med materjo in očetom. Prepričana sem, da bi k temeljitemu spreminjanju celotne organizacije življenja, predvsem pa njegove humanizacije, prispevalo samo neposredno vključevanje moških v nego in vzgojo otrok. Ob tem, ko bi takšno angažiranje omogočalo moškim enakomernejši in celostnejši osebnostni razvoj, bi tudi deloda- položaju. Če sklenem to telegrafsko mnenje, naj poudarim, da sem za jk>-daljšanje dopusta za nego in vzgojo otrok, vendar ne na tri leta, temveč največ na dve leti z obvezno delitvijo izrabe na oba spola. Mimogrede pa Še to: pred šestimi leti sem javno opozorila na negativne učinke, ki jih prinaša »evropeizacija« dnevnega delovnega časa, pa ni bilo nikakršnega odmeva. Nasprotno, v teh letih se je zaradi spremembe obratovalnega časa podaljšala odsotnost staršev od otrok in ta tendenca se še krepi. Nihče od tistih, ki kat naprej govorijo o družini, pa ne stori ničesar. Ali ne bi bilo potrebno misliti in ukrepati celostneje in ne le tako, da bi spoštovali ideale družbene urejenosti glede družinskega življenja iz prejšnjega stoletja? u Življenjski potek družine ska delodajalcev veliko. vori življenje. Nad vrtcem niso navdušeni, saj ima efST S udf neti jem v Sj ''en Pre nin ohr - s ohr Dr. Maca Jogan, profesorica na fakulteti Kot da bi kar čez noč pozabili dragoceno sporočilo lanskega mednarodnega leta družine, ki je opozarjalo na raznolikost in pluralnost dužinskih oblik in tudi na to, da je vsaka družina s svojim življenjem, dinamiko odnosov in dogajanj edinstvena. Družina je brez »dvojnika«, Vsaka ima svojo edinstveno življenjsko pot ali življenjski potek, ki ga določajo najpogosteje tri obdobja, po vzpostavitvi partnerske skupnosti rojevanje otrok, njihovo tMlhajanje, zapuščanje družine, in potem še umiranje. Življenje v družini zaobjema čas od rojstva do smrti, ampak vsaka ta svoj cikel doživlja samosvoje, s svojimi problemi in načini reševanja. Zato je v družini minevajo bolj gladko, da si ne bi zaslužila pretresa družbenih pomoči? Od otroških dodatkov, pomoči pri šolanju, nakupu učbenikov, preživljanju počitnic, štipendiranju, področja pomoči otrokom in družinam torej, s katerimi bi blažili vse bolj zevajoče razlikovanje med otroki zaradi njihovega socialnega porekla. niso navdušeni, saj ima ||rj jjfj, teljica v varstvu preveč pogosteje zbolevajo, •rti HrVVOJl itd " pogosteje zDolevajo, z®'" varstvo za malčke ni dovolj m _______________,_____iJei Starši SI pogosto poiŠČeje za otroka pri sorodnik'" Ij starših, tetah) ali za plBtile‘'L to pa je za mlado druŽis^j strošek. Tu je torej vrzel «• . je doslej s primerno oblike" ni znala zapolniti. Kateri so !Jen so, jali družina samosvoja, ni leta, ni Brez pomoči družine 9 ki negujejo invalidnega otroka Ob predlagani spremembi pravice pri porodniškem dopustu se nehote najprej spomnim svojega otroštva. Ob treh majhnih otrocih v okolju, kjer smo spadali med številčno nadpovprečno družino, je morala mama ostati doma, saj takrat varstvo še ni bilo organizirano tako, kot je danes. Bilo je to lepo otroštvo. Vendar pa se spominjam tudi kasnejšega časa, ko smo odraščali, kako skrbno je morala mama gospodinjiti, saj so bile potrebe za šolo, obleko, obutev vsak dan večje. Zaradi tega ali nas otrok se je morala mama na »stara« leta ponovno zaposliti, saj je bila takrat skrb družbe za družino prav tako na papirju. Družba ali država bi danes morala najprej posvetiti čas in analize tistim oblikam skrbi za otroka in družino, ki so sicer dane kot možnost, vendar se jih bolj malo izkorišča. Ob tem bi se morala vprašati, zakaj?! Na primer: skrbnejSa nega bolnega otroka do tretjega leta starosti v skrajšanem delovnem času, vendar brez pravice do plače (delovna doba sicer teče!). Ali ponujena oblika prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za matere, ki si ga lahko same plačajo, ko doma negujejo telesno in duševno prizadetega otroka do sedmih let starosti. V obeh primerih pravici bremenita materialno že tako prizadeto družino. Nikjer ni urejena skrb za družine, ki ves čas varujejo in negujejo otroka s tako ali drugačno invalidnostjo. Ali pa je skrb v obliki dodeljenega minimalnega nadomestila otroku v starosti osemnajstih let dovolj! Posluh bi morali imeti najprej za matere, ki vztrajajo in prebujajo svoje otroke v najbolj ranih urah. Urediti bo treba ustrezno materialno pomoč družinam, ko se otroci šolajo, študirajo ... Osebno menim, da je najmanjši problem z materialnega vidika, skrbeti za otroka do treh let. veliko več problemov je v poznejših letih odraščanja, tako na področju varstva, Šolanja in podobno. Več skrbi bo treba posvetiti vzgoji mladih brez privilegijev za moški spol, da bo dejansko nekoč resnično zaživela delitev dela tudi v družini, ki nam je ne bo prinesel oziroma uzakonil noben zakon. Pomembno bo zaznati vrsto tistih na videz malo pomembnih in zelo različnih dejavnikov pri družini v skrbi za varstvo in razvoj otrok in jih s posluhom reševati. Tudi dejavnik ekonomsko dovolj samostojne in preskrbljene družine je eden pomembnih. Mislim, da ob nakazanih, morda na videz nepomembnih stvareh triletni porodniški dopust ni rešitev ne za boljšo nego in varstvo otrok kot tudi ne za reševanje natalitete naroda, še manj pa pomeni rešitev za odpravo brezposelnosti. Ker slovenski narod v splošnem ni nič kaj drugačen od drugih, bi morali upoštevati že znane dobre in slabe izkušnje tistih, ki so problem obnavljanja prebivalstva že poskušali reševati, ter se učiti na njihovih izkušnjah. Darinska Čemela, strokovna delavka tedna in ne dneva v družini, ki bi se lahko še kdaj ponovil. Vsaka družina torej živi svoje življenje, enkratno in neponovljivo, v vsej svoji pestrosti odnosov in probemov, trenutkov veselja ali žalosti, D ima nično razumevanje družine pa ne more sprejemati skoraj popolne polarizacije mnenj, ki so se oblikovala ob predlogu podaljšanja porodniškega dopusta, Še toliko bolj, ker si je vsak od dveh polov pridal strankarski predznak. S tem je dobil predlog za podaljšanje prodniSkega dopusta močno politično obtežitev, ki lahko zamegli presojo in potem odločitev. Pola sta se postavila vsak na svoje okope in se gresta, kdo bo močnejši z vedno novimi argumeni. Nikjer ne piše, daje sedanja ureditev porodniškega dopusta dokončna in dobra za vse večne čase, prav tako ni mogoče vztrajati, daje predlog o podaljšanju porodniškega dopusta na tri leta tako domišljen, da ga je treba sprejeti bez pomislekov z danes na jutri. Toda pola sta tako vsak na svoji strani, da se ne pogovaijata, in zato ni možnosti za ustvaritev nove kakovosti, take, ki bi dala prostor vsej dinamiki družine in njenih članov, ter da bi upoštevala, da so si družine različne, tako različne so po- Zapisala sem. da družina vedno znova išče ravnotežje, tudi v obdobju. ko je treba uravnotežiti nego in varstvo otrok ter zaposlitev. Predlog o podaljšanju porodniškega dopusta načenja prav to vprašanje in predlaga rešitev. Ali res za vse družine enako dobro? Podaljšanje porodniškega dopusta je lahko zelo sprejemljivo za družine, kjer je delo staršev ali enega obremenjujoče, težaško, morda za tekočim trakom, povrh pa Še slabo plačano. Zapustitev takega dela, kjer tudi ni možnosti poklicnega napredovanja, je za rodilelja/mater veliko olajšanje, še posebno, če je zagotovljena za Čas nege in varovanja otroka dobra socialna varnost in po tem Še zaposlitev. Kaj pa ostaja na primer nezaposleni materi, študentski družini, mladima staršema, ki sta v polnem ustvarjalnem obdobju in sta v hudi stiski, ker nimata pomoči, da bi uravnotežila družinsko potrebo in poklicne Želje ali strokovno delo? Mar je potem mogoče pričakovati, da se bosta partnerja odločila za več otrok. Če sta bila v trenutkih vzpostavljanja ravnovesja med varstvom otroka in zaposlitvijo v veliki stiski in brez pomoči? Daje teh stisk in problemov tudi zaradi priti- dejavniki' S vajo na membno vplivajo na partnerjev ali staršev za Samostojno življenje jc membnejSi okvir, ki g® trebujejo za ustvarjanje tudi skladnost partnerskih' ne moremo postavljati l^t Nn »It jezi l|uu ati Ved Sov Skit razi tdb niF membno mesto, DogovofJ^ tev dela in obveznosti, tudi e skih, v družni je tisti drug' P , ‘'ni okvir le-tej. Predlogi, da !”□ j EOv niški dopust zakonsko ' 'Zra med mater in očeta, s® »ez dotikajo njunega odnosa- - • fali snloh smel v ta odnOS r ti (ali sploh sme) v ta odnos r jj - - « iJtB I država z zakonom? irtiieij^! v družini ali med dogovora o delitvi obver®^ tudi paragraf ne bo uto kjer so dogovor, spošto’ Ste Kuj treb in usklajevanje nerjema. posredovanje potrebno. Lahko da porodniškega dopusta k Ion lino ravnanje in nt^ lir' nost delodajalcev do lovne sile, toda dalo bi kakšnega drugega da po časopisih ogoia'Tjf ženske morajo protizako'*^ pisovati Izjave, da se za u® „ v ULI ILJtltVi Mtl odpovedujejo rojevanju- । Za stoletje partnerstvu I*' Ti I: v S 1 1 ( s Po podatkih iz Letopisa o zxJravstvenem m sociaittem varstvu Slovenije je bilo v vrtce zajetih 65 odstotkov otrok iz populacije od treh let pa do vstopa v šol«, toda le 30 odstotkov otTolc iz popniadje v od enajst mesecev do trdi let. “j Po zapisu dr. Majde Čerotč Istenič je analiza statističnih podatkov pokazala. da je bilo upadanje rodnosti v Slovenj^' zelo povezano z apadaajera števila dograjei^ stanovanj, naraščanjem deleža nezaposlenih in ttaraiCa-njent starosti matere ob rojstvu otroka. Opravljene raziskave na Slovenskem so tudi pokazale, da st zakonca želita več otrok, kot jih potem tudi imata, pa tudi da si matere, Iti so pri negi otroka in gospodinjski delih imele pomoč moža, bolj želijo Se kakšnega otroka in se zanj tudi pogosteje odločajo kot matere, ki te pomoči niso imele. Kazensko delo za matere Predlog za triletni porodniški dopust popolnoma podpiram. Otrok bi v teh treh letih občutil popolno ljubezen in varstvo svojih staršev. Ne bi bilo kot sedaj, ko mora v prvem letu starosti večino dneva preživeti v tujem varstvu, S tem bi se zmanjšali tudi obolevnost otrok in nenehni bolniški izostanki za mater. Z nadomeščanjem v času porodniškega dopusta pa bi se zmanjšala brezposelnost. Vsaka mati doživi pravi šok, ko pride z bolniškega dopusta zaradi bolezni otroka in za sabo sliši očitke. Marsikatero mater sem slišala, da je bila zaradi tega na »kazenskem« delu. Žal. v naši družbi se dogaja tudi to. Mlada družina z otroki si težko privošči, da ostane eden od staršev doma, še posebno, ko si ustvarjajo dom. Naše otroške pomoči so zelo majhne. Kot mamica treh otrok sem ostala doma, tudi zaradi vseh teh otroških bolezni in večkratnega bolniškega dopusta. 2!ato ta predlog z vsem srcem podpiram, predlagam pa. da bi vse materam, ki že imajo otroke, namenili eno leto delovne dobe, ker si to zaslužijo. Če bo sprejet tak zakon, naj bodoče mamice ne bodo kaznovane, da za- radi tega v službo. ne bi bile sprejete Marija SarjaŠ, gospodinja tem tudi njih potrebe in pričakovanja. Družino v njenem življenjskem toku doleti marsikaj in vselej znova mora poiskati ravnotežje, ravnotežje znotraj družine ter ravnotežje z zunanjim življenjem. Družina se mora prilagajati rojstvu, odraščanju otrok in njihovemu zapuščanju družine, hkrati s tem pa se spreminjajo cilji in dejavnost staršev. Vsako obdobje pa ima niz trenutkov ter problemov. Predlog za podaljšanje porodniškega dopusta je torej predlog, ki ponuja možnost ali pravico za družino le za določeno obdobje. Mar druga obdobja Odločitev tistih, ki jih Sama ideja ima nedvomno dobre plati. Dobro bi bilo, da so otroci čim dlje s starši, saj so prva leta precej bolni, v vrtcih imajo previsoke normative, na vzgojiteljico je preveč otrok in se posameznemu ne more toliko posvečati. Ob tem pa se vendar poraja cela vrsta vpa-šanj, ki znajo biti zelo resna. Bojim se, po izkušnjah drugih, da se bo spremenil že tako slabši položaj ženske pri iskanju dela. Če računamo, da bo ženska Sest let doma pri dveh otrocih, da začnejo delati starejše kot moški, se bo ponovilo to, kar smo komaj počasi začeli odpravljati. Šefi bodo spet moški, saj bodo v tem času napredovali. Za tiste, ki želijo napredovati, bo to precejšen handicap, saj bodo ženske imele manjše možnosti poklicnega napredovanja. Naslenje, kar se mi zdi še nevarnejše, je, da si tiste iz najbolj revnih slojev tega ne bodo mogle privoščiti. Tiste, ki imajo najmanjše plače, bodo dobile bistveno manj denarja za nadometilo in bojim se, da bo ta ukrep razslojeval ljudi še bolj, kot so razslojeni sedaj. Žene iz srednjega razreda in navzgor si bodo to lahko privoščile, iz najrevnejših slojev pa si bodo želele čim prej nazaj v več denarja. službo, da •’*’ I vec uenarja, Predlog zakona un^dl^J za porodniški dopust o zakoncev, izkušnje P® saj se zaenkrat manj kof^ stotka moških odločata ški dopust. Na vsak način both a v parlamenu pri teth* sprejmemo tak zakon, P'’ ji ž biti sprejet še dodateltjj^ polovico porodniškega “7,/r koristiti oče. S tem bi * a ' njun položaj na trgu Lijuji Itn r ■ Je pa Se nekaj; trdim, kateri oče rad ostal ž vendar je to za družbo i J* ifr Ijivo, saj bi se iz njeg“,„i(,'j '7atn Irf* rv^/^hc* nrr^riira ___■. Zato le počasi prodiraj tudi očetje koristili pni pust. Napovedujem, / ietje stoletje Žensk, bilo, da bi bilo stoletja ko bi si starša delila pf*’ h"^!. vornosti v življenju ih st veno prispevala h nega medsebojnega Dr. Mateja poslanka drža'' NATAŠA J 7 I I 1 1 t ( i ( I I ( I z r s J tl •v podaljšanje prizadeva 1 Pustimo mladim, da povedo, kaj si mislijo o predlogu, vsem tistim, ki načrtujejo ali si ustvarjajo družino. Mladi naj se odločajo, samo njihova naj bo odločitev, ne da bi odločali zanje drugi, tisti, ki jih vprašanje porodniškega dopusta sploh ne prizadeva. Barbara Horvat, gospodinja STIGMA S droge, AIDS; 061 97 89 Od pon. do pet. od 10.30 do 14.30 in od 15.00 do 20.00 1 ( I. ggglgik, 9. februarja 1995 stran 9 kulturna obzorja ikloš Kiizmič ne sme ostati pozabljen ovenci smo Slovenci Novice iz kulture Na Srednji strojni in tekstilni Soli v Soboti je bila zaradi svojega jezika 'I®*' To sn” nekaj, po čemer se razlikuje od drugih narn-ajagovih linrt- zgodovina, tudi tista živ|^nje hka»... _ 17 V TGZik. niPOnvo citla nrlrueiMlko nvai/liizia njegove pesmi, piiprnedke, pravljice, n- ® ’>ovstvo, vsa nioDr,. I VlllAaa^n ■ n j u J- ' * ’ V JflnvGtViN a '-■> -- bf.i' 'S®* njačai kultura, znano^ ta innelmMt, nje- kise' *''**^*^ dosežki ... Sem gotovo sodi tudi narodna "“fodneDB spoštovanju svojega narodnega imerm, -^ega ' jezika do vse naštete notranje vsebiiie naroda. „?0''enci daiemn .......... .. . . .. ponatisnili v prvotni obliki osemnajstkrat, popravljeno pa še devetkrat. Po besedah Vilka Novaka je to »gotovo največ- icza (prim. J. Smej, Muza Mi- kloSa Kuzmiča, Ljubljana krat natisnjena slovenska udirek dajemo temu po- nem |janio vsak?^,^’ praznu- februarja ■ vga n« slo- Franceta ."■nio veh f ■l"'" ■■ * Ohranili ■ v renskega smrti se spom-’ so nam tnaterinšCino ’n nam s tem j r »I Is, In Prekmurski '“di {'nsiinaširedkiS’ učitpi ’2ot>ra- so pisali duhovniki, ki sem naši m duhovniki, ki prednike. Id ' y domačem I f f I ii I I I K P I ah Pa da Ba ■ , 6“ niso , <■' '’re ■ J rudilj ■ 'čednosti »e madžarščine pustili v ne- Trudili in sk Sloven-°^^anili staro ( H našega gorički, Po Sč dolinski ,,.ažali svoio shani pa so so nam pa 50 7 ^^nstvo Sonati”'' krr''°''®’i že ''arodno ime J'®- Eden svojih je tudi s tejfl da Ed, 'en i; in po- Slovenci ime iiSSar 'h Mikloš Kuzmič, prvi pisatelj prekmurskih katoličanov. Strokovnjaki sklepajo, da se je Mikloš Kuzmič rodil 15, sep- knjiga« (prim, V, Novak, Delo in pomen MikloSa Kuzmiča, Stopinje 1975, M, Sobota 1975, 18126), Kiizmičeve knjige so bile na- menjene katoliškim šolam tembra 1737 (letnica ni sporna!) v Dolnjih Slavečih. V najstarejši ohranjeni krstni knjigi župnije Grad (prej Gornja Lendava) najdemo tudi vpis Kuzmičevega krsta. Bil je reven, a nadarjen sin podložnikov, Dokončal je bogoslovje v Gyoru in bil najprej tri mesece grajski kaplan v Gornji Lendavi, 1763. leta je postal župnik pri Sv. Benediktu v kančevcih (bil je tudi dekan »slovenske okrogline«) in tam v zelo skromnih razmerah opravljal svoje veliko delo do smrti 11, aprila 1804, Mikloš Kuzmič je znan kot avtor sedmih slovenskih knjig (pisane v madžarskem črkopisu), v katerih imenuje svoj jezik »stari slovenski«, svojo deželo pa »Okroglina slovenska«, Poleg bogoslužnih knjig je prevedel in priredil Še knjige za šolski pouk z abecedniki, znan pa je tudi kot avtor prvega pravnega spisa v prek- murskem jeziku. Njegova Kniga molitvena ... (Šopron, jeziku. 1783) je bila pol stoletja edini katoliški molitvenik v prekmurščini. Do leta 1891 so jo ' predpTnMoru jjraiske dvorane razstav- rtm b. "■'■'It™ PO odprti du 25. Felmiflrii u L keiHlnvi Je nu ogled uzitiiVa del pCnmu-te, Aksjiii Eborb ( LS22-]Sa7 V vp , 15, pokrajinski iu šliUlrllki knliinici sl ruarja ogledate razstavo i^lalnhlJi d^nvtuMd gornje radgonske m muzeju je mljtflil SrS.*"' ' -------- Federi'cV '*W^**’V ---------------, razstavlja slikar Peter Avgu-Sodelujeta tudi slikarki Helena Srebrnjak iz , .. iz Italije. Srajskih prostorih so na ogled dela udeležencev meiin Bujskih prostorih so na Trini^ ''kovnih kolonij, V galeriji h Ji JM A: V Eiiiiuivrfi V ealenji hotela Ajda je oi ogled tA£iZii«»u rokcai-nskega muzeja na ogled prenovljena razstava PbiB-. poznega sredniega veka do moderniznia. "‘tln 19491 d ''nkuni kinu Park bo v petek, 10 2,, oft 1^,30 Pr^iiČ'’ '962, 'S''anih filmov o Prekmurju od leti aa Ul prav bodo filmi France Prešeren iz leu 1949, 10^'^ filtnsltp ° 'v (pokrajina iz Ustih časnvj kHini 'š ^nri obzornika leta 1951, Murn hkiiji uho Šivanke iidnj, lOsuim '^b2), Murska Sobota in Ctiriija Radgona klu^"^lih slov'I'"u^ rušenju mest), OrmeJ iz Ha 1935 (eden film filmov v slovenski kmoterdj, Nn valovih Ta - '10''='' Miška Kranjca iz leta 1955. sitiji, i* fnen ko. JE INDA BILOU V portk. 10, 2,, a boš lahko potegnil dober nauk in kasneje tudi dobitek. Ona: Pripravi se na odločilen korak, ki pa ti utegne spodleteti, če ne boš popolnoma zaupala v tisto, kar počrješ. Prijateljeva pohvala bo mišljena predvsem kot pohvala tvojim sposobnostim, zato si je ne razlagaj kot... On: Nekdo ti bo presneto nevoščljiv, ti pa se mu boš le sladko smejal. Končno Je prišel tudi tvoj srečni dan, zato ga karseda izkoristi - po možniosti z osebo, iti ti je v zadnjem času še posebno prirasla k srcu. Ona: Presenečerta boš, ko boš ugotovila, da se z nekim sodelavcem popolnoma ujemaš v nekaterih pcigledih na življenje, prevsem v ljubezni. Izkoristi priložnost, ki se ti ponuja, saj imaš presneto lepe možnosti za usp^. On; Videl boš, da se stvari razpletajo kar same od sebe, torej so bile tvoje skrbi popolnoma odveč. Poslovni partner ti bo predlagat poglobljeno sodelovanje, tebi pa preostane presoja, ali se ti bo to tudi splačalo v kavo. »Od kod pa se je znašla kava?« je vprakat Cene. »S pomočjo sive ekonomije,« je rekel Frančišek. Frančišek se je namreč znašel pred alternativo, ali kava fevdalnih pravic do pitja kave v naši pisarni. Tako se je raje pridobitev sredstev s pomočjo sive ekonomije. *1' •Kaj je to, siva ekonomija?« je vprašala Mica. ,3 »Siva ekonomija je Jolly Joker naših politikov. Vedno, izbruhniti socialni nemiri, stavke, revolt, upor ali revotuc^i (ne glede na barvo, vero, raso in politiko) pridejo na dan s mijo, * je hitel pojasnjevati Cene, I »Se vedno ne vem, kaj je to siva ekonomija,« je menila Mica J »Siva ekonomija pomeni slab davčni sistem, slab sistem plač, sociale, slab sistem nadzora, skratka sistem, ki je slab na vst^ j Pomeni nenadzorovano delo, fušanje, preprodajo na črno, Šved, 9 »In kako si ti, Frančišek, služil na račun slabosti države,« jč Mica. »Preprosto, fušal je, kot temu pravimo, nekomu je nekaj P'’ii*3| je bila stvar urejena. Denar na roke, potem pa hajd v trgovino i“' T razkril skrivnost Cene, •Jaz na pleskam, jaz sem oblikovalec, umentik, kreiram,« stveno razloii! FrončiSek. Frančišek je medtem napolnil ie pol pepelnika s čiki, zakajena, da se je komaj videlo do vrat. »Nameravaš izvršiti samomor z zastrupitvijo z nikotinom^« ! Cene. •Kaj mi pa le preostane drugega?je rekel Frančišek. »S te’’’ j ki ga dobim tu, si še pogreba ne bi mogel privoščiti.« Zazvonil je telefon, Mica je dvignila slušalko in nekaj spustila slušalka, je rekla: »Vse kaže, da bomo tudi brez si^ * fr prišli do kave. Plača bo!« Nihče se več ni menil za zakajeno sobo in Frančiška, ki je I na obroke. Pogovor je bil spet enkrat po dolgem času sproŠČč>*’^_ Potem smo šli na malico in se zadovoljni vrnili tuizaj. MicaJ ta čas že urediti vse potrebno za drugo kavo. Na mizi je bil botp' kuhalniku pa je veselo brbotalo. Frančišek že pet minut ni prižgal nove cigarete. Mica je razd^'^ je spet pozvonit telefon. To pot je bila bolj Idslo razpoložerui. Potem nas je pretresla i#’ tr>^ d bo plače, pač pa bo samo septembrska akontacija. , Frančišek je ponovno smradil sobo, Cene ga je grdo rekel: »Pojdi svinjat zrak kam drugam, danes si presegel U Frančišek je užaljeno vstat in se napotil proti vratom. Rekel.F' grem pleskal, vi pa tudi sedite in se smilite sami sebi in čakaid j 1 z neba,« Potem smo prezračili sobo in se še naprej smilili sami sebi- J 1' I'', 1- STRELlft t'. A'') I T KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Okoli tebe vlada nepopisna zmeda in le Časa je, kdaj ti bo vsega erioslavno dovolj. Toda prerragli, saj se ti lahto rtapačna poteza Še kskO Poskusi raje s kakšno ukano... On; Pomotoma se boS obrnil na napačno oseM' ** Ona: Tvoji namigi bodo preveč prozorni, da hi vedno ustvarjala vtis, da te resnejša ljubezenska zve^jjSi’' ne zanima. Prepusti se čustvom in kaj kmalu se bodo “ povsem konkretni rezultati. „ On: Zaradi tvoje nediscipline in prenagljenosti boS^uI! neto dobro kaznovan - vprašanja pa je, ali se boš jS** kaj naučil. Nasploh je bolje, če se za krajši čas male in pošteno premisliš o svojih preteklih dejanjih. Ona: Nekdo te zelo pogreša, vendar ti tega na ne bo hotel priznali. Konec tedna boš -pristala« na tP V prijetnem razpoloženju boš izdela nekaj, za kar b< _ da bi ostalo skrito. On: Se vedno li tre m uspeio pozaoni nenusr^j r-. v preteklosti ogromno pomenil. Nastalo praznino id ■ poskušal za|x>lnili z občasnimi avanturami, vendar ” bo uspoto pozabili j < 7' prave enostavno ne boš uspel najti. Ona: Dtrfetela te bo pravcata histerija, ki bo v a tvojim nekdanjim prijateljem. Pomiri se in trezh? o vseh morebitnih postedicah ter se šele nato dokori^ VsekakOT li ne bo lahko, jj (ir On: CMkril boš nekaj zelo zanimivega, posku^ tega izrabiti v napačne namene. In pozabi, da je dobra prijateljica veliko boljša kot občasr* Obeta se ti zartmiv konec tedna. I, vendai/ji^ ,_, ..bjtasrm i' ts wn, romoioina se DOS oDmii na napačno oseoO' stane prenekatere priložnosti. Poizkusi biti karsedS P jt,! j saj se ti lahko zlahka zgodi, da boS dobil nož v h(M*' a zanemarja svojega načetega zdravjal v^ik, 9. februarja 1995 stran 11 za vsakogar nekaj Obrezovanje okrasnih rastlin Obrezovanje okrasnih rasten se nam po nepotrebnem zdi wio zapleteno opravilo, za kaje potrebno veliko znanja. •"Oznati moramo le nekaj temeljnih opravil in tiste rastline, trebujejo obrezovanja, le K1 i imajo po«bne zahteve. Ne-vS At potrebujejo veuKo pozornosti, večino pa endarle moramo redno obrezovati. Obrezovanje moramo vedno 2 ■ odstranjevanjem su-ne^ bolnega in poSkodova-■ g® lesa. Vsaka rez mora biti ^jravičena. Če smo v dvomih, raje pustimo, kot da bi jo Odrezali. Rastline, ki smo jih zelo po- •?. ™®*'aino tudi dobro na- - I iUVl da li hitro opomorejo - — -I nmu uixjmnre Prudumers fetANAH:... Al ril?GLASBE ^.