JUBILEJ PROZA NEKOLIKO PRAZNEGA ZATIŠJA - (Maska)
JušKozak
Ševalina je ipiebudila luisel, ki ga je že ponoči nadlegovala in je z njim za nekaj ur zasipala. Bilo je še lemno, ko mu je zopet odprla oči. Ševalin se je pretegnil, širil roke v temo, se nekajkrat prevalil, a zaspati ni mogel več. Podložil je roke pod glavo in se zagledal v strop proistornega vagona, v katerem je zaradi starosti in spoštovanja prebival sam tako na potovanjih ali kjer koli se je cirkus Klio ustavil in razpel razsežni šotor.
Glava mu je bila težka, polna nejasnih občutkov. Počasi se je vzdignil, da je doisegel okence in ga odprl. Nočni hlad je pričel izrivati soparioo in mu svežil čelo. Razločil je široke liste platane, ki je širila yeje pred njegovim vagoinom.
»Vraga, je trmoglav. Ni prišel,« se je oglasila misel.
»Ni prišel,« je potrdil sam pri sebi. Celo se mu je zmračilov poskušal je zopet zaspati, pa se miisli za zaprtimi Oiomi niso umirile.
»Sibila še spi, škoda, skuhala bi mi kavo. Eh, Sibila.« Ševalin se je nasmehnil. »Prokleta Sibila. Kako je rekla sinoči? Včasih te imam rada, Ševalin.« Domislil se je, kako mu je položila drobno, skoraj pro-sojno' roko na ramo in ga hudomušno pogledala. Cisto iiz uma je bil. Že nekaj časa mu je ta Sibila, mala jahačica, plesala pred očmi, kadar se je zjutraj potikal po areni, m^ed vozovi ali v hlevu med konji. Nikoli ni odšel iz hleva, da ne bi bil pogladil po širokih bokih njenega serca. Noge so ga kar same zanesle v areno, kadar je Sibila vadila. Vsedel se je v ložo in opazoval, (kako priganja težkega konja v dir, vstaja in lovi na desni nogi ravnotežje na širokein hrbtu. Ševalinu so pogledi, s katerimi se mu je nasmihala, ko je prijahala mimo, greli srce in n,i se menil za porogljive opazke surovih, tetoviranih konjarjev, ki so bili opazili, da ne zaimudi nobene vaje. Oči so mu z maslado* objemale lepe oblike v stegnih močnih in pTOznih nog, kadar je odskočila s konja in se na nasprotni straui pognala s tal konju na hrbet. Ko je potem ustavila konja, ki mu je segala komaj do prsi, in ga božala po smrčku, je vselej stopil v areno, ji ponudil sladkorčke, da se je serec posladkal.
»Nikoli ne pozabiš name, Ševalin,« so se mu nasmihali biserni zobje. »Kako se ti je zdelo?« — »Čudovito si skakala.« — »No, samo da si zadovoljein. Pojdiva, skuhala ti bom kave.« Izročila je serca konjarju, se ga prijela za podpazduho in šla sta v njegov vagon. Še-
1067
valinii se je zdelo-, da je bel metulj zaplaval v vagon, ko je Sibiia, še vedno v trikoju, poiStavila poisoidoi na kuihalmik in sklonjena opazovala, kdaj bo zavrela voda. Čeprav so- ga obla sleigtia vedno vznemirjala, se je veindar nikoli ni dotaknil, tudi ne, kadar sta se skoraj Tiščala, da je čutil njeno toplino. Pač, sinoči, ko ise je prisedla k njemu, in se je s komolcem dotaknil njeniih prsi. Okoli pasu ji je segla roka, kateri se je sunkoma izmaknila in ga očitajoče pogledala. Naredil se je, kakor da se je roka zmoitila, in že sta se smejala in trčila s čašami. »Ševalin, zabaven si, kadar si malo okajen. Pijva!« Ševalin ni videl nikogar okoli mize, v njegoNih zeinicah se je smejala samo drobna Sibiia. Le na pol je poislušel direktorja, ki je slavil njegovo umetnost in ga povzdigoval z laskavimi besedami, čeprav se je opajal od slave, ki mu jo je vsak večer izkazovala publika. Arena mu je bila svet in on njegova os.
Bil je že precej vinjen, ko se je vzdiignil, da bi se zahvalil. Potem je V' garderobi opazil, kako se je Flis, metalec nožev, zrinil do Sibile in je njegova mesimta roka pričela drseti po njenem hrbtu. Sibiia se ni premaknila, kakor da je ni čutila.
Somrak je pronikal v vagon, raizločno so se že videli pred oknom široki listi plaitane. Pod vagonom je hripavo zafzdehal pes.
