PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV,—NO. 670.	CHICAGO, ILL., dne 15. julija (July 15th), 1920.	LETO—VOL. XV.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone, Lawndale 2407
REVŠČINA, BOGASTVO IN SOCIALIZEM.
7 »
Nevoščljivost je zelo razširjena človeška lastnost in najti jo je v vsakovrstnih krogih. Nevoščljivi niso le taki ljudje, ki nimajo nič, ampak pogostoma tudi taki, ki imajo mnogo in o katerih mislijo drugi, da imajo vsega dovolj. Sami vendar vidijo še kaj, česar nimajo, pa bi radi imeli. Včasi gre pri tem za reči materi-jalnega užitka, včasi pa tudi za kaj drugega, na primer za čast, za ugled, za socialni položaj. Najočitnejša je pač nevoščljivost v gmotnih zadevah, in naravno je, da je je opažati več tam, kjer je pomanjkanje, kakor tam, kjer je obilica. In ker ima socializem precej opraviti z nasprotji med revščino in bogastvom, ni navsezadnje pre-čudno, da smatrajo nekateri ljudje, ki radi modrujejo, ne da bi si pribavili za podlago modrovanja potrebno znanje, ves socializem za izliv navadne nevoščljivosti revežev. Ge ne bi bilo nič bogatih ljudi na svetu, ne bi bilo predmetov za zavist, zadovoljni bi bili tudi reveži, in socializma ne bi bilo ....
Zlasti kdor je imel opraviti z drobnim delom v socialistični agitaciji, je lahko neštetokrat slišal podobne nazore, s čimer ni rečeno, da ne uničujejo socializma s takimi argumenti tudi ljudje, ki hočejo, da se z njimi resno računa in se včasi celo štejejo za temeljito izobražene ali za učenjake.
Na drugi strani najdemo včasi sorodne misli tudi med delavci, semtertja še med takimi, ki trdijo o sebi, da so socialisti. Tudi oni si razlagajo socializem po svoje in se zanašajo na svoj "zdravi razum", ki je sicer zelo važen faktor, ki pa vendar ne more v vsakem slučaju nadomestiti znanja. Filozofija skromnosti, ki raste na takih gredah, nikakor ni nova. Vse vere, ki obljubujejo krasote na drugem svetu, jo imajo. Bodi tukaj z malim zadovoljem, pa boš užival nad oblaki več dobrega, kot si moreš sedaj domisliti. Upanje je negotovo, ali nauk za ta svet je zelo pozitiven. Če se v krščanskih ali mohamedanskih nebesih ne izpolni prerokovan-nje, ne bo nikomur treba dajati odgovora, dovolj pa je, če veruješ in živiš na zemlji tako, kakor te uče.
V sedanji dobi je vsaka vera sredstvo izrabljanja, zakaj organizacija, katere predmet je vera, je prav tako posvetna, kakor vsaka druga, in če hoče obstajati, se mora prilagoditi dejanskim razmeram. Čim bolje se jim prilagodi,
tem bolje se ji godi. Cerkev je to razumela, in ko je spoznala, da je kapitalizem vladajoči faktor, je uredila svoje ravnanje po tem spoznanju. Nauk skromnosti je tem razmeram zelo primeren in večina "božjih namestnikov" se ga zna prav tako posluževati, kakor ugaja kapitalističnim mogotcem. Ni pa bilo vedno tako. Včasi so idealisti pošteno verjeli, da bi se, če že ne vse gorje tega sveta, pa vsekakor mnogo hudega odpravilo, če bi postali ljudje z malim zadovoljni. Krščanstvo na primer je bilo v začetku nauk revščine, nauk skromnosti, in je v prvi vrsti apeliralo na reveže, bogatinom pa priporočalo, da naj razdajo siromakom, kar imajo, in "slede Kristusu." Razni redovi, ki so tekom časa popolnoma izgubili svoj prvotni značaj, so nastali na podlagi taka revne filozofije. Bogastvo se je naravnost označevalo za nekaj hudega; beseda, da pride prej vrv skozi šivankino uho, kakor bogatin skozi nebeška vrata, je uvrščala bogastvo naravnost med grehe.