ŠTEKRON PA ZMARELOF t Na 1 Ju". ^ IJ^-lilnvtiiiknfCTpJki kvintet j i^P^IRant dan - Ans. Borisa Razpotnika t Slaka 1 l^lpSR^MGA^aflADOM-PtnjskihS - Ans, Slavček 1 I, “ Ans, Slovenija E - Enru ZniLn . * - Ans. bratov Poljiuišek 'Ans.Sibovaik do četrtim, lAfcbninria IW5,na naslttv: Murski Mnrska SoMa, za glasbene lestvice. '^'■Pon št. 6--------- I • skladbo: I ‘‘^•naCa _____________________ I IlJK iianKli ‘e in ''‘osibavna P""»ek ter naslov Živeti s pinto Pluta je dragocen naravni material. Vse pogosteje jo uporabljajo pri opremljanju bivalnih prostorov. Blaži hrup, brani pa nas pred mrazom in toploto. Dobro prenaša vlago, lahko jo je čistiti, ne povzroča nikakih alergij, poleg vsega tega je tudi lejja na pogled. Pluta pridobiva veljavo: čim bolj sc zavedamo škodljivosti sintetičnih materialov in čim več je alergij, ki jih povzročajo nove snovi v stanovanju, tem pogosteje se ljudje odločajo za plutovinaste stenske obloge. S pl uto oblagajo kopalnice, hodnike in kuhinje. Pluta je odličen izolacijski material. Topla je in prijetna, izjemno trpežna, svoje kvalitete pa ohrani tudi več deset let. Nekoliko večji izdatek se kmalu obrestuje, Pluta ne trohni in ne preperi, ne napadajo je Škodljivci, tudi vlaga ji v bistvu ne more do živega, Pluto lahko uporabljamo za talne obloge, izolacije ter stenske in lepotne obloge. UM MV - MUSKI VAL - UKV HUMHt Milne tuli SV 6«Wb) Petek - 5-40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčim. nemščini in madžaričini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mah oglasi - 9.15 Zamurjend (kabaret) “ 10.30 Kino ventilator - 10.00 Poročila - 11,15 CM petka do petka - 12 00 Poročila BBC — 12.30 Dežurni novinar v L osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -14.30 Romska oddaja - 15,30 Dogodki in odmevi - 16-30 Poročila - 17,00 Ob koncu tedna - 17.30 frSipli mi« - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija SotMita - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemSčini in madžaršdni - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte sc z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročita BBC -12.30 Dežurni novinar v I. osebi ednine - 13-00 Popoldne na Murskem vatu - 13-30 Poročila na M V - 14,30 Evropa v enem tednu - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 Najlepše želje s česiilkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Astrosobota - 22-00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8,00 Začenjamo nov dan -8.05 Horoskop-8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjcnci (kabaret) -9.15 Misel in čas -9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12,15 nedeljsko premišljevanje - 12.30A1tnu(e za kmetovalce - 13.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Punedetjek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemSČini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10,15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC - 12,30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13-00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -17.00 šport - 17-30 S krSčakon, cekron pa z marelof- 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Dnevnik Radia Slovenga — 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija T<»rek - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, ru-mSčini in madžarščini - 7-45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - U. 15 Mali oglasi - 12,00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v t, osebi ednine - 13-00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.00 Subjeklivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16-30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17-30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22.01) Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagret^ko zvočno pismo - 8.00 Poročita - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9-15 Iščemo za va-s - 10.0(1 Poročila -10-15 NSTSNMV - 11.15 V živo.. - - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v L osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila “15.30 Dogodki in odmevi - 16-25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi — 19.00 Dnevnik Radia Slovenija — 19-30 Mursko-morski val - 22.00 Vkliučujemo Radio Slovenija Četrtek - 5,40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7-30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžaiičini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8JO Dopoldire na MV - 9.15 Sedem vdiCast-nih - 10.00 Poročila - 10,30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.31) Dežurni novinar v I. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - I3..10 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio - 18.00 Najle|^ želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19,30 Geza sc zcia - 22-00 Vključujemo Radio Slovenija. Strokovnjaki se Se kar naprej prerekajo o tem, kaj nam lahko pomenijo požirki prave kave. Pitje kave lahko celo v majhnih količinah povzroči odvisnost, ki pa ni takšna kot odvisnost od drog, sta v raziskavi, ki so jo predstavili na zdravniškem srečanju v Parizu, ugotovila zdravnika z univerze v Nancyju v Franciji. Kofein zmanjšuje občutek utrujenosti, žalosti in naveličanosti ter povečuje voljo do dela, zato se izboljšajo rezultati pri intelektualnem delu, na primer branju, in učinki. Strokovnjaki menijo, da so učinki kofeina bolj kot od količine odvisni od osebnosti posameznika. Pri zelo impulzivnih ljudeh kofein spodbuja pomanjkanje besed, ki se med seboj rimajo, hkrati pa zmanjšuje možnost asociativnega mišljenja. Vpliv kofeina je odvisen tudi od tega, ali je oseba introvertirana ali ekstrovertirana. Pri prvih se hitrost in natančnost pomnjenja povečata že pri majhnih količinah popite kave, pri drugih pa ne glede na količino popite kave. Delovanje ■J IL I 3 Čipka postaja i»ep<^rešyiv del ženske garderobe, pojavlja pa se na najbo^ nenavadnih delih ohladi. Najdemo jo ne le na bluzah, ovratnikih ali rokavih, temveč so čipkasti tudi polo-veiji, krila, nogavice, čepice. Strogo eleganco črne čipke lahko omilimo z vsakdanjim džinsom, povsem običajen sako pa romantično poživimo s čipkasto manšeto v Mozartovem stihi. kofeina je odvisno tudi od spola in hormonov. Drug! pozitivni učinki kofeina so povečanje budnosti, predvsem po obrokih, izboljšanje vidnih zaznav, vozniki zato hitreje opazijo prometne znake, skrajša pa se tudi zavorni čas. Toda kofein lahko povzroči tresenje rok, v velikih količinah pa potencira učinke alkohola. To ne velja za majhne količine, saj zavira psihomotorične motnje, ki jih povzroči alkohol. Strokovnjaki si Se niso edini, ali obstaja tako imenovana toleranca organizma do kofeina, to je, ali bi prišlo do enakih učinkov, če bi količine kave sproti povečevali. Odvisnost lahko povzročita že dve skodelici kave dnevno, vendar je precej omejena. Tako Človek, ki je navajen piti kavo, ob pomanjkanju le-te postaja utrujen, apatičen, zaspan, povečata se občutek strahu in napetost v mišicah, lahko pride tudi do bruhanja. Takoj po zaužitju kave ti simptomi izginejo. 1 Čokolada t ni greh želja po čokoladi je marsikdaj neustavljiva. Najprej si jo privoščimo, košček za koščkom, nato pa obžalujemo, da smo se spet pregrešili. Toda čo- ' I kolada ni greh. Telo jo I potrebuje - tako zatrjuje ameriška znanstvenica profesorica Debra Water-hause. Če nam grozi stres, nas sladkarije pomirijo in uravnovesijo, saj pospešujejo izločanje možganske učinkovine serotonin. Maščoba ima enak učinek pri drugih možgan- : skih učinkovinah, endorfi- F nih, ki dajejo energijo in ■ dvigajo razpoloženje. • Čokolada prestavlja idealno kombinacijo slad-koraja in maščobe - vsakega 50 odstotkov. Najboljša možnost, da se na hitro odzovemo na občutek lakote in da telesu damo energijo, ki jo potrebuje, je, da si privoščimo košček Čokolade. Toda pri tem nikar ne pretiravajmo. stran 12 vestnik, 9. februarja 19951 podlistki Sodalnomedicinska podoba nekaterih prekmurskih vasi 23. 6. 1993-2. 9. 1993 6.500 km s kolesom v 30. letih [ Prim. dr. Zadravec Največji kmet ima 30 oralov zemlje. 20-25 oralov ima 6 kmetov, 15-20 oralov 10 družin, 10-15 oralov 15 družin, 5-10 oralov 20 družin, manj kot 5 oralov imajo drugi. Dosti družin je, ki imajo po 2 orala agrarne zemije. Pred 50 leti je bilo v vasi 10-15 hiš. štev. Cena enega orala zemlje danes 4000-6000 din, kvaliteta tu boljša kot v lendavskem srezu. Od kulturnih rastlin uspevajo pšenica, rž, koruza, krompir, proso, ajda, repa. Ljudje to uporabijo bolj za domače potrebe. Živinoreja; vsaka družina ima po dve kravi, bogatejši 3-4, 16 družin ima po 2 konja, največ za poljsko delo. Živinoreja, prašičereja, perutninarstvo: gosi srednje razvito. Večkrat kaka nalezljiva bolezen precej zmanjša število živine. Živinozdravnika redko vabijo, največkrat se najdejo na vasi ljudje, ki poznajo zdravilo za živino, V vasi so srednje dobri gospodarji, Redke so družine, ki imajo vinograde, in to največ na Štajerskem, Vas ima gozdove: Listnate (stelja) za domačo uporabo, nekaj tudi za prodajo. Težak zasluži na dan 10.- do 15.- din s hrano, primerno delu. Izseljenstvo: Francija 5, Nemdja 10, sezonsko delo 1. Obrtništvo: 1 kovač, 1 mizar, 1 krojač, 1 čevljar in 1 šivilja. Podkavanje konja, samo delo se računa 40,- din. Krojač prosi za šivanje obleke 150.- din. Škornji stanejo do 300,- din. Nov voz, ki nosi do 2000kg, stane 4,000,- do 5,000,- din (kovaško delo do 1,000,-din, kolarsko delo 800 do 1.000,- din. Tretjina družin je zadolženih zaradi izplačevanja dote, nakupa zemlje in gospodarskih popravil. Zadolžene so pri posojilnici in medsebojno, največ brezobrestno. Povprečno ima vsaka družina po 6 otrok, razen luteranov. ki imajo 1-2. Luteranskih družin je ena tretjina. (Dalje glej o tem Križevce), Zemlje pri dediščini ne delijo, M ženitvi so primarnega pomena materialna sredstva kot skoraj povsod. Žena je možu podrejena. Prevladujejo zidane hiše, krite z opeko, druge so lesene pokrite s slamo. Oboje so postavljene v ključ. V veliki večini so hiše z dvema sobama. Večinoma je v sobah lesen pod, redko cement ali ilovnata tla. Za veččlansko družino so stanovanja premajhna, ne ustrezajo higienskim predpisom: so nizko zidana, sorazmerno z majhnimi okni. Snage po sobah ne cenijo dovolj. Gospodarska poslopja so premajhna in preslaba. Za proSčenje se navadno sobe prebelijo, ker niso poslikane, kot je to sploh lepa redkost po Ptek-muiju. Velikost dvorišč je pač taka, kakršen je posestnik, krči se pa vsak zaradi pomanjkanja zemlje. Naravna gnojišča imajo največ svoj prostor na dvorišču, umetno gnojišče je tu samo 1, Stranišča so več ah manj nehigienična, ena družina je brez stranišča. Vodnjaki imajo svoje mesto na dvorišču, navadno v enaki razdalji od kuhinje in hleva ali bližje hlevu. So v primerni oddaljenosti {15-20m) od gnojišča. Prevladujejo vodnjaki na črpalko, drugi so odprti na ključ. Globina vodnjakov je 4-5m, voda je bolj mehka. Ob deževju so nižje stoječi studenci polni vode. Tudi sadjarstvo v tej vasi precej lepo uspeva; prodajnih sort ni. vse se povečini uporabi doma. 10 po Evropi Sergej Kaučevič 13.1 Kvaliteta hrane se ravna po premoženju. Revnejšim zmanjkuje kruha spomladi. Premožnejši kuhajo največkrat trikrat na dan, drugi zjutraj in zvečer. Zadržuje jih delo ali pomanjkanje. Kar se tiče obleke in perila, so ljudje precej zakrpani, vendar pa še kolikor toliko gledajo na snago, čeprav jim v pogostih primerih primanjkuje perila in obleke. Poleti so kmetje kot povsod navadno bosi, pozimi pa nosijo poleg čevljev tudi škornje. Zdravstvene razmere so Se razmeroma ugodne. Za jetiko umre letno po eden, malarije in griže ni, da vica se pojavlja v manjši meri, Trahom je manj razširjen. Precej je revmatizma. Opojne pijače uživajo zmerno. Pretepov med fanti ni. Nezakonskih otrok je malo. V vasi so trije čebelarji. Obstoja samo gasilsko društvo. Nekoliko je razvito tihotapstvo: saharin, kamenčki za vžigalnike, karte. V vraže še verujejo starejši, mlajši so naprednejši. Otroci katoliških družin hodijo v Solo v Krog, 2km. otroci evang, pa na Tišino. Po pouku so otroci zaposleni pri kmečkem letu. Umrljivost dojenčkov je sorazmerno še precej majhna. Vas ima kapelico in pokopališče. Obdelava zemlje je slaba: primanjkuje gnoja. Krma je tu bolj kisla. Pred hišo so brajde, za hišo so navadno sadovnjaki. rrie Ve Tišina je idilična, ravenska, obcestna vas, sredi drevja ob banovinski cesti, ki vodi od Murske Sobote skozi Tišino na Petanjce in čez Muro na Štajersko. V Murski Soboti so stez, sodišče, davčna uprava, zdravnik, oddelek finančne kontrole - 7,5 km. Žandarmerijska postaja, občina in župnišče so na Tišini. Pošta, telegraf in telefon so v 2,5km oddaljenih Rankovcih. Vas je dolga l,5km. Prirodne razmere: kulturna zemlja je peščeno-ilov-nata naplavina. Skozi vas teče potok MokoŠ, ki se nikdar ne posuši in nikdar ne prestopa svojih bregov. Do Mure je pol ure hoda, leta 1916 je poplavila večje komplekse zemlje in naredila občutno škodo. Močvirij ni. Vas ima izrazito kontinentalno podnebje, na katerega nima Mura nobenega vpliva, Leto za letom se vrstijo vroča ter suha poletja in dolge ostre meglene zime, prehodi so nagli. Lepo vreme prinese mesec marc, delo se konča na polju okrog 1. novembra. Toča se redko pojavlja in samo lokalno. Opasnih vetrov ni, le sever in jug; Zgodovina: O postanku vasi je malo znanega. Na severuzahodnem delu vasi so našli sledove prazgodovinskih selišč. Ob času turških navalov je vas precej trpela. V 17. stoletju se je v kraju zelo razširil protestantizem. Župna cerkev spada med najstarejše prekmurske cerkve. Prvotna romarska cerkev je bila zgrajena v 11, ali 12. stoletju, konec 14. stoletja so jo povečali. V začetku 20. stoletja jo je dr. Ivanoczy popolnoma prenovil. Začetki župnije segajo že v 13. (Nadaljevanje prihodnjič) Najraje sva se jih ogibala, kar pa sva že morala opraviti z njimi, sva opravila hitro, z veliko nezaupanja. Po odhodu iz trgovine sva kar nekajkrat preštela denar in izračunavala, ali so naju zopet ogoljufali. Mogoče sva prav zaradi takšnih malenkosti njihovo prestolnico Rigo obšta kar po obvoznici, Latvijski kriminal v Latviji sva imela priložnost videti tudi avtomafijo. Ti nepridipravi kradejo avtomobile največ po Nemčiji in Nizozemski, nato pa jih po skrivnostnih kanalih tihotapijo v domovino. Večkrat sva jih videla, ko so v konvojih od deset do petnajst avtomobilov divjali po cesti. Latvijska policija se zanje ne zmeni kaj dosti, Takšen avto lahko za primeren denar kupite na osamljenih parkiriščih kolhozov ali celo na tržnici. Med najinim kratkim bivanjem v tej deželi sva opazila, da se naju prav tako kot v Estoniji ljudje bojijo. Vzrok za to je najbrž treba iskati v socialistični blaznosti, ki je dolga desetletja pustošila tod okoli. Zaradi majhnosti države in kratkega časa .preživetega v njej' je negativen vtis ostal, čeprav sem skoraj prepričan, da vse le ni tako slabo, kot se nama je zdelo. Večinoma sva se vozila ob Baltiku, Veter nama je nagajal, po drugi strani pa naju je priganjalo domotožje, da sva z brata vso trmo, napela vse mišice in kolesarila izredno hitro. Na »firungi« sva se menjavala vsakih deset kilometrov, tako da je tisti od zadaj manj trpel in se pripravljal na naslednja izmeno. Sčasoma sva se tako navadila bolečin v nogah, da sva tudi, ko je veter na trenutke popustil, gonila z enako silo, samo daje šlo takrat hitreje. Že sva se bližala zadnji od treh baltskih državic, V Bauski, zadnjem latvijskem mestecu, sva si privoščila kratek počitek, iskala sva razglednice ali pa vsaj kakšno znamko, za spomin. Na avtomoPii-ske nalepke nisva mogla računati, Niso jih imeli, zato sva poiskala pošto. Za »vodiča« se nama je ponudil neki klošar. Bil je ves razcapan. Njegova hoja je spominjala na hojo notredamskega zvonarja. Revma ga je že pošteno riačeia. Na ■ f »< It i* j ' * , * Notranjost pravoslavne cerkve obrazu je imel veliko ran. Rana na zlomljenem nosu je bila stara komaj nekaj dni. Zob spredaj ni imel. Njegovo iznakaženo glavo so »krasili« dolgi mastni lasje, ki so bili zlepljeni s krvjo. Ubogi možakar je imel težko življenje, vendar je bil pošten. Kazal nama je bližnjico do pošte. Hodili smo po čedalje ožjih in temačnej-Ših ulicah. Možakarju sva se lepo zahvalila In se odpeljala nazaj na glavno cesto. Tekel je za nama in naju prepričeval, da je to najbližja pot. Poudarjal je, da nama noče nič žalega, da je pošten in da ni kriv za svoj videz. Nisva mu verjela. Pošto sva sama našla čez nekaj minut in ugotovila, da je imel prav, njegova pot je bila res najbližja. Naredila sva mu krivico, ki se ni dala popraviti, saj ga nisva nikoli več videla. Zanima me, Če je sploh preživel zimo? Že sva se bližala zadnji Izmed treh mladih baltskih državic. Z velikim zanimanjem sva prikolesarila do latvijsko-litovske meje. Na srečo je vse potekalo mnogo lepše, če izvzamemo gnečo. Zelo nama je odleglo, ko so naju spustili v Litvo z vsem denarjem, kar sva ga imela. S cariniki nisva imela težav, le ob mojo brado so se spotaknili, saj je na sliki v potnem listu nimam. Pustil sem si jo rasti predvsem iz radovednosti, nekaj ma- : lega pa je bila kriva tudi lenoba. ! Ker so nama zaloge hrane po- t šle, sva pospešeno iskala trgo- 11 o vino. Žal je bil mejni prehod njiv, tako da sva do prve trgovin kolesarila dobrih trideset kil^ _ trov. Končno sva prispela v Fb«" ' lys, mesto, ki je središče | nega kolhoza, in naletela na trgovino z imenom »Bolšoj mag", zin«. Na srečo je bila, kljub p?*'* uri, odprta, tako da sva brž na cf ■ ‘ menjala nekaj denarja in odbits vanjo. _ I Namesto dobro založenih sva naletela na skoraj prazen pM štor, v katerem je bilo le na ne*« makaronov, riža, sladkorja, zerv, rib in klobas. Zdela se je razmetana, saj je bila pregrajena z vozički, ki sva jih J*, rala premikati, da sva sploh prišla do izdelkov. Trgovke so t®’ nale vik in krik. Kmalu nama r postalo jasno, da to ni samoF\ strežnica in da moraš za stvar, ki ji sploh ne veš ime" motiti zdolgočaseno trgovko, W" mesto računalnika uporablja ravnalo na kroglice. Še isti dan je Igorjevemu koi^ odpadla gonilka. Tako sva (S stala pred problemom, ki se 3^ je sprva zdel nerešljiv. Uvid^ sva, da je proizvajalec montiral ■-pačen navoj, tako da se je vedno znova odvijala, Čudila se, da je sploh zdržala skorai PJ, tisoč kilometrov, oziroma dva soč, odkar sva jo nazadnje F" jala. Okvaro sva za nekaj dm pravila ne najbolj strokovno, i vendar učinkovito. Nesrečno v Vi luai uciriKUVHO. ■« tico sva zabila z drugo hiai® (Se ' NADA J Ferdo Godina VRNI SE 43 »Žal mi je, da sem ti prišla povedat.« »Ne! Dobro mi hočete.« •Kaj dobro, ko ti pa lahko premalo pomagam.« Nada je utihnila. Nekaj v njej se je spremenilo. Zazdelo se ji je, da se bo treba tudi temu vdati. S sivino svojega življenja se bo morala Še naprej sprijazniti. Potrpeti bo morala vse, kar bo prišlo. Brez pravice bo, brez vsakršne svoje volje. Kadar se je zdaj srečala z Rudijem, je pritisnila na phn, pa naj je bila na traktorju ali v avtomobilu. Kadar pa sta se srečala peš. bi najrašji stekla, saj je imela občutek, da vsak njen korak in vsak gib ob tem opazuje ves svet. Pa vendar se ji je v mislih vračal z nekega oddaljenega sveta, čeprav drugačen kot pa včasih, ko jo je prebudil v življenje, Mora se vračati k njemu, Samo on bi ji la^o povedal, kaj bo z njo. Še bolj je negotova kot takrat, ko sta se srečavala, ko sta se ljubila, noro prepričana, da se tisto ne bo moglo nikoli nehati. A strina je tu, ko Orlovšček počiva, ko je skoraj mrtev. Zganila je v njej svet, ki drsi z nezadržno silo navzdol. »Nič se ne boj,« pravi žilava starka. »Vse bo spet dobro. Morala boš zbrati moči, da boš tudi to prenesla. Prišel bo in bo pozabil na Cafuto, Potem bo morala preteklost biti preteklost.« »Jaz sem na vse pozabila,« se je Nada strgala iz otopelosti, »Ti si kakor angel Gabrijel. V pomoč si nam, kadar te potrebujemo. Prideš, daš vsakemu dobro besedo in greš. Dvoriščnih vrat nikoli ne zapiraš zaradi nas, ki te potrebujemo. Misliš, da tega ne vemo?« Dvoriščnih vrat res ne zapira, zapira pa preklitna vrata. Ni čisto brez napak, vendar pa le ostaja angel Gabrijel. »Težko je tebi vzdržati, ko si mlada in lepa. Vem, ker imam življenje za seboj. Moški te ne morejo pogledati, ne da bi imeli pri tem v mislih greh.« Nada se je nasmehnila. Niso to take težave. Strina pa naprej: »Mirko nosi v sebi nekaj peklenskega. Zastrupil se je z mislijo, da mora biti v Orlovščeku pred drugimi. Pravi norec. Ne on in ne ti nimata od kupov deviz ničesar. Je to življenje?« »Pijva, strina, potem bo bolje, naš grad bo lepši,« se je nasmehnila, prijela steklenico in z glasnim curkom nalivala. Obe, tudi repeča strina, sta težave utapljali v dobri, močni vinski kapljici. Po tem razgovoru, o katerem je bila prepričana, da je za Nado odkritje in da jez njim mnogo opravila, se je počutila, da bi se tudi sama razdajala: »Ne trpiš samo ti, Nada. Tudi mene Bog tepe. Vdovica sem že dolgo, lani pa je umrla za krvnim rakom Romana. Izmed vseh svojih otrok sem jo imela najrajši.« Privrele so ji v oči solze. Z vekami je pogosteje utripala, S mr krila je in je Nado prosila za papirnati robček. »Naša deca so jo dali upepeljiti, kakor je želela. Pisala sem jim, naj kdo prinese pepel domov, da bo pokopana pti meni.« Nado je to o prahu pokojne Romane pretreslo. Ničesar ni mogla reči. Nenadoma je bila v ospredju strinina usoda, ki ni dosti zaostajala za Nadino. Vino je nagnilo obe k temu, da si potožita bolečine. Ne ena ne druga ni pravzaprav videla izhoda. V teh trenutkih, ko se jima je zdelo, da se jima je čas nekoliko ustavil, je zavil s ceste na dvorišče neznan rumen avto. Ko ga je Nada zagledala, kako se je ustavil sredi dvorišča, je potrebovala nekaj trenutkov, da se je iztrgala iz zagrenjenosti. »Nekdo se je pripeljal,« je zašepetala strini in stopila k oknu. Skozi zaveso ni bilo mogoče od zunaj v kuhinjo ničesar opaziti. Strina se je prestrašila, da bi se morala tu s kom srečati zato je bila takoj prt vratih. »Jezus, jaz idem,« je rekla in odšla. Nada se ni odlepila od okna. Skozi zaščitno steklo je v avtomobilu razločila Sonjo, za volanom pa Slavka Tomca, ki je nekoč obljubil, da pride pogledat njen grad. Sicer pa je imela takrat občutek, da je bil pozoren do nje bolj kakor do hiše. Hiša mu je najbrž bila za pretvezo. Prav je, da je prišla z njim Sonja. Hitela je. Steklenico z vinom je dala v omaro, kozarce pa postavila v pomivalno školjko. Vse drugo je bilo na svojem mestu. Najrajši bi ju odpeljala v dnevno sobo. Sonja naj odloči. Ni šla ven na stopnice, ampak ju je počakala v kuhinji. Zunaj se je Tome vedel domače. Pozdravil je Trezo, ki je hitela domov. Z očmi se je ujel na hlevih in svinjakih, v dvodelni garaži pa na čistem traktorju in priljučkih. Se prej, kakor je obrnil svojo pozornost na hišo. Napotil se je po nizki temno zeleni travi proti hlevom. »Poglejmo najprej gospodarsko poslopje. Moje področje,« je menil med hojo. Sonja je šla za njim. Njegova domačnost ji je bila všeč. Odprl je vrata v novi hlev za intenzivno rejo, v katerem je bilo petnajst glav goveje živine. »Živina počiva, počiva. Ni sicer prav, da sva vstopila, ampak to moram pogledati,« Dal je roke v žepe in živino nekaj časa molče opazoval. Potem se je obrnil k Sonji: »Jaz sem hotel nekoč na veterino, Sonja, zato me hlevi privlačijo. Moj oče je bil advokat, zato sem moral tudi jaz na pravo. A sem ga razočaral. Po diplomi sem šel na občino za uradnika in tam sem se spesal s komunizmom. Vedno mi je bilo žal, da sem svinje in zamenjal s politiko. Norec, a ne? - Kam pa se pride skozi vrat^ koncu hleva? Najbrž v svinjak?« Ne da bi čakal, kaj bo rekla Sonja, se je napotil do konca Telički so vstajali. Odprl je vrata in tam še bolj vznemiril svinj^, so mnogo bolj občutljive. Ves zbor se je nejevoljno oglasil s kru™ njem. Ko jih je opazoval, se je Sonji zdelo, da bi se po vsej sil’ počutil domač, sicer pa mu je vse to nepoznani svet, ki ga ne ® rezumeti. Njegovo zanimanje je podobno otroku z računaInikon’-j ga sicer občuduje, a ga ne razume. Res je kmalu z ogledom zadov^^ri svojo površno radovednost, ki je bila bolj nagnjena k temu, da o sebi, kakor pa da dojame Nadino delo. n « ■Nada skrbi za to sama. Mož dela zunaj, v Iraku 'V puščavi dela, madona! In tam je vojna! Devize,. Zato p® jl(l“ vsega hudiča, ker tam vztraja. In vaša sestra vse to zmore?« »Kakor vidite!« r*" »Jaz sem si v življenju vse pokvaril. Najbolj bi najbrž bil sreč«^^ bi postal agronom in bi kaj razumel o živini in o hlevih. Vedn?.*# prišel v življenju samo na pol poti. Prave, trdne volje nisem im«*’ j* bi se očetu uprl in pozneje me je ta moja šibkost tepla. Vedno dal k čemu pregovoriti. To pa je slabo. Nekaj dosežejo samo s trdno voljo, vse drugo izgine. Jaz pa sem z ritjo podrl, kaf 2 rokami naredil.« Tomc je videl skozi Sonjo, da razmišlja o tem, kar je V njem gotovo gleda izobraženega človeka, ki bi bil lahko advokat, velik gospod pred preprostim Človekom. Sonja pa zume čisto, v čem so njegove zmote. Ne razume, kako mU j« mogel v usta pljuvati. V svojem majhnem svetu ne bo nikoli mela, si je mislil, da je v politiki vse mogoče, ne samo da s* drugemu v usta pljuvajo, ampak te zlahka vržejo na cesto ali te po kratki poti pošljejo v krtovo deželo, bi v politiki zaradi nikogar ne peče vest. To je tisto, česar ne bosta ne Sonja in ne haf nikoli razumela. Sonja ni vedela, kaj bi mu odgovorila. Tomcu pa je bilo žitek, ko je ljudi okrog sebe očaral, čeprav se mu je ta užitek, ko je ljudi okrog sebe očaral, čeprav se mu je poslušalcev vedno bolj krčil in mu je zdaj ostal pravzaprav Še zvest poslušalec Kolbl. Čutil je, da je v svoji osamelosti našel in Nadi in tudi babici nov kttog, v katerem bo imel nekoliko ž* voljstva. Največ pa si je obetal pri Dominkovem Danijelu. Ko sta prišla iz hleva, je Tomc obstal pred veliko uto z betou®*^ nosilci in obito z deskami. Take so gradili pri mnogih hišah, kj^i imeli primernega prostora za traktor, še manj pa za priključk^ se skriva v Nadi, v mladi, lepi ženski za njeno molčečo mehk‘’ s polnimi hlevi in mogočno mehanizacijo? »Ste videli, Sonja, da nič ne rjavi? Vražja mora biti ta vaša Lepotica in skrita možača obenem. Ne? Tudi vi ste lepi, a o vas govoril Nadi, ko vas ne bo zraven. Tako je več vredno.