Pisma iz domačih krajev Pobrežje pri Mariboru. V naši občini se vrsi t nedeljo, dne 18. t. m., popoldne ob štirih, slovesna blagoslovitev prenovljenega križa ob izhodu Drevaredine ulice od Zrkovške ceste. Občina je s pomocjo darežljivih eoobčanov olepšala J>revoredno Ulioo. Z večjimi svotami sta se v zadnjem času odlikovali Spodnještajerska Ijudska posojiLnica v Stolni ulici ter Posojilnica v Narodnem domu. Pri slovesnosti bo sodelovala brezplačno godba Omladine iz Maribora. Potem bo mali sestanek na vrtu gostilne Reibenšiih. Hoče. V nedeljo, dne 11. t. m., smo položili t naročje matere zemlje ob obilnem spremstvu vrlo versko in narodno zavedno ženo Marijo Visocmik. Pevci so ji zapeli na domu in pri grobu ganljive žalostinke. Blaga žena, počivaj v miru! — V drugi polovici meseca oktobra se začoe v Hočah kmetijsko-gospodLnjski tečaj za dekleta, za katerega je veliko zanimanje. Ob tej priliki bi radi priredili tudi gospodinjsko razstavo. Sv. jLovrenc v Slov. gor. Opozarja &e vse domačine in sosede na krasne kinopredstave v stari šoli v nedeljo, dne 18. septembra ob vsakem vremeira »Rojstvo, življenje in trpljenje Jezusa Kristusa«. Predstave po rand sv. maši, po pozni sv. masi šolska, eno po večernici in ena ob 6. uri zvecer. Ne zamudite in oglejte si vsi to znamenitost! Sv. Anton v SIov. gor. Potovalni kino priredi v nedeIjo, dne 25. t. m., v šoli poučno predavanje s predvajanjem veličastnega kinofilma »Rojstvo, življenje in trpljenje Jezusa Kristusa.« Predstave so po rani sv. maši, po drugi sv. maši šolska, ena po vecernioi in ob 6. uri zvecer. Opozarja se vse sosede in domačine, da si vsi ogledajo to mameni- tost. Trnava-Št. Rupert pri Gomilskem. Naše mlado gasilno društvo marljivo dela na zgradbi dama, ki bo v ponos društvu in dobrotnikora, ki so omogočili dogotovitev ponosoe stavbe. Poleg tega si je društvo nabavilo moderno motorno brdzgalno, pri čemer se društvo ni strašilo ogromnih stroskov. Slavnost v nedeljo, dne 25. t. m., bo gcrtovo veličastna manifestacija marljivosti Ln vstrajnosti, osobito ker bo isto podpirala še trboevljska rudarska godba, ki je obceznana, a nam je žal le redko dana prilika jo slišati. DruStvu pa želimo mnogo uspehal Ložno pri Sv. Florijanu ob Bodu. Romarski ahod, m ae vrši vsako leto pri naši ljubi Gospej Lavretansfci ob presl menu Marijinem, se letos radi volitev dne 11. *• m- preloži na nedeljo, 18. t m. — Župna urad Sv. Florijan ob Boču. Laško. Kakor vsako leto, bo tudi to leto velika slovesnost prd podružaioi sv. Mdhaela že v soboto, dne 24. in t nedeljo, dne 25. t m. PrijaMji in oastiloi sv. Mihaela se od d^tleč in bOizu Tiljiidiio vabijol St. Ana t Slov. gor. Pogreb Mažirjeve matere. Pred nekaterimi tedni je pmel iz Amerike č. g. Franc S. Mažir, kapitan in vojni kurat ameriške armade. Namem njegovega priihoda je bil, da bi se udeležil 551etnice poroke njegovih starsev, Jožefa in Marije jMažir, na njunem domu pri Sv. Ani v Slov. gor. Oceta je našel čilega in zdravega kl|ub lepi starosti 81 let; mati pa je bila že nevamo bolana v posteljd in docela slepa. Težko je že pri5akovala, da bi došel sin, kojega že pet let ini videla. BU je namreč »adiijLkrat doma ob slovesnosti zlate poroke leta 1922. Misliti si pač moramo, da je ibil prihod sina Franca materi v nepopLsno veselje in srčno radost. Saj to je bila njena edina želja, da bi še enkrat zaslišala glas svojega sina, ki biva tako dalec od nje. Minulo je le nekaj dni in materina bolezen se $e obrnila na huje. č. g. župnik Šeško jo je spovedal, sin Frano pa je materi donesel sveto popotnico. Z vzgledno pobožnostjo je matijsprejela sv. obhajilo kot pripravo na pot v večnost. Živela je še 14 dni in med tem časom so jo obiskali mnogoteri duhovniki. Z občudovanja