Ali je socializem res obnovitev prvotnega krščanstva? Ali zagovarja revščino in sovraži bogastvo? Ali zahteva družbo, v kateri bi vsi ljudje postali siromašni?
Brezupno bi bilo vse njegovo stremljenje, če bi res imel take mamene, zakaj človek ni zaljubljen v revščino in nikdar ni iskal tolažbe v pomanjkanju. In človeškega bistva ne izpre-meni nobena teorija, nobena filozofija. Cerkev s svojo prakso potrjuje to resnico. Kot zastopnica nauka, da naj se ne zbirajo zakladi, ki jih žre rja in kradejo tatovi, bi morala biti revna in odklanjati vsako posest. Vsakdo ve, da ne dela tega, ampak da je zelo pohlepna in znaša bogastvo na kupe, kjer le more. Kdo pozna njeno zgodovino, ve tudi, da ni bila včasi prav nič izbirčna v sredstvih za dosego tega namena. Krščanskim redovom je revščina naravnost predpisana po njih pravilih, a vendar je v samostanih pogostoma več bogastva, kakor v palačah. Malo zaležejo pri tem očitki in pravzaprav imajo tudi kaj malo smisla. Škofi in župniki, frančiškani in dominikanci, fratri in patri so ljudje z mesom in krvjo, cerkvena organizacija ima svoj sedež na našem planetu; kako naj bi torej bili samostani in župnišča paradiži, kaplani in menihi pa angelji?
'Socializem, katerega cilj bi bila revščina, bi v najboljšem slučaju lahko ustanovil malo
sekto, katere člani bi nemara nekaj časa živeli po predpisih skromnosti, nikdar pa ne bi mogel razviti iz sebe sile, ki naj preosnuje svet. Za tako delo je treba ogromne moči, žive moči, obsežene le v ogromni množici narodov. Na svetu so ljudje, kakršni so, kakor so se razvili v nepreglednih tisočletjih, in le ti ljudje morejo izvršiti preobrat svojega sveta. S temi ljudmi računa socializem, z njimi hoče doseči veliko izpremembo socialnega reda. In če bi jim ponujal enakomerno revščino, bi njegovi nauki lahko ostali do konca vekov glas vpijočega v puščavi.
Toda socializem nima take filozofije in se ne temi j i na nevoščljivosti. Njegov cilj ni splošno siromaštvo, temveč splošno bogastvo. Ne sicer bogastvo nepotrebnega, bogastvo, ki je samo sebi namen, bogastvo, ki nikomur ne zaleže, tudi tistemu ne, ki ga ima, temveč bogastvo za razumen užitek.
O dobrotah revščine so razširjali razni ljudje vsakovrstne, v nekaterih ušesih lepo doneče in površnemu razumu laskajoče bajke, ali vedno so bile le bajke brez stvarne podlage in brez koristi. Pogoj napredka ni pomanjkanje, temveč obilnost; skrb za golo življenje, ki je spojena z uboštvom, ne pospešuje duševne eneržije, ampak jo mori, duhovi, ki so oproščeni te večne izčrpajoče brige, pa lahko slede svojemu nagnenju in uresničujejo, kar se poraja v njih.
Povesti o škodljivosti bogastva seveda niso povsem nerazumljive. Vsak dan vidimo, kako se rabi bogastvo v enem slučaju neumno, v drugem kriminalno, v tretjem pač tako, da ne more noben zakon zaklicati "stoj!", a vendar na škodo neštetih drugih ljudi. Vse to je resnično, pa vendar ne dokazuje, da je bogastvo samo na sebi škodljivo ali nevarno. Znanje kemije gotovo ni škodljivo, ali lahko se zlorablja za zastrupljevanje. Gorje ne prihaja od bogastva, temveč od krivičnega nasprotja med bogastvom in revščino, od splošnih socialnih razmer, od možnosti, da se rabi bogastvo za zasužnje-vanje množic, za ustanavljanje moči nad ljudmi.