« , Sonja je bila počaščena. Ni pričakovala take neposrednosti- „ Šla sta v hišo. Nada je stopila zardela in v zadregi v ) Tomcu je njena zadrega bila vzpodbuda. »Nedelja je čas za počitek. Jaz pa hodim okrog ljudi,« »Nič se ne vznemirjajte. Večer je še daleč.« (Nadaljevanje p n ho' vestnik, 9. februarja 1995 stran 13 kronika Goričkem je spet (za)gorelo Gospodarsko poslopje v plamenih kemTl^^d”"? -------------r----- ~ j" ""“j" Talrn V * pot^gje kot nadvse človekoljubno društvo. .. preisniic tia HAHnen iaa/ta laaa/laci f SBinopomoč, ki jo imajo zlasti na Gorič- močja ob prejsnjič na Hodošu, so tudi ljudje s petrovskega ob-nesreči Antona Kovačeca priskočili na pomoč. ‘»«k. 31. janu-n . okrog 10. ure je nena-aoma izbruhni! nem požar na zida- veljkemDri°b^'’^!j^’” poslopju, ie metrov, ki pa os hf '’ i« f’’ st) T zgorel Še on in ostale zgcl, gole stene. lietip hčerko gozdu, odda-Shk - -- sem bil od do- T “KJrtail teniD d ul r* f "•i «1 t n ir* JL 1------- Takr.; ® sosede na pomoč. K stekel proti domu in pa t* opazil dim, nato gumnuT" je na obtaCainS’*”'" Voz ctr ■ kmečki stiskalnih “ ličkanje koruze, sodi ■ ’ tino- Opečni strop pa bo financiral sam, To se mu je očitno zdelo potrebno posebej poudariti, da ne bi kdo mislil, da bo na račun požara oziroma ljudi, ki bodo pomagali, izboljšal gospodarsko poslopje. Ne! Pomoč ljudi bo samo tolikšna, da bo poslopje spravil v prvotno stanje, torej streha! Nekaj denarja pa bo dobil tudi od zavarovalnice, vendar le za poškodovano zgradbo, ne pa tudi za stroje in kmetijsko orodje, saj ti niso bili posebej zavarovani. Vse Škode pa je za več kot 2.000.000 tolarjev. f - 3' . Sodi, čistilec zrnja, ■ "" vsem tem tik po pa sc — ^'teho , Ničess/^^ '• --------- ------- rešiti, hi4 ]C suSilo meso. ne kakih 150 bal tek na go-podstreSju. Zgo- n POŽARIŠČE - Po dopoldanskem požaru na gospodarskem poslopju Antona Kovačeca iz Šulinec pri Gornjih Petrovcih so ostale gole stene. Pa le za krajši čas, kajti Člani vaške samopomoči iz Sulinec so poskrbeli za les, ljudje iz drugih krajev petrovskega obmoi^a (10 vasi) pa za denar za kritino. - Fotografija: S. S. K V ti IK It tl K h D ' S-K r krito V ostrešje, Krav niJ;? l^^^^^Siti 9 svinj. -i'imeli. '»ko ml .'k: je povedal Anton V® Anton obiskal domačijo zgoreh so ''Se. kar ofi? f^Stirelo pa je skoraj ne delu pa so " pomočniki, ki in-'u' §0'^ zidove C P'’'*’''' opečnimi dal, di ' ^kPdovanec je pove-osthV**' pomoli m denar za kri- Tedaj so vse, kar nosilce V Murski Soboti nov šolski poligon Konec lanskega leta se je ob Noršinski cesti v Murski Soboti začela gradnja novega poligona za bodoče voznike osebnih in drugih vozil. Precejšnjega finančnega zalogaja se je lotil zasebnik Karel Gaber, lastnik trgovine Avto diši in avtošole. Nastal naj bi sodoben šolski in učni center za širše potrebe Pomutja. Načrte za prometno ureditev je izdelal Biro za projektiranje in inženiring Maribor. Sicer pa bodo ob Noršinski cesti zgradili upravni objekt s salonom in servisom za motorna kolesa in prodajalno z rezervnimi deli za avtomobile. Vse to bo na voljo v pritlji^u zgradbe, medtem ko bodo v nadstropju prostori izpitne komisije za celotffo PnimiijrL Površina celotnega zemljišča znaša 2,2 hektarja, vrednost naložbe pa bo 2 milijona mark. Kot smo lahko zvedeli, se je ob načrtovanju šolskega poligona porodila tudi zamisel o gradnji poligona za varno vožnjo. Tako bi lahko ustvarili različne prometne situacije, ki se sicer velikokrat pojavljajo na naših cestah, kot npr. vožnja v dežju, snegu in ledu. Vodni curki bodo predstavljali nekakšne ovire na cesti, posebne plošče pa bodo omogočale podrsavanje vozil v ovinku. Vso potrebno opremo bodo uvozili iz »Sicer so prišli gasilci z mo-torkama iz Šulinec in Neradno-vec in gasilci s cisternama iz Petrovec in Murske Sobote, voda pa je bila tudi v rezervoarju blizu moje domačije, toda tako hitro je gorelo in v eni uri zgorelo, da skoraj ni bilo mogoče ničesar rešiti. Zlasti je naglo gorelo smolnato borovo ostrešje,« je ugotavljal oškodovanec. y skopem poročilu o požaru v Šulincih so na upravi za notranje zadeve zapisali: »Kriminalisti vzrok požara Se ugotavljajo.« Res je, da si Se ni nihče drznil z gotovostjo zatrditi, zapisati, da je vzrok to ali ono, na primer kratek stik na električni inštalaciji. Ostanimo torej pri »ugotovitvi«, da vzrok požara Se ni znan. Zgodilo se je Ob koncu prejšnjega tedna je na slovenskih cestah ugasnilo kar 9 življenj. Zal je tako, da je tudi pri tem delež Pomurcev. V soboto ob 0.30 je lirietni Tomaž C. iz Veržeja med vožnjo z osebnim avtom Zastava 101 v blagem levem ovinku regionalne ceste pri Križevcih pri Ljutomeru zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v voznika kolesa z motorjem Robeta H., starega 19 let, iz Globoke, ki je na kraju nesreče zaradi poškodb umrl. Voznik avta naj bi imel v krvi kar 1.8 promile alkohola. Carinik na mejnem prehodu v Dolgi vasi je v petek v tovornjaku z italijansko registracijo, ki gaje vozil hrvaški državljan, odkril dva slepa potnika; Ukrajinko in Romuna, ki sta nameravala v Slovenijo. Po krajšem uradnem postopku so ju predali madžarskim mejnim organom. Med 22, januarjem in 5, februarjem je nekdo vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo v vasi Kukeč, katere Lastnik je Ludvik Č, Vlomilec je odnesel predvsem posteljnino in nekatere druge predmete, tako da je škode za 120.000 tolarjev. 5. februarja ob 18.10 se je na regionalni cesti zunaj Dolge vasi zgodite prometna nesreča, ker naj bi Franc V. vozil osebni avto po nasprotnem voznem pasu, zato je trčil v osebni avto Alojza P. Domnevni povzročitelj seje hudo poškodoval, voznik Aloj P. in sopotnica Marija P. pa sta dobite lažje poškodbe. Škode na vozilih je za 800.000 tolarjev. V nedeljo, 5. februarja, okrog 19.30 se je Jože G. peljal z osebnim avtom po Lendavski cesti v Murski Soboti. Vozil naj bi z neprilagojeno hitrostjo, zato je na prehodu za pešce trčil v pešca Arpada B., kije dobil posebno hudo telesno poškodbo. Lisica je prav zvila zver ... poje otroška pesem. Da nima svojega »kvartiija« le v brlogu, kaže njen vnovični pojav v Murski Soboti. Prejšnji četrtek, kmalu po 22. uri, so jo odkrili v soboškem parku, potem pa se je za njo zapodil lovec, a se je zvitorepka nekam potuhnila. Glede na to, da je bila zunaj svojega naravnega okolja, je bite stekla in je iskala - žrtev. Hrane najbrž ne, ko pa naj bi je bilo dovolj v naravi, saj se je sneg stopiL Kaj vse se skriva na našem podeželju? Občan iz Turjanec je v domačini prizidku h gospodarskemu poslopju naše! celo bombo iz druge svetovne vojne! Pravilneje ravnal, ker jo je odnesel na oddelek policije v Radencih, kjer je pirotehnik poskrbel za uničenje. Štefan M. se je peljal s kolesom zunaj naselja Lipa in iz neznanega vzroka padel ter se budo poškodoval. Zdravniško pomoč so mu d^ v soboški bolnišnici. Na Hodošu so komajda popravili ostrešje gospodarskega poslopja, kije pogorelo pred nekaj tedni, že spet požar! Z primerjavi s prejšnjim, kjer se Se ne ve, kdo je požigalec oziroma kaj je vzrok za požar, so za sedanjega, ki je bil pri drugi domačiji, ugotovili, da je zagorelo zaradi otroške igre z vžigalicami. Gorečo slamo tn ostrešje so pogasili gasilci Hodoša, Šalovec in Krpiivnika. še en požar na Goričkem! V petek ob 17,30 je zagorela kopica slame ob gospodarskem poslopju Avgusta Gone v Čepineih. Ogenj se je frazjširS tudi na gospodarsko poslopje, a so ga domači in gasilci ukrotili. Vzrok požara še ugotavljajo. V noči s 30. na 31. januar je nekdo vlomil skozi vrata gostišča Muzej v Gornji Radgoni in tako prišel do diskoteke Laser, odkoder je ukradd tehnično opremo, vredno 200.CKM tolarjev. Policisti in kriminlisti za storilcem poizvedujejo. Ponoči 2. februatja je doslej neodkrit nepridiprav odvil predaji kolesi z osebnega avta Zastava 101, last Marije H., ki je bil parkiran na javnem mestu, in tako naredil za 35.000 tolarjev škode. Le kdo naj bi to storilT Policisti ga bodo skušali najti. Avstrije. M. JERŠE Š. SOBOČAN $. S, t r I SESTAVIL MARKO NAPAST ABOAruB I I i;, K j r'; " I / . " 'Či I LETOVIŠČE V ZDA OB REKI HUDSON DEKANOV NAMEST-iNIK NA lUNIVERZI BLODNJAK poljska TISKOVNA Sr JVSTRIJSKI 'HDaTEU (fELK, ,;^i.} HOMERJEV EP O TROJANSKI VOJNI IZMEČEK jtJLKANA MESTO V BRETANJI 9 11^ JJHTHftkh. 6 PREBIVALK MIU JANKO GLAZER 11 5«^i 8 FILMSKA IGRALKA SOMMER INDOSTR. RASTLINA NEMŠKI GOROVJE V SEVEROZAHODNI INDUl pnOOAJNO BLAGO SEŠTEVA. NJE T NASILJE STRAHOVA. NJE ZASTAREL IZRAZ ZA OKRAS LESENA PODLOGA ZA SODE V KLETI KEMIČNA PRVINA, KRHKA KOVINA |SH 1 ARGON Ie®” PEVSKI - 16 |. I' 1 IT I' H 13 grJkibog UUBEZNI PmClLO U RAČUN AMERICIJ JUNAK ' ENEIDE 2 ZAHTEVNOST 'neddim OZEMUE ^NJSKA VITEŠKA »aai VRSTA PELIKANA DEBELA PALICA POGAN ITALIJAN- SKO MO- J 1 'SLOZ-iWfla HAMMAR. 17 KOS TKANINE ZA OVITJE RANE MUSLIMANSKI KLICAR Z MINARETA hjBe lAOOLF) GORA NAD SOČO JI*- X z-: !l VISCON-TUEV FILM STATE DEPARTMENT VARNOSTNI ORL AffA GORA V DOLOM ITiH T vrhovno PAPEŠKO SOOlSČE BOGOMIR MAGAJNA KANADSKI POPEVKAR (PAUL) , '■ “p DEL TENISKE IGRE IGRALKA GLAŽAB 10 ' 5 ŠVICARSKI SLIKAR IN GRAFIK (PAULI BOLEČ IZPUŠČAJ NA USTNI SLUZNICI 3 12 USLUŽBENKA. V EKONO-MATU 3 4 6 6 7 8 9 15 PETER SELLERS OVRATNA vat. t R 5‘. EMILE ZOLA MANJŠA STAVBA V VINOGRADU ČLOVEK, KI -SOVRAŽI ANGLEŽE 10 11 4 12 PES MRHOVINAR ^GR^, 13 14 BEOTUEC, PREBIVALEC AONUE REKLAMNA RISBA ALI NAPIS NA PLATNU ' NADJA rLLER_ DOLG COLU ZA ENEGA PESNIK Šopov DESNI PRITOK SITNICE NA KOSOVU Ll 14 '15 16 17 NAGRADNI RAZPIS Najprej rešite križanko, nato pa prenesite črke iz oštevilčenih polj v spodnje kvadratke, kjer boste ob pravilni rešitvi dobili slovenski pregovor. Pregovor napišite na dopisnico, napišite nanjo še svoj naslov in nam jo pošljite najpozneje do 17. februarja 1995 na naslov: VESTNIK (nagradna križanka), Ul. arh. Novaka 13, 69000 M. Sobota. Za pravilne rešitve razpisu-lemo 6 nagrad: 1. nagrada v vrednosti 8.000 tolarjev 2. nagrada v vrednosti 7.000 tolarjev 3. nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev stran 14 vestnik, 9. februarja 19jiL Prva državna odbojkarska liga Derbi dobila Olimpija v šestnajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski A-ligi je bi! v Ljutomeru derbi kandidatov za drugo mesto med ljubljansko Olimpijo in domadm Ljutomerom. V razburljivem srečanju so Ljutomerčani zamudili priložnost za zmago, čeprav so nastopili brez poškodovanega Berlota, Zmagala je Olimpija z 2:3 (15:10, 11:15, 15:11, 8:15, 11:15). ^Dtomer; Skrobar, Kavnik, Marič, Savič, Rajnar, Šiftar, Grut, Belec, Šumak ia Zidar. Odbojkaiji Vigrosa Pomuija pa so v Murski Soboti po pričakovanju premagali zadnji Fi Prom iz Žirovnice s 3:0 (15:4, 16:14, 15:8), V ekipi Vigrosa Pomutja sta tokrat dobila priložnost igranja mlada Prša in Keree, medtem ko sta trener Vukovič in Kerapa sedela na klopi. Sobočasni so si namreč že zagotovili prvo mesto v ligi. Vigros Pomutje: Prša, Kempa, Keree, Novak, Vukovič, Topovšek, Poredoš, Fujs. V soboto bodo igrali v Murski Soboti pomurski derbi med Ljutomerom in Vtgrosom P1 i : , J”’ ' I . v Mariboru in po Stiriumi vroči razpravi z glasovanjem s petimi za in dvema vzdržanima glasovoma odločil, da se drugi dvoboj superfinala, ki bi moral biti v Murski Soboti, registrira s 36:0 za Mursko Soboto. Tako so rokoborci Murske Sobote ponovno postali državni ekipni prvaki. Razglasitev državnega prvaka in podelitev pokala in medalj bo 11. marca 1995 v telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti na mednarodnem mladinskem rokoborskem turnirju. Rokoborska zveza Slovenije ji je namreč zaupala organizacijo enega največjih mednarodnih mladinskih turnirjev in edinega v Sloveniji, ki je v koledarju FILE. Ob tej priliki bo v Murski Soboti tudi mednarodni sodniški seminar. Osvojitev naslova ekipnega državnega prvaka je za Rokoborci Murske Sobote, državni ekipni prvaki. Stojijo od leve: Podlesek, Bačič, Vogrinec (trener), Vukan, Horvat, Mešiček, Kočar, Kuhar, Zec in Godvajs. Fotografija; N. Johnov Nogomet Strelstvo soboške rokoborce lep uspeh, hkrati pa rezultat trdega dela v dokaj skromnih razmerah. (FM) Beltinci ; Dubrovnik 2:0 Vodi Maijan Balažič v pomurski strelski ligi je bilo na sporedu 7. kolo. Rezultati - Jovo Jurkovič ; Elrad 920:956, Ljutomer : MDSP 866:824, Črenšovci : Dolina 969:928, Gančani : Varstroj 986:896 in SCT : Tišina 972:970. Med V prijateljski tekmi so Beltinci posamezniki vodi Marjan Balažič (Gančani) z 2430 krogi pred Milanom v Medulmu, kjer so na pripravh, Harijem (Gančani), 2361, in Jankom Kuzmo (SCT), 2338 kroeov. (ŠB) premagali moštvo Dubrovnika. Strelca golov sta bila Herceg in Škaper. Beltinčani so tudi tokrat prikazali lepo igro. Triestina : Mura 4:0 v prvi prijateljski mednarodni nogometni tekmi na pripravah v Ankaranu je moštvo Triestine v Trstu premagalo soboško Muro z visokim rezultatom. Gostitelji so si visoko zmago zagotovili v prvem polčasu, ko so dosegli tri gole. Mura' (Gajser) je zgrešila enajstmetrovko. Mura; Tabor 8:2 Nogometaši Mure so gostovali v Sežani in v prijateljski tekmi premagali Tabor. Strelci golov: Do- Harijem (Gančani), 2361, in Jankom Kuzmo (SCT), 2338 krogov. (ŠB) Zlata puščica Balažiču Na občinskem tekmovanju v streljanju z zračno puško za zlato puščico v Murski Soboti je sodelovalo 33 tekmovalcev. Zmagal je Marjan Balažič (Gančani) s 517 krogi pred Milanom Kreftom (Pomurka), 514, Simonom negarjem, 512, Miroslavom Zeikom (oba Tišina), 507, in Janezom Horvatom (SCT), 499 krogov. Odbojkarski pokal----------------------------- Zmaga Salonita Anhovo v prvi polfinalni tekmi za poka! Odbojkarske zveze Slovenije je Salonit Anhovo ii Kanala v Murski Soboti premagal domači Vigros Pomurje s 3:1 (10:15,13:9,15:8,15:13). Sobočani so dobro igrali v prvem nizu, ki so ga tudi dobili, ter v končnici četrtega niza, saj so gostje izkoristili šele 13 sklepno žogo. Kegljanje-------------------------------------------- Zmaga Radenske v 12. kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Radenska v gosteh premagala Domžale s 6:2 (4938:4834). Zmage za Radensko so minko 2, Topič, Breznik, Gajser, dosegli: Steržaj 888, Kovačič 870, Mundjar829 in Kos 811 podrtih kegljev. Baranja, Džafič in Štampfer. “ “ ............... Črenšovci : Turnišče 1:1 v prijateljski tekmi sta se moštvo Črenšovec, vodeče moštvo v prvi lendavski občinski ligi, in drugoligaš Turnišče v ČrenSovcih razšla z neodločenim izidom Tekmovala pa sta Se Drvarič 776 in Marinič 764 podrtih kegljev. (M. Štiblar) Mijo Vukovič- trener in igralec Vigrosa Osvojiti drugo mesto Tekma je bila odigrana na pomožnem igrišču, tako da ni bilo mogoče razviti prave igre. Strelca golov sta bila: Lacko (Turnišče) in Donko (Črenšovci). Na sedmih zimskih mladinskih športnih igrah Alpe-Jadran, ki so bile v Švid. sta v slovenski reprezentanci nastopila tudi Sobočana Mitja Horvat in Miran Solar ter v dvojicah osvojila bronasto medaljo. Med Beltrans posamezniki je bil Horvat med šestnajsterico. (M. U.) uviuiuio Po odhodu Jurija Čopija iz Murske Sobote je trenerske posle pri odbojkarskem klubu Vigros Pomutje prevzel igralec Mijo Vukovič. Gre za enega najboljših igralcev pri nas, ki ima že tudi bogate izkušnje, saj se je z odbojko začel ukvarjati leta 1977 v Borovu, Svojo odbojkarsko kariero pa je nadaljeval pri Železničarju v Osijeku, Ini Košarka Visoka zmaga Pomuija v tretjem kolu drugega kroga tekmovanja za razvrstitev od 7. do 12. mesta v prvi slovenski košarkarski ligi je ekipa Pomurja v Murski Soboti visoko s 96:55 (43:36) premagala Sežano in tretjič zapored zmagala, v prvem polčasu so košarkarice Sežane igrale zelo dobro, saj so za Sobočan k ami zaostajale samo eno točko (29:28). V drugem polčasu pa je bilo Pomurje vehko boljše od gostij in si zagotovilo visoko vodstvo, ki je omogočilo, da so v nadaljevanju lahko zaigrale vse igralke. Strelke; Cer 19 (0:2), Horvat 2, Drožina 11 (1:4), Kolar 4, Pušenjak 4 (0:2), Sokolan 28 (10:11), Ori 2, Novak 13 (3:5) in Kar 13 (0:4). V prihodnjem kolu SobČanke gostujejo pri ekipi ŠD Šentvid v Ljubljani. : Starše 2:1 v prijateljski tekmi so nogometaši Beltransa iz Veržeja premagali Starše. Člana tretje državne lige z 2:1. Strelca za Beltrans sta bila Stojko in Makoter. V moštvu Beltransa je prvič nastopil Makoter, ki je prišel iz Ljutomera. (NŠ) Kasaški šport Charlie Somolli drugi Na mednarodni kasaški dirki Februarska nagrada na Dunaju sta zasedla Marko Slavič mlajši iz Ključarovec in ameriški žrebec Charlie Somolli na 1740 m dolgi progi odlično drugo mesto s kilometrskim časom 1:17,5. V dirki članov dunajskega kasaškega kluba amaterjev pa je zasedel Marko Slavič z Albatrosom na 1800m dolgi progi peto mesto s kilometrskim časom 1:19,6. Mali nogomet Zmaga OŠ Beltinci v telovadnici soboške tretje osnovne šole je bilo tekmovanje osnovnih šol nekdanje soboške občine v malem nogometu. Med štirimi sektorskimi zmagovalci so Sisku in Salonitu v Kanalu, odkoder je prišel v Mursko Soboto. - Biti igralec in trener gotova ni lahko? »Prav imate. Štiri leta sem bil ' igralec in trener pri odbojkarskem klubu Borovo in vem, da je to velika obremenitev, saj je večji del bremena tako na treningu kot na tekmah na meni. Pripraviti se moraš na trening in si prizadevati, da ga tako, kot si si ga zamislil, tudi izpelješ. Prav tako moraš igrati zbrano in misliti tudi na druge igralce, da bodo dobro igrali. Toda klub se je znašel v nezavidljivem polažaju in ponudili so mi, da prevzamem tudi trenerske posle do konca te tekmovalne sezone.« - Vigros si je ze zagotovil prvo mesto v prvi državni A-ligi. Kljub temu pa mladi igralci v glavnem sedijo na klopi. Zakaj? »Prvo mesto smo si zagotovili Sele I zmago nad Kamnikom. Potem pa smo igrali prvo polfinalno dardnim moštvom. V naslednjih prvenstvenih tekmah pa bomo dali priložnost igranja vsem igralcem,« - Kaj pa si obetate od končnice prvenstva? imeli največ uspeha nogometaši OŠ Beltinci, ki so brez poraza zasedli prvo mesto. Vrstni red: 1. OŠ . „ . . Beltinci 6, 2. OŠ I MS 4, 3. OŠ tekmo slovenskega odbojkarskega Šalovci 2 in 4. OŠ Sv. Jurij brez pokala s Salonitom, kjer bi lahko kaj iztržili. Zato smo igrali s stan- Kegljanje---- Poraza Lendavčanov V 9. kolu prvenstva v ilrf|)ifl žavni ženski kegljaški ligi vili«fS Krilato kolo iz Maribora [ 3 f' galo Nafto iz Lendave s ■ (2211:2127), Za Nafto sta zniaP! M, Varga s 391 in podrtih kegljev. Tekmovale P*’ Se: Ščapova 359, Žalikova350,.»» ničeva 346, Kermanova 160 J.1 Varga 161 podrtih kegljev. ■■ V 9. kolu prvenstva v pri'',®'^ borski moški kegljaški ligi J®'. j kiavž v Lendavi premagal , s 5:3 (4793:4764), Za Nafto \ zmagali: Žalik 814, Radakovii!^ in FelSo 769 podrtih kegljev movali pa so še; Levačič 820. dj vat 786, Matko 396 in Kopinja^ podrtih kegljev. (M. Žalik) PKL - moški Rezultati -11. kolol Claudia shop: Maraton Sobota vet, : Sebeborci Ljutomer Petrovci ; Lindau vet. : Lindau ml. Sobota vat, 11 11 Claudia shop Maraton Petrovci Ljutomer Sebeborci 11 11 11 11 11 Lindau vet. 11 Lindau ml. 11 8 8 7 4 4 1 1 d eeii 63:*; 83^ 0 623:588** '( 3 791:6^,.i 4 841:72L 7 735:72J,| 7 655:71 10 622:953 M Sah______ Občinsko prvenstvo Na soboški tretji osnovni sv-^ bilo občinsko ekipno prvensp^j novnih šol v Šahu. Rezultati),, dečki: 1. OŠ III MS 17,2. 03^ Jurij 15, 3. OŠ n MS 13 toČ^ deklice: 1, OŠ Tišina 2 in 2-MS brez točke; st. dečki: T j Beltinci 13, 2. OŠ Bakovci "L, OŠ Petrovci 9 točk; st. delsU*^ OŠ Beltinci 5, 2. OŠ IH MS OŠ Bogojina 2 točki. Števanečeva tre^a v Koszegu na Madžarskem^ mednarodni mladinski turnir. Med 40 Sahisti in so sodelovali tudi pomurski valci in dosegli solidne Najbolje se je odrezala Lea nec (Radenska-Pomgrad), mladinkah s 5 točkami Te"- ' tretje mesto. (J. Gerenčer) Karate _ 1 Zadravčeva tretja Na odpnem mednarodneJAjiii movanju Pohorskega I v karateju so sodelovali iz Hrvaške, Madžarske j nije. V katah je ZadravČ®*’^ sedla tretje, Husarjeva (dt* ijj ska Sobota) pa peto mesto j-bah je ekipa Radenec iase“’ trto mesto. (DS) Tečaj karateja Z klub Mura Keu "Lj* žira začetni tečaj karateja v f Karate 11. februarja 1995, ob v športni dvorani OS soboti. Vpisujejo dečke i” * od 6. leta starosti. Judo____________ Mazouzi peti . k ITAtUjVlUll jr V Slovenski Bistrici žavno člansko prvenstvo * Med 96 tekmovalci iz 19 sodelovali tudi Sobočani. med njimi je bil Mazouž'-^ v kat. do 78 kg zasedel Keree (78 kg) in Kos (86 kg) sedma. (TK) »Tekma s Salonitom je poka- Rokomet zala, da imamo možnosti za osvoji- tev drugega mesta, kar si želimo. Zato smo sedaj okrepili treninge in se pripravljamo na sklepni del tekmovanja. Če bomo igrali dovolj zavzeto in z malo Športne sreče, bi lahko dosegli željeni cilj. Mislim, da je drugo mesto največ, kar lahko doseže to moštvo. Ža kaj več pa nam manjka eti dober igralec. Sicer pa smo si že zagotovili sodelovanje na evropskem pokalnem tekmovanju.« (FM) Zmaga Zaradi preložene tekme druge državne J metne lige med Pomurko J Ijem so Bakovčani teljsko tekmo s hrvaških' gašem Ekolom Ivančičo ih r 2 31:21. Najboljša strehi murki sta bila: Skraban S ‘ 7. \ I februarja 1995 stran 15 šport i dj' Ut ki I« A »j n ik •ek it Jit s 1^ H it' |t' it 'i i« ■6' ti' t? J' J .! t |l iC t J 4 Š j r 1 t' t f r ] I 4 Nogomet Nove okrepitve Mure lOort liga« je prišlo v zinsketn od- 90 zaiu.cia"- I sprememb pri soboškem prvoligašu Mari. Klub (ItiidiiF 'iii -fozrttr {Maribor Branik), Boštjan Ralkovič (»d Matjan Žekš, Franc Krančič in Simon Baranja Allb~iS^ ist Smajan Cen« (Bakovci), Prišli pa so: Haris Egj, J Mamnffr, Janez Kardoš. Marian Dominko in Nogomet Seminar za sodnike Dvoranski hokej Namizni tenis --------^Rfvr, Janez Kardoš, Matjan Dominko in Tokrat vam predstavljamo Murine itove okrepitve. Haris Alihodžič, 26 let. Z nogometom se je začel ukvarjati pri Železničarju v Sarajevu, Potem je igral za Svobodo iz Ljubljane, Sportklub in Admiro z Dunaja in Antalvjo iz Turčije. Je obrambni igralec, ki naj bi nadomestil Iliča. V Mursko Soboto je prišel, ker želi pomagati Muri pri dosegu načrtovanih ciljev, to je uvrstitev na evropsko tekmovanje. Meni, da ima Mura vse možnosri, da zmaga na pokalnem tekmovanju, v prvenstvu pa, da se uvrsti med prva tri moštva, Miro Slampfer, 22 let. Izhaja iz Nogometnega kluba Izola, kjer se je uveljavil kot zelo nadarjen nogometaš. Zlasti je dobro igral v jesenskem delu prvenstva. V Mursko Soboto je prišel, ker vidi večjo možnost uveljavitve, kot Jo je imel v Izoli. V novem okolju se dobro počuti in pričakuje, da s svojimi igrami ne bo rajžjčaral. Meni, da ima Mura vse možnosti, da zmaga v slovenskem pokalu ter da v državnem prvenstvu pristane med prvimi tremi mc^tvi. Matjan Dominko, 25 let. Kot otrok se je z nogometom začel ukvarjati pri Nogometnem klubu Turnišče, kjer je več let uspešno igral. Zaradi želje po večji uveljavitvi se je odločil, da preide k Nogometnemu klubu Mura. Veselje, da sta se vodstvi nogometnih klubov Turnišče in Mure znali dogovoriti o njegovem prehodu k Muri, za kar se jima zahvaljuje. Meni, da bo Mura pokalni prvak Slovenije in da bo na državnem prvenstvu med drugim in Četrtim mestom. Emir Džalič, 23 let. Nogometno šolo je končal pri celjskem Kladivarju, kjer je igral v vseh selekcijah. Ker je talentirani nogometaš, je zelo mlad prišel v prvo nreStvo. Potem ga je pot zanesla v Beltince, kjer je nekaj časa i^l za tamkajšnjega prvoligaša. Nazadnje pa Je bil član Nogometnega kluba Rudar iz Velenja. Kaže, da ga je ljubezen preveč navezala na Prekmurje, zato se Je kmalu vrnil k nogometnemu klubu Mura, kjer se želi uveljaviti. Janez Kardtra, 29 let. Že pred leti je igral pri soboški Muti, kjer se je tudi uveljavil kot sriine v I. bile Na je ogledalo sn. Lendava' 't&l- J 'ČUff airlr« 2,600 leta mo-me- I iz Prva zmaga Slovenije v Budimpešti na Madžarskem je bil drugi mednarodni turnir v dvoranskem hokeju za memorial Imreja Losoncija. Na turnirju je sodelovalo pet reprezentanc: Hrvaška, Madžarska, Slovaška, Romunija in Slovenija. Prvič je sodelovala reprezentanca Romunije. Slovensko repri v glavnem sestavljali pomurski hokejisti: Kuzma, Durič, Skl rezentanco so r ^laruciti acotavijait pviuuioikj iivJLpji^ii. auiuia, uuin, jkrilec, Puhan, Fajs in Šparaš iz Triglava Predanovci ter Maučec, Toplak in Forjan iz Leka Lipovci. Selektor reprezentance je bil Aleksander Šeruga, trenerja Matija Forjan in Štefan Škerlak, vodja reprezentance pa Stefan Vučak. Zelo pomlajena slovenska reprezenatnca je premagala Romunijo $ 7:2 in prvič zmagala v svobodni Sloveniji. Druge reprezentance pa so bile za naše premočne, saj so zmagale z visokimi rezultati: Madžarska s 16:3, Hrvaška z 11:3 in Slovaška z 11:1. V slovenski reprezentanci je bil daleč najboljši strelec Franc Maučec (Lek, Lipovci), saj je dosegel 9 golov, od tega 7 na srečanju z Romunijo. Sicer pa Je Slovenija prikazala najboljšo igro na tekmi s Hrvaško, kar še posebno velja za prvi polčas. Vrstni red moštev: 1. Madžarska 7, 2. Hrvaška 7, 3. Slovaška 4, 4. Slovenija 2 in 5. Romunija brez točke. Zmagala soboška ginuiazija Ljutomerska gimnazija je bila organizator pomurskega srednješolskega prvenstva v odbojki za ženske. Med štirimi ekipami je zmagala ekipa soboške gimnazije, ki je v zelo razburljivem srečanju premagala ljutomersko gimnazijo. Zmagale pa so bolj zbrane igralke Janka Hochstateija z 2:1. Vrstni red: 1. Gimnazija Murska Sobota, 2. Gimnazija Ljutomer, 3. Ekonomska šola Murska Sobota, 4. Družboslovna šola Lendava. (T. Ficko) Jože Pušenjak - predsednik KK Pomurje Ob jubileju v prvo državno ligo Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote so uspešno sklenile prvi del tekmovanja v drugi državni košarkarski ligi, saj so brez poraza zasedle prvo mesto. Zelo uspešno pa so štartale tudi v drugem delu tekmovanja za razvrstitev od sedmega do dvanajstega mesta, ki je hkrati kvalifikacija za vstop v prvo državno žensko košarkarsko ligo. Ob tem uspehu in načrtih smo se pogovarjali s predsednik kluba Jožetom Pušenjakom. - Uspehi, ki Jih v zadnjem časa dosegajo košarkarice Pomurja, so razveseljivi. Ali ste Jih pričakovali? »V tekmovalni sezoni 1994/95 smo si v našem klubu zadali nalogo osvojiti prvo ali drugo mesto v drugi državni ženski košarkarski ligi in se uvrstiti v sklepni del tekmovanja, to je za razvrstitev med sedmim in dvanajstim mestom. Zato Je bilo prvo mesto pričakovano. Naša ekipa pod vodstvom trenerja Zlatka Tibauta in Ru-slanda Kovačeva je odlično pripravljena, saj v njej nastopa sedem dobrih igralk; Irena Drožina, Mateja Kar, Ingrid Cer, Suzana Za-dražnik, Natalija Novak, Svetlana Sokolan, Nataša Kolar ter tri kadetinje: Alenka Ori, Nina Pušenjak in Anita Horvat, ki se uspešno vključujejo v tekmovanje.