vredno in vzgledno potrpežljivostjo je mati prenašala smrtme bolecine pri polni zavesti do poslednje ure. Sin duhovnik je stal ob smrtni postelji ter svoji materi pomagal boriti smrtni boj e molitvijo in cerkveniini blagoslovili. Mirno v Gospodu se je ločila blaga duša matere duhovnikove iz tega sveta. Pogreb je bil slovesen. Sedem duhovnikov in mnogo Ijudstva je spremilo Mažirjevo mafer od bise žalosti v župmijsko cerkev sv. Ane. Č. g. Mažir je daroval levitirano čmo sv. mašo. Po maši je domači č. g. župnik Šeško lepo govoril Mažirjevi materi v spomin. Domači pevski zbor je zapel tri žalostinke, pri domaci hiši ob konduktu, v cerkvi in na mirodvoru. Petje je bilo lepo, v srce segajoče. Tmplo rajne gospe Mažirjeve je bilo izročeno materi zemljii tik velikega lcriža, kjer je želela biti pokopana blizu svojih dušnih pastirjev in prijateljev. Go&pa Mažirjeva je bila vzgledna žena vseh 55 let svojega zakonskega življenja. Bila je pa tudi dobra mati svojim trem otrokom, ki še vsi žive. Mati ni bila samo svojim otrokom, usmiljena in dobrotljiva mati je bila tudi mnogim revežem. Berači in reveži so bili njeni vsakdanji gostje. Za to dobrotljivost jo je pa Bog tudi obilo poplačal že na tem svetu. Mnogo revežev, katerim je bila Mažirjeva mati dobrotnica, se je iz hvaležnosti udeležilo pogreba. Pogreb se je vršil dne 12. avgusta. Mažirjeva mati je bila 86 let stara. Vsem udeležencem iskreni: Bog plačaj, rajni Mažirjevi materi pa blag spomin in vecna luc! Sv. Andraž v Slov. gor. Naši zavedni krščanski možje in fantje so zopet jzvojevali lepo zmago. Vkljub najhujšemu pritisku od strani nasprotnikov je prikorakalo 198 mož in fantov na volišče in neustrašeno manifestiralo za svoja slovenska in krščanska načela. Kaj vse so storili nasprotniki, da ibi zasejali zmešnjavo v naše vrste. V >Slov. Gospodar« so zvijačno vtihotapili pozive, volite v drugo skrinjico, kradli so še neizpolnjena vabila naše stranike, doposlana iz Maribora, ista so ležala več dni nekje na »pudlnu«, na dan volitve so delili javno pred ceirkvijo ipozive za samo stojno-radičevsko skrinjioo itd., a zastonj, tnaši zavedni možje in fantje so stali trdno, kakor skala. Nad Sv. Andražom v Slov. gor. plapola zopet slovenska zastava z znamenjem sv. križa lin oznanja daleč na okrog, da biva pri nas veren rod. Bog živi vse naše zavedne volilcel Špitaliž pri Konjicah. SLS pri nas vztrajno napreduje. Leta 1920 ije dobila 59 glasov, leta 1923 140, leta 1925 123 in letos pri oblastnih volitvah 137, pri državnozborskih pa oelo 150 glasov, najvišje število. Mi gremo naprej, nasprotnike pa je strah. Živijo! Sv. Marjeta pri Moškanjich. Že sedaj se opozaTja vse na kinopredstave v šoli v nedeljo, dne 2. oktobra »Rojstvo, žMjenje in trpljenje Jezusa Kristusa.« Natančnejši spored se pravocasno objavi! Koprivnica. Kljub veliikemu nasprotstvn našega samostofnega župana, ki je po milosti SLS prišel do te časti in neumorne protiagitacije mlinarja Starca ter nezavednosti nekaterih volilcev, je dobila SLS 29 glasov, Radic 18 in samostojni demokratje 8; v druge skrinjice je vrglo par nepouoenih volilcev. — Naš Jans gre baje med Hrvate; tam bode kot mlinar bolje zaslužil v bližini Ijubljenega Radiča. V Koprivnici pa so ljudje ve5inoma nedostopni za njegovo hrvaško agitacijo! Sv. Krii pri Mariboru. Ko bodo iprišle te vrstice k nam — bomo že uživali mir po hudem boju. Kakor vsepovsod v Sloveniji, se je tudi naša armada volilcev odločila za zmagovito zastavo Slovenske ljudske stranke. Med nami vlada splošno prepričanje, da more samo SLS pokazati uspehe svojega dela, dooim nobena izmed vseh drugih strank nima pokazati prav ničesar drugega, kakor svoje umazano časopisje, polno laži in zavijanj. Ko je imel dne 