Ševalin se je ozrl po vagonu. Povsod so ležali čiki, na mizici v pepelniku^ jih je bila grmada. Vratovi izpraznjenih steklenic so se rahloi svetlikali. »Konjak.« Ševaliino'vo oko' se je zapičilo v skoraj še polno steklenico. »Prekleto, smo ga nekaj popili.« Počasi se je zravnal in s postelje posegel po njenem vratu. Naredil je dolg požirek, se stresel in se zopet zleknil.
Pijača ga je zbistrila, čutil je njeno toplino, a misli so se mu še bolj zamotale. Zopet je zagledal mesnato Flisovo roko, njegov blazirani obraz z ostrimi zarezami ob kljukastem nosu. Ševalin je prezirljivo zamahnil z roko. Potiho je sklenil, da ne pojde več zjutraj v areno. Novi spomini so priplavali. Sinoči je praznoval jubilej, petdesetletnico rojstva in d\'atisoči nastop v" cir'kusu Klio. Direktor je povabil vse artiste v hotel in plačal bogato večerjo v" zlati dvoTani. V pozni noči so se vračali vsi precej vinjeni. Nekateri so zlezli še v Ševalinov vagon. Di rektor j ev^a žena Anita, dreserka štirih belih in štirih črnih konj, ki jo je mož pred nedavnim do krvi premlatil z bičem, ker joi je bil zalotil z mladim konjarjem, se je ginjena topila v solzah. Spletla je iz rož, ki jih je v hotelu pobrala z mize, venec m ga dala Ševalinu na glavo. DiirektoT ga je s pijanim glasom slavil in podžigal vse, da so trikali s Ševalinoim. »Tvoja umetnost, Ševalin, je ponos našega cirkusa. Kdo se more meiriti s teboj  na vsej  zemeljski krogli? Si  videl, celo
1068
župan ti je ijoslal nocoj čestitke in zlato uro. Pokaži jo, Ševalin, da vidim, kaj je vigravirano.« Dirdktor je najpenjal oči. — Ševalinu-žon-glerju — 2000 — »Figo! Sevalinu, kralju žonglerjev, bi mioTalo pisati. Ljudje ne razločijo, kaj je žongler in kaj je kralj žonglerjev.« Flis se je zamajal in poskušal ^objeti Ševalina. Akrobat Klaus je splezal na Ševalinovo posteljo, se položil vznak in patetično kričal. »Tulkaj počiva slavna glava.« Zaza, akrdbatka na traipecu, mu je ponudila ustnice. »Poljubi me, Ševalin. Ti nisi žongler. Ti si fakir.« »Bravo, fakir!« Direktor se je vzdignil. »Silentium! — Tuš!« Flis je posnemal pihala. »Ševalin, povišani ti plačo.« Vsi so kričali, da je pričel še peis pod vagonom lajati. Vznemiril je še druge pse, da je izbruhnil lajež v ciAusu. Direktor je visel skozi okno in sika joče miril pse. Ševalina sta opijanila slava in koaijak. Meglilo' se mu je, lotevala se ga je čudna otožnost. Ves večer je pričakoval, da bo Sibila vendar prišla. Vabili «o jo. Čeprav je obljubila, se ni prikazala. Sevalinu se je glava melanholično pogre-zaila na prsi. Se nekoga je pričakoval, že ves večer, v areni in v hotelu ga je iskal z očmi... Kdaj je zaspal, se ni mogel domisliti, tudi ni vedel, 'kdo niiu je poimaigai a' posteljo.
V platani je zašumelo, zlati žaPki so prelbudili cvrčeče !glaso\e, svetloba je zalila vagon. Ševalin je še enkrat naignil steklenico.
