Poslednfc vesfl. Politične novice iz naše države Nemški zunanji minister v Belgradu. Zadnji ponedeljek dopoldne ae je pripeljal v letalu na letališče v Zemunu a aprematvom nemški zunanji miniater Neurath. Nemškega državnlka je aprejel naš šef vlade dr. Stojadinovič, vojni minister general Marič, zaatopniki tujih držav in čaatna četa z godbo. Po pozdravu na letališču ae je odpeljal Neurath v Belgrad, kjer ae je popoldne razgovarjal z dr. Stojadinovičem. Nemški zunanjl mlniater oatane v naši preatolici do 9. junija dopoldne. Politične novice iz drugih držav Predsednik Poljske v Bukareštl. Predaednik poljske republike Moacicki ae je odpeljal 6. junija a poaebnim vlakom v Bukarešto. V njegovem aprematvu je zunanji minister Beck. Domače novice Slovenec — prior v tujini. Iz Gradca v Avatrijl nam poročajo, da je bil naš rojak Bertold Belec, iz dobro znane rodbine Belec v Radomerju, Ljutomer, pri letoanjih provincijakih volitvah uamiljenih bratov v Gradcu izvoljen za priorja v umobolnici in na razsežnem poaeatvu Kainbach pri Gradcu. To je dokaz, da Slovenec tudi med tujim narodom napreduje. Ta naš rojak deluje med Avatrijci že od leta 1906. Važno za vinogradnike. Kr. banaka uprava, oddelek za kmetijatvo, aporoča na podlagi tedenskih poročil iz vinakih okolišev, da ae vinaka trta zelo krepko in bujno razvija, ker je bilo vreme prejšnji teden za razvoj trte zelo ugodno. Trta je pred cvetjem, v lendavakem okraju trta že cvete prav tako v črnomeljakem okraju. Zarod je letos bolj alab na reznikih, boljši na šparonih, dokaj viaok naatavek na tretjem do petem listu. Skoraj povaod se pritožujejo vinogradniki, da ao n. pr. žlahtnina, čabaki biaer in nekatere druge aorte alabo zarodile. V ljutomerakem okraju še najboljše kaže moalavec. Drugo škropljenje je v teku, ponekod škropijo že v tretjič. Prav ao zadeli oni, ki ao škropili okoli 23. maja in škropijo te dni v drugič. Dne 1. in 2. junija je bila vinaka trta akozi dva dni neprestano vlažna valed deževja. Pričakovati je, da bo okoli 13. junija nastopilo močnejše okuženje po peronospori. Važno je tedaj, da vinogradniki na to pazijo. Ponekod zamenjujejo navadno pršico, ki letos močno naatopa, s peronosporo; pa tudi kaparji r.aatopajo precej (Pavlova vas v krškem okraju, Slovenska Biatrica). O grozdnem aukaču prihajajo poročila, da moi5no naatopa. Sprejem v škofijski zavod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. Kdor hofie biti sprejet v I. gimnazijski razred, mora napraviti prej aprejemni izpit all na zavodaki ali na katerikoli državni gimnazlji. Na zavodski gimnaziji se bodo vršili sprejemni Izpltl 22. in 23. junija. Prlpu8te se aamo oni, kl ao se rodili v letih 1924 do 1927 in ki nameravajo potem proaiti za sprejem v zavod. 300 splavarjev stavka. Radi mezdnega gibanja je atopilo v atavko 300 splavarjev iz Dravake doline. Splavarji izjavljajo, da ne bodo poljali nobenega aplava po Dravl, dokler ne bodo povoljno rešene njihove upravičene zahteve. Pogajanja so že v teku. Smrtna nesreča na Uršlji gorl. Zadnjo aoboto so ae podali iz Dravograda na Uršljo goroj 22 letni Jožef Pirtovšek, ain pekovskega mojatra v Dravogradu, njegova aeatra Marica, Jožef Veldin, Jože Feilmeyer in Hermina Križnilc iz Prevalj. Omenjena družba je prenočila na Uršljl In ae je podala