Nasprotovanje racionalizaciji v telesni kulturi
Zapleti in nasprotja
Splošnim prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo se morajo priključiti tudi v te-lesnokulturni dejavnosti. V ljubljanski teles-ni kulturi prihaja zaradi neraeionalne orga-niziranosti do podvajanja del, saj ima svoje službe tudi telesnokulturna skupnost Ljubljane, poleg tega pa imajo svoje službe tudi občin-ske telesnokulturne skupnosti, vendar pa ra-cionalizacija ni potekala tako kot je bilo do-govorjeno. Vzroke je ocenila posebna delovna skupina komiteja OK ZKS Ljubljana-Šiška.
V delovni skupnosti telesnokulturne skup-nosti Ljubljana je bilo ob njeni ustanovitvi leta 1978 zaposlenih 54 delavcev, 33 delavcev pa je bilo zaposlenih v petih delovnih skup-nostih občinskih telesnokulturnih organiza-cij.
Zapleti in nasprotja znotraj delovne skup-nosti TKS Ljubljana so se začeli s prizade-vanji za raoionalizacijo in reorganizacijo stro-kovnih služb samoupravnih interesnih skup-nosti družbenih dejavnosti, tudi telesne kul-ture. Tričlanska delovna skupina, ki jo je marca letos imenoval komite OK ZKS Ljub-ljana-Šiška, je ocenila vlogo članov ZK, ak-cijsko enotnost in učinkovitost osnovne orga-nizacije ZK v tej delovni skupnosti in pripra-vila predloge ukrepov za hitrejše razreševa-nje razmer v tej  osnovni organizaciji.
Oktobra 1980. leta je bila na seji aktiva komunistov iz vodstev telesnokulturnih skup-nosti in nekaterih športnih društev sprejeta tudi pobuda za preoblikovanje strokovnih služb, ki je bila pozneje vgrajena tudi v ak-cijski program za reševanje nekaterih ak-tualnih vprašanj na področju telesne kulture v Ljubljani. V tem programu je bilo predvi-deno zmanjšanje števila zaposlenih v stro-kovnih službah in združevanje strokovnih kadrov za potrebe občinskih in mestne TKS, pa tudi občinskih in mestne zveze telesno-kulturnih organizacij.
Delavci, zaposleni v telesni kulturi, so ime-li različna stališča o tem programu. V ospred-ju je bila želja po ohranitvi obsega zaposlenih in vprašanji, kje zaposliti odvečne delavce in kaj bo z njihovo socialno varnostjo. Kljub temu, da so komunisti znotraj delovne skup-nosti TKS Ljubljana poenotili stališča in se zavzeli za izvedbo reorganizacije, se v sa-moupravnih organih niso argumentirano bori-li za uveljavljanje teh stališč.
Poleg nesoglasij med komunisti okrog re-organizacije in racionalizacije je k zapletom in težavam v delovni Skupnosti TKS Ljub-ljana prispeval tudi potek in način imenova-nja novega vodje delovne skupnosti, ki ni bil pravilno izveden.
Ker je osnovna organizacija ZK v delov-ni skupnosti TKS Ljubljana, ki šteje 23 čla-nov, pomanjkljivo opravljala svoje delo, ni predstavljala idejne in akcijske sile, ki bi se lahko aktivno vključila, obvladovala in u-smerjala politično in samoupravno življenje v okolju, v katerem deluje. Sibka osnovna organizacija ZK je ustrezala posameznikom. da so lahko uveljavljali osebne interese. Ko-mite občinske konference ZKS Ljubljana-Ši-ška je zato sklenil, da mora OO ZK delovne skupnosti TKS Ljubljana konkretizirati od-govornost članov vodstva OO ZK in vodilnih funkoionarjev v upravnih in samoupravnih organih. Oceniti mora samovoljno in avto-kratsko obnašanje posameznikov in izdelati objektivno oceno aktivnosti slehernega člana OO ZK. OO ZK naj tudi ponovno prouči svoj akcijski program in ga prilagodi ugotovitvam delovne skupine komij:eja OK ZKS Ljub-Ijana-Šiška, ki je cenila delo OO ZK. OO ZK mora izdelati poseben program idejno-političnega izobraževanja in usposabljanja članov OO ZK.
F.K.