»Pomoči so me dbjemali, danes bi me najrajši požrli. Ne, Sibila ne, ampaik smejala se bo vseeno, ko me bo Flis osiral. Prokleti Flis s svojo konjsko čeljustjo. Kakor bi ga gad pičil, je pogledal direktorja, ko mi je dbljubil povišati plačo. Direktor bo držal obljubo. Stavil bi gla\o, da bo že dopoldne Flis pri jijem. Najprej ga bo iia vse pretege hvalil, kako si izmišlja \edno nove atrakcije in kako je priljubljen pri Ijudoh. potem bo pre\ idno d\akrat trikrat vščipnil mene in pristavil svoj loinček. O, na svoj lonček nikoli ue pozabi. Ševalin se je poirogljivo zasmejal. »Kot risi preže drug na drugega.« Iz globine ga je vprašala misel. »Ševalin, koga še niisi ti osvinjal?« — »Sibile,« ji je odgovoril, »ker ji direktor še ni nikoli povišal plače in ker...« Za-nvahnil je z roko. Hrizaiije 'konj je prodiralo v vagon. »Koliiko je na uri?« Z roko je posegel po njej. »Kmalu bodo sedlali. Ne, danes ne pojdem v areno,« se je namrdnil. »Naj jo le Flis ogleduje.« Ko je položil uro nazaj, so se prsti dotaknili škatlice z zlato uro, ki mu jo je bil posla! župan. Pred Ševalinovimi očmi se je zableščalo. V duhu se je zagledal v fraku sredi arene. Pristopil je debelušni direktor, za njim Ajiita v črini svileni obleki in zadaj vsi, vsi, razen ... Reflektorji so ga slepili, ko je poslušal svečane besede. Anita ga je objela in mu izročila album s slikami vseh artistov. Pred njim košare s cvetjem in saini smehljajoči se obrazi. Vsi mu stiskajo roko . .. razen. Sevalinu se je
1069
spačil obraz. Misel ni mirovala. »Nisi pričakoval, da ne pride. Ni prišel ... ne v areno, ne na večerjo .. .ni pozabil ... in ne bo pozabil.«
Ševalin je zaničljivo siknil. »Briga me. . . Kako bi se on meril z mano, pritlikavček. Kdo se meni za njegove trapaste vice ...« Otresel se je vsiljive misli in pričel ogledovati predse stegnjene rdke. Krčil in širil je prste. Preizkušal je vsak prst posebej in ogledoval lahti. V levi roki je začutil rahle trzaje pod kožo, ki se mu je videla v jutranji svetlobi mlahava.
»Preveč sem pil... V teh letih me gre... Sploh piješ preveč... Ce ti odpovedo roke, Ševalin, kaj boš potem poičel... Že tako moraš včasih napeti vse sile, da te kar pot dbliva.« Zmrazilo ga je, da je nehote segel po steklenici. Ni je še prinesel do ust, ko jo je kar sovražno postavil nazaj »Sevalin, pamet... Ce ne, ti ostane samo še plakat.« Ozrl se je na steno, na kateri je bil prilepljen velik plakat, ki je v živih barvah predstavljal Ševalina v fraku, z belo vrtnico v gumb-niici. Okoli glave mn krožijo modre, rdeče, zlate krogle, srebrni krožniki, nad njimi žare v karminasti barvi velike številke 2000. V spodnjem kotu je venela astra, ki jo je zataknila Sibilina roka. Še enkrat je razprostrl roke. »Maserka bo že popravila, kar je popustilo... Prokleta ženska, še jo razganja!« Z nasmeškom se je obrnil proti okencu, skozi katero so sončni žarki oblivali posteljo, da je čutil toplino na nogah. »Moč pa ima ta ženska. Štirideset in še nekaj čez bo imela, pa kakšne prsi. Kot beton. In stegna ... prava kobila.« Hripavo se je zasmejal. Že nekaj let ga Melona — tako jo kličejo v cirkusu — masira, trikrat na teden, včasih tudi vsak dan pred nastopom. »Tudi Sibilo masira. Noge. Pravi, da ima Sibila tako zidano kožo, da se vedno boji, da bi ji je ne posnela. — Sibila ve, da sem že večkrat .spal z Melono. Hudič, saj se mi je sama ponudila — Satan, ne ženska. — Sibila je metuljček, žametast metuljček. — Ševalin, postaral si se. Nimaš več elana, da bi pobožal njene breskvice. — Zdaj se je oblekla v triko. Konja so ji že osedlali. Ne, v areno ne pojdem. — Radoveden sem, če pride po vaji na kavo? — Punčka ni kar tako. — Kakšno si izmisli. ,Sevalin' mi je dejala zadnjič, ko je pristavila kavo, ,tvoja duša je umazana in zlobna. V očeh ti berem. Kakor bi hudič včasih iz teibe pogledal.' Kako zvito se je zasmejala. ,Ševalin, vseeno te imam rada, nisi tako neumen kot drugi. Direktor je trapa, Flis je pavji rep. Samo s tabo in z Rikom se da govoriti.' — Ce se ni pnmčka tega nalezla od Rika?«
Misel, ki ga je zjutraj prebudila, je zopet potrkala. Sevalin jo je srdito odgnal. »Kaj hodiš, hudič, danes za mano. Kar je bilo, je bilo. —
1070
Kdor križa pot Ševalinu, ga zigazim. — Krvavo sem zaslužil svojo slavo. Ne ploskajo mi zaistoinj,«
Kadar se je zavedal slave, se tam je vselej prikazala tudi pot do nje.