v nedeljo zjutraj na navpično padajočo aeverno ateno. Pet jih je arečno doseglo po kozji stezi šmohovnik, Jožef Pirtovšek pa se je preveč približal robu propada. Izpod njegovih nog ae je eprožila ekala In ga je potegnila a aeboj 400 m globoko, kjer je obležal mrtev. Rešilna ekapedicija je prenesla truplo v Kotlje ter ga je prepeljala v Guštajn in v Dravograd v nedeljo ob sedmih zvečer. Dva smrtno povožena od avtomobila. V aoboto 5. junija je peljal g. Baldaain iz Celja na tovornem avtomobilu pohiStvo v Krško. V Rimakih Toplicah pred hotelom »Pošta« ae je vrgel pod avto, ki mu je zdrobil lobanjo, Joaip špaur, 491etni gradbenik iz Zemuna. Izbral ai je proatovoljno amrt radi denarnih težkoč. •— Zadnji ponedeljek dopoldne ae je peljal v avtomobilu inžener Schmidinger iz Laškega v Celje. Pri Tremerju mu je privozil nasproti Rudolf Vrečko, miner v Pečovniku. Tik pred srečanjem je hotel VrefSko preko ceate, pa ga je zadel blatnik od avtomobila v ček) in mu je prebil lobanjo. VreCko je izdihnil med prevozom v celjako bolniSnlco. Padel x voza In si prebU lobanjo. Na Rekl prl Hočah blizu Lebejeve goatilne sta se splašila konja 40 letnemu hlapcu Simonu Curiču, kl je padel z voza in obležal a prebito lobanjo. Prepeljali ao gav marlborsko bolnlšnico. Krvoprelitje Iz podivjanosti. V Zg. Biatrici pr Slov. Biatrici se je zgodilo zadnjo nedeljo radi od alkohola podžgane podivjanosti krvavo dejanje, kojega amrtna žrtev je poatal mlad kmečki sin. 29 letni tovarniški dfelavec Ivan Fišinger je v pijanem atanju iskal priliko, da bi ae nad kom znosil. Kakor obaeden ae je Fišinger obnašal ln Je zabodel brez povoda v arce kmečkega sina Ivana Juhart, ki se je zgrudil mrtev. Koj po Uboju si je divjak Fišinger prlzadjal z nožem ved bllzu in daleč: 20. Junija Vsi v Lasko! Odprta noč in tian so groba vrata. <. Ribniško selo pri Mariboru. Pahnerjevega oCeta nl več med žlvlml. V ponedeljek zjutnaj ob pol treh se je za vedno poalovil. Zadnje besede, ki ao jih domači slišali iz njegovih ust, so bile: »Ljubi Bog, pomagajf« S temi besedaml je V nedeljo zvečer zadremal. Ponoči je od hudih bolečin nekajkrat zaječal, ob navedeni uri pa je mirno zaapal — v 68. letu atarosti. Pokojnik je bil v verakem oziru cel mož. Živel je v izredno veatnem izvrševanju verakih in atanovakih dolžnoati. Zadnje m^cecei ga je Bog preizkušal 8 tem, da radi hude bolezni ni mogel zahajati k službi božji. To mu je bilo v največjo muko. Poleg vernoati je pokojnika krasila velika skromnost. Dasi je bil zelo izkušen in načitan, ae ni nikdar tiščal v ospredje. Nasproti vaem ljudem je bil zelo prizanealjiv. Obsojal in sovražil ni nikdar nikogar. V javnem življenju je vedno držal ravno linijo: bil je pristaS bivše SLS v njenih veselih in žaloatnih dneh. čas, ki mu je preoatajal od dela, je pokojnik porabljal za čitanje dobrih knjig in krščanskih liatov. Malo Je slovenakih hiš, kjer bi se prečitalo toliko knjig in listcv ko v Pahnerjevi hiši. Na mizi so vedno ležali liati: »Slovenec«, »Slovenakl gospodar«, »Delavaka fronta«, »Nedelja«, »Vigred«, »Mladika« jtd. Pri Pahnerjevih bo ostalo vae, kakor je bilo. Le fi^ j§ dedeka,- k^&Vr ect ga vsl nazlvalj & %$ bd, t)adj je bl"} tadj doma tako skro-i men 1Q tih, ;, ubile na ladji 26 mornarjev, 83 pa ranile. i>KI K' ¦ali. Bombe M