« - Ekipa Pomaija Je u^tešna šfartifla tudi v kvalifikacijah za uvrstitev v prvo državna liga. Kakšne so možnosti Sohačank v nadaljevanju tega tekmovanja? »To tekmovanje smo začeli v starem slogu, saj smo v prvih dveh kolih v gosteh brez težav premagali obe prvoligaški ekipi Slovana in Jerico B. Mislim, da nam ob takšni igri, in če bo ekipa kom- plet na, ne bi smela uiti uvrstitev v prvo državno žensko košarkarsko ligo, kar Je tudi naša velika želja. 2^ vse te uspehe pa ima poleg igralk in vodstva kluba velike zasluge tudi pomursko gospodarstvo, ki nam pri tem pomaga. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje.« — Načrtujete ob morebitni uvrstitvi v prvo državno ligo - temu Ste namreč zelo blizu - okrepitve? »če se uvrstimo v prvo državno ligo, bomo vsekakor morali nekatere stvari profesionalizirati. Razmišljamo pa tudi o nekaterih okrepitvah. Potrebovali bi predvsem krilno igralko, kot je Zora Malacko.« - Kako pa r klubu skrbite za nižje selekcije? »V klubu namenjamo posebno skrb tudi nižjim selekcijam, saj imamo pionirske in kadetsko selekcijo. Da delamo kakovostno, kaže dejstvo, da sta Alenka Ori in Anita Horvat v državni kadetski reprezentanci ter Marina Clišič, Mira Svetina in Tina Fefer v dr- žavni pionirski reprezentanca. Kadetinje, ki Jih trenira Valerija Vo-robjov, so bile v ligaškem tekmovanju Šeste, pionirke pa so pod vodstvom trenerja Ruslanda Kovačeva zasedle peto mesto. Skrbimo pa tudi za najmlajše, saj imamo na vseh treh soboških osnovnih šolah košarkarske krožke, ki jih uspešno vodijo naše nekdanje igralke Jožica Sušeč Katančič, Polona Ivančič in Mojca Bohar.« - Košarkarski kiub Pomurje iz Murske Sobote praznuje letos 25-letnieo delovanja. Kaj pripravljate za to jubilej? »Res je! V aprilu praznuje naš klub 25-letiiico delovanja. NaJlepŠa nagrada ob tem jubileju bi bila uvrstitev v prvo državno košarkarsko ligo. Načrtujemo pa tudi mednarodni ženski koŠarakrski turnir v Murski Soboti, na katerem bodo sodelovale ekipe iz Avstrije, Madžarske in prva ekipa Maribora. Pripravili pa bomo tudi proslavo, na kateri bomo zaslužnim košarkarskim delavcem in igralkam podelili priznanja.« Feri Maučec 91 v MOrOCIKUSriCNE DIRKE V POMURJU Mirko Jelen je dosegel svoje najvetje uspehe m cestnohitrostnih motociklistrčnih dirkah v razredu prikolk. Najuspešnejši je bil na mednarodni cestnohitrostni motociklistični dirki treh dežel Avstrije- Italije-Slovenije v Novi Gorici in na dru^ mednarodni motociklistični dirki v Murski Soboti leta 1967, ko je s sovozačem Vinkom Antoničem zasedel drugi mesti. Na posnetku Jelen In Antonič. sije ogledalo okrog 5,000 ljudi. Najuspešnejši je bil Sobočan Edi Berden, saj je zanesljivo zmagal v razredu 250ccm, hkrati pa prevozil naj hitrejši krog 2 81,3km na uro, Aleš Mrzel je tekmoval z izposojenim motorjem v kategorijah 250ccm in nad 250ccm, v obeh konkurencah pa je bil tretji. Uspešen je bil tudi Černjavič s sovozačem Klanferjem med prikoličarji, saj sta zanesljivo zmagala. Zmagovalci dirk v Lendavi so bili: 50ccm: Seljak (Domžale); 125-175 ccm: ArCan (Celje), Mrzel (Mureka Sobota) je bil tretji; prikolice: Černjavič-Klanfer j “ ' Jelen-AntoniČ Radgona), (Gornja pripravilo leta 1967 drugo me- drepubliSko cestnohitrostno motociklistično dirko, ki je štela za prvenstvo Slovenije in Hrvaške. Sodelovalo je 43 tekmovalcev, med njimi so bili skoraj vsi najboljši. Več uspeha so imeli hrvaški tekmovalci, ki so zasedli večino prvih mest. Najuspešnejša domača tekmovalca sta bila prikoličatja Jele- n-Antonič, ki sta zasedla (Murska Sobota) sta bila druga. Jelen-AntoniČ druga Avto-moto društvo Štefana Kovača iz Murske Sobote je drugo mesto, kar je bil Jelenov največji uspeh. Tretje mesto je pripadlo domačinoma Berdenu in Gaberju. Edi Berden pa je bil izvrsten v razredu 250 ccm, ko je vodil ogorčen boj za prvo mesto S Palikovičem iz Zagreba, vendar mu je v predzadnjem krogu odpovedat motor. Smolo je imel tudi Černjavič, ki je zaradi okvare motorja odstopil že v prvem krogu. Dirke so bile na 2.900 metrov dolgi progi. Zmagovalci v posameznih razredih so bili: 50ccm: Sever (Zagreb); 125ccm: Berne-tič (Koper); 175ccm: Mart (Zagreb); 250ccm: Pahkovič (Zagreb); prikolice: Šnajder--Rogan (Zagreb) pred Jele-n-Antonič (Murska Sobota) in Berden-Gaber (Murska Sobota). Aleš Mrzel, ki je tudi v letu 1967 postal državni prvak v razredu 250ccm, se na dirki ni proslavil. Prva mednarodna dirka za Nagrado Pomuga Po več letih uspešnega organiziranja cestnohitrostnih motociklističnih dirk je pripravilo Avto-moto društvo Stefana Kovača leta 1968 na 2.888 metrov dolgi krožni progi in pod pokroviteljstvom vseh štirih pomurskih občin prvo dirko za nagrado Pomurja. Na dirki, ki je bila ena najmočnejših v takratni Jugoslaviji, je sodelovalo nad 100 tekmovalcev iz 12 držav, nastopili so vsi prijavljeni , razen Francozov ter Nemca Hoppa in Jugoslovana Snajderja. Dirke si je ogledalo okrog 20.000 ljudi. Sobočani so 5. se izkazali z odlično organizacijo, Postavljenih je bilo 7 novih rekordov. Največ lovorik so pobrali Italijani, ki so v Mursko Soboto prišli v zelo močni zasedbi. Med Šestimi vožnjami, ki so bile na sporedu, je bila najrazbutljivejSa v razredu 500ccm, v kateri so bile kljub štirim ostrim ovinkom dosežene velike hitrosti in nov absolutni rekord soboške proge, ki ga je s 129,80km na uro postavil Italijan Berga-monti. NajprivlaČnejša pa je bila vožnja prikoličarjev, v kateri je manjkal najboljši jugoslovanski tekmovalec Šnajder iz Zagreba, slavila pa sta angleška tekmovalca Toms. (Se nadaljuje) ■- w ■ 1 Predsednik soboškega avto-moto društva in direktor dirke Tomo Raduha je zmagovalcem v posameznih razredih podelil lovoijene vence. siran lo vestnik, 9. februarja ig iz naših krajev Izleti za vsak okus V komisiji za izlete in letovanja, ki zelo uspešno deluje pri Društvu upokojencev Murska Sobota, vodi pa jo neutrudni predsednik Viljem Čerpnjak, so že izdelali podrobnejši program za letos. Pripravljajo vrsto zanimivih popotovanj po domovini in sosednjih državah. Tako bodo aprila organizirali enodnevni izlet v Zalaegerszeg, Keszthely in Badačsony na Madžarskem, upokojenci pa si bodo lahko ogledali tudi znamenitosti najstarejšega slovenskega mesta Ptuja. Maja načrtujejo potovanje na spomladanski velesejem v Gradec, odpravili pa se bodo tudi v sosednjo Madžarsko, in sicer v Kormend, $zombathely in Sarvar. Junija bo enodnevni izlet na Gorenjsko, Iger naj bi si ogledali Brege, Begunje, Bled, Vintgar in Vrbo. Izlet v Veszpren, Tihanj in Ke5zthely pa bodo popestrili Še z vožnjo s trajektom po Blatnem jezeru. In kaj predvidevajo v drugi polovici letošnjega leta? Julija načrtujejo enodnevni izlet v Dolenjske Toplice, Pleterje in Kostanjevico ter na avstrijsko Koroško: Celovec, Minimundus, Gospa sveta in Gosposvetsko polje. Avgusta bosta na vrsti potovanji v Budimpešto ter v Buk, Koeszeg in Sombathefy. Septembra nameravajo obiskati Dunaj in jesenski velesejem v Gradcu. Oktobra bodo odpotovali na enodnevni izlet v Celje z ogledom Celjskega sejma, desnega brega reke Mure in vinske ceste. Poleg tega so se odločili za letovanje upokojencev na moqu. To se bo zgodilo septembra, ko bodo za svoje člane pripravili desetdnevno letovanje v hotelu Delfin v Izoli. Prva skupina petdesetih udeležencev bo letovala od I. do 11. septembra, druga pa od 11, do 21, septembra. M. JERŠE TRGOVINA - V Precetincih je odprla vrata trgovina Pl- VE-MA (Pintarič Vera - Matjan), kar je nedvomno koristna pridobitev za vasico, morda pa tudi za kakega kupca iz okolice. Ljudje so se na to lokacijo pravzaprav že navadili, saj je okrepčevalnica odprta že nekaj časa. - (B. Klemenčič) V Dolini spet živahno Vasica tik ob meji iu pod rodmini vinogradi v teb zimskih dneh sameva. Nekoč, vedo povedati starejši ljudje, je bilo v vasi živahno, mladi so bili aktivni na vseh podroi^ih, še zlasti na kulturnem. Sedaj pa je dolga teta je vladalo mrtvilo, s^ so mladi v glavnem zapustili vas in se naselili v mestih. Starejšim pa se ob vsakodnevnem napornem delu □i dalo delati v kulturnem društvu. Le kakšno leto, ko je peščica zanesenjakov uprizorila igro, so ljudje dobili vsaj nekaj zabave in razvedrila. Tako je bilo v vseh društvih, ne le v kulturnem. Zadnja leta, še zlasti pa z otvoritvijo mejnega prehoda v Pincah, pa kaže, da se bo v vas vrnila živahnost. Tudi mladi se vračajo in so v društvu že postali aktivni. Aktivnejše je tudi gasilsko društvo. V Vasi imajo svojo dvorano, ki bo spet prostor za zabavo. Še letos naj bi uprizorili nekaj skečev in krajših del, da bi ljudem v vasi ponudili nekaj razvedrila. Tudi v Dolini bodo ponovno zaplesali in zapeli. V goste pa bodo sprejemali tudi druga društva iz domače občine in sosednje Madžarske, Skratka, kulturna aktivnost bo ponovno oživela. jani Kaj želijo gomjeradgonski borci? Tako bi se lahko upravičeno vprašali po nedavnem vljudnostnem pismu občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Gornja Radgona, naslovljenem na vse občinske predsednike in svetnike nekdanje gomjeradgonske občine. V njem namreč navajajo, da so jih razočarale nekatere politične stranke oziroma posamezniki, ki »so se nekorektno, podcenjevalno kot tudi podlo obnašali do starejše generacije, ki je v preteklosti mnogo prispevala za lepši jutrišnji dan. Spori, nesporazumi in podtikanja ovirajo nadaljnje delo in izvajanje zastavljenih programov.« Zato poudarjajo, da naj namesto razpihovanja političnih strasti prevladata moč argumentov in sooblikovanje koristnih predlogov. »Naše združenje je nestrankarsko in ima 297 članov različnih političnih usmeritev in pripadnosti. Kot starejša generacija dobro poznamo lokalne probleme in smo pripravljeni sodelovati. Zato pričakujemo, da bodo s političnim delovanjem (tudi v svojih strankah) umirili prepirljivce in preteklost prepustili zgodovini,« so v vljudnostnem pismu med drugim zapisali člani občinske borčevske organizacije v Gornji Radgoni. M, JERŠE Obiskali smo krajevno skupnost Sv. Ana Trenutki pričakovanja Tako kot za marsikatero drugo slovenskogoriško območje, je i tudi za krajevno skupnost Sv. Ana značilno, da jo sestavlja sicer več krajev, vendar to ne pomeni, da tam prebiva veliko ljudi: v 10 vaseh živi v kakih 500 gospodinjstvih le nekaj čez 1.900 ljudi. Vse to pa je toliko kot kje drugje v eni vetji vasi. Radi bi več telefonov katerega so že razširili in utrdili 2 gramozom, tako da je potre- V krajevno skupnost Sv. jg je asfalt. Bodo zanj deAna spadajo poleg istoimen- ^ar zagotovili zgolj v občinskega kraja Se; Zgornja Ščav- skgm proračunu? Najbrž ne niča. Dražen Vrh, Froleh, samo tam, ampak bo potrebna Knvi Vrh, Kremberk, Ledi- tmji finančna pomoč krajanov, nek, Zgornja Bačkova, Zgor- Ljudem, ki žive ob cesti, ki jo Dražen Vrh, Froleh, nja Ročica in Žice. Čeprav so . _ asfaltirajo, je nekako samo- mnoga naselja, Se posebno pa umevno, da morajo tudi sami posamezne hiše raztresene po poseči v žep. Ker krajevnega nižinskem svetu vzdolž Sčav- ...................... nice, druga pa na pobočjih in vrhovih, to ne pomeni, da so bogu za hrbtom. Sodobne pridobitve so dosegle tudi njih. Ena takih je telefonija, saj so pred leti telefon napeljali v sleherno vas in vsak, kdor se je odločil zanj, ga je lahko dobil. Tako je na telefonsko centralo pri Sv. Ani priključenih 300 naročnikov. Zdaj, ko bi telefon radi imeli še tisti, ki so sprva oklevali ali niso imeli denarja, pa je nastal problemček: centrala je povsem zasedena in - preden bodo lahko ustregli novemu povpraševanju - jo bo treba razširiti. Upajo, da bodo pri novem podjetju Telekom naleteli na razumevanje. samoprispevka ni, bodo izdatneje prispevali »po pogodbah«. Tako je bilo tudi lani, ko so modernizirali 900-metrski odsek Sv. Ana-Bačkova-Bene-dikt in 2-ki lome trsko cesto Le-dinek-Sv. Ana. Tu so hkrati s cestnimi deli položili primarni cevovod za vodovod, po kate- I X 1» l ' KLv: SVETA ANA - Pogled na slovenskogoriško naselje Sv- ■ z znamenito cerkvijo sv, Ane, zgrajeno 1705. leta. ima seveda tako dobre kot slabe strani. Katerih je več, o tem ne nameravamo razpredati, dejstvo pa je, da sedanji »vakuum«, ki naj bi trajal tri mesece, ni prispevek k zagna- navadlili v prejšnjih letih-dje si želijo, da bi bilo” kmalu spet »vse po Ne delajo si iluzij, da i”* kdo pomagal, Če si ne rem voda prihaja iz maribor- . . . _ skega vodovodnega omrežja, nosti ljudi, na kakršno so se 4^ . tl! Polovica cest še makadamskih Tajnik krajevne skupnosti Sv. Ana Leopold Zimič je po- Vežica - Nove pokopališke vežice niso zgradili na pokopališču, ampak čez cesto na drugi strani. sami. Tako pri Sv. Ani večje krajevno središče, tavajo čimprej zgraditi P: nike proti novemu nasfJ V preteklem letu so v vas' dinek in na Dražen Vrhaf stavili avtobusni posi^^ prav zdaj pa postajališč« v Zgornji Ročici, Nadvs«, ■ je nova mrliška vežicnj, uporablja vseh deset vasi,»' j za celotno krajevno oziroma župnijo je pokopališče, ki je po svoji * jenosti lahko vzor mats^ remu drugemu posledcr- počivališču. Š. SOBO*?* I ■ tRji , P” AV Prleški fiičkec GLAS - Pri Sv. Ani so imeli prireditev Glas Slovenskih goric, na kateri so se predstavili mladi pevski talenti. Občinstvo je prvo mesto prisodilo Sandiju Šijancu iz Benedikta, druga je bila Lidija Breznik iz Zgornje Velke, na tretje mesto pa se je uvrstila domačinka Milena Konrad. Strokovna komisija pa je odločila, da sta prva Branko Marič in sestra Miljana s Trat, drug je bil Sandi Šijanec, tretja pa Lidija Breznik. Prireditev so popestrili ljudski godci Zlato klasje iz Orehovec, duo Klobuk, Jani Brancelj $ harmoniko in Zvonko Škamec na klaviaturah .,. Zanesenjakov, ki želijo s tradicijo nadaljevati, v kudu pri Sv, Ani ne manjka. Nekaj jih je na fotografiji. ~ A. Lipko vedal, da se je 31. decembra 1994 iztekel vseobčinski samoprispevek za komunalno infrastrukturo, zato trenutno ni obi- Z napeljavo vodovoda nameravajo nadaljevati v Zgornji Ščavnici, ki je zelo razloženo naselje pretežno v nižinskem čajnih virov, pa tako za zdaj svetu ob Ščavnici. Vode v to- tudi ni znano, ali bodo lahko nadaljevali kalnih s (iz) viri h sicer ne posodobitvijo manjka, a je zdravstveno opo- cest. Na območju krajevne rečna. skupnosti imajo kakih 60 kilometrov lokalnih cest, od tega so jih asfaltirali 30 kilometrov, prav toliko pa jih Še čaka. Najprej naj bi prišel na vrsto kilometrski odsek v Kremberku, Pokopališka vežica Čez cesto Občina Lenart je po lokalnih volitvah ostala enovita, To pa nz ■ MU^KA SOBOTA - Kož kt^, bo kmalti prišlo do navezave tesnej^b stikov med predstavailri društev ii upokojencev Murske Sobote in Maribora. DruStvo upokojencev Maribor center je namreč, izrazilo željo po večji Izmenjavi izkušenj, ker menijo, da obstaja več stičnih točk v delovanju obeh društev. Med drugim predlagajo organiziranj« skupnega literarnega srečanja, MJ MORAVSKE TOmCE - Z naselji je nova občina Moravske Toplice po površini najve^a na _ nekdanje soboške občine. V tej občini živi 6798 prebivalcev, k občini pa sodi tudi prec^Sen del narodnostno mešanega ofemoi^u ozemlja. Z letmm proračunom 176 milijonov tolaijev naj bi pokrili vrsto potreb občanov. MJ GORNJA RADGONA - Občinski odbor zveze borcev, ki se šteje za nestrankarsko združenj«, ima tie-Dutno 297 članov. Tl so po svojem prepričanju različnih političnih usmeritev, kar.pa ni kaka posebna ovira načrtovanje skupnih akcij, ki so jih doslej že večkrat organizirali. MJ Dragi prleški kanbni pa patranke; IS. februdra, čitč^^, mala ca j ta, pa sreče, te lehko f Ptuji' vidli, ka je ib ikebana! Razmite? Nč? Ka tč je sploh f Ptuji? Poslid<Č^ ' me: prleška ikebbna, tb so tri sekire, 'rije Sdhmčsčri, pldjnkd, pa čna r Ukanca, poškroplčna s šmarnico j! Ka J povčn: f Ptuji dč 18. jčnčra peti cuzamentref ali s udar, pravijo eni pokvarjeni moderni Prleki. Td j^ ali ■ jreČd/e Pr le koff do znavič tolati pen^z^ is Trstejako^^ skloda za prleški izobražence. , . Te pa so se pje ovi dčn tan nčgtpod Gomtloj fkupčr dov^ ta storiprlčški župbni, kčrč so odžagali, pa jin jč zaj hUdč* ' ledarskoj hitckancoj. Tč pa so nč včdli, ka bi drugčga, ' tč ali pogruntali, pa bi oni ali Ičhko vzčlifsvojč rokč pr^' . 7,a letošnjo kurentovo maškarado v Ptuji - ja, pa srččaje Prlekof drugo soboto, hk; gda se zdčnejo tudi , | Skarbde. Ka te znavič Prlčkina toto srččajč nebi slabo d^^' pa srečno vujšli. Tak je bilb Ibni na srččaji Prlekof i' merki. Tan je Lorenčič tak drugo nčke grbža, ka jČ tČ fsč spolitizirana vujalo. Krumpefiiks! Ptujčani letot nucajo tdkilr komandantof. So sami zadasta dobri no otS" । nize rani. Dčdčkisč šč, spbtitč, k a jč nčgda na sveti reka prčsvčth L-Ruson, 'ka nč nucamo komandantof, pač pa dčlofcč!! zarukanci se pač na fso silo čohajo tan, gč jih ne srbi-jč nč vrčdno bčsčde. Toti izvoični Prlek naj sč rtč šp s Prleki, naj šč rajši dalč strankarsko pico grbža! Hk’ Te pa zaj napnitč v tiha kak zofci! Tota nez^runtarU> zafrlužjčna sobota, IS. fčbrobra, de pje/Ptuji na sken plAci. Zdinč pa se pre uradno ob sčdmih zvečdr-^M Tan, na srečaji Prlikoft te ali lehko vidli pravo ikebčno. Ali pa rriorp' grotala navadna maškarada, k^' se tudi začne f Ptuji. Za j pa si tč zgu-imo, kak mo td šli! Pile sen rčka, . to to srččaje jovno na Minoritsken plod. Kdremi pa sč to hoditi špot zdi - pa sč jemi ipot zdi, ka je Prlek - "* ih naiekne larfo na ksiht, ka ga nede nije spozna' pošteni Prleki pa lehko gnijo f Ptuj javna. j larf^. F Ptujije bila id at pantiveka Prlekija bole durtitt^^ pa f Prlekiji. Zatd, ka so Ptujčani liiitni, kulturtt‘ gostoliibni Udje kak nigi uidi f Prlekiji. KoroS pa pje mojo loti Ptujčani, koroS! 2e nčgda so .t Čehi za klobuki koroSfčdre. Pa ta nobl fedrS pa so kodu-' r G rodeč, pri maj griiiki. G da pa jč bil6 treba ‘ domačo Čast, te pa so pje - prčk prokleto - z aufbi^ Črčva na plčt Čehi jkiip stčpili pa jičfiriče načdhdli kd^ ■E,' kiti, ;ol Nčgda v davnih cajtih so bili stdri prebivalci Ptdja pl^ • bogati. Včte, tan pri srčdjčšolskčn fčntri so ndjSU PP .rf ., grobe; notri pa pje zlote ringle pa včriiicč pa prstane, ' E skoro dv6 tdint ih. Pa tildi spotrtč čelustiso najšU. jtt’^ včnda at srečaja Prlekof - pač pa so se venda Čehi i dobčr den zruksali.,, Hja, prlčškč ikebčne pa so nč nibene. So rajši z zlbton brutifč oplčtah. ,^,-1 Fse jč v redik. Samo na toto srččaje f Ptuj pre nemrete svobodno; pač pa se morete prijaviti na občinah, k a te tan dbbili »fihpost«. Vačik sč nemrčid P to s prleškin cugon. Te pa le hitro v Lublana, ji ' Marprok, Novo Gorico, pa Se inan na ciikl TČ l'*’ r j popdSčite, cuk p je tč fiiika! 1 I9J vestnik, 9. februarja 1995 stran 17 .1 ,1/ a« r«* if Ibi iS* seli' iiP uf' alf jef ki.' H pjt' ale* '1/ jež. 'i' I I if V ' d te t* d ■'I ^1 1*1 čl J. /f tf; ■"r )'■ I *( i t t i 1 t I f ll iz naših krajev človek in njegov konjiček Poldragi kamni za srečo Renato Kevrie, diplomi"" 'hzenirko geologije iz sem se prvič srečal (kot rn ■*» obrtniški La S" * Lendavi- S svojimi “dellott mineralov in kristalov - dokajšnjo Čim Programska izhodišča za leto 1995 nulo Mnc, svojimi . , , t pozor- ®aj je predstavila__________ nenavadnim za ‘^jaije območje, doml. j® obiskal na neltie LR”niSljal sem si, da je , •‘N v naravi sama nnh,ah z ne** sem jo obiskal na ^fagocei bija v I v sem bil tako, naravi sama pobrala -ne »kamne« in jih raz-katnenčke, te pa niza Zdaj je očitno, da naiven, saj sploh ni . kamnov ni našla. P" Pohajajo k.™,"''’"'- “ ""‘“I' |fovo oko ,. ’ Indij, kot so ame- turkiz, žad, ti- ■ ■ Nahajališča teh Povsem na Kitajskem. drugimi aaidS rudninami, ki jih mi,P" nas, Pokazk nienie poldrago ka- -sk: č ‘■11 ODCkZorilo zbirk« 1 opozorila tudi na lih - rudni;, ki ’ načela nabirati Se kot Stu- k r ■I > i i| .f-. - I ! MINERALI - Ko bi imela Renata Kevrič iz Pinc toliko poldragih kristalov, kot ima v zbirki mineralov, bi imela pravo bogastvo. Kaj pa če se iz njih sčasoma razvijejo kristali, kar je sicer naravni pojav v globinah zemeljske oble? ~ Fotografija: Š. S. dentka geologije ob obiskih raznih rudnikov Sirom po nekdanji Jugoslaviji. Sčasoma je j/tor vinognuiniško-sadjarskega ^f"tJgraanisKo-saajarsKega v'1’0 v Turnišču vJTumišču Martinov sejem štiri ii^Tj^^^diriSkn.rBdjaptkesa društva so lani posJnšali P^®davanja, znanje pa so si ntijevHll ItMli up TaRo so si ogledali vinorodna ahmačji (ioci-rezi trle so IrarS v d n b rov Otil k Ul ^ovnjak ’ sadnega drevja pa so se uHU v šiihluin vldjučiij sn * ^™išču. Pripravili so ocenjevanje vina, * oceiijevanje vinskih kleti, imeli pa so le '“usko-sadjaiski piknik._________ ^hbrj. z nekaj ugotovitev driis^^ ^^(čnega zbora li tSt51 člfl-- ?''*'iliee in '•riigod '"Nedehceterod ■ Zavzeli M K za o?PfejSnjo ^halneon „ ‘^^st, da vinskih ^ani vt?' ‘“‘'.