Bil je še smrkavec, ko je ušel od doma s cirkuisom. Mati ga ni pogrešala. Enajst otrok je bilo, ki jih je morala preživljati brez moža, ki se je kot kurjač pri železnici smrtno ponesrečil. Stanovali so v Zeleni jami, v baraki. Matere po ves dan ni videl. Ko se je zvečer vrnila z dela, so ji sosede najprej napolnile ušesa s pritožbami, kaj vse so njeni paglavci počeili. Vsak večer jih je izkupil eden ali drugi, ki se je pozabil skriti pred materinim prihodom. V štirinajstem letu je zopet padel v četrtem raizredu, in tisto poletje je prišel cirkus KUo. Z bratom sta pomagala konjarjem, inosila vodo, nastiljala in pometala. Ko je cirkus odhajal v Trst in sta se dva konjarja poslovila, ga je direktor
—   oče sedanjega — povabil, da bi ostal v cirkusu. Ni se pomišljal. Vlažna jesenska megla je pokrila park in šotor, ko je naročil mlajšemu bratu, kaj naj pove materi. Pljunil je po cigansko skozi zobe, ko se je nekaj časa oziral za mlajšim bratom, ki je izginjal v sivi megli in je šum^elo za njim odpadlo listje.
Spal in jedel je s konjarji. Direktor je bil oblasten in godrnjav človek. Od jutra do pozne noči se je potikal po cirkusu, nikogar ni pustil počivati. Kadar se je prikazal v hlevu, je bilo vse narobe. Konji
—  posebno njegovi kotnji — so bili površno očohani, uzde in sedla se niso nikoli dovolj svetili. Potegnil je s prstom po oblem boku svojega vranca in že je priletela klofuta. Največ jih je padlo po Ševalinu, ki je bil najmlajši in so ga pretkani konjarji krivili za vse grehe. Za vse direktorjeve očitke se je prvi konjar vedno znesel nad Ševalinom, ki se je tako' privadil na klofute, da se skoraj ni več menil zanje, in tudi časa ni bilo za občutke. Komaj je klofuta priletela, je že padlo novo naročilo. Napenjal je vrvi, pomagal zabijati drogove, ki so popustili, posipal je areno z žaganjem, krtačil zastore, čistil žarnice, krmil zverine in opice, znašal garderobo artistom. Pri večerni gala-predstavi je oblekel ohlapno livrejo in z drugimi odpiral manežo, prinašal in odnašal rekvizite ter se postavljal v špalir, skozi katerega so prihajali artisiti. Napeto, razburljivo življenje, potovanja in zavest, da je tudi on član družine cirkusa Klio, ki ga povsod, kamor pridejo, plakati slave, ga je zamamilo, da se doma in Zelene jame ni več domislil. V brezoibzirni življenjski šoli so se mu odpirale oči. Surovi, od kdo ve kod natepeni konjarji so se izživljali samo v svojih nagonih. Spoznal je, da pretkancem, hinavcem in potuhnjencem ni delalo trdo življenje preglavic. Ko je Ševalin nelkega dne opoizoril prvega konjarja, da niso
1071
še razdelili vsega mesa zverinam, mu je trda klofuta po zobeih zaprla besedo. Kmalu je uganil, da si vsalk dan zdaj ta, zdaj drugi sihraini boljše kose, kakor da je med njimi določeno, kako se zvrste, in jih potem prodaija ženskam, ki se potikajo pred cirkusom, ali artistom. Počasi je iztaknil kotičke, kjer se konjarji prikrivajo direktorje>iim očem. Opazil je, kasko spuščajo zvečer ženske v cirkus, in razumel, da tega ne počno iz Ijulbeznive prijaznosti. Ko se je Ševalin domenil s plavolasim ddkletorn in jo skrivaj mimo konjskih staj privedel do arene, so ga opazili in naznanili direktorju, ki ga je oplazil z bičem, da mu je dih zastal. Ševalin pa je molčal, čeprav je \ idel, kako so tisti, ki so ga zatožili, prav ta večer več deklet zvabili v cir'kus. Počasi se je naučil, kdaj je treiba molčati in kdaj v s\aj prid obrniti jezik. Poznal je mržnjo, a ne sovraštva. Poznal je zabavo in je živel brez ljubezni.
