ACROCEPHALUS XVffl - 85 - 1997 Selitev kamen jar ja Arenaria interpres prek Slovenije Migration of the Turnstone Arenaria interpres through Slovenia Primož KMECL, Luka BOŽIČ, Karin RIŽNER, Jakob SMOLE UVOD Povod za nastanek pričujočega zapisa je bilo slučajno srečanje na terenu in nato skupno opazovanje kamenjarja. Leta 1993 je bilo opaženih za slovenske razmere precejšnje število osebkov te vrste in to je bil razlog več, da naredimo pregled vseh opazovanj v zadnjem času pri nas. Kamenjar gnezdi cirkumpolarno na arktičnih obalah in v tundri, zunaj gnezditvenega obdobja pa je pravi kozmopolit. Pri nas se najverjetneje ustavljajo ptice skandinavske in zahodno ruske populacije, ki letijo na svoja prezimovališča v zahodni Afriki. Možno je seveda, da zaidejo k nam tudi ptice sibirske populacije, ki sicer v manjšem š-tevilu prezimujejo na obalah Črnega morja in vzhodnega Sredozemlja. Prav ta vmesni položaj med dvema selitvenima smerema je eden od dveh možnih razlogov za sporadičnost opazovanj kamenjarja v Sloveniji. Drugi je verjetno relativno celinski značaj Slovenije, saj se tudi drugje v Srednji Evropi zunaj morskih obal pojavlja le občasno in posamič. Izjema so večja jezera, na primer Bodensko, kjer se pojavlja sicer redno, a prav tako maloštevilno (Glutz von Blotzheim 1986). V manjši meri morda velja nekaj podobnega tudi za štajerska zajezitvena jezera. OPAZOVANJA V SLOVENIJI V tekstu zaradi jasnosti uporabljamo termina spomladanski in jesenski prelet, čeprav bi bil morda bolj upravičen izraz poletni prelet, saj se selitev začne že v prvi polovici avgusta. Starejših podatkov o pojavljanju kamenjarja v Sloveniji tako rekoč ni, kar je dokaj nenavadno glede na opaznost in lahko determinacijo. Edini podatek pred letom 1976 je zapisal Maštrovič (1947). V Slika 1: Kamenjarja Arenaria interpres, Sečo-vljske soline 5. 9. 1993 (J. Smole) Fig. 1: Turnstones Arenaria interpres, on 5th September at Sečovlje salina (J. Smole) 180 XVin-85-1997 ACROCEPHALUS Slika 2: Geografska razporeditev opazovanj ka-menjarja Arenaria interpres v Sloveniji v obdobju 1976-1979 (1. Drava - Ptujsko jezero 10 podatkov / 11 osebkov; 2. Sečoveljske soline 6/ 12; 3. Drava - Ormoško jezero 5/8; drugi posamezno 1/1, skupaj 6/6) Fig. 2: Geographical distribution of observations of Turnstone Arenaria interpres in Slovenia during 1976-1979 (1. Drava Ptujsko jezero 10 records / 11 individuals; Sečovlje salina 6/12; 3. Drava Ormoško jezero 5/8; others individually 1/1, total 6/6. Leto datum kraj štev. oseb./starost vir --------------------------1 opazovalec year date place No. of Individ./age source observer 1976 4.9. Jarše ob Savi 1 juv Sere(1982) L.Smuč 8.9. Sečovlje 3 Šmuc (1980) v 1980 18.4. Šturmovci lad neobjavljeno B.Štumberger 19.4 Šturmovci lad B.Štumberger 1981 7.5. Sorsko polje 1 KRED (1993) I, Geister 1984 5,5. Ankaransko polje 1 Makovec(1984) 25.5. Bukovci (ob Dravi) 1 KRED F. Janžeko vič 25.8. Bukovci (ob Dravi) 1 Janžeko vič (1984) 1987 28.8. Ormoško jezero 1 KRED (1993) F.Bračko 9.5. Markovci 1 Janžekovič (1992) 1988 8.5. Ormoško jezero 1 KRED (1993) F.Bračko 1989 10.5. Ptujsko jezero 1 neobjavljeno B.