•ako pove-Eradnrtti okoliši oživitev naci- P^kia vinskih nastala zbirka, ki jo ima I”o9 R* w kar najbolje približali svojemu V -ifm kupcem. ni„ -^tc 1« Otvoritveni slovesnosti povedal, da □iTir-iN -h L L ... r ' V kupcem. ni^^^^k s^^^Hh bla- . prodajajo telitiičihi '^snesti ]C stala Otvori' je ude le- I npazl.n.k ' Pbdobitev slav- ŽUpolL pa je blagoslovil župnik Alojz Rat-nik. TurniSka zadruga se torej poslej ukvarja ne le z nakupovanjem tržnih presežkov in oskrbo kmetijstva z reprodukcijskim materialom, ampak tudi z navadno trgovino. Pravzaprav posnema druge zadruge, ki na enak način iščejo čimvečji dohodek. J. Ž. Putvm k« so obravnavali in dopolnili poročila o delu zb leto 1994, so člani predsedstva Društva upokojencev Murska Sobota na ponedeljkovi seji sprejeli programska izhodišča za letošnje leto. I v njih bodo precej pozornosti namenili urganizacijslti in kadrovski I utrditvi društva. Vanj je zdaj vključenih 3108 upokojencev, V' pri- ' bodnje si bodo prizadevali v svoje vrste vključili čimveč novih članov, zlasti mlajših. Pri tem računajo na večjo pomoč poverjenikov na terenu. Tara imajo 22 poverjeništev, večinoma zunaj mesta. V vzajemno pomoč je vključenih 1186 članov, torej se je ta ' solidarnostna oblika že dokaj n velja vrla. i Poleg obravnave tekoče problematike bodo analizirali socialno ' stanje upokojencev, upoštevajoč spremembe v zakonu o pokojnin- ! skem in invalidskem zavarovanju. Prav tako se bodo vključili v prizadevanja Zveze društev upokojencev Slovenije za dosego ' ciljev, pomembnih za upokojence. Hkrati načrtujejo v sotx>škem '' upokojenskem društvu več družabnih srečanj in plesnih večerov za upokojence in njihove potomce. Okrepili bodo sodelovanje s klubom upokojencev v Monoštru, verjetno pa bo prišlo do navezave stikov z društvoma Maribor center in Novo mesto, ker je bila izražena obojestranska želja po izmenjavi izkušenj. V ta okvir sodijo tudi programi posatneznih komisij. Tako bo komisija za stanovanjska in socialna vprašanja analizirala anketo in k reševanju problemov privabila strokovno službo. S pomočjo | poverjenikov bodo evidentirali kritične socialne probleme zunaj I mesta, izvedli pa bodo tudi okroglo mizo o položaju in problemih , upokojencev, starih nad 70 let. Komisija za kulturo in izobraževanje bo organizirala več predavanj, in sicer s področja zdravstva, izdelave nagrobnih aranžmajev, o vrtu spomladi in tečaj nemškega , jezika. Prav tako načrtujejo ustanovitev foklorne skupine, foto-krožka in literarne sekcije. Junija bo že 3. dan upokojencev, prireditev, pri kateri bodo najbolj angažirani Člani kulturne in športne sekcije. Slednji bodo poglobili balinarsko, ribiško, kolesarsko in rekreativno dejavnost. Ob 15, obletnici kolesarske sekcije bodo izvedli maraton. Ne bo pa manjkalo tudi zanimivih izletov in letovanj, zlasti v druge pokrajine po Sloveniji in sosednje države. Septembra pa bodo desetdnevna letovanja ob morju v hotelu Delfin v Izoli. MILAN JERŠE Pismo mojemi poslanci Dragi moj Kovet! Po duk^en ca/ti se ti oglasin z edno /tar regami, s sterimi Te lipou pozdravlan pa Ti ielen, ka bi pri šten/e/ malo boukše voule graio, ka eto, gda s an Te vido po televiziji ton /parlamenti, san se zosago, kak tou vo vi/dii. Bouk neda/, ka bi non fkraj prišo. Eti doma fion ca/ti drugo Sla s svojim konjičkom v j a v- dosia nika ne delamo kak televizijo glejdamo, nosi (razstava), izdelke je mogoče kupiti v trgovinah, kak Kobiljanska šola stara 30 let Prva šola v Kobilju je bila ustanovljena 1873. Pred dvema letoma so v vasi proslavili 100-lelnico Šolstva, Takrat so v goste povabili veliko ljudi. Tokratni praznik je manjši, proslavili bodo 30. obletnica gradnje sedanje osnovne šole, Kobilje je letos postalo občina, kot je to nekoč Že bilo. Čeprav je po številu prebivalcev najmanjša, bodo v njej tako kot doslej potekale pomembne aktivnosti. Ne smemo pozabiti, da je bilo Kobilje med prvimi v nekdanji lendavski občini, ki je asfaltiralo vaške ceste. V vasi deluje tudi manjši industrijski obrat. Poslopje sedanje Šole so zgradili pred 30 leti. Ena najpomembnejših nalog nove občine bo ureditev kanalizacije in odprtje meddržavnega mejnega prehoda, Tako kot doslej bodo v Kobilju veliko skrbi posvetili svoji šoli, saj so nanjo zelo navezani. Ponosni so tudi na vse tiste domačine, ki so se v svetu uveljavili, prvo znanje pa so si nabirali v domači Šoli. jant Telefon za otroke in mladostnike vsak delavnik od 18. do 20. ure. 069 / 33 006 Stera pa drugo nikaj ne kaie, somo tou, kakši cirkusi se f parlamenti špilajo. Fčera večer so Ženske z našega rouba pri ŽuŠka pro- Želarovi začale perdje Čejsati pa me sila, naj iden Žnjouf, ka de jo vnoči kes no somo straj domou iti, pa san te privoto, ženske so fkiijnji bilej pa ton svoje guče mete, mij moški smo pa v drujgoj iži televizijo glejdali pa si naše moške guče naprej zejli. Vinci je pripovedavo, ka je tej den odo v zadrugo, ka so nikši zbor meli, pa so jen ton tak naprej gemali, tak kak Či bi kakši touvajge bitij. Tou, ka so zaj tej zadruge, štere so se pred dvoma letoma po ton nouvon zakoni od zadrug rastalale pa je te šejst menši gratalo, f takšo velko zgubo prišle, Štero nonč tej p rejgnji samij ne vejo vb zračunati, so krijvi zaj nišče driijgi, kak si Člani tej nouvi zadrug. Krijvi so pa zatou, ka SO svoječlanske dužnosti, štere so njin po tej zakonaj od zadrug pa pravilnikaj pa ništerni statutaj zakonsko do-loučene pa vb zrendeluvane, nej dobro spunja-vali. Ka bi pa, nedaj Bouk, Štoj naprej prneso, ka so pri ton mogouče tudi tej naprejodeči v zadruga j kaj meli, od toga se niti misliti nesmi. Največ so krijve onjektivne težave v našoj državi pa negativen vpliv privatizacije na zadružni sistem. Pomali, Vinci, pravin ges, ti/ tou meni tak po prouston povej, stoga se niti kakši Kovet ne bi v d razmo, ne/ pa prousti paverski ilovik, kak smo napnjliko mi/ eti f Curgovi. Meni se vi/di, ka je najvekia falinga članof zadruge tou, ka so te. nanouvo članstvo podpijsali pa svoje tale notri plačali. Te pa Vinci pravi: Janči, Sto pa te nebi podpi/so, če pa so non si direktorge te/ nouvi zadrug pravit, ka /e finančno stanje v zadrugi pred talanjon tak Čijsto kak voda, ttera tečej do/ po Ledavi ali pa eiče bole. Pravli so, ka zadruga nema nikii finančni obvejznosti, Či bi pa slučajno ger kaj bilou, ka nebi bilou dobro knji-ieno, je tou tak malo, k a od toga ne j vrejdno gučati. Obečali so, ka de se saki pou leta talo dobiček pa de sen listin, Čteri zaj ne plačajo delei, sledi preveč iou. Istina je, ka se je te na pou leta nikki dobijček pokazao, pa se je te nikaj talalo, po tiston so pa na sej gelejiaj tej pregnjejii Čiduie bole slabe volej bitij. Pravo san njin gnes, gda so pripovedovali, ka se tej velke zgube, od šieri ie tudi se novine pijše/o, ie duga lejta nazajvlečejo, pa so je furt pri lejtni obračunaj na papejre pij šali kak dugo ročne obveznosti, zakoj so non te, gda smo nanouvo delete plačiivali, ne j bilej povejdane po istini. S ten ka nan je te tou nej bilou povejdano, se je vo pokazalo, kakle Velko pošten je j majo si do nas kmetof, ati pa se je mislilo, ka je paver tak rad, ka naj somo delo ma, ka ovak brez dela beteien grata. Zdaj, gda je pa tou se vd prišlo pa kak se lomi moderno pravi, trbej ttt v sanacijo, zadruge se pa naj nazaj združijo, ka se ovak nemre pogajati s tistimi, Šterin smo največ dužni. Ali, pravi Vinci, gda so naprej prnesli, ka našo paversko blagovnico f Soboti oda jo, te san pa mislo, ka me žalost buje, preveč se dobro spomijnau guča direktora zadruge te, gda so tou nanouvo odpej-rali, kak je pravo, ka naj nikdar ne dopistijmo, ka bi non gdaštejč tou štoj zbu, ka je tou z naši, paverski pejnes napravleno ali po domačen povedano, so nas telko znorili, zaj non pa skoron tisti pa pravijo, ka najprte tou trbej odati, pa za tak male peneze, ka me sron, ka bi von tou pravo. Po ton je takša tuoča gratala, eden cajt je nikomi nej bilou do guČa, saki je prisej tou malo vrejd spravlo, lepa nikak pa pijta Vinceka, ka je pa te zaj furt nikši guč od tej nouvi županof. Vinci pravi, ka je tu preveč mala razlika med-njimi, gda so se si trujdili, ka somo naj bodo zvoldjeni, so bilij tak ponijžni pa krotki kak birke, obečali so se, ka si je štoštejč zmislo, čiglij so znali, ka tou nedomogli spuniti, ali zaj, gda so pa zvolgeni, so pa, kak se torni pravi, ploščo obrnoli, soldacke bi torni pravli, ka so šli v pro-utinapad. Naednouk so njin nej dobri zakoni, po šteri so bilij volgeni ka njin preveč rnale /travice davlejo, pa somo velke odgovornosti, zatogavolo zahtejvlejoj naj se zakoni, šteri so ešče nonč nej začali valati, mini jo ali pa dopu-nijo. Či njin se se njuve tanače ne spuni, te nonč Boug ne vej, ka se stoga ma zgoditi. Pijtan ges Vinceka, či je šteri tej, ka je sefelej obečavo, za tou podpijso ali pa naprijliko s svojin imanjon Sloji za tistin, ka je obečo, pa pravi un, ka se prinas ešČe nej tak daleč prišlo, ka bi saki mogo za obečanja svoje pokrijvanje meti. Tou, ka zaj pravijo, ka si kolektivno odstoupijo, či se njuve zahtejve ne spunijo, pa tak vb vi/di, kak mala deca, gda se Špilajo, pa se te za eden cajt navalijo pa pravijo, ka se več ne do šli, ali pa povej tou, ka so tej v vekšen tali eŠče ne/ zrejli za tou, za koj so zvaljeni. Par dni j san doma malo brodo, od toga pa san skončo, ka de najboukše, ka Tebe j za istino opijtan, ka lejko tej župani zavolo male plače zaj takšo rabuko ženejo, te bi njin trbelo bar telko zdignoti kak von kbveton zaj za nouvo leto, vej se na pejnezaj ne vijdi, či so na pošteni tal zasluženi ali pa nej. Napijši mi tiidi tou, ali vij si glij plačo mate, tisti, šteri furt ta naprej odijo gučat, pa ovi, ka nikdar nejdejo, ka somo ton drejmlejo. Pa Če bi naprijliko penezi za Vaše plače svalili, bi tej v vladi fčasi nindri na svejti napousido zejli, za pomouč po sdši za pavre so pa nej, ka je trbelo Čakati, da se od porciie fkup poberej. Se tou bi rad znau pa od Tebej Čuo Tvoj preveč vbren voutomdavalec Janči Borojčnjek s Čurgove S Čurgove, na svečnico 1995 P. S.: Gda san že ščbu pijsmo do j zaprejti, je notri prišla Žuška pa san jo k vragi zgono, ka mi mejra ne da, te se pa rasčemerijla pa pravi, ka Či se nemo nači oponašo, de me prisilgena komunikacijski trening dati. na stran 18 vestnik, 9. februarja d ,1 odsevi mladosti Ali veste? Valentinovo (Pokrovitelj nagradnega kviza je knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA Murska Sobota) Najprej odgovor na 19. vprašanje: Potres v Ljubljani je bil leta 1895, torej je od tedaj minilo lOO let. Nagrado za । pravilen odgovor pa bomo tokrat poslali BRANKI MARINIČ iz Paričjaka, ki je imela največ sreče pri žrebanju. Čestitamo! KUPON št. 21 - ALI VESTE Ah veste, katera beseda manjka v naslednjem sioven- j skem pregovoru; Ne pokrivaj ... s slamo. Odgovore po- šljite na naš naslov (s pripisom ALI VESTE) najkasneje do 15. bebruarja. Ježek je hodil pit mleko Zunaj je bil hladen jesenski Valentinovo je dan, ko se ptički ženijo. To bo 14. februarja. Ta dan je tudi za zaljubljene fante in dekleta. Nekega dne, ko sem zjutraj vstala in odšla ven, sem zagledala pod drevesom bombone. Bila sem jih vesela. Spomnila sem se. da je Valentinovo. Šla sem dalje in na drugem drevesu zagledala ptička, ki sta se imel rada. Najbrž sta se ženila, V bližini je bilo Se dosti drugih ptičk, ki so se veselile in čivkale, Šla sem notri in povedala babici, kaj sem videla. Upam, da bo tudi letos kaj takega, MONIKA KAVAŠ OŠ Odranci Megla Noč spet grozo je spustila, megla se k nam je preselila. Spet bo v meni zadrhtel trpet, občutim ga kot ognjemet. Ne vem opisati si ta pojav, v njem si neviden, nezaz-nan, v megli je dušo strah, občutim ga kot preplah. IH - " f lil I' I 1 I f t večer. Z babico sva bili v hlevu. Ona je molzla krave, jaz pa sem jo opazovala. Kot običajno je tudi tokrat nalila mleko v star krožnik. »Za muce, ko pridejo,« je dejala. Kmalu pa sem pri krožniku namesto muc zagledala novega obiskovalca babičinega hleva. To je bil jež! Sveže in toplo mleko mu je teknilo, zato me sploh ni opazil. Ko je povečerjal, se je tik ob zidu urno odpravil v tiho jesensko noč. Tako je hodil večer za večerom, Skoraj vedno je prihajal pred mucami. Začudeno so ga opazovale in se nestrpno sprehajale okrog mojih nog. On pa je vztrajno pil mleko in nič ga k J L ni zmotilo. Včasih je bil z vsemi V ;F7 Štirimi sredi krožnika in pil. Kakšna slast je bila to in kako mu je teknilo! Ko je nekoč spet večeijal, sem opazila, da je z njim Se en jež. Bil je majhen in plah. Uspelo mi ga je prijeti in ga malo pestovati. Potem sem ga odnesla v kuhinjo, ježka z nežnim smrčkom in drobcenimi Črnimi svetlečimi se očmi, ki so me prijazno gledale. Kljub bodicam se mi je zdel nežen in ljubek. Vsi so si ga ogledovali in kar naenkrat televizijski dnevnik ni bil več pomemben. Novice od tu... že nekajkrat smo napisali kakšno informacijo o slovenskem Evrosongu '95. Sedaj pa objavljamo Se vse izvajalce, ki se bodo s svojim skladbami pomerili 18. februarja. Sodelovali bodo Malibu, Faraoni, Miha Balažič, Oto Pestner in Irena Vrčkovnik, Daija Švajger, Af-ter Eight, Free Way, Daniela Šešič in Mario BališiČ, Čudežna polja, Jan Plastenjah, Avla Bend ter Don Juan. Skupina Košir Rap Team je pred kratkim posnela videospot z naslovom Slalom Beat. Pripravljajo pa že nov material, ki ga bodo posneli spomladi, ko se bo končala smu- čarska tekmovalna sezona^ Skupina je prodala 5 tisoč kaset in 1300 kompaktnih plošč. ... in tam Mariah Carey je pred kratkim spremenila svoj imidž. Na straneh revije Vogue se je pojavila v oblekah Lagerfelda in Moschina, z bledo šminko, s frizuro in videzom, ki je spominjal na damo iz štiridesetih let. Vse to pa je komentirala: »Bilo je zelo zabavno, vendar Koncerti V Gornji Radgoni lahko kupite vstopnice za koncert skupine Beastie Boys, ki bo 26. februarja v Ljubljani. Cena je 1850' tolajjev, s prevozom pa 3200 tolarjev. Predsku- riCOiKU- pina bo nova »vzhajajoča I zvezda?« na slovenski i glasbeni sceni - znameniti Ali En. Jerneja z ježkom Tako je ježek obiskoval babičin hlev. Dostikrat je poskrbel za smeh in nam krajšal jesenske večere. Nekoč pa ga ni bilo več. Ne njega ne njegovega prijatelja. Babica je povedala, da sta se veijetno odpravila na zimsko spanje. Prav gotovo ga bodo pomladni večeri obudili in napotili v babičin hlev. V njem ga bomo spet čakali mleko, babica in jaz. Tudi muce bodo tam, čeprav se njegovega obiska najbrž ne bodo posebno razveselile. JERNEJA HERZOG, 6. b OŠ Cankova Se vedno najraje nosim kavbojke in klasične majice.« * » * Petintridesetletni kitarist skupine Bon Jovi Richie Sam-bora se je v Parizu poročil s svojo prijateljico igralko He-ather Locklear, ki trenutno igra v nadaljevanki Melrose Plače. Heather se je pred kratkim ločila od bobnarja skupine M6tley Crue Tommyja Leea. Po potoki sta odletela na Ha-vaje. AUDIO - VIDEO - CD 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 Hišna Zgodba Prinaša mraz in hudobijo pa tudi neznano energijo. Od kod prišel je ta pojav? Če vedel bi, bi vam izdal. MARJAN BALJGAČ Rakičan 'f i 4 t I '1^ 1 Pri meni je skoraj vedno vse čisto, ker odrasli skrbijo za red in čistočo, So štirje in imajo dva otroka, Velikokrat je glasno, ker kričijo. Ko pa so moji stanovalci zunaj, sem tiha in mirna. Takrat sem žalostna. Najlepše pa je takrat, ko se vrneta iz šole Tina in Anja. Povesta mi vse, kar sta se učili v šoli, in deklamirata pesmice. Potem se malo igramo in utrujeni za-spimo. TINA KRAMAR, 2. raz. OŠ Kuzma Presenečenje Bila je sončna sobota. Imeli smo obisk. Nenadoma je ■'VhVKČVl^ 03 fiPftCR nekdo od nas zagledal v zraku velik balon, ki se je počasi spuščal na zemljo. Otroci smo se zapodili po hribu za njim, da bi ga čimprej videli od blizu. Ker mu je zmanjkalo goriva, je moral pristati. Zbrali smo se otroci in odrasli ter navdušeno gledali velikanski balon. Zaželela sem si, da bi se z njim dvignila v zrak. Toda zložili so ga skupaj in natovorili na avto- 3 ■5 J I Prepleskali smo učilnico Nekega dne smo se zmenili, da bomo spremenili videz Odločili smo se, da jo bomo prepleskali z raznimi risbi družine KremenČkovih. Nestrpno sem čakala ta dan. Ob prihodu v Solo je bd pripravljen za pleskanje. Po tleh smo dali papir, da jih h mobil. Preden so se odpeljali, Popravljen za ru ue« - J' ...J „„„ J ^11 popackali. Na mizah pa SO nas čakale barve, Midve S latnai J je vsak 0d_n8S dobil nalepko H alhnm KVemenčkovi. Iz nieea smo orerisali n**-7 z napisom Slovenija. KAROLINA ŽNUDERL Podružnična OŠ Sp. Ščavnica F Javomiškem Rovtu si sposodili album KremenČkovi, Iz njega smo prerisali risbic. Najprej smo risali s svinčnikom, nato smo barvali delom so nas večkrat obiskali ravnatelj in druge učiteljic® barvanju je pomagala tudi moja mama. Naša učilnica j® najlepSa na vsej Soli. ““ INGRID MULLERJ;^ OŠ Gornja J‘. Na pohode smo dolge hodili in se večkrat hudo utrudili. Postali smo zvedavi biologi in se obnašali kot geologi. Teden dni smo tu preživeli, se skupaj trudili in veselili. Potem pa: Adi jo JavorniSki Rovt, adijo gore, Čisti zrak, adijo še potoček zlat. Spomini naši polni so krasoti KARMEN NOVIČ, 6. b OŠ Turnišče ZATE 9 ZAUPNI TELEFON 061 97 83, ■vsak dan od 16. do 22. ure za otroke. ženske, družino, žrtve n a siji a in vse nempčO& ' Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER l c ■ fir' VI I -v t 11 Največji umetniki rock and roll3 Konec lanskega leta so že j desetič v Rock And Roli Hall j Of Farne, inštitucijo naj večjih I umetnikov rock and rolla, i sprejeli najvidnejše glasbe- ! nike. Večina na novo spreje- I tih glasbenikov je pokojnih; I Franka Zappo, Janis Joplin, j Grega Allmana, skupino Led 1 Zeppelin in njihovega umr- I lega bobnarja Johna Bon- j hama, od Se živečih pa so le- | tos sprejeli Ala Greena in I Neiia Vouhga. Med Častne r rockerje so sprejeti tudi tudi Berry Oak]ey in Duane All-man iz skupine The Ailman Brothers. Edini sprejeti neglasbenih pa je bil Paul Ackermann, ki je trideset let urejal revijo Biliboard. Tako je sedaj v znameniti druščini že 126 Članov, na slavnostno večerjo pa je prišlo kar 1200 gostov. ► f i The Cranbemes Po sredini alternativne scene Kar nekaj znanih skupin je vodi Dolores, ki tudi piše bese- dala Irska, med njimi so tudi dila in glasbo. Besedila govo- vedno bolj popularni The rijo predvsem o odnosih na Ir-Cranbberies. Njihov hit Zorn- skem, o IRI, protestantskih bie je osvojil vrhove evropskih skrajnežih in britanskih tolpah, in svetovnih lestvic. Čeprav jih Pravi, da bodo vedno obstajli je publika spoznala po tem takšni zombiji, polni mržnje, hitu, je skupina že dolgo na čeprav si nadvse želi, da ne bi glasbeni sceni. Zombie pa je le bilo nestrpnosti. Tudi tema no-pripomogel, da je publika za- vega albuma No Need To Ar-čela raziskovati njihovo zgodo- gue je ista. akustično kitaro in odpoje nekaj svojih pesmi. Zazdi se, kot da ji spremljevalna skupina sploh ni potrebna. Tudi člani skupine se tega dobro zavedajo in brez sramu pravijo: »Sploh nam ni jasno, zakaj smo Se vedno njena spremljevalna skupina, ko pa je ona takšna genijalka, da na nastopih .vsi gledajo in fotografirajo samo njo.« so srečni, da me imajo, jaz jih pazim kot angel varuh.* le posebno ob večerih, ko se fantje radi zadržujejo v gostilnah in » Ona to zanika in odgovaqa: 'Fante iz skupine nujno potre- vino in odkrivati njihove številne dobre skladbe. Dolores ima v skupini zelo avtoritarno vlogo, vendar ne Pevka skupine je Dolores v negativnem smislu. Tudi pu-O’Riordan, spremljajo jo bob- bliko zna v trenutku umiriti, nar Feargal Lawler ter brata Samo tleskne s prsti in v dvo- bujem za svoje nastope, mislim, da bi težko shajala brez njih. Vedno mi stojijo ob strani in brez njih bi se izgubila, poleg tega pa so moji veliki prija- včasih kar pregloboko pogledajo v kozarec. Kako pa ne bi, saj so vendar Irci. Fantje pa Dolores vedno nagovarjajo, naj si pusti dolge lase in naj se ne striže tako pogosto. Dolores pa se samo nasmehne in pravi: »Najraje bi si svojo frizuro oblepila z žvečilnim gumijem, da bi mi stali lasje tako, kot sama hočem«. Idealna frizura pa je zanjo frizura Sinead O’Connor. katere med njimi so ,, njihovem prvem albun'.''* ryone Else Is Doin It. Can We. Tako imajo tu Širok krog poslušalce^- jj j sebe pa imenuejo -j-ff the alternative road*- nutno so na turneji P‘’ _ riki, kjer publika, sliši njihove skladbe, bro reagira. Tudi kritiki^^ip* jejo pozitivne ocene- bodo začeli turnejo po telji.« v šali pa ugotavljajo, da Repertoar skupine Cranbenies je zelo širok, saj izvajajo različne folk balade, The Noel Hagen, ki igra kitaro, in rani nastane popolna tišina. basist Mike Hagen. Skupino Takrat vzame Dolores v roke torej eni brez drugih ne morejo. »Moji dečki ne bi mogli brez mene,« dodaja. »Lahko pop himne ... in številne skladbe, ki so nastale in so jih tudi posneli v svoji karieri. Ne- Razmišljafi^ pišite^ j sodelujta! 1 I I vestnik, 9. februarja 199?=i stran 19 1 t I nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Sg^vane bnik« Jh bralci, poročaMje » dogajanjih na ■airri aiJE, iq|a vrednost-Rurjev zajemalo obdobje med J"J;^-”l.J«ponede(jkom,6. to- nir«?,' j® Ljubljanska borza v /potočilo za javnost - a z delnico Dadas, katere (eM odstotkov glede 'i.K r J ntf^^embra lanskega leta. ‘ ; niStu iMKi Dadas v njem ob-siwr^’x;? 1^ objave zadnjega ,Pt*4lo dii poslovnih do-Itthia? vplivflb uu Ptft.Kmbo tečaja delnic. Dadas d. ULnrimA _ ■ sporočilo za veljavno zakono- trgovanja z vred-dieticn hčerinsko po- J. Ljfbljaka, nedeljek pa na 102,8 (24,1 mio tolarjev prometa), V tem tednu se je z obveznico RSL 8 trgovalo šele v ponedeljek, njen enotni tečaj je padel za 7,44 odstotka na 83,3, prometa pa je bilo za 219 tisoč tolarjev. Za kar 6,37 odstotka na 94,0 je v sredo padel enotni tečaj obveznice RSL 11 in sicer glede na tečaj 9. januarja (100,4), prometa pa je bilo za 26,3 mio tolarjev. Enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo je v petek iz 97,7 padel na 94,2, ko je bilo za 371 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa je bit prijavljen v vrednosti 106 tisoč tolarjev aplikacijski posel po tečaju 94,4. Prav- Jtjer ima Ort ■ a tako je v petek padel tudi enotni ''elijvTifl *’4stotni delež, kajti tečaj obveznice RSL 2 z izkoriS-iistan.L:. '“’*l®j® zahteva pet č— — :~ 100 ud “■ n® more imeti tolatjev. d d Poleg tega Dadas ------ ' nat v •tftel !>»- tava Platini, ki ga name- t; L 3, 1995. Oosk""' u tlodajajo, da dru- *Mr^*h"'" - tožb ali čeno davčno olajšavo in sicer iz 105,8 na 98,4 ob prometu 918 tisoč 86,5, ko je bilo za 156 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 88,0 ob 5e skromnejšem prometu (12 tisoč tolarjev ali 1 lot). Z l lotom obveznice PTT Ljubljana je bil v sredo sklenjen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju 99,0, v petek v vrednosti 79 ti^ tolarjev po tečaju 100,4, v ponedeljek pa v vrednosti 6 tisoč tolarjev ponovno po tečaju 99,0. Za 4,0 odstotne točke na 95,0 je v sredo upadel enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica, ko je bilo za 440 tisoč tolarjev prometa, v petek pa je bil po enakem tečaju prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 192 tisoč tolatjev. V petek je enotni tečaj obveznice Rogaška 1 iz 29,0 padel na 24,0, prometa pa je bilo na 990 tisoč tolarjev. V Sloveniji imamo kar 100 podjetij, ki imajo med drugim registrirano sejemsko dejavnost, r Pomurju le eno Sejmi po tekočem traku Iz 97,9 na 99,7 je v sredo porasel enotni tečaj obveznice SKB 1 (+1,84 odstotka), ko je bilo za 11,3 mio tolarjev prometa, v petek je bil v vrednosti 285 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa še v vrednosti 36 ___i tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski delovnih vodilnih posel po tečaju 98,8. Borzna kotacija B - redne delnice z delniceo BTBR sta kotacija ’ >%dne delnice j® nekaj ^fini U: njen 10946 11000 padel na tis« inO?^ P® je bilo n 591 +-■ A. bila V sredo prijavljena dva aplikacijska posla na tečaju 12830 v rekordni vrednosti 320,9 mio tolatjev, v petek v vrednosti 283 tisoč tolarjev po tečaju 12845, v ponedeljek pa 15199 padel na 14900, 1-19 tisoč tolarjev rahla borz- i^rn . .■ «>-'LPiQvrrn oorz* ?■“ tolariev J* PMelj-Pf^^t^ta, tiaslednjejta DfcU nasjeonieRa ob 3,5 mio prometa. v ponedeljek pa mio tolatjev pro- lOfkoV*-. kr«« 1 ciimb; . “Orznem sestanku *lelnice Salus iz IH 402 jin 20100, ko je ^'arjev prometa, padel na 20055 jr nien^J^' prometa. V če-‘«^»1 porasel na i >)»ti v vrednosti 26 tisoč tolarjev po te-fnjfi 13000 V četrtek je enotni tečaj delnice Dadas poskočil za dovoljenih 10 odstotkov na 147130, ko je bilo za 1,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 157360 ob 94,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 156074 (64,9 mio tolarjev). V torek je enotni tečaj delnice Finmedia iz 20900 padel na 20000, ko je bilo za 600 tisoč tolatjev prometa, naslednjega dne pa na 19194 ob 1,3 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 20022, ko je bilo za 1.4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 18588 ob prometu 372 tisoč tolarjev. iiogn . —“ii * <0 (e "'.r-------- upuci tolarjev tečaj delnice hbZ« taio f® 20^2 jj 3975 ^a 8800, ko je bilo za 132 upadel je v torek tudi enotni MK Založba in sicer prometa, v po-ievnr^(20654 «2,5miotolar- Izvenborzno ti^ovanje na trgu OTC OTC - redne delnice Z delnico Grad je bil v torek prijavljen aplikacijski posel po tečaju 420, v četrtek pa po tečaju 1000. vendar tudi ta tečaj predstavlja le dobro petino tečaja zadnjega sklenjenega posla na borzi (24. 11. 