Ko se je cii^kus po daljšem času zopet vrnil v njegovo rojstno mesto, je obiskal mater. Dopoldne je skril lep kos mesa. Popoldine je natalknil suknjič od livreje, se pokril s čepico in jo nbral k materi. Zgarana in od skr^bi otopela žena ga je suho vprašala, kaj misli poslej početi. Ko je slišala, da kani ostati \ cirkusu, je samo skoanizgnila. »Sam si postiljaš, jaz ne morem -nikomur.« Položil je lep kos mesa na mizo. Sevalinu se je zdelo, da se je agubaui obraz 'nasmehnil. »Ostaneš pri večerji?« Da se mora vrniti v cirkus, je dejal. »Prav, se bodo \ saj najedli,« se je poslovila. Starejša sestra ga je spremila do cirkusa. Opazil je, da nosi ponošene obleke in ji je obljubil posebno darilo. Vtihotapil jo je k predstavi. Nekaj dni potem se mu je ponudila prilika in izmaknil je neiki artistki zeleno, podloženo mautiljo z uvezenimi zvezdami. Sestra si jo je z občudovanjem pritiskala na lice, jo božala in se zraven smejala. »A\'ša, s temi zvezdami Neindar ne morem hoditi po mestu.« — »Odparaj jih in si sešij obleko.«
»Kako seim bil še takrat zelen,« se je Ševalin pomilovalno nasmehnil saimemu sebi.
Sevalinu se je kmalu razjasniro, da v cirkusu samo artisti nekaj pomenijo. Direktor se sicer zinaša nad njimi, vendar bolj obzirno in z izbranimi besedami. Zaslužnim artistom, ki mu polnijo hišo, po\d-šuje od časia do časa plače. Ko opravijo artisti vaje po svojem preudarku, so prosti in se lahko sprehajajo po mestu. Saimi lahko predlagajo spremembe v programu in si iz,mišljajo nove točke. Pekoča želja, da bi postal tudi sam artist, ga je pričela preganjati. Kadar je le irtegnil, je smuknil \ areno k vajam in bistro opaizoval gibe iin kretnje. V duhu se je že videl, kako se spusti s trapeca iai ga pozdravlja oglušno plo-slkainje. Prepričanje, da je rojen 'za artista, ga je vedno bolj zapletalo
1072
v sanjarije. Trapec pa je visel visoko, nihče razen treh artistov se ga ni smel dotakniti. Oklenil se je nove misli, da bi pričel prevračati kozolce. Poskušal je v hlevu, na travniku, v areni, kadar jo je posipal z žaganjem. Sprva ga je vse bolelo, še vratu ni mogel premakniti. Polagoma so mišice in kite popustile, brez težave je noge spravil za vrat in se je premikal po rokah. Uspelo^ mu je, da je pretočil •zaporedoma dvajset in še več kozolcev, z glavo naprej in nazaj. Nekega dopoldneva, ko je pregrabil žaganje, ni opazil direktorja za zaveso. Pričel se je prekopicavati in prav to pot se mu je (posrečil večkrat zaporedni salto vznak. Direktor se je prikazal v aTemi in poizvedoval, kdo ga je naučil teh akrobacij. Fant je priznal, da se je sam, ker bi rad postal artist. Direktor ga je pridelal klovnom in mu malenkoistno primaknil pri plači. Odslej se^ je vsaik večer s poslikaniin obrazom, v šarastih cunjah, prekopicaval s klovni po areni, zjutraj pa čohal konje in vadil svoje salte. Ko so pri neki večerni predstavi priipeljali prezgodaj direktorjevega vranca, je Ševalin vijel trenutek in se pre-kopicnil med konjskimi nogami. Potem se je pognal na komja in s saltom vznak skočil v areno. Ljudje so izaploskali in Ševalin, ki si je sam brez direlktorjeve vednoisti ustvaril točko, se je počutil artista. Prvič so ploskali samo njemu. S klovni je poslej nastopal pohle\en konj, na katerem je Ševalin izvajal akrobacije. Uvrstili so ga med na pol artiste. Konjarji so se s porogljivimi opaizkami šalili na njegov rovaš in nekega večera pohlevnega lisca opijanili, da je Ševalin dvakrat zletel s konja.
V cirkus Klio je prišel žongler Laibas, italijansko-grškega rodu. Ko je opazil Ševalina, kako poizorno sledi njegovini gibom in prije-]nom, se je nekega dne zaplel z njim v pogovor. Ugajala mu je fantova strastna želja, da bi postal artist. »Fant, na svetu se samo coprnije dobro plačujejo. Zapomni si, vsak dober artist je coprnik.« In še je pristavil. »Kakor hitro si pravi coprnik, si povsod priljubljen, ploskali ti bodo tako Francozi kakor Arabci.« Poiedal je Ševalinu. da je sklenil pogodbo z direktoirjem za eno leto, dokler si ne nabere denarja, da se odpelje čez morje. Naskrivaj je odkrival željnemu učencu svoje spretnosti in se kmalu prepričal, da ima fant srečne domisleke. Direktor si je prizadeval, da bi Labasa obdržal, a ga ni mogel pregovoriti. Labas je namignil direktorju, da bi ga prej kot v letu dni lahko na-dornestil Ševalin. Ko se je cirkus zopet preselil v Trst, se je Ševali-novo ime zasvetilo na plakatih. Labas ni svojega učenca nikoli videl. V Maroku ga je zadela kap.