Štumberger 1991 3.5. Sečoveljske soline 2 Jančar (1995) 19.5. Sečovelske soline 1 Jančar (1995) 1993 27.5. Ormoško jezero 2 1 M(g), IF ali M (g/z) orig. 22.8. Sečoveljske soline 1 orig. 24.8. Ormoško jezero 3 orig. 26.8. Sečoveljske soline 2 juv Rubinič (1994) 27.8. Ptujsko jezero 1 ad (z) orig. 5.9. Sečovljske soline 3 juv orig. 5.9. Bohinjsko jezero 1 Vukelič(1996) A.Ciuha 18.9. Ptujsko jezero 2 juv Sovine in Sere (1996) B. Rubinič 1995 28.5. Ormoško jezero 1 ad (M,g) Božič (1996) 2.9. Medvedce 1 Šorgo (1995) 30.8. Ptujsko jezero 1 juv neobjavljeno F. Janžekovič, B.Štumberger 1996 24.9. Cerkniško jezero 1 juv Kus (1996) 1997 1.10. Ptujsko jezero 1 juv neobjavljeno B.Štumberger, O. Sammwald Tabela 1: Pregled podatkov o kamenjarju v Sloveniji v obdobju 1976-1996 (orig. - originalni podatki avtorjev; M - samec, F-samica; g - svatbeno perje, z - zimsko perje; g/z - prehodno perje) Table 1: An overview of the data on Turnstone Arenaria interpres in Slovenia in the 1976-1997 period (orig. - original authors' data; neobljavljeno - unpublished data, M - male, F-female; g -display plumage, z - winter plumage; g/z - transitional plumage) 181 ACROCEPHALUS XVm - 85 - 1997 16 14 12 - > o i io v> O S d d. O o M 6 > 3fi i------j------1------1 — r"" ii ¦ O JU Grafikon 1: Vsota opaženih osebkov ka-menjarja Arenaria interpies po letih v obdobju 1976-1997 Graph 1: Sum of observed Turnstones Arenaria interpres per years in 1976- 1997 period 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 teto okoli 1850" , vendar primerka ni več v zbirki. Kamenjar je naveden za (severovzhodno) Slovenijo tudi v katalogu favne Jugoslavije (Matvejev in Vasic), vendar ni jasno, ali morda za isti podatek kot zgoraj. Kot prvi zabeleženi podatek moderne dobe lahko štejemo opazovanje L.Šmuca v Jaršah pri Savi 4.9.1976 (Sere 1982), čez tri dni pa je bil opažen (?!) tudi v Sečoveljskih solinah (Šmuc 1880). Kljub delni metodološki vp>rašljivosti lahko prikažemo osnovne statistične podatke pojavljanja oziroma selitve kamenjar ja pri nas. V obdobju od 1976 do 1997 je bilo zabeleženih 27 opazovanj kamenjar ja (11 v času spomladanske in 16 v času jesenske selitve) (tabela 1). Skupno število opaženih osebkov znaša 37 (13 spomladi, 24 jeseni). Povprečno število opaženih osebkov je bilo 1,4 (1,2 spomladi, 1,5 jeseni), maksimalno pa 2 spomladi in 3 jeseni. Spomladanska datumska mediana podatkov je 8.5. (26, pentada), jesenska pa 31.8. (49. penta-da). Skrajni datumi pojavljanja so 18.4. in 28.5. spomladi ter 10.8. in 1.10. jeseni (grafikon 1). Kar 59% podatkov izvira iz severovzhodne Slovenije, večinoma z Drave, 26% z obale, večinoma Sečoveljskih solin, 15% (4 podatki) pa je raztresenih po osrednji Sloveniji. Po številu podatkov in opaženih osebkov zbuja pozornost leto 1993 (grafikon 2). Da je najverjetneje šlo za manjšo invazijo v času jesenske selitve, posredno priča zanimiv in izjemen podatek o pojavljanju kamenjarja na Bohinjskem jezeru (Vukelič 1996), kjer so sicer pobrežniki Charadriifor-mes nasploh redki in maloštevilni (Jančar in sodelavci, v pripravi). Ali je v letu 1993 šlo morda za iste osebke na različnih krajih, je nemogoče sklepati, vendar