1994), ko je le ta še kotirala na njej tedaj dosegla tečaj 4950. Za 10 tolarjev na 3490 je v sredo padel enotni tečaj redne delnice HB Brežice, ko je bilo za 14 tisoč tolarjev prometa, v petek pa je bil po tečaju 3500 prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 11 tisoč tolarjev. Rahlo je v torek porasel enotni tečaj redne delnice Intara in sicer iz 3475 na 3480, ko je bilo za 870 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 3485 ob prometu 352 tisoč tolarjev, v četrtek pa na 3490 (349 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 3509, ko je bilo za 948 tisoč tolatjev prometa, v ponedeljek pa takorekoč ostal na istem nivoju (3508) ob prometu 432 tisoč tolarjev. Enotni tečaj redne delnice Rogaške je v sredu iz 592,0 padel na 588,7, prometa pa je bilo za 1,1 mio tolarjev. Naslednjega dne je njen enotni tečaj padel na 550,0, ko je bilo za 275 tisoč tolarjev prometa, v petek na 535,8 ob 1.4 mio tolatjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 591,6 (690 tisoč tolarjev prometa). Lansko leto je bilo tudi v sejemski dejavnosti usodno* preskusno. Le malo je tnanjkalo, pa Ih se podrl celotni sistem organiziranja sejmov - čeprav nekateri trdijo, da ga v Sloveniji še nimamo, saj ni ne združenja ne pravilnika, ki bi določah, kako, kdiy in kdo lahko o^anizira s^me. Kljub temu je sejemska anarhija v lanskem letu dosegla skrajni rob in prav malo je manjkalo, da bi se vse skupaj porušilo. Spor med Gornjo Radgono oziroma Pomuijem in Ljubljanskim sejmom traja že od 1992. leta; že nek^ Časa si v Mariboru nagajata STEP in Sejmar, v LjubQani pa sta se lani dokončno ^rla Ljubtjanski sejem in Gospodarsko razstavišče. Slednje je ugotovilo, da so rezultati revizijskega zapisnika napisani njim v prid, zato želijo kot prvotno podje^e uveljaviti svoj predlog lastninjenja. Ali bo agencija sprejela njihov program lastninjenja, se bodo sploh lastninili ali pa bodo postali državna last? Glede na to, daje na sodišču kar nekaj tožb, je lastnike težko ntq>ovedati. D^stvo je, da je sejemska dejavnost finančno zelo zanimiva, zato ni čudno, da je v Sloveniji sto podjetij, ki imajo registrirano sejemsko dejavnost. Toda raz-stavjjald, tisti, ki kupnjgo storitve sejmarjev, so čedalje manj zadovoljni z učinkovitostjo predstavljanja na sejmih. Tudi tisti, ki se hočejo poklicno in resno ukvaijati s sejmarstvom, bodo morali več truda in dena^a vložiti v tehnično opremljenost (sejem v šotorih pač ni enak sejmu v klimatizirani in sodobni dvorani) in marketinški pristop. Obiskovalce bo treba znati pritegniti. Toda najvidnejši sejmarji so v dvomih; ali naj začnejo z realizacijo svojih idej, naj izdajo svoje pro^me, ko pa ni noben^a reda. Seveda je pri lem pomembno tudi sodelovanje vodstva s^ma in mesta; v Mariboru je tako Sejmaiju uspelo s pomo^ prejšnje mariborske vlade, v Gon^ Radgoni pa bodo na^ rešitev le ob lesnem sodelovanju sedanje nove vlade in vodstva sejma. O nekaterih načrtih smo povprašali direkloija Pomurskega sejma Janeza Erjavca, ki je edino sejmarsko podjetje v severovzhodni Sloveniji. Radgonski sejem je namreč registriran kot test- ne ^.Ptometaj fe'^“otni tež;, času pa, ko kombinati, ki $o navei^i pridelovalci sadja, nimajo jasne perspektive in interesa razstavljati, nima smisla organizirati sejma. Niti največji obrati v Lenartu in Radgoni nimajo interesa razstavljati, ker so v podobnih razmerah kot mi: nimajo urejenega lastništva.« Ko bo Zagrebški velesejem začel spet poslovati s polno paro, se bo to poznalo t^i pri slovenskih sejmarjih? »Saj, V treh letih, ko Zagreb ni funkcioniral, smo profilirali tako mi kot vsi slovenski sejmi. Jutri, ko bo Zagreb spet živ, bomo del tržišča zopet izgubili. Hrvaška s primoqem in zaledjem - tudi Bosno - bo vsekakor zanimiva za mnoge zahodne firme, ki bodo želele priti na to tržišče. In če bo 2Sagreb konkurenčen v servisu storitev in ponudbe, nam bo konkuriral, to je jasno.« Udeleienci odmevne arhitekturne delavnice v Gornji Radgoni so poudarili, da se je v preteklosti sejem preveč širil proti mestu? »Mi imamo zazidalni načrt sejmišča v tistih okvirih, za katere menimo, da so realni in da jih bomo v prihodnjih letih uspeli uresničiti. Če bo spre- nik sejemskih prostorov. Kako ste sklenili leto 1994 glede na to, da ste začeli septembra 1993 poslovati kot samostojno podjetje Pomurski sejem in ste za svoje poslovanje morali najeti posojilo pri SKB-bardii? »Lani je bilo skupne realizacije nekje 200 milijonov tolarjev, končne bilance pa Se nimamo. Izgube verjetno ne bo, bili bi slabi gospodarji, Če bi jo imeli. « Je organiziranje prireditev za vas odvisno od tega, kdo je lastnik sejmišča; v Go^rodar-skem vestniku smo namreč lahko prebrali vašo i^avo, da ko btf znan gospodar, boste začeli z načrti? »Ne, to ni bilo tako iqav-Ijeno, Dokler ne bo razčiščeno na slovenski ravni, dokler ne bo znan lastnik sejmišča, ne bomo govorili o načrtih, kajti nekateri so povezani vsaj z lastništvom parcele, če ne z vsem sejemskim prostorom. Sejem bi pa nujno potreboval nekatere vzporedne objekte, tiste infrastrukturne objekte, ki jih ima vsako urejeno sejmišče, na primer kongresno dvorano ali kaj podobnega. Dokler ni razčiščeno, kdo je lastnik, dokler ni jasno, s kom se lahko pogovarjamo, kaj lahko na tem prostoru delamo, razen tega seveda, da imamo pač to v najemu in to uporabljamo, tako dolgo ne moremo načrtovati gradenj. Sedanji objekti, ki so na sejmišču, niso zgrajeni tako, da bi se jih dalo koristiti v vseh vremenskih razmerah,« Nekateri imajo manj prostorov, pa imajo letno več sejmov kot Pomurski sejem, vsi pa imajo v glavnem več sejemskih prireditev, npr. v Cankarjevem domu 4, v Celju 8, v Kranju 9, v Mariboru 17 in v Ljubljani 21? »Celje ima urejeno infrastrukturo, mi je nimamo. Poleg tega se ne da primeijati Ljubljane, Celja in Maribora, ker so to sejmi v mestih, kjer imajo močno zaledje. Mi pa moramo načrtovati Še kakšne druge dejavnosti, o katerih pa sedaj namenoma ne bi želel govoriti, ker so povezane z investicijskimi vlaganji. Šele s temi vlaganji bi potem pridobili možnost za izkoriščanje vmesnega časa. Nam zaenkrat kmetijskega sejma ne bo ukradel nihče. V Švici ponavljajo take kmetijske sejme v več krajih (tako tudi v Avstriji). Organizirati sejme samo zaradi sejma v Radgoni, je nesmisel. Mi si želimo takšnih specializiranih sejmov, ki imajo zasnovo v da- Lil ' memba zazidalnega načrta I v naslednjih letih kaj ožila ta prostor; bo to strategija ob- ' Čine. Naša strategija je ta, da ' tisti okviri, ki so bili začrtani pred desetimi leti, ostanejo, in da sejem prek teh meja vsaj v tem obdobju ne bo Sel, Lahko da se bomo tudi mi kdaj Sirili v višino in ne le v površino’ Zdaj, ko je urejen, naj bi bil to naenkrat najlepši prostor za razvoj mesta. Mislim, da je v mestu še vrsta drugih nepravilnosti, npr. Elrad bi lahko izselili in naredili tam trgovinski ali obrtniški center. Ce se je kdo spravil na sejem, se je neupravičeno! če bo interes mesta, da bi ga bilo mogoče razvijati ravno tam, se bomo pač poskušali uskladiti in razmišljali o tem, da bi Sli na drugo površino, če bo to res edina možnost. Vseeno pa mislim, da Gornja Radgona Se nima izko- Janez Egavec, direktor Pomurskega sejma ; «V Gornji Rat^ni nam je kljub vsem težavam v gospodarstvu, ko je propadlo ogrmmno podjetjj, sejem uspelo obdržati. Ni isto, ali ti u^ obdržati neko uspešno blagovno znamko in jo celo razvjjati ali pa ustanoviti novo. Če bi se borili za lastništvo sejma, bi sejem že propadel, uri smo si ves čas ie prizadevali za ohranitev blagovne znamke. Dokler bo tukaj ta sedanji tim, sejem ne bo t^rožen. Ob strani nam stojijo tudi vse slovenske inštitucije. Zaradi Evropske unije in bližine meje imamo v prihodnosti veliko možnosti.« nem gospodarstvu. Mi lahko tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 8855 ob 4,7 mio tolarjev prometa. Na četrtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj poskočil na 9249 (+4,33 odstotka) , ko je bilo za 4,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na OTC - prednostne delnice Neznatno (-3 tolarje) je v torek , - delnice SKB 36966 hafL,?' l^^tzaern sestanku ,7 1-? m« »to je bilo _ _ '^322 ob 15 mio tolarjev prometa, ■ ko je bilo za Iffi tisoč tolatjev pro-te&i? PtmtiEt. 33,6 v ponedeljek pa na 9859 (22,7 mio meta, naslednjega dne pa porasel i^Je Oclhice^vtolarjev prometa). na 3358 ob prometu 57 tisoč tolar- a*—,-. ..‘«jev£etriBt,B,™»i Na torkovem borznem sestanku -- - - ’ ’ je enotni tečaj delnice NIKA iz 4921 porasel na 5015, ko je bilo za 1,7 mio tolatjev prometa, naslednjega dne pa padel na 4932 ob 9,9 mio tolarjev prometa. Tako kot pri večini delnic s katerimi se je trgovalo na četrtkovem borznem sestanku, je porasel tudi enotni tečaj delnice NIKA in sicer na 5227 (5,98 odstotka), ko je bito za več kot 3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 5197 ob 11,7 12 ^141 na 37^^^*^^^*^ porasel ■olarKv K bilo za 15,7 , - m . nstkdmrga ^13,1 mio ? (4j Y ponedeljek pa •neta) mio tolari^v L".*t9:r tiiio dtie tj mio tolatjev pro- v **^‘veziiice lEčnJ obveznice d? ‘elar^ "® ob 2,8 - - - m- P® na naslednjega ttio tolarjev prometa, v ponedeljek je bilo za 37 9 P® na 5096 (13,3 mio tolarjev pro- 'iLj^en p * ^tnneta. V četrtek se ti^a). 3^r*’’DTu '" zadržal na Enotni tečaj delnice Term Čatež 3 Ithrt padel enotni tečaj prednostne delnice HB Brežice in sicer na 3200, jev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 3500, vendar je bil promet skromen (7 tisoč tolarjev), v ponedeljek pa padel na 3397 (10 tisoč tolarjev). Po dveh tednih se je v sredo ponovno trgovalo tudi s prednostno delnico KBT 4, njen enotni tečaj je iz 44916 jiadel na 44000, prometa pa je bilo za 1,5 mio tolarjev. Naslednjega dne je njen enotni tečaj padel za kar 19,32 odstotka na 35500. ko je bilo za 3,5 tolarjev prometa. Z obveznico Gorenje je bil v torek prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 67 tisoč tolarjev po tečaju 97,0 (+0,5 odstotne točke), v četrtek pa je bil promet Se skromnejši, saj ga je hilo le za 9 tisoč tolarjev jki enakem tečaju, V petek je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti tisoč tolarjev, v ponedeljek pa v vrednosti 6 tisoč tolarjev po tečaju 98,3. 3. 2, je bil z obveznico Loka Škofja Loka prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 88 tisoč tolarjev po tečaju 86,0 (+3,9 odstotne točke glede na 24. L - zadnji sklenjen posel), v ponedeljek pa Se v vrednosti 794 tisoč tolarjev po enakem tečaju. Tudi z obveznico MU so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli in sicer v vrednosti 1,8 mio tolarjev po tečaju 93,9 (-0,1 odstotno točko). Po enakem tečaju je bil prijavljen aplikacijski posel tudi v četrtek in sicer v vrednosti skromnih 18 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa v enaki vrednosti po tečaju 92,9. Enotni tečaj obveznice Občina Laško je v torek iz 86,9 porasel 87.1, ko je bilo za 928 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa zdrsnil na 84,0 ob 1,9 mio tolarjev prometa. V jietek so bili v vrednosti 2,3 mio tolarjev sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 85,9. riščenih vseh možnosti. Prav tako smo lahko na delavnici slišali, da je sejem v preteklosti mestu premalo dajal, vsaj glede na to, kako hitro se je širil? »Sejem ne omejuje mesta na primer organiziramo speci- v ničemer, Ti mestni možje bi alizrani sejem mesa, ampak to- morali pogledati malo prek vrstne sejme bomo organizirali meja v evropska sejemska me-V okviru kmetijsko-živilskega sta, da bi videli, kako mestni sejma. Po drugi strani je speci- možje skrbijo za sejemsko de-alizacija, kot je npr, gradbeni javnost. Ugotovili bi, da je sejem, za Slovenijo dovolj ši- povsod interes občine, da vlaga roka. Gradbeništvo je veliko v sremsko dejavnost. V Nem-podroi^e, ta sejem bomo vse- čiji gre kar za 140 milijard nem-kakor poskušali obdržati in še ških mark, ki jih bodo posa-naprej specializirati. Inpak je mezna mesta investirala v se-dovolj velika specializiranost, jemska mesta. Lastnina pri tem da ga v GRmji Radgoni lahko sploh ni bistvena. Tudi jaz in je v torek iz 770,5 padel na 765,8, ko je bilo za 146 tisoč tolarjev prometa, v petek porasel na 779,7 ob prometu 819 tisoč tolarjev, v pone- 1+^'tečai petek je i ihp ob 1 1 ’ y ponedeljek pa deljek pa takorekoč ostal na istem •'(J. t,l nijg nivoju (780,0-390 tisoč tolarjev prometa). “»io u*? 103,1, dn« ’®'9ri<.; ’ -------------- -naslednjega to«? bb 36 5 tdstotne točke na Pio« K njen enotni 34 mi?. One pot- - njen miD lu nSL padel enotni kotacija 4 in sicer iz _ , organiziramo v dveletnem ci- naSi delavci nismo lastniki. Mi ko je bilo za 43,6 B - prednostne delnice iniHPi. * klusu, kajti vsako leto bi bilo le vzdržujemo imidž sejma, ni-pri embalaži težko zagotoviti smo pa lastniki. Mt smo plače- prtMUčtai mio toh* na 101,0 ' 'KV prometa, v po- r, i ■ o Sj’ ■■-Up V sredo je enotni tečaj delnice KBTP iz 42231 padel na 39571, ko je bilo za 6,9 mio tolarjev prometa, v petek porasel na 41207 ob 15 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 39481 (3,2 mio tolatjev prometa). Rahlo je v sredo upadel enotni tečaj prednostne delnice Rogaške in sicer iz 2700 na 2679> ko je bilo za 750 tisoč tolarjev prometa, v petek ob skromnem prometu 3 tisoč tolarjev (1 lot) poskočil za 7,52 odstotka na 2880, v ponedeljek pa rahlo padel na 2787 (3 loti). Za 7,51 odstotka je v četrtek poskočil tečaj prednostne delnice UBK in sicer iz 13487 na 14500 ob sicer skromnem prometu 73 tisoč tolarjev, v petek pa padel na 14415 ob prometu 173 tisoč tolarjev. Borzna kotacija B - obveznice v torek je enotni tečaj obveznice Občina Zagorje iz 86,0 porasel na dovolj visoko kakovost in novosti.« vali najemnino tistemu, ki nam je da) prostorv v najem. Kako Že tri leta napovedujete pa je on prišel do prostorov, pa Rorr jesenski sejem o sadjar- jaz ne vem. Nekdo drug mu jih stvu in vinogradništvu, pa ga je dal.« & ni. Nimate dovolj ljudi? Za- Ste se ie uspeli dogovoriti kaj si ne pomagate z zuna- z mestom Gornja Radgona, njimi sodelavci? kdaj iu kako boste uredili ka- uNe gre za to. Sadje in ce- nalizacijo, ki je razstavljalcem fotno dejavnost moraš dobro ob lanskem nalivu povzročila poznati. Priprava kakovost- veliko problemov? nega sejma zahteva kakovostno pripravo, analizo trga. »Radgonska občina je dala izdelati Študijo rešitve mestne kaj lahko ponudiš, kot najpo- kanalizacije in kolikor vem, se Tončka Božinovič membnejši pa mora obstajati interes razstavIjalcev. torej tistih, ki naj bi na tem sejmu razstavljali. Če pa pridelovalci sadja nimajo interesa, ne vem, za koga naj bi sejem organi-zrali. Kajti mi gledamo na organizacijo nekega sejma kot na servisno storitev za gospodarstvo, mora imeti učinek.V tem dela. Mislim, da se bodo dela začela že letos. Vsaj župan je tako obljubit.« Kakšen delež bo sofinanciral sejem? O tem do sedaj Se ni bilo govora. Mi smo en del že financirali. saj smo jim lani dali 7 odstotkov od prodanih vstopnic,« BERNARDA B.PEČEK stran 20 vestnik, 9. februarja delitvena bilanca Kako je po novem v nekdanji gomjeradgonski občini^ ki se je razdelila na tri dele? Svetojurjevski župan se ogreva z ■«:Mevanie stran ali smer vožnje, nepravilno prehitevanje, 1 j „^.„,1. prednosti, psihofizično stanje voznikov ... Bodo n p piši in zaomJen-"' v-*—’ —’ ' Na konje je treba tudi pred gostilno paziti gačne ovire in naprave na glavnih, regionalnih, občinskih ce- stah in javnih poteh v naseljih. Kako pa je v vprežnimi pred Šolami, vzgojnovarstve- vozili? Voznik vprežnega niiTii zavodi in drugje, zaradi vozila mora voditi vozilo katerih mora voznik bistveno H — --'•—■JV livrii iitanj prispevali, da bo prometna bilanca ves čas, dokler se premika zmanjšati hitrost. Ovire — rajo biti označene z ustrezno po cesti. Tudi ga ni dovoljeno puščati na cesti brez prometno signalizacijo. mo- pEset kilometrov manj in deset kilometrov več yiada Republike Slove- , je poslala Državnemu v novem zakonu ne o žboru Republike Slovenije Čena obvezna up^aba ^branje in spreiem nrpftirnr “ Slove- Komu ni treba varnostne Čelade? Upanje nekaterih. da v novem zakonu ne bo dolo- var- Zakont 2” sprejem predlog nostnih pasov, čeŠ da je to -'»».ona o varnosti cestnega kršenje jakon prometa. Hkrati se spremi- bilojalov*^-tijata tudi 2^kon cestah in Zakon Skih.Že-- t* pravic, je o javnih določa, da morajo biti med '■<1111. V samem uvodu Ija zapisati, da je nova za nodaja strožja od prejšnjih prepisov. Vabimo vas, da sl preberete tako že z kaj o prekr- vožnjo voznik in potniki na -----------1 veda je nova zako- sedežih, kjer so varnostni pasovi, pripeti. Varnost- nadzorstva. Voznik vprež- . nega vozila in spremljevalec «<>S|W bo s hit. oseb, kolikor je navedeno na na Voznik motornega vozila ne sme voziti oseb v počitniški prikolici ali lahkem priklopniku (avtomobilska priko- lica). Na tovornem in pri- aajve^a v ■ za vozila 1 l^Okmfh 1 lllftkm/h r.„ vesian, rezetvi- 1 ranih za motorna v o, 1 ^kin/h na vseh drugih I stah, v primerjavi s pitja 1 ajirni (Se veljavnimi) pred- 1 piši je torej hitrost vožnje 1 v naseljih znižana s prejšnjih 1 bOkm/h na 50km/h l tocestah pa je zvi 1 'i prejšnjih 120km/h 1 ISOkrn/h. Zakon pa nr l ^«di posebne 1 riosti, In sice,. ooKTtun za I osebne avtomobile z lahkim orepo- l priklopnikom m druga vo- kolesom grai 1 rila do 7,5 ton dovoljene (kar sicer veliko^ l mse s priklopnim vozilom spuščal, ^ri l ter vozna s počitniškimi pn- kolesa, l -^vleči 1 kohcamt. Prav tako je ome- k m i ^^lov, ’ ^Ha, 1 jena hitrost na SO kilome- ”2^ r,nriskali drng^ , - • I irov na uto za I SOfiVi- " Ptsi i, za štoru za tovor največ pet hitrost oseb za nalaganje ah razkia-omejena na: danje tovora. Potniki ne na avtocestah, smejo sedeti na na cestah, rezervi- kesona ali na nestabi n motorna vozila oziroma nepritrjenem '”ziia s hiti na na: avtocestah. vozila. ce- s prejS- , na av- je zvišana voru, ki presega višino stranic kesona. Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti tudi druga oseba, če ima v ta namen sedež za prevoz drugih oseb, ki je vpisan v promet- t na nem dovoljenju. Voznik pa navaja motornega kolesa ali kolesa - oniejitve hi-gOkm/h - nem z motorjem ne sme vozili osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih snovi. Med Uro - uro za avtobuse priklopnim vozilom za prt- nredmete, ki haigo ter za vozilo avtodom, ^^zu v . . N« 70 ktoettov mo ie kole»« 1» >'X omejena hitrost za motorna vozili le eno ose 'vozila z največjo dovoljeno 14 let Pok «)aso nad 7,5 Ione in vozila, siarejsu ki prevažajo nevarne »n'" -’ tovorno pustiti se vleči ali potiskati, voziti predmete, ki ovirajo 1_ - I * ■ • .. Na s 'Orna nevarne ?.8>bne ■ Jiše. Ortl 1 ««ornr Jasno, boste dejali, Kaj pa barve? Rdeča luč seveda pomeni: prepovedana vožnja. Rumena luč: prepovedana vožnja, razen v primeru, ko se vozilo, ki se s primerno hitrostjo približuje križišču, ne more Zakon določa, da policisti ne bodo opravljali ogledov prometnih nesreč I. kategorije - to pa so prometne nesreče z ma- V kategorijo C spadajo motorna vozila za prevoz tovora varno ustaviti. Zelena luč: prost prehod. Rumena in rdeča luč, ki gorita hkrati: prepovedana vožnja in napoved, da se bo prižgala zelena luč. Utripajoča rumena luč: vozi previdno. Utripajoča zelena luč: prižgala se bo rumena luč. Zelena puščica kot dodaten znak in delovna vozila, katerih naj-terialno škodo ampak bodo večja dovoljena masa presega morali udeleženci v prometni 3.500 kilogramov. Dovoljenje nesreči sami izpolniti Evropsko vožnjo vozil te kategorije poročilo o prometni nesreči in vključuje tudi dovoljenje za si izmenjati osebne in druge vožnjo vozil kategorij B, G in podatke, potrebne za uveljav ijanje škode pri zavarovalnici. Gremo na preizkus! Policist lahko, zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v krvi alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno. na semaforju: kljub rdeči ali odredi preizkus s sredstvi in rumeni luči na semaforju sme voznik voziti v smeri puščice. napravami za merjenje alkohola. Če je lega več, kot je Rumena puščica kol dodaten dovolj en no, odredi prepoved znak na semaforju: kljub rdeči nadaljnjjc vožnje in mu za- ati rumeni luči na semaforju časno odvzame vozniško dovo- sme voznik voziti v smeri puS- Ijenje, zoper druge udeležence Čiče, če ne ovira ali ogroža udeležencev v prometu, zlasti peS- v cestnem prometu (kolesarja, na primer) pa odredi ukrepe. cev. Če dobro 4)oznate pomen s katerimi jih izloči iz cestnega (dosedanjih) svetlobnih znakov, potem ste opazili v tem, kar ste prebrali, novost. Nov je prometa. Udeleženec v cestnem prometu lahko odkloni preizkus samo iz zdravstvenih namreč pomen rumene luči na razlogov, a v tem primeru poli- semaforju, ki pomeni pre po ve- cist mora odrediti strokovni dano vožnjo, razen v primeru, pregled. Strokovni pregled ob-ko se vozilo, ki se je s primemo sega zdravniški pregled in odv-hitrostjo približevalo križišču, zem krvi, urina ali drugih teles- nc more varno ustaviti. nih tekočin, zaradi ugotavlja- V predlogu zakona o varnosti nja alkohola, mamil, psihoak- cestnega prometa sta na novo opredeljeni tudi izjemi, ko voznik tudi pri zeleni luči na semaforju ne sme zapeljati v križišče, in sicer v primeru, ko je promet tako gost, da bi voznik mnral ostati v križišču še ob spremembi svetlobnega znaka in bi s tem oviral ali onemogočil promet vozil z leve ali tivnih zdravil ali drugih snovi, ki vplivajo na zmožnost udeležbe v cestnem prometu. Kdaj lahko postaneš voznik motornih vozil? H, V kategorijo D spadajo motorna vozila za prevoz oseb, ki majo poleg sedeža za voznika več kot 8 sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij B, D, G in H. V kategorijo E spadajo skupine vozil, katerih vlečna vozila spadajo v kategorijo B, C in D, največja dovoljenja masa priklopnih vozil pa presega 750 kilogramov. V kategorijo F spadajo traktorji in traktorski priklopniki. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij G in H, V kategorijo G spadajo mo-tokultivatorji in delovni stroji. V kategorijo H spadajo kolesa z motorjem. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G. Zapisali smo, koliko mora biti kdo star, da po opravljenem izpitu dobi vozniško dovoljenje, zdaj pa ponujamo še v razmislek, doklej ga lahko ima (kategorije A, B, C, D tn Dober dan, kazenske točke! To, da za prekrške plačujemo denarne kazni, dobro vemo. Novost pa so kazenske točke. Zakon določa, da lahko voznik dobi od 1 do 18 kazenskih točk, ki se izrečejo poleg denarne kazni. Vozniku, ki zbere 18 kazenskih točk, na podlagi odločbe organa, ki vodi evidenco o vozniku, preneha veljavnost vozniškega dovoljenja, Tak voznik sme voziti cestnem prometu le pod po Težko je priti do vozniškega E). Predlog zakona ponuja dve dovoljenja, lahko pa ga je izgubili. Policist nam ga začasno desne. Drug vzrok, ko voznik, lahko odvzame: 1. če je zaradi četudi ima pred seboj zeleno telesnega ali duševnega stanja 1uČ, ne sme v križišču zapeljati zmanjšana voznikova sposob- inačici: po prvi z veljavnostjo do 65, po drugi pa bo treba na zdravniški pregled (na vska 3 leta) po 70. leto starosti. Upajmo, da bo obveljala gojem, da ponovno opravi celoten vozniški izpit. Za voznika. ki vozi v času izrečene kazni prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije oziroma v času, ko mu je izrečen odvzem vozniškega dovoljenja, se obvezno izreče kazen zapora. Tu naj še dodamo (da bo Se bolj zastrašujoče!), da bo računalniško evidenco o kazenskih točkah posameznega voznika vodilo samo ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljani. Kazenske točke pa bodo vnašali na podlagi sklepa o prekršku, Če je denarna kazen plačana v roku; na podlagi pravnomočne odločbe o spremembi denarne kazni v kazenske točke; na podlagi pravnomočne odločbe sodišča za prekrške. Ne pa se prestrašiti, da bi se kazenske točke tako dolgo nabirale, da bi jih bilo 18, potem pa bi bili avtomatično ob dovoljenje. Člen 222 določa: kazenske točke, ki jih izreče policist, se zbrišejo po dveh letih od vpisa v evidenco, kazenske točke, ki jih izreče sodišče za prekrške, pa po štirih letih od vpisa. Ministrstvo za notranje zadeve je dolžno vozniku na njegovo pisno zahtevo pisno sporočiti število kazenskih točk, ki jih je kot voznik (kršilec predpisov) dosege! v zadnjih dveh letih. naprej, je, da mora omogočiti nost za vožnjo; 2. Če voznik ne druga, saj s tem, da je nekdo zapustitev križišča vozniku, ki uporablja pripomočkov, ki so ■ je zaradi gostote prometa pri vpisani v njegovem vozniškem spremembi svetlobnega znaka dovoljenju (očala, na primer); ostal v križišču. Nova je tudi 3. če prekorači čas dovoljenega starejšo od 14 let. Priklopno vozilo, ki ga vleče motorno vozila kolo za seboj, sme biti Si-■” roko največ 1 meter, tovor snovi; Vozilom ter avtobuse bZez star, še ni rečeno, da ni več za volan. Se strinjate? Spričevalo o telesni in duševni zmožnosti sto- pa ne sme presegati 100 kilogramov. določba o ovirah za umirjanje trajanja vožnje (vozniki tovor- prometa. Gre za fizične ali dru- za vožnjo je pogoj za podaljšanje veljavnosti voznišicega do-nih vozil in avtobusov); 4, če voljenja takih voznikov. Pripravil: Š. SOBOČAN biran vestnik, 9. februagalSjL I jjqrrtffi " U —I F- O- N 0 1 rt -._ rt .d ' s < Ul < c o !© c; X s< X Q CD UJ Ui EC U. CD itoJ s QC Ul |Q,X uj O x»- tu šd SS oS uO X X fil m h = 2 lu o u. to X --< x£i Sb tk X “ o o T (4 e rt televizijski spored od 10. do 16. februarja s JI riri a- Bh-»2m □ (M s v ‘Z. Ul > o _l (n > < z Ul > o (0 p z ul > O 40 > m O w > < z UJ > o tn > r Z Ul > o in z Ul > o 0) > S^^s”. «2« S‘JS52SoS “■as-gg*^^? E " t~ 0 &’8 g' 7 »J = p rt J O I tf 0 rt P.E - ■§ 2 ’5 H S t; *« *>— rt©c E PiiPta ^9 = ®Ji rt *7i5- * a7 S t ,^ > ~=S1>23 «s J? E o — i n ec i'^' I i “ o> rt H rt =• s o » E S J- -o L' * 2S-S D = 01 ■ — - = — - I ■ ■asa ■ a,s| 0 I X 17|2- '^> s r K e _ , 2 3 gi u; Ž I F,Ž =• .S.F 2 « K g "o F J5.2, 5. 1^=271 © 2 Q — ) I F s8tEs cS ®>.35 S3 2.N t- « s s s "3 7"~'' 'SS-iiS sil^F Š_7| I --,.38 ,2 .“ o " “ ■SjS S s 2 S --:©_d CM o> § C b.