Z nasmeškom je spremljal Ševalin mimohod svojih težav in uspehov.  »Še  vse premalo so povedali, kaj je  dosegel Ševalin  iz  Zelene
68    Naša sodobnost                                                1073
jame. Danes ga svet občuduje in diTektor se poti, da ga ne bi izgubil. — Ne, nocoj ne bom nastopil, in če bi moral predstavo odpovedati. Naj odpove, bo vsaj vedel, kdo je Ševalin, — Res čudno, da Sibiile še ni. Zdaj gotovo ne vadi več. Če je danes sploh vadila.«
Mimo vagona so hodili ljudje in se prepirali, a Ševalin se ni potrudil, da bi poslušal. Nekje v bližini je direktor rohnel srdito ntid nekom. »Skrokan je in se iznaša nad ljudmi,« je pomislil Ševalin. »Prava klada. Vsak dan bolj podoben očetu. Ni napačen, kadar je dobre \olje in se mu Zaza slini.«
Nenadno, ko se je lenobno predajal prijetnemu občutku sla\'-Ijenoa, mu je zopet očitajoča misel zmračila čelo. »Ce bi bil prišel, bi mu bil stisnil roko. Riko, naj bo pozabljeno, kar je bilo. Vem, da ni bilo prav.«
»Bi mu rekel tako?« je vpraševala nepokojna miisel,
»Bi. — Že večkrat sem mislil, da bi mu sam ponudil roko.«
»Pa ti je bilo nerodno.«
»Seveda nerodno, tako rekoč prositi ga, da bi zadevo poravnala. Lahko bi odklonil. — Saj govoriva, kadar nanese, še smejeva se včasih. Nikoli še ni črhnil o tem, a oči ga izdajajo, da ni poizalbil. Ševalin se ne more poinižati, da bi koga prosil, kaj še klovna.«
»Če bi bil včeraj prišel. . .«
»Bi bilo drugače. Počastil bi me bil, in jaz bi mu, res. bolj prijazno kot drugim stisnil roko. Pri večerji bi trčila in pokopala.«
Misel je ugovarjala. »Kakor je videti, si on ne želi tega.«
»Kakor hoče. Ševalin se ne bo menil zanj.«
»In vendar te grize, da te ni prišel počastit.«
»Mar mi je ...«
»Ne taiji, Ševalin, ves večer te je peklilo, pričakoval si. da se bo ponižal.«
»Nisem,« je zamrmral Ševalin, čeprav se je zavedal, da je misel, ki se mu vsiljuje, uganila.
Klovn Riko je prestopil iz cirkusa Nowotny y Klio. Prvi nastopi so ugajali direktorju, publika mu je veselo ploskala, čeprav se še ni znašla, ker je Riko vse presenetil z novimi domisleki. Artisti so si radovedno ogleidoivali njegove točke, ki jih je lahko^ po lastnem preudarku uvrščal v program. Večina se je zadovoljno muzala, nekateri, posebno vrhovni artisti, so se izražali o njem s previdnimi opazkami. Med njimi tudi Ševalin.
Riko se ni zanimal za sodbe o sdbi. molčeč in z nasmeškom je hodil po cirkuisu. Nihče ne bi bil mogel potrditi, da ga je kdaj o kom
1074
spraševal ali ise zanimal za odnose m.ed artisti. Vendar so vsi čutili, kako njegove čuječe oči ostro, včasih celo predrzno opazujejo svoj« dkolico. Artistke so hvalile njegove prijazne šalei, s katerimi jih je pozdravljal in božal po licih ali jim hvalil lepe oči, vitke postave ter jih kaJkor star znanec z rahlimi olbje'mi stiskal nase. Nekatere so sicer pričakovale, a ne dočakale, da bi se s katero zapletel. Vselej se je po nežnih besedah hitro umaknil v svojo molčečnost. Včasih ga po ves dan do večera niso videli, ne da bi kdo vedel, kam in s kom hodi. Pričelo se je šušljati — raztrosile so ženske — da je zapustil cirkus Novvotnv zaradi nesrečne ljubezni. Riko je zvedel za govOTice in se jim le hudomušno nasmihal. Artistke so zagotavljale, da se globoka bolečina, ki jo je Riko prinesel s seboj, izraža v melanholičnih očeh, ko se s šalami in poslikanim obrazom roga sebi in svetu. Sibila, s katero se je največ družil, in ji, kar so budne oči opazile, nikoli ni polagal rok okoli vratu ali ji božal lica, je trdovratno molčala, o čem se pogovarjata. »Pametnejši je od vas vseh,« je zavračala vse, ki so silili vanjo.