Izpremenitev teh razmer je naloga socializma.
Da je Rockefeller bogat, da si lahko kupi, karkoli se mu zdi prijetno in dobro za njegov užitek, da hodi lahko v letovišča in prezimovališča, da si lahko privošči vsako udobnost, kadar potuje — vse to mi prav nič ne škoduje. Jeza pa pograbi človeka, zelo razumljiva in opravičena jeza, če se spomni, da dela vse svoje življenje in da je njegovo delo koristno, pa mora vendar živeti v kakšnem brlogu, se včasi ne more do sitega najesti ali pa si mora odrekati duševno hrano, kar je včasi še hujše, in bo nemara moral zaključiti svoje dni v ubožnici. Ne da ima eden vsega preveč, ampak da ima drugi vsega premalo, je zlo, razburljivo in krivično zlo. Toda kaj bi pomagajo vzeti miljonarjem njih denar in ga razdeliti med ljudstvo? Posa-
mezniku bi se prav malo poznalo in priboljšek, ki bi odpadel nanj, bi imel komaj za zelo kratek čas kaj vrednosti. Ta pot res ne bi držala drugam, kakor da bi odpravila obstoječe bogastvo in ga nadomestila s splošno revščino.
Seveda bi bil učinek le tedaj tak, če bi odločal o bogastvu in revščin le denar. Taka pa ni ta reč, dasi ima mnogo ljudi take nazore. Ne da ima moderni Krezus mnogo denarja, ampak da ima tovarne, zemljo, rudnike, ladje, železnice, banke itd., da morajo velike množice, ki imajo vsega tega, delati v njegovih podjetjih in neprenehoma množiti njegovo bogastvo, torej povečavati nasprotje med revščino in bogastvom, dajati mu nova sredstva izkoriščanja — to je socialno zlo.
Na eni strani bogastvo, na drugi revščina — to označuje sedanjo družbo in povzroča večino bojev, škodljivih ne le posameznikom, temveč najbolj celoti. Da se to izpremeni na bolje, je treba odpraviti to nasprotje. Kako? S tem, da se odpravi vse bogastvo? Ne bi li bilo bolje misliti na to, da se odpravi vsa revščina?
Staroverski trobentači kapitalističnega gospodarstva kličejo, da je to nemogoče. Toliko in toliko je bogastva; če se razdeli med vse enako, ne bo nihče bogat, ampak vsakdo se bo čutil revnega, le da bo nemara eden teže prenašal to stanje, kakor drugi.
To bi bila razumna beseda, če bi bilo bogastvo nekaj stalnega. Toda komu je treba danes še le s težkim trudom dopovedovati, da je vsako bogastvo plod dela? O tem ne more biti prepira, da ima tudi priroda svoje zaklade; toda bogastvo za človeka postane še le z delom. Premog, ležeč v zemlji, je brez koristi, dokler ga ne spravi delo na dan ali ne izčrpa na drug način sil iz njega. Voda, tekoča v široki strugi, je lahko prirodna lepota, materijalno vrednost pa prinaša še le tedaj, kadar je napelje človek na mlin, kadar pride s svojimi turbinami, kadar ji utrdi bregove, zgradi jezove itd.
Delo je ustvarjalec bogastva. Človek seveda ni povsem neodvisen pri teh. Če nima pripomočkov za delo, bodo sadovi pičli; sama pridnost ne zadostuje, sama volja pa še manj. Toda sedanja tehnična sredstva so že zelo uspešna, a razvoj tehnike še davno ni pri kraju. Bogastvo je mogoče pomnožiti, in to je problem, ki snaj ga reši socializem.