«. <-=““■ ■S * © rt E xc O E rt Z a <3 rt rt L tj £ 5 e 9C S- G © I -§ i oa iJr- s 'E ,£f F s > c d CM Al «• tu E B O_, .—•<» E d I CM ._ ' «1 z F>a ■ — -d — s F © -* s c E" E rt z F.l<^° 5^ j.'§ ' vS 5 " 4 'g £ £ E S' C > «9 B OlfsJ « I JJ*O ' ,S « i; ' S c ™ “ S-'— S “- 9 a- 2 ,S3-=es3^ .t ;p I « I .£g ■¥ > I "3 = 5 S i E 'gha=ltsi§ U£^7'--S^I?sO®-^š I" ^1: 2-s« M fi. g o^ac ,= ,t i " 2 B n ! »rt -St-?! K'i S «> C4 — f*> i. ® I £3 q 'S 6 I s|B| — C ( -s X 2 oSiEigC®:^:^ ' is^s S2 , ~ " o O\w., o a=£2!og H G.O- , ^2 E E ,.» 1^. ' ft_ u o O © >Q a “J e« O. o tl iSirEŽjis- dC CM O K*' _ rt 0 "S 5*?' ;-S *j I I E © h<;?fM5= sF Sj — X I OL 0 ' rt 73 «: k O d O -^^'ŽŽSn-- - L- vv 9 3 - ' t-' ' 2 ® I 9 5 b -^"e c s? 'ihjshz d o 8ls-^Š 5-S 2" “ s E ■ 9 I < cr > > _2'S P 0'^- s-§7'^=j S^^-E ? rt B Rl ® aA <3 rt E — i ko^OBKE^C ■ŽSS-S3-a®Si''‘^sv?" 'Ec ® — S C S 2 B s e « BB I =1 z S"’ rt ' rt © © © •E C U CT) CA »—' >5 F-'? TT VS > e _ x-u _ o *”>rj^ r-i w 2s -i S .3 rt Ji 7 C S Zt,F®» i9^mS I 3 = g| > S3 = S-g^ c «9 (Z^ 1? © > (M ,. to o ir> St2i55 iri S G !3 ■¥ o E dnh^ 5 :2.?S ' A s « ž* ■.[' 7 2 S w S t’ - C r* 5 ii « 2 ‘'t 2 !C E ¥ «■ » B fl 2 P *‘ 2 £ -S Tl 3:“fc.g-i 5-Si*i I g o? a, a« e.2 »SsS« s ^i€l '^-■® Sh^Sj c 2 2 S 5 = £ C 01 1 > X ■ B iTisSt f - “a ■ E JhGlilipSiš © s:*-^H-g.ggs ' aSt^i g © N U 5 C m — I 12**^' 5 —; fti o cn eS ^ši-3^zš.| = ^ * a o B * O-MO S * “ .3.£ ■" w © _ ub A 2: ^72^28“=:; ■E = g-s-sš-g.. a.t Srt3 > I T'^ £-&*.5 P ■g,'B 8 2 r- ' ■ - 3 = “■S 5 £,5»-g-j; <=^ S r E eo fci so-o ,*K E 3Sk &3S-0-5^^iSi:a i2=i-ss5 s S-sslH E S.2J.-S. .g. ,X:£ H — S'8-a?‘-a8^ S-S a « cc □ ■ "1 =^=-7 =»S H .? !7sf?=5.'a^t-= ■■ r^lžn? »o - E •" = « SSsi^ F !l to X >f* " d < s > s 8 gl 9» c rt B. ' > i - .2 u r ,s <3 g - Al _• :e S^2 < X w > < > ■ E cc = -^ c a> « w> -S 8^ c = o a . > E .a e? E£|Jm ■.§.S'e£ t >i S » ^-o S ■= -i £ ‘ J o >S(; ■»??.. s-e 2 s = - “ 2 a. li-I^E^s^.^ -gj I c s <11 I > I (A > I ett> I i==oi?P'n 5E '^,1^7 s, 'ir-, M S -a 5 ©■M. —_ P^ ■— — 0^7 B 5 "S i=l b5« »4a ::i=>7Er^’’ Is B B [1 1:^3 5^n_ž^ E s E- -jJT- S- grt-S I 1“ 4 I I I « ' E > E 2 H! <0 X < o i p I I -J š 2 , UJ tf c o _S i-4j-“ ObrtsK**'.. bKbC ■au< vjp* o S-STE15 3?i’; 9= 92=C -“»-S ' ^-^±■>^■5^-3 S”*' 0 =4.’^ O. «1 Si, 0- © '" B^,P ■ išZlls > C CM Ki ..p'hIb : jb ^‘1 - .5- ■ 9«^. < a: f - ILS S 4”!^ £.«rj ' -1=^;= .sli- HitS = 5 a-S| = IS I -H ?<25 3 --i S .E.^ S » F t S. 1-5 jS ! ''- rS: -.B * 11 * = a1 cc Vt o ts « • .k® *’ 3 '5"^ 6 :■ •Q o f — E — o -. j £s c ? X , -d S - ' 5 5**i S" *“ ** *. J ' r = -^Bž v r- 7=114 R Ed s a,’^ 12 ' _ E? o _ . C^' r^i IB J. » o _ . v - T. . ~~: ..u E '—' A. '* g'-' S7 c«5 •> .—. rt i 5 a- :=a hiMMs 1: H s' v, e o '1 = 5,1 «1 s I * I > 'i ii 5: V * T bi«" ?3 ^-žnsssdgjiKH ^^'V.abO- =■ s~ I- — j3 H s »'I I “ 9'°'CIF^iU-3"i' a ■^go-S^S-g g E?. 2« . «92 o a«‘“sil I - ■E - rt fr s ji tfji ^S^I ^^■«7--2^ -S^: ■n Lzrt c J s .? ■ o -? 2 r,,’^ “f?:: 3 Ji ? a..s « '5,21 i^c - 4J -t£ 1 1 ž N 1 CM S 5 i P u sl l J • §»' cd ŽefiS? E B E .šs rt iS 2 t Š UT I ' ' :' « ' - =-§ £^ I i;:rt B E3'a ?? rt C — g §3=2., 3 e^e£ c N c "ZD<'bLA ~b'^š.Ho7^».sS S Sg s “ 02“ «= E » o-S > . ?,g® «■ §2.°^5S5 5v2 I .§i3S:= s □ 3 »r> n or rt = E * S CA a co > N O KO 3.J - E = « " gSijS 2 M S— o 1^. •"is- S mSS2J2 2^-2 ' f| oOOPrESs^ |fiXAX rt rt 9 XI c "S o tx> -a g.2.2.^5; E r ue a2 ■Z^ E rt O 2* B -i BO '7 U uc _r u 1 > O KiaiH^sro --- «< .g a- w M VI > 7 -SSoS 0 A (e: , .-O 0 I bS i ,f 2 S17S|£^^.P ' g‘5 (TklS (I 'T » ,.>: ;2,:3 ,0 s tn 2 > iF± £ > B “ o. S S u. '©_!. o C 2 .2 'S “ s,« g 'ar “ F ■- 3 " š :ž 2 s fi 9 ?. g' g 'S^t^-if ?E2ig72?l-^^Hi |b-;ž^;7^>^g,8 > -o'29i- » »'^ Jt''^ ■ « > s » o L. S -g I O ■p 2. “ 2 O 'e F — So^iSaŠoSScaa 7s-s«l«° ' ?■' (rt O,« -5 - - -M CM a. 72-^-;^'ES‘“sS-Š$« Sj,--8^34.2 5-1 ">2^0 a 3--g » N gS fS' F|f Gl I T? S I > * ..J c , |.2-9 = i i/i X < >N Q ® T - "■ J= - B “ ?5 «0-: "eri'-Srtao-.p^*^ -|S S.£^^|-g.£a tej — O ♦ > .i!L^ <3 E 1 _ g-SS^SSSo-^sst: Irt s -»" 5 g .S P g > I S f ffi I r3 c .2. J? £ B = čS^^2i8Sg5rt E !2 B ,<» O •"■ 01 'i 2 . 1 ? C & :i£ rt "5 0 C,— .a--: . f|llSs”š ** . £3 rt - "S '-o s,^ 0 2 4* rti -5 £i .n U e« B CM 11 C i ’ I : ^Falis^s«: fUSo ipSo 'Ih' T n: 11 ■ So S '7 ffl A ' B 1 ' as > o: 'Fi Tlsf^ .aS F Šivgis^^sšis ■aS ^ai' m §a ‘7 > it I g « _ ' T j2 * I B © E B rt , g; I H '7ffHii 7a^-E9 - gois-(3 2 ^P£2S I IBln’? (0 > < > A o g.s?l “ — - 'C S M 1' ” I Ja S! i IV - „ S 2 p s r® Io-g5«3' 3 3 I “^.3 s £ S-g ' 2 =s2i;<=‘ssz5F=' B I ij) E.-J ~£<7 e 1 O (0 s o »n rt rt SSgeSaoSsc S-g,? „ gSpc.;«^ i E cS g.oS š”.i ■ »ErM03©EO»-g £ :i a Š š M ■5 ? 2qŠŠ = ™ V I S I I T^iO s |s3s-H =.iš F I 1.5 I I •=L„ S".« •" aa‘^ ' *'':=■ "> f rt rt (A g M ® I .2 g v > ^CJ ■•^ R d © m rt B :© rt ' l esci » is M o a trt 0 “Isti S > O © O —> 2 1“ rt rt CD > OJ I > I s I I 1-1 cn o I *2 S; .2.^ a 'C c o 12: E rt I © 2 Q J dQ E^i’J 2 SScT? t Sv)^ 4 J G- 1^» -T 2 i 5 - i ?ie .6 c^S 0 rt -Z ft s C rt M m' 00 F I I £ CM© O J > —t CM o I ■3 a=. I CM raf-l ' o a j e "ii“S rt.5 rt ©'C ■■ i6 o2i E J2 E .B ‘ — 0 '■»3 ’-' O. -E tS y 4! s ' S>a dizi ± E VI 'P*'. J 3 rt '.5 'rt -=: ^ jc M v p a I S« = —»rt I g <1 — a*^ " I 2 g 2£S^>2 f e X ■i’'? I 2s g-c .3 S ,2 2 '= C p X 5 §<2-® 1’1 I s O.SS 2-S pS R tA • CM <2^ s _.. 0#RQArt_i ** Cb 0 P 7“? sa " ^gSS'11«^^ v n F\ w CA I 5 «2^02 Dfi S- P •** -^S ““=8 E :A c rt X4 tS s 2 rt i § ^^.8 S 6^ =x ?"S G A O 5 =s a 2 2 c “ S Q G fii ■j-gl^S * o 9 š g § S-o F •..; »rt ■ = 3 *> ."Ort s E J ® S; B ?3 O\ rt = rtifi a, > □ ] £ . ■5-Sg:|,S'2 V C B rt 'O I c s2i Zi >a?r K 5-6 a, 1 -K • s® am® ta S^sss « fS SeS! 71 ^■s , /J K I ■t «4 n*i C b Jt - s I I “■ n V J rt ? & 5 Ji.5 s 18 8 § I r:" 'Se-^S “^ag Ss I „ 1-14 "=2 E’?.- - -l37,2|!!f14;s.4Š 2 a I 5 s ' e B o — T 01 = 5 S J) • =a’l'n- S' o F.-- ” , ■g s rt Q 'rt eZ-»- " — 7“^ S.l l F « I >”^7 H C-T ' , I £ . _ S'?*® f I «i . i :3č in X < l>N O S s 5?=^ - ri'— B s s 2 'c 2 :^FsS2§sn 2 □ 9 '5 E 7 --■ a F I c 8S“ ,2i«~-rtSj2 ii«šL»5‘ ■= 6 g e & > 5 0- 5 s^gss’-'-^ bj"L m *** — X I M rt .D S o 5 -■ cn > < rt n ^ ■£ (T ._ > *? « ? g.a2 >9 S e rt 1 > 2 E SCL a rt ' o H A V 22 rM e"* © rt I I B © CM rt-. rt " B « A « .X M 1 **S^ eojJTl«!'« oi.S? J rt £ E I I . © o^Vrl s 5š S-5 * * M 2 1-1 S i: »2.2 a p gaSS ■a s S S Š ■^Sgs^agi ■fi Ji ©s (A ■S VTi *d 1-1 X a ji.a - I s s I s I diig-ias"'! Is< £ ■ •■ " '<3S- li.- “ ' Set*-.£ □■ — !i£‘^ ¥= £ -i SSo'»Ss5a ,S^I W©OM- “ri6 1^ ffi ^7|og2 =- ihRoS^-^g „zp 'MiS-SSm '’.''“77y» 71 -C S-« ' 3 , SSSl »A N A I -v rt> q. c — 1 »A rt liJlb pS-Sj?^ c c - i 8 £ f ° n — J CM I p! X 3^ Si’"" A . rt o « E Lt=«>h « b2S i a e5^ ? ® - £ F . .S-l" c in < e E = Ra£ I E lA- I P I n S ” -"al^ ' -|.s^dhs< sscitsgss.^ 00 E I CQ 1 0 1 I CA o; I Oe ' C I c - = E »i rt » a ■ a 3“2ž 5'2 j > \;š-d?4f7 ^5?, 'f h« rtJ .;e£ K I , £ rt ' A rt E = E®-?; S E © S 5 -Si. S; '» ■■ = ■^ S* .■r rt : s SisS:;43 2 -S. B R* fš Fl ISsl^^S c “>a s Bt| rt (-1 CM E" rt ? p'J > rt O . o i,, — “ M a, s . . O O cn rt. B -v -J ,0 I Sai y S.»A S -S E I J': rt '3 < u 8-š-S|£?’6e at o 1^ rt * T— ” *' A Xj>^ioc4»oioiSxri 0 «3 Ck |4ifcL«isi ifižar « , '15^'L £ 1»^ o? S F I .2 aS EaujiSŠ^I^ m E > 5 - 9^ - F-,v t “■=.2,0 ' 1 S? 5f ©X _S.rt Ifl_ jj — ® -U I “S T E 0 « rt * A — rt 'F 70^0.». o .M - ■■"Ss^ o-¥ © rt ST ■ -a I I i« 1 1 = ,37iSG|£=| •g £,3 » 3‘g- gsaž s-■s 2.i§^£'’°-~ i XJ p ?t *i “* :.^O 1 A rt IB £ I 5.2,277^»- = - .rt I rt rt S "" S i = « A 17 A *" pj I rt c « sN ■“2 ' -2 v, ' B rt rt rti rt — o “ id (n a. < >N □ < S O SgS 2 - rt ‘5 rt I 5 s E s i.2 ACJ 7 X3c “ E < * cs 6. I -I—' fcl I rt i=PH" ’S^PŠS s 3 e <: A o o. B X rt "si ? - ~ S? 2 ' rv,.v3 2'72 I .g^-a č-?, ■^ “ “ ■ -:if2 I »a I . sJ o I ■s. E T 9 A z T •- 2 o5 Pils* _ hj|;eiw 2 -* - —4 vt > ’£S s: PF -1^1: u o •^S E _ C I c t S^S i-^t..-,s i s; o, I "C g 9.^« s_ o-iL-S § a š C O C d * & 1 aiM i=lU O tS rt .M © 2 c O.'=^ v. E.S’f„ g S sS S 'G C -5 & A rt — tM ja a, &■ 5 3 -idT w > > £SS-^8SS|g^-KS-3s'^--2“SF1 t< , Jp,£ , ,0,01 Pr s i- I I 4 'E^ B J O l 'iJ-eT B51’^ ii0:1^7 B s Si S' I " A JS .5 *4 = A Iš . . m *S _ ® ® 'd I — n=^" - B rt »A i« rt A s -Ss o I z^f'j7;=Si2E£E?::i-.a'3.p=.2 ---»s R I -Si-R CjOS-Icm'—' fSE Gci^ 01» I -3 a =. £ 5 s s g.S Sf!. Srt i 01 rt — *3 - cKfr. I 2 nCO i rt 5j>=ag I 1 lS £. R B r-; EC f*' _ b*x 2 rt e5 03*^ J I yg^ik, 9, fet^uarja 1995 stran 23 vestnik IZOBRAŽEVALNA FONDACIJA POMURJA (IFP) RAZPIS zazbiranje vlog dopolnilnega izobraževanja in izpopolnjevanja doma in v tujini za leto 1995 Na razpis se lahko prijavijo podiplomci. Študentje in dijaki s stalnim bivališčem v Pomurju. andldat, ki se prijavi, mora Izpolnjevati naslednje pogoje: ■ podiplomci In študentje-povprečna ocena najmanj 7,5; Ne i H *^Nakl 3. oz,4. letnika-Odličen učni uspeh 9 ede na zgoraj citirane pogoje se lahko v izjemnih primerih po priporočilo ustreznih šol oz. 'št rt 'J finančna pomoč tudi uspešnim podiplomcem, nart dijakom, ki so s svojim delom pokazali izredno arjenost na določenih področjih ne glede na učne ocene. VLOGAMORA VSEBOVATI: ' Obrazec z navedbo osnovnih podatkov o kandidatu (dvignete ga na sedežu IFP, Arh. Novaka 3, U. Sobota, soba št. 12); 3 niui °P*’ programa Izpopolnjevanja; • pfogled dosedanjih šolskih In drugih rezultatov, ki Jih Je Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in Informiranje podružnica Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto - pomočnika direktorja podružnice za področje plačilnega prometa Pogoji; - strokovna izobrazba Vil. stopnje ekonomske ali družboslovne smeri - pet let delovnih izkuAenj Kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podružnice osem dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po Izteku prijavnega roka. OMBOC I^RADBENI INŽENIRING d o.O. Stefana Kovača 21 69231 BeHinci I ■I P-^ kandidat dosegel. ^loge pošij* VLOG JE DO 30. JUNIJA 199S M Srih’' oddajte ossbrto nn RZZ OE ■ sobota, Arh. Novaka3, s pripisom »ZA IZOBRAŽEVALNO Upravn h FONDACIJO POMURJA«, I oatX)r bo mesečno obravnaval prispele vloge, kandidate Pr ■ Psobveščai v 15 dneh po odločitvi. ®ianiniki sredstev fondacije so dolžni po končanem j, ' ...f ouaiBV IUMUaCl|B SDOOlZni po KOI lUill tBI 11 ' gosD svojim strokovnim znanjem prmpaunii linark 'fi družbenemu razvoju Pomurja. Ob noiJedcvi _ ris pomoči se s ri-inririh-. rta Krtrtr. rbrirtrthliarSA ^nania ® pogodbo zavežeio, da bodo pridobljena |■aIlienih aktivnih oblik (mentorstvo, predavanja, razstave in podobno) posredovali doma. UPRAVNI ODBOR SOS s te I efon za ženske in otroka, žrtve našit (g 061 441 993 ali 97 82 Od 18. do 23. ure J. a.a. Storitvi tev ir ■ d.0.0., Celje odda za nedoločen čas poslovni prostor v velikosti primeren ali trgovinsko dejavnost {izjema je obu- °v ih tek t‘i "auviribKo uejavnusi (izjema _ Soboti, Siovenska38.' PMivredn^"-^'*^* znaša SODEM/m^ v tolarski 2a nni*-. vse obratovalne stroške. PoslovnHi'' . 'TTožen vsak dan, se obrnite na iTgovine Borovo. Ki ’'"mi ’^®‘®nenejš, ’® informacije dobile po lei.: 063/441 531. KjSjjLrT PREDNOSTI KSILITA NIZKA VSEBNOST PEPELA USTREZNA granulacija UGODNE LASTNOSTI PRI GORENJU konkurenčna CENA lastnosti KSILITA KURILNOST ŽVEPLO gorljive SNOVI PEPEL SKUPNA VLAGA 13 000 kj/kg 0.Z7 g/MJ 59,0 ut. % 1,9 ut. % 39.1 ut. % VPLIV NA OKOUe Premcg i vsaMosho gotijivcga Mph pod .0.5 g/MJ le 13 ugorabo * rnalih in iniividuainih kuriSCib ekolcjko uslrezno 50iii'D. Minimalni negorijuionanek informacije ; 6t rb’1 rudnik lignita VELENJE Portlzonska 7S 63320 Velenje telefon : 063 / 853 312, 053 664 FAK: 063 /854 906 Zaposlimo več kvalificiranih gradbenih delavcev stroke: - ZIDAR - TESAR - ŽELEZOKRIVEC Ponudbe z osebnimi podatki, podatki o strokovni usposobljenosti in delovnimi izkušnjami pošljite najpozneje do 17. 2. 1995 na naslov: Gomboc, Gradbeni inženiring, Beltinci, Štefana Kovača 21. Izbrani kandidati bodo o izboru obveščeni v 10 dneh po poteku razpisa. Vse informacije lahko dobite po telefonu 069/42 202 ali 069/42 090. - 'J I ; ? r- 'J. A' oMELOVICA^ plesna Industrija ŠKOFJA LOKA, tgl,:064/61.30, fax:064/634-261 J t 'H Ml mm I ■ na^ . MII O okna JELOTERM, TERMOTON in JELOBOR o notranja, vhodna in garažna vrata opolkna, rolete o stanovanjske hiš_d J o večnamenski objekti O suha prenova oken O montažne stene MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel./faks: 069/22921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer Pl žrifci'-jTe? bi- hJd 'sj p jsrafstot^li^rb 'pokoinihiiko xdvhmii--di'de' '/.uvarovanie iithko ftkbnie vsakdo iie^lede tia i^tiirost ah delovni ^taliiš i I SLOV S a I- d r p v n / n f i j ft i d ii I* -Z. s Q < Ko previdnost postane modrost! Tukaj sttia vedno vam na razpolagai Ajdovščina, Agencija . Ccmii .i-iu IT*, m "tei' k.’ i1), Celje, )ilR diotiije tl, Cjitblfonška S(), tel. 7.12 C14, Dravograd, Agettci;07C0..30l..^^gfii:. 1*1.1 •41-S3S, V na A.K. fiajem I r ' rt* I I I i t I I 1 I ■ vestnik, 9. februarjaj^ stran 24 vestnik kneCkaTT družba Pred kratkim ustanovljena POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2, d. d., uspešno zmanjšuje ostanek razpisanega kapitala. I je odličen partner pomurskemu gospodarstvu' Preudarni Pomurci verjamemo v dobro naložbo svojih certifikatov. Čimpr,ej se nam pridružite tudi vi! ( POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2O CD O g-58. Sl I >(0 <0 CD 0) > > če boste pridobili tri naročnike za ne^manj eno leto, vas bo nagradil z vrtnarskim pripomočkom. >O O oc Z L zavarovalnica triglav območna enota M. Sobota d. d. Zavarovafnica Triglav, d.d., Ljubljana, Območna enota Sobota v skladu z določili Pravilnika o notranji organizaciji in sisl^' matizaciji in načinu poslovanja območne enote Murska Sobota najmanj ©tki leto, vas bo nagradil z Vestnikovo kapo, takšno, kot so jo nosili naši predniki. če boste pridobili pet naročnikov za najmanj eno leto, vas bo nagradil z malim električnim gospodinjskim aparatom. Spodaj podpisani................ (naslov in tel.) ............... je pridobil nove naročnike Vestnika: 1. ime priimek.................. točen naslov.................... 1. ime priimek.................. točen naslov.................... 2. ime priimek................... točen naslov..................... 3. ime priimek.................. točen naslov.................... 4. ime priimek.................. točen naslov.................... 5. ime priimek.................. točen naslov..................... Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov Podjetje za Informiranje, Slovenska 41, M. Sobota. razpisuje delovna mesta: m ipvnnr .... tel.... tel, ... I bJ ■ ■ fa ■ 9 E!: 9 ■ H. tel_______ tel_______ . tel, _ ., ......tel.... I 1. vodja oddelka za premoženjska zavarovanji* 2. vodja razvojno-analitske službe 3. vodja oddelka za transportna in kreditna varovanja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasledhr - pod 1, višješolska izobrazba tehniške smeri in tri leta ustreznih izkušenj, - pod 2. * visokošolska izobrazba ekonomske smeri in tri leta । delovnih izkušenj, ustre^i^'^ - pod 3. .. visokošolska izobrazba tehniške smeri in tri leta ustreznih n ih izkušenj Izbrani kandidati za razpisana delovna mesta bodo imenovani štiri leta. '.1 isiiffi Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati po®0 y R dnnh nn nhiavi na na^lnv 7flv?irnvalnir.a Trinlau d d V 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Obm* enota Murska Sobota, Lendavska 5, z oznako »za razpis«. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. ygs!njk, 9. februarja 1995 stran 25 vestnik S I J K I' i i Krajevna skupnost VELKA razpisuje DRAŽBO za tovorno vozilo TAM 130, T 11 b, regist. štev. MB E4-833, letnik 1987, izklicna cena 1,000.000,00 SIT. Pogoji: ' Dražba bo v ponedeljek, 13.2.1995 ob 10.00 v siavbi krajevne skupnosti VELKA, Zgornja Velka . 41 b. ''‘5^ j® 10- 2- 1995 od 7.00 do '“■uo m na dan dražbe od 8.00 do 9.00 pred stavbo KS VELKA. ~ nakupa vozila vplačajo 15% varščino 00 izklicne cene med 9.00 in 10.00 pri blagajni krajevne skupnosti VELKA. " Vozilo se proda po načelu videno-kupljeno. sknn^ informacije dobite po telefonu krajevne ^vpnosti Velka, štev. 062644436, od 7.00 do 12.00 pri tajniku KS g. Petru GOLOBU. Oglašujte v Vestniku * ŠDortnl dvorani osnovne šole Beltinci ZAIGRAJMO 'N ZAPOJMO, PO Domače^ Simona noncDivcR-, v b * I h ■ J t I * ODPRAVITE PlfSAVOST ZA VSBEJ UPCHUm -SVETOVNI HIT Stegne 27 M.: 061/57 1875 ZASTOPNIKA ZA PRODAJO ROLET, ŽALUZIJ IN LAMELNIH ZAVESHONORARNO ZAPOSLIM. ROLETARSTVO DANE KLANDER, DOMŽALE. Tel.: 061/721 S21 0609617107 d.e.o. EXPORT - IMPORT FinontnI lng*nlring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Opfefntn/tfte denar po zelo UffO^nl obratni nwrl In aretkoročna premoetltkena potollla. P. E. MURSKA SOBOTA ArhUekta Novaka 4 Tal. - talataka: (OSO) 32 848 Ifurski vsi 94, S MSz Sobats Ul J 10 POZVANJE motoma vozila Veščarge Pužavec vas pozavlemo na BOROVO GOSTUVANJE Gostiivanje de se začelo obsliižavati 19. sušca (febniaija) leta Gospoudovega 1995 ob pou devetoj vori vgojno na tmaci ogengasilskoga doma v PUŽAVCI. mao pozavlemo vas ino vašo pošturano familijo! RENADLI IS, lemi k 1985, prodam. Brodarska 34, Ktoe, tel.; 26 281 m32246 CITROEN AMI SUPER, letnik 1974, registriran do 7/95, vozen, prodam za 500 DEM. Tei.; 82 344. ml474 GOLF GL HI, turbo dizel, 3V, 12.000 km. 2 leti, prodam, V račun vzamem cenejše vozilo, lahko tudi poškodovano. Tel.; 40 251. m3I149 PEUGEOT 205 LOK, letnik 1991, registriran do februarja 1996, prodam. Tra-njek. Tišina 30. m32009 OPEL KADETT, letnik 1986, tel.; 21 040 in32010 KAWASAKI 1000, letnik 1985, cena po dogovoru, ptodain. Alojz Novak, tel.: 43 151. m3I180 KOMBI IMV 2300 D, povišano kar ose- rija, letnik 1979, v odličnem stanju, pro* dam. Tel.: 70 429, po 16. -- un. R E B 3^ d.Q-o. Podgrad 4 69250 GORNJA RADGONA Objavlja prosto delovno mesto tiskarja - sitotiskarja za nedoločen čas. Kandidat(ka) mora izpolnjevati naslednje pogoje: - delovne izkušnje pri oblikovanju, sitotisku - zaželjena izobrazba: grafični oblikovalec, pleskar, sitotiskar prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: REFLEK, d.o,o,, Podgrad 4,69250 Gornja Radgona. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. v soboto, 11. februarja 1995, ob 18.30 VODITELJ GEZA ARKA astop*^' BOOO rado B ''''®'ss, Brendi, Ko-Sreri ansambel Vlada Vi*''’ l&šitj f N®''® *egija, Ša- NuSa Manja Šalamun, Gotap X ®''ošek, Moni, Robert ^21®*'’ Štrk. ^®banje ^topnic. O > 2 JC o O. r CESTNO PODJETJE Murska Sobota FAZAN Beltinci PARKETARSTVO SRŠA Beltinci KEOR Beltinci igrez nagradami. Predprodaja vstopnic: bife blagovnice v Beltincih. samo 400 tolarjev. J^DELUJEMO ^'^tranje in zunanje I * omete ■ * tlake * r ' Vsak obiskovalec dobi darilo. fasade vseh vrst m32055 CITROEN AX, letnik december 1990 prodam. Tel, r 40 340, m311S2 LADO 1300, letnik 19S4, v dobrem stanju, registrirano do 5. 6, 1995, in seno v balah ugodno prodam. Turnišče, Prvomajska LO, teJ,: 72 047. m32CKM kmetijska mehanizacija SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 15m’, prodam ali zamenjam za dvoosno prikolico ter plug Olt, lU-colni, prodam. Tel.; 87 508. mSllSS KOSILNICO LABIN PROGRES S koso in z frezo, dobro ob ranjeno, prodam. Veščica 32, p. Ljutomer. mSllbS TRSNE CEPLJENKE Trsničarske skupnosti Juržind lahko naročite In kupite tudi letos pri GOSTILNI HANČIK, Dobrovnik 23B, tel. št. je 79 029. Cene so enake kot v Juršincih. Možnost plačila tudi na obroke. NOVO! PO 25 LETIH TRADICIJE Z VOZILI ŠKODA SEDAJ AVTOSERVIS V ČRENŠOVCIH. Jože Donko - servisne storitve, generalna popravila in priprava za tehnični pregled. Tel.: 06971 093 SAMOMA KLAD ALKO SIP ŠEPE-TER 19 in dva otroška BMX-a prodam. Tel.. 48 172. m31188 ENOOSNI TRAKTOR HOLDER I raznimi dodatnimi priključki, primeren 23 vinogradništvo, prodam Nikolaj Benčec, Rožno naselje 28,,M Sobota. m311171 TRAKTOR IMT 542 prodam Vidonci 89. m31172 TRAKTOR TORPEDO 48, 1200 delovnih ur, prodam. Tel.; 62 201. m3117S LADA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek Sd Job cesti Maribor^Lenart), tel. 062/640'540 ODPRTO ponedeljek‘petek6.-1G..tfsobotod.-12.ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA SAMARA, KARAVAN ' - NaiuBOdnejši lizing (tudi za kmetovalce) - Posojila brez pologa do štirih let (tudi za rabljer^vozila) - V posredniško prodajo sprejemamo vse tipe vozil - Staro za novo jfd H il J CENA LADE SAMARA A# 'La ZNIŽANA DO 120.000517 V tB t POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER 10-LEThA TRADICIJA Borut Jagodiči . . 1, '—J • rezervni deli • avtomehanika « avtokleparatvo • vulkaniseratvo_ z ^hRARSTVO - FASADERSTVO 'I ,1 ■’ \ ■ • 1 JANEZ BENKO, Domajinci 70, tel. 40156, 69261 CANKOVA Priporočamo vam obisk našega BISTPOJA TEA r Domajincih 70 ^ETERNk ELEKTRONIKA 'S trgovina, izdelovanje igralnih avtomatov, uvoz in izvoz, d.0.0,, Počehova 14c, 62000 Maribor - PIKADO LAMBO DARTS (8 igralcev, garancija, zagotovljen servis in vrhunska kakovost), CENA: 4280 DEM - SOBNI PIKADO, 420 DEM - Možnost nakupa rabljenih pikadov. - IGRALNI AVTOMATI - novi in rabljeni, po naročilu - konice (1000 kosov), cena: 30 DEM, PUŠČICE, 1,3 DEM - PIŠTOLE ZA PIKADO, 130 DEM "(UW^© ELEKTRONIKA, ' Počehova 14c, Maribor, odprto ob delavnikih od 8.00 do 16.00, telefon: 062 225503, telefaks: 062 225587 Slovenski uvoznik svetovno znanih aparatov JEDE išče zastopnike za posamezne slovenske regije. mam ELEKTRONIKA, d.0.0 •1 Počehova 14c, Maribor Telefon, telefaks: (062) 225503, 225587 stran 26 posesti NEMŠKO OVČARKO. čistokrvno, staro deset tednov, starši z rodovnikom, prodam, Nedelica 145a, tel.; 72 125. m32024 I vestnik, 9. februarja d. 0.0. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PPOOMATE ODDAJATE, NAJEPIATE, lSCETe...VSEVP$TE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! I razno ^1 2 ao.o. MARIBOR , GLAVNI IR617 LJUBLJANA ! TRŽAŠKA 2 Preklk! Preklicujem veljavnost diplome, izdane na SrednjetoJskem centru naravo- TEt (0691 32322 FAX'TEL (069) 32322 A M0V4KA 4 M SOBOTA 7 AROV VINOGRADA v Dolini na lepi sončni legi prodam zaradi starosti lastnika. Frančiška Horvat. Banfi, Dolina 30, nedelja dopoldan. m3I173 V PINCAH prodam majhen vinograd z gozdom. Tel.: 87 054 m31184 GRADBENO PARCELO, 3-arsko, komunalno urejeno, v Dobrovniku, prodam. Tel.: 70 798. 0131174 V SREDIŠČU lJUTOMERA ugodno prodamo stanovanjsko hišo s 150m-. kletmi, lokalom I50m‘, dvoriščem 890m- . garažo, telefonom. Teh: 061 125 6 168. m-pf V PINC AH prodam 2400m- (od tega 1/ 3 jelšovega gozda) posesti najboljšemu ponudniku. Tel.; 061 451 344. m-42 TRISOBNO STANOVANJSKO HIŠO s telefonom v okolici Lendave najamem. Teh: 75 792. m51414 VISOKOPRTTLIČNO STANOVAPO-SKO HIŠO. staro 5 let. z 8.5 ara zemljišča v središču Beltince v Panonski ulici z možnostjo dograditve poslovnih prostorov prodam za 160.000 DEM. Informacije vsak delavnik po tel.: 069 75 671 m31406 12 AROV VINOGRADA s kletjo v Lendavskih goricah (UJtamas) prodam. Informacije Ana Horvat, Kolodvorska 30, Lendava, 11131411 PARCELO, VINOGRAD, SADOV-NJAK v Gresovščaku, 1500m- v Gre-sovščaku. nasad 3. letnik, prodam. Tel.: 87 904. 0131170 STANOVANJSKO STAREJŠO HIŠO v Borejcih 11 prodamo. 12-arska parcela. ni31I87 VINOGRAD, 10 arov, nov nasad, Šprinc, južna lega, prodam za 4.000 DEM. Tel.; 17.-19. ure. Tel.: 88 229. m-l472 VINOGRAD, 500 trsov, s hišico, prodam za 3,000 DEM, št. Kovača 158. p. TuniiSie 0131193 PARCELO NA VANECI 16,92 ara. zazidljivo, primemo za vikend ali vinograd. jugozahodna lega, ob cesti, ter mešani gozd, 88 arov, ugodna prodam. Tel.: 41 552. po 15, uri. in31143 GOZD, hrastov in bukov, ugodno prodam Tel.: 26 473. m3142 VINOGRAD v Lendavskih goricah, v Bakovju, 4. letnik brajd, okrog 7 arov, prodam. Teh: 71 368. m32006 POSLOVNE PROSTORE v Kerenčičevi 12 prt mejnem prehodu v Gornji Radgoni. 25 in 40m^. primernih za mimo obrt dam v najem. Tel.: 61 764 m3647 VINOGRAD, 20 AROV, v Lendavi prodam za 7.000 DEM. Jože Horvat Breiovica 13. m320l6 PARCELO ». Bakovcili. Partizanska 54. okrog 17 arov, prodam. Tei.: 23 775. m320l7 SOBO s souporabo kopalnice oddam moškemu. Predplačilo 6 mesecev Tel ■ 24 425. in32001 slovno-macemaUčne smeri na ime Suzana Perša. Ižakovci 31. m31141 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice St. 315275, izdane pri HKS Panonka M, Sobota. Ludvik Feher. Gaberje 32. m3H44 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala. izdanega leta 1982/33 Center poklicnih šol, smer klepar, Štefan Ficko, Gradišče 56a 0131162 Preklic! Preklicujem veljavnost listka za vpis v HK št. 45287-0, izdanega pri HKS Panonka M. Sobota. Marija Recek, Ve-Česlavci 13, 0131169 Preklic: Preklicujem veljavnost spričeval za L, II. in 111. letnik Srednje kovinarske Šole v Murski Soboti Milan Vrabec, Vida-novci 1, Ljutomer. m31189 Preklic! Preklicujem veljavnost listka za vpis mleka pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Jože Horvat, Ivanci 47. in31190 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala 8. razreda OŠ Šalovci. Damjana Lepoša, Šalovci 125. m32015 Prekfic: Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Srednji gostinski šoli v Radencih leta 1994. Gorazd Antolič. Radenci, Ftnžgaijeva 18, m32019 POHIŠTVO za dnevno sobo in okroglo mizo za jedilnico ugodno prodam. Teh: 26 198, po 18. uri. m320!20 OKNA z roletami. 