Kakor je bil klovn Riko ženskam nerazvezljiva uganka, so nekateri artisti pričeli z očitno sovražnostjo govoriti o njegovih šalah, ki so jih neprijetno vzinemirjale.
Ko je Flis zmetal vse nože in so pripravljali areno za nov nastop, je v Indijanca preoblečeni Riko s Flisovo masko, ozaljšan s pavovo perjanioo, prihitel v areno. Lutka, ki jo je prinesel v naročju, je bila na moč podobna Zazi, okoli katere se je resnični Flis zadnje čase smukal. Riko je prislonil lutko k steni in pričel metati pipce vanjo ter jo nenadoma zadel v srce. Dozdevni Flis je priskočil k lutki, si ovil njene roke okoli vratu, kakor bi ga v zahvalo poljulbila za smrtni lučaj. Publika je pozdravljala Rika z živahnim ploskanjem. Za zaveso si je Flis grizel ustnice.
Nekaj tednov potem se je po< Ševalinovem bleščečem nastopu zopet pojavil v areni Riko v fraku, s Ševalinoivo masko. Na prsih se mu je svetila zlata zvezda. Vrtel je okoli glave raznobarvne balončke, jih spuščal v zrak in se z obupnimi kretnjami poganjal za njimi. Pri tem je izgubil frak in hlače ter se med ploskanjeni na pol gol zmotovilil iz arene.
Drugo jutro so pričele krožiti o Riku čudne opazke.
Riko si je privoščil tudi direktorja in njegovo špansko šolo Namesto plemenitega vranca je prignal s seboj trmastega osla. Publika, ki so jo» Riko vi domisleki zabavali, je vselej že njegov prihod v areno veselo pozdravljala. Na novih plakatih se je med vrhovnimi artisti iprikazal tudi klovn Riko.
68*                                                                   1075
»Veš, kaj sem sklenil,« je nekega jutra direktor ogovoril SevaJina. »Riko zasluži, da mu povišam iplačo.«
Ševalin je skoraizgniil z rameni in prezirljivo siknil. »Ce misliš.«
Direiktor ni opazil sovražnega pogleda. »Kakor veš,« je zamrmral Ševalin. »Da bo še naprej bril noTce iz nas.«
»NoTce? Naj jih brije, samo da vžigajo. In to mu moraš prizmati. Saj jih brije tudi iz sebe. Reci, če ni posrečena tista pautoimima, v kateri sne svoje srce. Tako spretno ti napravi, da bi prisegel, da si je izrezal lastno srce in ga pojedel. — Ne vidiš, kako se je publiki priljubil?«
»Res se ti čudaim,« je pikro pripomnil Ševalin, »tebi, ki si star cirkuški maček, da ne vidiš, kako je vse to pokradel drugim klovnom.« Ševalin je z važnim, zauipnim glasom, ne da bi prej vedel, kaj bo povedal, predel naprej. »To mu je v krvi. Nemara še ne veš, da tudi drugače krade. Iz Nowotnetga so ga zaradi tega pognali.«
Direktor je osupel premeril Ševalina. »Kaj praviš?«
Ševalin je trdovratno vztrajal. »Pognali, okradel je mekaj artistov. Dokazati mu niso moigli, pa so ga nagnali.«
»Kako potein veš, če mu niso dokazali?«
»Vsi so simuili samo njega. Bo že res.«
Direktor je ugoivarjal, da se tudi vsi lahko motijo. A Ševalin je še pritikal. »Ti še ne veš, da ima hčer, v katero je zatrapan. Vse ji znosi. Ona ga večkrat obišče, je še nisi videl?« DirektoT je neverno poslušal.
»Ko so A NoNsotnem ljudje pogrešili denar, se je čez nekaj dni prikazala hči, dblečena kakor princesa. No? ...?«
»To še ni dokaz. Tudi za hčer ne vem. Govorice...« Direktor je nezaupljivo zmajeval z glav o. »Ne vem, meni je fant všeč... Premislil bom.«
Razšla sta se. Direktor je klovnu povišal plačo, čeprav ga je \ saj ena sumnja rahlo vznemirjala.
»Čestitam,« je Ševalin pozdravil Rika. »Direktor ti je povišal plačo.«
Riko' ga je pozorno pogiledal. »Se prileze.«
»V našeni cirkusu se še njobenerau kloMiu ni kaj takega primerilo.«
Riko se je posmehnil. »Tem večja čast zame.«
»Direktor pravi, da takega klovna še nismo imeli.«
»KdoT hoče biti klovn, mora žonglirati« — pri teh besedah je ostro premeril Ševalina — »s svojim srcem.«
»In z ljudmi,« je s poudarjenim glasom pristavil Ševalin in se hitro poslovil.