pa je to malo verjetno glede na sicer kratke postanke te ptice na preletu. Zanimivo je, da pri selitvi prek celine v jesenskem času prevladujejo odrasli osebki (Glutz von Blotzheim 1986). Pregled popolnih podatkov pri nas se s to trditvijo ne ujema, saj so bili opazovani predvsem mladostni osebki, Natančneje, iz časa jesenske selitve je znan le en zanesljiv podatek o opazovanju odraslega osebka (v zimskem perju) in sicer dne 27.8.1993 na Ptujskem jezeru, pri vseh drugih gre za mladostne osebke. DISKUSIJA Na podlagi zbranih podatkov lahko ugotovimo, da je kamenjar v Sloveniji dokaj reden vendar maloštevilen preletni gost. Nekoliko večje število opazovanj v 182 XVm - 85 - 1997 ACROCEPHALUS Grafikon 2: Vsota opaženih osebkov ka-menjarja Arenaria interpres po pentadah v obdobju 1976-1997 (N = 37; puščica označuje mediano opazovanj spomladi in jeseni) Graph 2: Sum of observed Turnstones Arenaria interpres per pentads in 1976-1997 period (N = 37, arrows indicating the medians of spring and autumn observations) > B o c a S 55 N*37 31.8. (49p. 0 - ..r.v..r7|T~y~f~T M mesec / pentada devetdesetih letih je (z izjemo leta 1993) prej kot ne posledica povečane ornito-loške aktivnosti v tem času. Temu v prid govori tudi dejstvo, da več kot polovica (15) opazovanj prihaja s področja reke Drave, ki vsaj v zadnjih letih nedvomno sodi med ornitolosko bolje obdelana območja Slovenije. Večina tukajšnjih opazovanj izvira z akumulacijskih jezer (Ptujskega in Ormoškega), ki s svojimi asfaltnimi nasipi kamenjarjem morda nado- Slika 2: Kamenjar Arenaria interpres, 5. 9. 1993 Sečovljske soline (J. Smole) Fig. 2: Turnstone Arenaria interpres, on 5th September 1993 at Sečovlje salina (J. Smole) meščata skalnato morsko obalo, njihovo priljubljeno prebivališče. Drugi, verjetnejši razlog je pomanjkanje ustreznih habitatov (npr. prodišč) v zadnjih letih, zaradi prizadete rečne dinamike in drugih škodljivih vplivov človeka. Vsekakor pa je zanimivo, da ni starih podatkov o pojavljanju kamenjar ja. Ga včasih res ni bilo k nam in se je pričel pojavljati šele z nastankom akumulacij? 183 ACROCEPHALUS XVin - 85 - 1997 Selitev kamenjarjev prek našega ozemlja poteka očitno zelo hitro, saj nikoli ni bilo zabeleženo več kot enodnevno zadrževanje na neki lokaciji. Pri dveh opazovanjih (24.8.1993 in 28.5.1995) so bili osebki opaženi le na preletu. Vendar pa je treba dodati, da je to pri večini redkih oziroma neredno pojavljajočih se vrst pobrežnikov, vsaj kar se celinskih opazovanj tiče, precej običajno (lastna opazovanja). Mladostni osebki so bili pri večini opazovanj zelo zaupljivi, kar pa ne bi mogli reči za nekatere odrasle osebke, ki so bili v nekaterih primerih precej plašni (Božič, v pripravi). Tudi v deželah na podobnih geografskih dolžinah kamenjar ni številčen in pogost. Celo na Malti so bili letno zabeleženi le 1-4 osebki ne več kot desetkrat. Redno se tam pojavlja spomladi, jeseni pa le sporadično (Sultana in Gauci 1982). Podobno velja za Turčijo. Spomladanska mediana pojavljanja je tam 10.5., jesenska pa 14.9. Jesenska selitev je enako kot pri nas intenzivnejša od spomladanske in traja dlje. Ponavadi so büi opaženi