2 kosa ISO x 130, in 1 kos 120x 130, rabljena, ugodno prodam. Bratonci 151, teh: 41 056. m32052 KUHINJO MARLES, štedilnik (2-i2), zamrzovalnik, prešite odeje, pernice in šivalni stroj ugodno prodam. Tel,: 24 493. m32021 VINO, rizling, šipon. 5001. prodam. Sršen. Mohorjeva 7, ali tel.: 75 291. m32025 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE FERROTHERM. 40.000 kalorij, novo, nerabljeno, prodam. Tel.: 72 027. m32 ADAPTER. 4 vrstni, za kombajn Klas s frezo prodam ali zamenjam za balirko. Dobrovnik 219. m32«J5 SENO v balah in svinjo, 130kg. ugodno prodam. Barbarič. Sebeborci Slb in32003 SOLO AKUSTIČNO ELEKTRIČNO KITARO Mengeš prodam. Tel.: 32 347 RAČUNALNiŠKOlZOBRAZEVANJE v teo>o WORD FOR WINDOWS 6,0 V tednu od 65,-103, ob 16,OG izvajamo TEČAJ ZA ZAČETNIKE Za infonnacije nas pokličite, poslali vam boroo brezplačen katalog, Breqx>seliu im^o možnost brezplačnih teč^ev. 9(»62> 226-nS pohiStvo za otroško sobo ugodno prodam. Tel.: 43 220, 0131186 storitve MATEMATIKO inštruiram. Tel,: 23 038. m31196 živali TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Borejci 30, p. Tišina. 0131177 KRAVO po izbiri prodam. Turnišče, Čevljarska 15, m-pp NESNICE, MLADE JARČICE. pasme hisez in golden komet super braun (nave), uvoz iz Nemčije, prodaja Penil-ninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o . po zelo ugodni ceni. Za ve^e količine dostava zastonj Kupec dobi za vsakih 10 JarČic 10-odscotni popust ali eno jarčico zastonj. Jatčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse infonnacije; Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.; 24 393, Gostilna fienčec Bakovci, tel.; 43 070. Gostilna Železen Beznovci, tel.; 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda. Calušak. Videm ob Ščavnici, teh; 68 044. mpf MLADE NESNICE. pasme hisez, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar. Nedelica. tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu. Petanjci 98c, pri mostu, tel.; 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. mpf I (Ma63-t7-266-eM l»eM-l7-28M91, 9 (io852-i7-2e«-eMr4 ooesž.tT-Me-esa 1 0««S2-17-2M-««4: POKOgrME S 00652-t7-2GMe6|d OOeM-17-2«6W ■ 00»2*t7-266-69sM ooe$ž-i7-2e6-Me >■ A ali 82 347. mi475 SCT - TOVARNA KOVINSKE OPREME. TiSitiska 29b. M. Sobota, prodaja malo rabljen skobeljni kombinirani mizarski stroj proizvajalca Arsenija Spasiča. Vse informacije dobite po telefonu 32 752. mpf SEMENSKI KROMPIR sorte sante A prodam. Cena 55 SIT/kg. Teh: 76 474. m31415 VEČJI VOZ z gumijastimi kolesi prodam. Ogled možen vsak dan. Cena po dogovoru. Janez Vuček, Plice 130. G. Radgona. 1112650 PRIKOLICO za avto ugodno prodam. Tel.; 46 572, Petanjci 76. m2648 ■ ŠTEDILNIK? 4 plin 4- 2 elektrika, malo rabljen, hladilnik, 1751. z zamrzovalnikom. 501, njivo. 70 arov, gozd, 13 arov, in travnik, 40 arov. Tel.; 54 086, 0131168 CISTERNO, 2700 h za gnojnico, prodam. Stefan Šiftar, Strukovci 41. 0131163 SENO, balirano. prodam. Vaneča 87. m31185 SENO prodam. Čevljarska 18. Turnišče. 0131194 ŽELEZEN VOZ z gumijastimi kolesi prodam. Teh: 26 151 m3I195 SENO v balah. 60 arov njive. 60 arov travnika po ugodni ceni prodam. Tel.; 48 045. 0131179 POHIŠTVO ZA SPALNICO MEBLO prodam Vrazova ulica 14, M. Sobota m32014 SENO V BALAH prodam Šalovci 122. m31164 PEČ NA TRDA GORIVA PLAMEN, malo rabljeno, hladilnik z zamrzovalnikom. traktorske brane, 4-delne, plug Oh, 10-co!ni, rabljen, 35 arov njive v Filovcih na bregu ob glavni cesti, primerne za vinograd, prodamo. Tel.; 46 665. m31159 ŠTEDILNIK za centralno kurjavo in termoakumulacijsko peč, 3kW, prodam. Bodonci 107. m31181 GOSJE PERJE ugodno prodam. Dobrovnik 115, m31404 i SADIKE kanadskega lopola prodam po I 190 SIT za kos in sadike josie po 80 SIT. Tel.: 89 070. m32013 FANT, star 28 let. pošten. ljubitelj vsega lepega, bi rad spoznal dekle suro od 18 do 30 let za skupno življenje. Ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod šifro »Pomlad« «132011 IŠČEM IZVAJALCA za tesarska dela v marcu. Tel,: S2 941 ropop VEDNO VEČ GRADITELJEV SE ODLOČA ZA STROJNE OMETE Razmislite tudi vil Zahtevajte prospekt. Stvnan Lenart, telefon in telefaks 062 724 123, 724 707, ob delavnikih od S, do 14. ure, mpf2 delo KAVA BAR v Radencih zaposli dve natakarici od 1. aprila. Teh; 26 473. m31142 NATAKARICO zaprimo. Okrepčevalnica Ficko, Vidonci 98. ni3114 DEKLE z veseljem do dela v gostinstvu takoj zaposlimo, Tel.; 49 004, zvečer. m32053 ZARADI POVEČANJA IZVODZNE DEJAVNOSTI razpisujemo pirosta delovna mesta; 1 strugarja, I varilca in 1 strojnega ključavničarja. Vipoll, d,o.o. Oprema za industrijo tekočin, Bučečovci la, 69242 Križevci pri Ljutomeru, m31176 Zaman je bi! tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA 31. januarja nas je v 66. letu starosti zapustila draga žena, sestra in teta Emilija Veren rojena Škaper iz Kocljeve 13 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče ter za izrečena sožalja. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Prav lepa hvala govornici g. Zadrav-čevi iz bolnice za lepe poslovilne besede. Se posebno pa kolektivu infekcijskega oddelka. Žalujoči; mož Ludvik, sestra šarika z možem, nečakinja Pavla z Giorio ter drugo sorodstvo I V« bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. (S, Kosovel) BORUTU Vedno boš z nami! ‘I Gojko, Tomi, Renata, Matjan, Cvetka, Frenk, Brigita, Ribica, Diana, Rikka, Laslo, Ani, Šanjis Suzana, Janos fi V 83, letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama. bS' ' biča, prababica in tašča Marija Ferka iz Gornjih Slavec Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem io znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pe*' cem za odpete žalostinke. Žalujoči: mož Alojz, sinovi Elek, Rudi, Karel in hčerka Frida z družinami, sestra Sidonija z družino in drog« sorodstvo I Lfubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo itvljenje, nas osrečiti si znala, vendar pred usodo neizbežno vsa nemočna si zaspala, ž/am ostala je praznina in v naSih srcih bolečina. Že teto dni te zemlja krije, a v mislih z nami vedno si, umirilo se je zlato in trudno srce, mirno naj počivajo tvoje skrbne roke- V SPOMIN 1. februarja je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric Ludvik Kardinar I ZAHVALA 30.1.1995 nas je v 71. letu starosti po težki bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in sestra Terezija Gombač iz Korovec 19 Ob boleči izgubi smo bili deležni Številnega sočustvovanja in spoštovanja do ljube pokojnice, zato se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom ter g, župniku Fakinu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govorniku vaške skupnosti, pogrebništvu Banfi. delavcem kleparstva Sinko iz Skakovec. delavcem tovarne Mura Ženski plašči -412, brigadi in MDSS M, Sobota. Iskrena hvala vsem, ki so grob prekrili s cvetjem iti svečami, darovali za svete maše in cerkev ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč in nego med njeno boleznijo. Vsem skupaj in vsakomur posebej Se enkrat prisrčna hvala. ŽaliiJoči: mož Anton, sinovi Anion z Marjano, Karči z Zoro ter Janez in Matjan ter hčerke Jožica s Tončkom, Vera s Pepekom in Slavica z Janijem, pjeni vnuki Zorau, Renata, Boštjan, Maijelka, Mirjana, Marina, Zdenka in Monika, bral Mihael z družino, sestri Karolina in Marija z družinama ter drugo sorodstvo Kako je prazen dom, dvoriiie, noče oko zaman te išče, bli več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustila draga mama, sestra, babica in prababica Marija Raduha iz Odranec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in vsem vaščanom, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter darovali za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici, predstavnici KS za poslovilne besede. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Žili^oČi: sin Franc in hčerka Marija z družinama, bral, sestri, vnuki in pravnukinje ter drug« sorodstvo iz Zg. Krapja 9 Čas hitro mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le s cvetjem, plameni sveč in spominom nate. Tvoji iH^diragi » {. r Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V 71. letu starosti nas je za vedi)® zapustil ljubi mož, oče. tast m dedek Jož^ Špilak s Hotize 170 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom m znancem, ki so se prišli poslovit od pokojnega in nam iztekli prsno ali ustno sožalje. Posebna zahvala g. Viliju Kovaču TA pogrebni obred in Štefanu Sobočanu za tako ganljive besed®-Posebna hvala vsem gasilskim društvom, posebno domačiiO’ Varstroju montaža, upokojenskemu društvu iz Lendave in vsei” darovalcem vencev, šopkov, sveč in svetih maš. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Kristina, bčerlta Elizabeta z družino ter hčerk* Anica z družino 1 Spet pomlad je tu, a tebe ni z njo, tebe nikoli več nazaj ne bo. Ob tem spoznanju orosi se nam okO' i '-5 1 V SPOMIN 7. februarja 1995 mineva leto žalost; odkar si nas prerano zapustil, drdS* sin in brat Božidar Tkalec iz Veržeja Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in počastite spomin s svečo in cvetjem. Tvoji n^jdra^i '1 i ii j "'i ■ 'I vestnik, 9. februarja 1995 stran 27 1 Mlad zapustil si očetovino, našel novo domovino. Ustvari! dom si in družino, a na žalost - vse je mimo ... ZAHVALA V 81. letu nas je brez slovesa po krajši bolezni zapustil naš dragi mož. oče. tast, dedek, pradedek in brat Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. Podoba tvoja v srcih naših leii vse do izteka naših dni. V SPOMIN 12. februarja minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož. oče, sin in brat Letos mineva deset let, odkar sta nas zapustila draga starša Emil Brsa iz Gor. La koša Zoltan Barber iz Šulinec 3 hoteči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-om, s^dom, botrini in znancem, ki so nam v najtežjih ^"titkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče m dali Hvala vsem, ki obiskujete nejgov grob, se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. za svete maSe ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. R. Kulčarju za hitro intervencijo in g. Vsi »roji najdražji Posebna hvala dr. J. Bernardu za pogrebni obred. Zahvala je Marija in Stanislav Sebjanič iz Apač osebju pljučnega oddelka soboške bol-m ženskemu pevskemu zboru iz Gornjega La- koša. LakoS, M. Sobota, Hallein, Sečovlje, Giinters hoh, Ljubljana, Solesti Žq| ' "joči; ženit Amalija, sinovi Emil, Robi, Toni in z družinami ter Peter, brat G hita in drugo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 79. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat Stefan Horvat """IH Natascha DEDIJU V SLOVO z možem Raimundom, Daniel, Nina, Ka^a, Ines in pravnukinja Tanja Skrbno delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. V domu našem ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. 12. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, brat in dedek V SPOMIN Franc Kovač od Grada Hvala ^,ki se ga Se spominjate, obiščete njegov grob in prižigate sveče. Tvoji najdražji Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. V 85. letu starosti je za vedno zaspal ^"^ncem PClSrsa-, , ki Žalujoči otroci Marjan, Mimica, Stanko, Darinka, Majda in Nada z družinami Anton Jakšič iz Gornje Bistrice “f sorodnikom, sosedom, prijateljem in ' Ste ciaiTii v težkih trenutkih stali ob strani in I njegovi zadnji poti, darovali cvetje, I H Valj 26. pa izrekli ustna in pisna sožalja. I '*t^kojen^°^" So^fUniku g. Žižku, gasilcem in društvu Žad zdravniškemu osebju, posebno dr. ^drjivpij ‘t* g. kaplanu za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Že trideset let le zemlja krije, v grobu lihem mirno spiš. Srce ljubeče več ne bije in Ti se več ne prebudiš. V SPOMIN Jože Fotivec 23. 8.1923-11. 2. 1965 Bučkovci 70 T* jutro 11, februarja od doma, daje „ sr^ Hsobilsi , ooma.od otrok in Žene. Odšel si, vrnil sc na,'"'" "a tisti ,1, vračal domov. Še vedno je boleč PoiT deset” I" ''P P oje zakaj, zakaj prav ti? Doma je '^Povaij Os,', Izgubili smo te, ko smo te najbolj spomin na naidražieea moža in ričeta. hi kateri teče bencin, mu jo bomo z globokim oranjem prerezali,” 1 Po nekaterih namigih je v rdeči knjigi o ogroženih vrstah v Vestnikovem delu Ka-lužnice - njena avtorica je Brigita Bavčar vrhu ogroženosti Štefan Nimfa - v Sntej ~ Metuljček. Nimfa hoče redakcijo za kulturo. »Zamerim vam. ker ste mojega obda rova Ica Jel kota Kacina, ki mi je res podarit parfum Chaneli 5. prejšnji-krat navedli brez vzdevka. Jelko je Tromblon, kamor zadene, tam eksplodira,« je v pismu Preztdiju napisala proresoriea Mica. Doktor Igor Šetinc - Ra-guian m prav nič manjši strokovnjak za kravji orgazem kot doktor Ante Karamarko - Trocevka Oba veterinarja sta doslej povzročila vsak po ene telečje trojčke. Raguia-novi so p ribi ej ali na svet v Strehovcih pod krovom hiše S številko sedem. Leteči reporter JŽ ni vreden svojega letečega slovesa, ker je v osrednjem slovenskem Časniku poročal samo o Trocev-kinih. -Če bo sprejet zakon o triletni porodniški, bom kmalu tri leta na dopustu,« je S skrivnostnim nasmeškom zašepietala atiju Mariška svojemu Gustiju. SESMitKOHJ Radgonski mehurčki Lep kulturni pozdrav, ljube moje, vam že- niziran Rdeči križ in da imajo na gornjerad- tim! Zakaj pa danes kulturni? Ja, kulturni gonski Soli neutrudno Lojzko. praznik je in o kulturi toliko govorimo (Žal Ja, začela sem s kulturo, ki jo častimo samo samo v teh dneh!), da ti počasi preseda. Kot da ob kulturnem prazniku. Tse delamo nekako ni potrebno biti kulturen in kulturno izobražen na korak, kot temu rečemo. Poglejte, teto 94 je vse teto, da ne rečem vse življenje. Pišem dan bito leto družine. Pričakovala sem, da bo do-pred našim kulturnim praznikom in ne vem, besedno tako, pa v Radgoni ni bilo. Še več kaj se dogaja v drugih dveh občinah (mislim ločitev je bilo in še manj porok. Slišim, da hi se Radence in Sv. Jurij). Vem pa, da ho v Gornji mladi (in manj mladi) še kar poročali, pa Radgoni (kulturni dom) lepa proslava. Lepa imajo velike stroške in težave pri cerkveni po-tudi zato, ker ne bo slavnostni govornik noben roki (ja, stare grehe je treba popraviti!) Ja, leto naš strašni politik, ampak predstavnica lep- 1995 pa je leto strpnosti. Vendar imam obču- šega, pametnejšega, boljšega spola. Prijetne tek, da mnogi politiki (in drugi ljudje) zgodbe gospe Karoline Kolmanič že tako ves ne poznajo bistva te besede, pa Če gledam seanse čas rada prebiram. Ja, naši politiki! Spet mo- iz državnega zbora ali razne seje občinskih ram biti malo opravljiva. Gledam našega žu- svetov ati pa trganje županov za čim boljši pano na srečanju starejših občanov (on ni sta- delež Že tako siromašne nekdanje občine. Sli-rejši občan, ampak je imel slavnostni pozdrav) šala sem, da so v naši občinski stavbi kar - lepo je govoril, vendar pa ni bilo nič kaj lepo dobro loputali z vrati, se jezili in preklinjali, videti (so rekle nekatere udeleŽenJce), ker je Vsi bi radi bili glavni in vsi vidijo samo sebe, imel eno roko ves čas v hlačnem žepu. Kaj je te Potem pa radenski in jurjevski Župan izjav-delal z njo? Je starejšim občanom in občankam Ijara, da nočeta imeti nič z Radgono Seveda, (kakih200 jih je bilo) držal fige v žepu? Najbrž pametnjakoviči (le kje ste do sedaj živeli!), ne, saj se je prejšnja vlada dobro sprsila in zdaj, ko smo vsi občani s skupnimi močmi namenila precejšnjo vsoto denarja za srečanje marsikaj postorili v Radencih in Kapeli in pri starejših občanov. Lani lega ni bilo ... menda Vidmu, zdaj bi prekinili vse dobre odnose je krajevna skupnost odpovedala! Škoda! Če z Radgono! Sicer pa (ni najbolj kulturen pre-bi se vsi zavedati, s kakšnim veseljem in zado- govor): Za vsako ril rasle Šibe! Strpno, ljubčki voljstvom prihajajo ti zdravi 65- in 70- letniki moji, strpno? na šolo, šolski otroci pa lepo pojejo, igrajo in pripovedujejo! Dobro, da imamo dobro orga- fdnogo kulture vam Jeli (vse leto 1995j Radgonska klepetulja En TOTI in TOTA iz Lotmerka Če je res ali ne, enemu izmed naju je te dni nekdo opisoval zanimiv dogodek, ki naj bi se zgodil nekje ob Muri v okolici Veržeja in Dokležovja, Na desnem bregu je stal eden od naših znanih lotmerških ribičev (ni bil g. Staman, ki naju je svoj Čas povabil k njemu jx) ribe) in namakal svoj trnek v reki. Na vse načine sc je trudil, a niti ena mu ni prijela. Čez čas je zagledal ribiča tudi na drugi strani Mure in ga vprašal, kako mu kaj gre. Oni se mu je na ves glas hvalil in pobaral našega ribiča, kako je z njegovim ulovom, Ker mu je bilo malo nerodno, da ni imel Še nobene na trnku, in ker ga je razjezilo hvalisanje onega čez Muro, mu je zabrusil: »Tudi meni prijemljejo, da je kaj, ampak jih vse spuščam nazaj v vodo, ker so prekmurske rase.« Oni ga vpraša; »Kako pa lo veš?« »Ko pa imajo tako velike gobce,« mu zakriči naš ribič. Oni pa mu zabrusi: »Pri vas pa imajo politiki velike gobce.« No, to je bilo seveda že žaljivo. Naš ribič mu bo najbrž že vrnil milo za drago ob kakšni drugi priložnosti. Odslej pa bo še bolj podpiral tiste, ki si na vso moč prizadevajo, da bi priSlo do ustanovitve samostojne prleške regije. Sedež naj bi bil sicer na Ptuju, toda v Lotmerki je predvidena Se pomembnejša stvar - regionalno odlagališče odpadkov in kasneje morda še regionalna tovarna za predelavo smeti. Tako vsaj slišiva in tu pa tam kaj prebereva o tem. Ampak midva nisva ravno navdušena nad tem. da bi drugi k nam vozili vso navlako. Zato naj bi bil rajši sedež prleške regije v Lotmerki, saj je tu njeno srce, smeti pa bi raje vozili kam drugam. Naše mesto je namreč že sedaj preveč zasmrajeno. GORNJA RAD- VESTNIKA! Vaš Vestnik tudi tokrat ni pozabil na vas! Tisti, ki boste poravnali nwočnino do konca februaija, boste lahko med srečnimi izžrebanci in dobitniki lepe nagrade. Pa ne samo to! Svoje zveste bralce bo Vestnik kmalu popeljal na zanimiv VESTNIKOV IZLET ZVESTOBE. Cene rabljenih avtomobilov v primerjavi s prejšnjinii sejmi je bil zadnji <5- febniaija) precej živahen, saj so na prostoru pred soboškim Agroservisom ponujali kar 58 rabljenih vozil, vendar je lastnike zamenjalo le 5 avtomobilov. Znamka Jugo 45 Citroen AX Jugo 45 Zastava 128 Renault 4 GTL Nissan Micra 1,0 LX Ford Orion 1.6 CLX Renault 19 Chamade Škoda Favorit 136 L Opel Kadeti 1.6 BMW 316 Citroen AX Renault Cho 1,2 Opel Vectra 2.0i GL Mercedes 190 E Lada Smara 1,3 Letnik 1988 1989 1991 1988 1991 1993 1990 1991 1990 1988 1988 1990 1993 1990 1986 1990 Prevož. km 76^000 78.000 59,000 64,000 32.000 12.000 73,000 76.000 44.000 33.000 97.000 44,000 22.000 97.000 120.000 55.000 Cena 2,000 DEM 560.000 SIT 2 600 DEM 3.000 DEM 400.000 srr 13.400 DEM 14.500 DEM 15.800 DEM 7,300 DEM 11,500 DEM 14.000 DEM 9.000 DEM 15,100 DEM 18.600 DEM 19.500 DEM 7.500 DEM Lendavski pereo Pozdravljeni! Vem, dobro vem: včeraj ste se zaman OV' rali po pismonoši, ki naj bi vam prinesel Vestnik; ni bilo enega ne drugega, pa ste zato morali tudi lo branje prelalli. na petek. Vaš pismonoša se ni zapit in omagal, časopisa ni prinesel, ker ga ni dobil. Domnevni vzmk M enodnevno zamudo pa utegne biti tole: najbrž je bito z vestnikovci tako kot z mnogimi drugimi delovnimi tN^"^ in občani - naporno »praznovanje^i slovenskega kulturiltfi praznika, potem pa ni moči za delo v službi. Je že tako, najbolje, ko praznikov ni - se človek vsaj spočije -, kopi>f, kak »Svetek«, tedaj pa moraš fizično delati podnevi gradbišču, v gozdu ...) in ponoči (ni nujno, da postelja), zato si naslednji dan kot crknjen pes. Če se s ugotovitvami ne strinjate, prosim, pošljite pritožbo! 4 Jaz pa se moram malo pohvaliti: na obletnico .fm našega pesnika, ljubitelja žensk in vinske kapljice takega je tudi v meni) doktorja Franceta Prešerna fizično delat, ampak sem se poda! z lovci na potep S lisičkami. Zdaj ste (ker sle pokvarjeni) najbrž pomisHUi j sem lovit »lisičke« na dveh nogah, a ni bilo tako: stikati H t itJ za pravimi - steklimi lisicami. Pot nas je pripeljalo v Benico, v lendavski kol - stičišče slovensko-madžoB^. v Benico, v lendavski kot - stičišče slovensko-madžao'^^ J hrvaške meje. Slutnja, da bomo tu uplenili lisico ali ‘JJ drugo žival, se ni uresničila, izkupiček pa vendarle je-^. »naravovarstvenik« sem stopil do mogočnega valja, podoben tistemu za valjanje testa (ženske ga še uporab^ ■77T iie^rthnnt£> fiz> niiLtnUt rči za udrihanje po pijanih možeh!). Gre seveda za betat^ jašek, po katerem naj bi iz globin izpod Mure (!) premog. To po uradni informaciji ne bi bilo donosna, so jašek najprej zaprli z jeklenimi vrati, pozneje pa vse W obzidati in ometali z betonsko malto. Zdaj pa so mi delovati možgančki: roko dam v ogenj, da je v v jošku) nekaj, kar ne sodi vanj Dvakrat sem uStNtt^ šibre SO se odbile. Zid je pač debel, da mu atomska ne more do iivega. Ali to pomeni, da smo lahko Četudi je v jašku kaj radioaktivnega? f ^HGONA - Obi^nsia mattčt^ knjižnica meri 250 kvatfa^tnih metrov, članov pa ima 2,162, ki so a lani sposoditi 18.000 knjig in 4.000 avdio- in videokaset. Bratci najpogosteje posegajo po lepos slovnih knjigah, v zadnjem pa se vedno bolj zanimajo tudi za strokovno literaturo, V knjiŽ-ntd, ki jo vodi Katica Ra-uter, je tudi precej bratcev dnevnikov, 'tednikov in revij, (L, Kr.) TURNIŠČE - Člani ____draimke sekcije kul-turno-umetniškega društva Štefan Raj priftfav-Ijajo kcnnedijo U^teljtca. Režijo je prevzel Štefan, Ferčak iz Renkovcc. Dvom, da bi jim načrti spodleteli, je odveč, saj so se pre^sili: aa prehoda starega v novo leto so naštudirali in uprizorili igro Po krivem nedolžen. (I. Ž.)t Cene sadja ‘ in zelenjave Tržnica Tržnica Murska Gornja Sobota Radgona Ljulomer Vidite, lak sem. Namesto da bi se »zapičiD v kako (zdaj ne milim več na tiste na štirih nogah), namesto da^^ veselil, kot naš France Prešeren (prijatli, trte so nam obrodile), sem stikal okrog tistega valja, ki se ga zdaj ^^.1 kot vrag križa. Pametneje bi ravnal, ko bi na praznik delal (ko bi vedeli, koliko drv moram nacept^t potem bi utrujen padel v posteljo in včeraj - na delavtiilt J lahko odpočil- Nisem za drugo, da bi me žena z valjafj^^^^ glavi, kajneda? ■ ffifi Moja domača banka L _ — ■ ZO Pomurska banka d-d' cz^ Murska Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 3. februaija 1995, tečaji 4. 2, ] 995 od 00.4», Srednji lečaj Banke Sloicnije velja od 7. februarja 1995 od 00.00 DriaTt Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 Banks Slovenije 1.165,2663 2.3«4I5I ~ 8.199,172« 7,7745 9.682,4022 1253407 Nakup 1.117,«« 2,282,« 7.99«,« 7,42 9.35S,«« U»3« Pr«^^ 7.1«^ 7^ 2.332’’* S.13»’’ lik?. OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE VLOGE od 1. februarja 1995 Revalorlzacljaka atDpn|a za meaec februar: R=1.1 % ___ obresina mera me^na OM leti^ oi> I I I I ' V I Jabolu Pomaranče Mandarine Limone Grozdje Kivi Endivija Mehka »lata Radič Cvetača Rdeče zelje Korenje čebula čeaeti Paradižnik Paphka Krompir 109 IN 2N 190 250 169 360 250 190 1» 100 109 300 320 40 129 129 229 2N 190 120 120 220 189 499 259 190 249 2N 240 120 160 129 259 3N 350 60 240 259 249 IN ISO 120 290 329 350 6 Hranilne vlaga Tekoči in žireračuni Tolerska varčevalna knidica Dnvoliena prekeračilev na TR ktedeveljeae prekoračitev na TR VEZAVA rok vezave - znesek od 10 do 19 dni nad 30.000 SlT od 20 do 30 dni nad 30.000 SIT nad 31 do 90 dni do 50.000 SIT 50.000 do 130.000 SIT nad 100.000 SIT nad 3 tnasace do 50.000 SIT 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 4 meaace do 50.000 SiT 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SfT nad 5 mesecev do 1OO.fXX) StT nad 100 000 SIT nad 6 mesecev do 50.000 SIT 60.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 9 masecev do 100.000 SIT nad 100000 SIT nad 12 mesecev de 80.000 SIT okd 80.000 SIT nad 24 mesecev nad 36 mesačav 60% OD n 60% OD n R+3% n+14% n+25% 0.66% 0.55% t,33% 2 12% 2.65% očresine mera OM R + 1% R + 2% n+6% A+e% R+e.s% n r6% R + 8.5% Rt 9% R+7.S% n+9% Rt 9.5% R + 9% R + 9.5% R + 8% R+10% n+io.s% R + 10% H+ 10.5% Rt 11% R+1t.5% n 1115% R + 12% 1.16% 1.25% 1.55% 1.70% 1 73% 1.56% 1.73% 1.77% 1 66% 1.77% 1.61% 1.77% 1.61% 1.70% 1.84% 1 68% 1.64% 1 88% 1.91% 1.95% 1.95% 1.98% ■764«* 22.2«? 24.S«5 »i- Sfi ------------------------------------------------------------------------ Za depozite nad 24 ki 36 rneaecav sa doda ia atlmuleclfa od oano*'t** mere za zr^ake: riaU 80.000 SIT - 2% nad 200.000 SIT - 4% nad 500.000 SIT - 6% nad 1.000 000 STT - B% I L