1076
Med artisiti se je razlezla govorica, da so Rika zaradi kraje pognali iz No^otnega. Pričeli so si jo šepetati in si pomežikovati, kadar so srečali klovna. Marsikateri, ki sicer ms)0 bili posebiio tenko-vestni, so se mu očitno iKOigibali. Riko je opazil, kako je Flis, ki je zaipuščal svoj voiz, hitro skočil nazaj in zaklepal vrata. Artisti so sedeli v areni, kadili in kramljali. Riko ise je molče prisedel. Y trenutku je skočila Zaza po ročno toribioo, ki jo je bila položila in je ostala na klopi, kamoir se je usedel Riko. Čeprav se kloAn sprva ni zmeniil za talka opažanja, so se bolj in bolj množila in ga opozarjala na očividne namene. Vprašal je Sibilo, kaj bi poineiulo to vedenje artistov. Sibala mu je odkrila resnico in zagotavljala, da sama ne verjame niti besede. Riko je molče povesil glavo. Sibila mu je zaman prigovarjala. Brez besede je odšel v svoj voz in ni odprl, ko je trkala. Zato ni videla, kako je nepremično obsedel na postelji in, ne da bi trenil, buljil v praznino.
Po naključju je nekega večera obstal pod Sevalinovim oknom in prisluhnil. Razločil je, da govori Zaza. — »Samo ti si pniznal Rika.« — Nekaj trenutkov molka. Potem je zaslišal Sevalinove besede. »Moral sem vas posvariiti.«
»Torej, ti!« je trdo zakričal Riko pod oknom. Tišina, le stol se je notri premaknil, kakor da je nekdo skočil pokonci. Ne Ševalin ne Zaiza se nista izdala, da sta slišala glas pod oknom.
Riko je z grenko zavestjo izginil izpod okna, se zaprl v svojem vozu, da bi ise pTipravil za nastop v areni. Ta večer ni ogrel publike s pustimi in prisiljenimi šalami.
Dolgoi se ni opomogel. Srce mu je postalo razbeljeni kamen, ki ga je težil in žgal. Molk je zaprl ustnice, niti Sibila ni zvedela, kar je slišal pod oknom. Zapiral se je vase in se podnevi le redko prikazal \ cirkusu. Njegovi nastopi so 'zvodeneli, duhoviiti klovn se je izpremenil v običajnega cirkuškega klavna.
Govorice so z letorn poniknile, površina medsebojnih odnosov se j© zgladila. Artistke so zopet prijazno ogovarjale Rika, ki pa se mu v očeh ni več zasvetilo. Od časa do časa se je iztrgal iz otopelosti in presenetil publiko, da mu je z navdušenjem ploskala. S trudnim smehljajem, od spoznanja človeške poniglavoisti zastrupljenim, se ji je zahvaljeval. Potem se je zopet mesece ponavljal in služil obrtniški kruh. Postal je cirkuški rekvizit.
»Prakleti klovn.« Ševalin se je vzdignil, da bi se opravil. Pozabili je svoj prejšnji siklep in zopet nagnil steklenico. Požirek ga je požgal po grlu, da je zajel sapo. »Tega kloivna moram poplakniti. Kaj se rine
1077
aa dam, da mi bo ves jubilej ipokvaril. Ce bi bil prišel . . . Ko pa ni, naj :se"bi pripiše... Kdo še ni nobene isvinjarije sioril v življenju?... Rad bi vedel .. . Navsezadnje, kaj vemo, kdo je . . .«
»Veš, Ševalin,« je ugovarjala misel, ki se ni dala poiplakniti.
Ndkdo je potrikal. Prismejala se je Sibila. »Sem vendar prišla. Danes si gotovo potreben kave. Se sedaj simrdiš po žganju. Poglej se, kakšen si.«
»Preveč ga je bilo ... Si bila na vaji?«
»Ne. Z Rikom sem se poitepala ipo mestu.«
»Z Rikom?« je vprašal začudeno in nasršil obrvi. »Sinoči ga ni bilo ... Zaikaj ni prišel?«
»Ne vem, ga nisem viprašala.«
»Zakaj nisi šla iz nami? CakaiM smo te.«
»Si postal tako priiskuten. da sem te bila sita. Kako si se cedil od ginjenosti. Soize so ti kar na mizo kapale ... Ti, pa solze ...«
»Sibila!« Ševalin jo je poskušal objeti, ko se je sklonila jmd ku-halmikom. Hitro je odskočila. »Pusti oslarije!«
Ševalin se je oidmaknil in ji porogljivo oponesel. >Riko pa bi te lahlko poljubil.«
»Ce bi rad vedel, Riko me je danes že ipoljubil.«
1078