posamezni osebki ali manjše skupine, mediana pa je bila 2,5 osebka na zapis. Vzhodno Sredozemlje in bližnji vzhod sta po avtorjevem mnenju redno prezimovališče kamenjar ja, vendar le v manjšem številu (Kasparek 1992). Na Poljskem je reden preletnik, predvsem na obalah Baltika. Tudi tam se pojavlja posamič ali v majhnih skupinah (tomialojč 1990). Slovenija se tako glede pojavljanja kamenjarja ne razlikuje bistveno od drugih dežel Srednje Evrope (izjema so seveda severnomorske obale). Pisanega ptiča pa smo seveda tako kot naši kolegi veseli vsakič, ko ga vidimo. Zahvala Zahvaljujemo se Borutu Štumbergerju in Franciju Janžekoviču za posredovane podatke ter Janezu Gregoriju in Andreju Sovin-cu za nasvete pri uporabi starejših virov. LITERATURA Božič, L. (1996): Kamenjar Arenaria interpres Acrocephalus 17 (78-79): 164. GLUTZ VON BLOTZHEIM, U.N. (ed.) (1986): Handbuch der Vögel Mitteleuropas (Bd. 7). Aula-Verlag. Wiesbaden. JANČAR, T. (1995): Spremljanje številčnosti vodnih ptičev v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus 16(71): 108-112. JANŽEKOVič, F. (1984): Kamenjar Arenaria interpres. Acrocephalus 5 (22): 62. JANŽEKOVič, F. (1992): Kamenjar Arenaria interpres Acrocephalus 13 (52): 88. KASPAREK, M. (1992): Migration of the Turnstone, Arenaria interpres, in Turkey. Beitröge zur Vogelkunde 38(3): 200-208. Komisija za redkosti (1993): Seznam redkih vrst ptic Slovenije 1990. Acrocephalus 14 (58-59): 99-119. Kus, J. (1996): Kamenjar Arenaria interpres. Acrocephalus 17 (77): 130. MAKOVEC, T. (1984): Kamenjar Arenaria interpres, morska sraka Haematopus ostralegus. Acrocephalus 5 (22): 62. MASTROVIČ A. (1947): Some data on Charadmdae in FNR Yugoslavia. Larus 1: 36-56. Matvejev S. D. in V. F. Vasic (1973): Catalogus faunae Jugoslaviae. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ljubljana. Rubinič, B. (1994): Veliki prodnik Calidris canutus. Acrocephalus 15 (65-66): 152. Sovinc, A. in D. Sere, (1996): Omitološka kronika za leto 1993. Acrocephalus 17 (75-76): 99. Sultana, J. in C. Gauci, (1982): A New Guide to the Birds of Malta. MOS. Valetta, Malta. Sere, D. (1982): Ptiči Stožic pri Ljubljani, 1972-1982 - favnistični pregled, obročkanje in najdbe. Acrocephalus 3 (13-14): 1-61. Šmuc, A. (1980): Ptiči Sečoveljskih in Uicinjskih solin Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo, str. 134. Šorgo, A. (1995): Kamenjar Arenaria interpres. Acrocephalus 16 (71): 128. Tomialojč L. (1990): Ptaki Polski ro-zmieszczenie i liczebnonč. Passtwowe Wy-dawnictwo Naukowe, Warszawa. Vukelič, E. (1996): Kamenjar Arenaria interpres. Acrocephalus 17 (74): 34. Neobljavljeni viri: Božič, L.: Pojavljanje pobrežnikov Charadriižormes na slovenskem subpanon-skem delu reke Drave, (v pripravi). Jančar, T., P. Kmecl, B. Kozinc in T. Mihelič: Ptiči gorenjskih jezer, (v pripravi). 