14. VIII. pri nas shod poslanec Žebot, na prostem, pred Hocevarjevo gostilno, se je takoj videlo, da mu.narod veruje ui da mu zaupa. Niti en glas nasprotnika se ni oglasil! Pa kako bi se tudi, ko v resnioi tudi najbolj zagrizen politicen nasprotnik mora našim poslancem priznati, da so se posteno trudili za blagor svojega ljudstva. Pa glej ga, spaka! Ni še mimilo par tednov, že se je napovedal pri Verdoniku shod Radičeve hrvaške stranke. Dočim je trajal shod Zebota nad dve uri, sta Rajšp in dr. Faninger bila fertlk s shodom v desetih minutah. Ljudje so se razšli veselih obrazov, češ, takega heca že dolgo ni bilo pri nas. Govorilo se je še tudi o nekem zaupnem shodu, ki bi se naj vršil v nedeljo, dne 4. t. m., popoldne ob dveh pod vodstvom urednika Spindlerja zopet pri Verdoniku v vspodbudo samostojno-demokratskiih volilcev. Točno ob določeni uri so se prisvetili g. Spindler v Verdonikove lokale. Strma pot v naše višave ogreje vsakogar. Tudi gospoda sklicatelja zaupnega SDS sestanka so oblivale curkoma znojne kapljice. Pa Je en pogled v Verdonikove prostore je zadostoval in gospoda je začel oblivati ne vtoč, temveč mrzli pot. Kaj je to?! Sama praznota! Sami prazni stoli, prazne mize! Kje so zaupniiki? Tam v kuhinji pri ognjišču se je grel glavni zaupnik SDS stranke, delavni Dolfek, ker tudi njega je pretresal mraz zaradi strašne prazmote. Zaman, gospod urednik, ste ošvignrli nesrecnega Dolfeka s karajočim pogledom, tudi ueitelja, svojeas zanesljivega podzaupnika vaše stranke, ste zastonj iskali med mizami in praznimi stoli. Eno čašo najboljšega ste si še privoscili, gospod urednik, potem pa smo videli vašo postavo zginiti na potu, ki vodi v mariborske nižave. Da, šel je Robnik, šel je Spindler, šla bode tudi stranka, ki ni storila drugega, kakor naše dobro ljudstvo pohujšala s svojim nenravnim in breeverskim časopi9jem. Trdno verujemo, da bomo po slavni zmagi dne 11. t. m. dosegli lepše case! St. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 4. t. m., se je vršila pri nas pomenljiva slavnost. Preč. g. dekan Franc Moravec je z asistenco domačih čč. gospodov blagoslovil okusno prenovljeno nekdanjo Frasovo hišo, ki bo odslej oboinska hiša. Treba je bilo veliko stroškov, prosenj in dela, predno je prišla naša obcina do zaželjenega lastnega doma. Bog blagoslovi trud in delo! Obenem se je blagoslovdl prenovljen križ po zaslugi obitelji Sande. Prisrcna vzajemnost, ki je vladala po blagoslovitvi pri g. Sandeju, naj bi vladala med Šemtpeterčani vedno v veselih in resnih časih, razne razprtije in politične strasti pa naj odnese — Drava v Črno morje! Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo, dne 18. t. m., v šoli sadno razstavo, oziroma ogled raznih sadnih vrst. Pri tej priliki bo ob 8. uri predaval o priporooljivih sadnih vrstah znani sadjarski strokovnjak g. M. Levstik iz Celja. K tej razstavi in predavanju se vabijo vsi, ki se zanimajo za sadjarstvo, posebno pa še tudi sadni odjemalci. Po končani razstavi se bo razstavljeno sadje prodalo v korist podružnice. Murska Sobota. Pred kratkim je v Ameriki umrl Izidor Karfunikel, ki je svojo hčerko strašno kaznoval. j5fekoč namreč na njegovo prošnjo ni hotela zapreti okna, ob katerem je slonela. To ga je tako užalilo, da je vse svoje veliiko premoženje v oporoki volil raznim dobrodelnim zavodom, svoji hčeri pa samo 50 dolarjev, dasi je bil to njegov edini otrok. Deklica, sicer žalostna, pa ni obupala nad svojo usodo, ampak si je kupila par sreck neke loterije in glej: zadela je glavni dobitek in tako postala bogata. Glavni dobitek velebogate loterije dijaškega zavoda »Martinišce« v Murski Soboti je prvovrstni Ford-avtomobil. Žrebanje bo kmahi, zato piši-te po srečke! Vsaka srecka le 5 Din.