184 XVm - 85 - 1997 ACROCEPHALUS POVZETEK Na podlagi zbranih podatkov iz obdobja 1976-1997 lahko ugotovimo, da je kamen jar v Sloveniji relativno reden, a maloštevilen gost. Spomladanska mediana je 8.5. (26. pentada), jesenska pa 31.8. (49. pentada). V tem obdobju je bilo zbranih 27 podatkov (skupno 37 osebkov), povprečno pa je bilo opaženih 1,4 osebka na opazovanje. Zanimivo je, da so bili na jesenski selitvi opazovani predvsem mladostni primerki, kar je v nasprotju z navedbami v literaturi. Kamenjar čez Slovenijo potuje relativno hitro, saj nikoli ni bilo zabeleženo več kot enodnevno ustavljanje. Pred letom 1976 obstaja samo en podatek o opazovanju kamenjarja v Sloveniji iz okoli leta 1850, precejšnje število novejših podatkov pa je pripisati intenzivnejši ornitološki aktivnosti. Podana je tabela z vsemi opazovanji in histograma pojavljanja po pentadah in letih. SUMMARY On the basis of the data gathered during 1976-1997 we may conclude that in Slovenia the Turnstone is a relatively regular though sparse guest. The spring median is reached on May 8th (26th pentad), the autumn median on August 31st (49th pentad). 27 records were made in this period (with a total of 37 individuals); on average 1.4 individual was recorded per observation. It is interesting that mainly juveniles were noted during autumn migration, which is contrary to the statements available in literature. The Turnstone moves across Slovenia relatively quickly, as we have no record of this bird stopping in our country for more than a day. Prior to 1976 there is only one record available on the observation of the Turnstone in Slovenia,i.e. from 1850, while the high number of later records can be attriibuted to a more intensive ornithological activity. A table with all of the observations is given, together with two histograms indicating the occurrence of this bird per separate pentads and years. Primož Kmecl, Rihaijeva 28, 1000 Ljubljana Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook ČRNI ŠKARNIK Müvus migrans BLACK KITE - On 7th July 1997 at Velike Bloke Dne 7. julija 1997 zjutraj smo blizu našega tabora (Velike Bloke) opazili ptico, čepečo na telefonskem drogu. Ker je bilo v bližini veliko navadnih kanj Buteo buteo, ji sprva nismo posvečali kake posebne pozornosti. Toda ko sem primaknil daljnogled k očem, ptica sploh ni bila podobna kanji. Po vsem telesu je bila temnorjavo obarvana in imela je razmeroma majhno glavo. Takoj mi je bilo jasno, da imamo opraviti s črnim škarnikom. Opazovali smo ga najmanj četrt ure, preden je odletel neznano kam. V naslednjih dveh tednih se ni vrnil. Ko sem pozneje slišal, da je ta vrsta v Sloveniji precej redka, sem bil resnično presenečen, saj je severno od Alp to ena izmed najbolj razširjenih ujed. Med potovanjem iz Nizozemske v Slovenijo smo na primer samo v Nemčiji videli več kot deset črnih škamikov. Ruud van der Helm, Korveezee straat 37, 2628 BD Delft, Nizozemska KAČAR Ciicaetus gallicus SHORT-TOED EAGLE - On 6th July 1997 at Velike Bloke Zgodaj zjutraj 6. julija 1997 smo pripotovali v Velike Bloke. Ob približno 8. uri je z zahoda priletela ujeda. Ni se nam bog ve kako približala, pa vendar dovolj, da sem lahko ugotovil, da ne gre za navadno kanjo Bureo buteo ali kako drugo običajno vrsto, Ptica je bila kar velika- Spodaj je bila precej svetla in progasta, po glavi in vratu pa temnejša. Pač pa v pregibu peruti ni bilo opaziti temnih peg, ki jih ima skoraj vsaka navadna kanja. Opazil nisem tudi 185