Kapitalizem bi ga lahko rešil, če bi bili kapitalisti sami angeljski idealisti, če bi opustili vsako medsebojno konkurenco in se združili v eno samo internacionalno industrij alno-trgovsko družbo s čisto altruističnimi nameni. Toda s takimi utopijami se ni bilo nikdar vredno ukvarjati. Kapitalisti niso in ne morejo biti angel-ji in tega jim tudi ni zameriti. Prav tako bi bilo vrabcu zameriti, da ni kanarček. Ali če je izključeno, da bi kapitalisti iztrebili iz sebe prirojene sebične nagone in se postavili v službo splošnosti, če je poleg tega tudi izključeno,
da bi bili vsi talenti in veleumi zbrani v kapitalističnemu razredu, je treba iskati druge poti, da se odpravi zlo in pride do boljšega cilja.
Socializem uči reorganizacijo produkcije in distribucije, in podružabljenje podjetij je le sredstvo, da se more doseči ta namen. Prepevanje o splošni konfiskaciji vsega kapitalističnega imetja, s katerim plašijo politične otroke, je bolj komično, kakor tragično, zakaj konfiskacija ni nikakor edini način podružabljenja, in podružabljenje produktivnih sredstev tudi ne izpolnjuje socialističnega programa. Glavna naloga je ureditev produkcije na tak način, da se bo v zadostni množini proizvajalo vse, česar potrebuje ljudstvo; v zvezi s tem je kajpada taka organizacija distribucije, da bo ljudstvo tudi dobilo, kar potrebuje. Če je zadoščeno tej nalogi, pride na vrsto proizvajanje reči, ki niso neizogibno potrebne, pač pa koristne ali ugodne, primerne, da obogatijo materijalno ali duševno življenje.	»
Ali so to prijetne sanje, ali pa je to res mogoče? Kapitalistična struja trdi, da ni. Na to jo navaja nagon samoohranitve. Če bi kapitalistični sistem priznal, da je mogoč boljši sistem, bi izp'odkoval sam sebi tla. Že zaradi tega ne morejo njegovi odgovori na taka vprašanja mnogo tehtati. Ozreti se moramo sami po svetu, da dobimo odgovor.
Kapitalistična produkcija je ogromna, če je primerjamo z ono prejšnih dob. To je važno, zlasti če vzamemo v poštev, da ni postala takoj L nastopom kapitalizma taka, ampak da se je tekom časa postopno razvijala in množila. Produkcija je torej sposobna razvoja in množitve. Tehnična sredstva se' izpopolnjujejo, delovne metode se zboljšujejo, izkušnje postajajo praksa. Ali kapitalistična produkcija ima svoje posebne motive in namene. Pred vsem je zanjo merodajen profit# Ne da ne bi igrala potreba prav nobene vloge. Če ni za kakšen predmet potrebe, ni pričakovati dobička, in tak predmet se ne producira. Toda na drugi strani se tudi potrebne reči ne producirajo, če ne obetajo primernega profita in če se doseže z drugimi večje dobičke. Dasi se je tudi kapitalistično gospodarstvo v marsičem izpremenilo, na primer v tem da je s koncentracijo in z ustanovitvijo monopolov odpravilo dober del nekdanje konkurence, se vendar nikdar ne more popolnoma rešiti svojega anarhičnega značaja. Produkcija za potrebe postane le tedaj mogoča, če dobe kontrolo nadnjo tisti, ki imajo potrebe, to se pravi splošno ljudstvo. Organizacija tega ljudstva pa mora dobiti tudi produkcijski aparat v svoje roke, ker je brez njega produkcija nemo-.• goča.
To ne pomeni, da je s prevzetjem produktivnih in prometnih sredstev že vse opravljeno. Za začetek se mora industrijska mašinerija prevzeti taka, kakršna je, ali še predem se to zgodi, si moramo biti na jasnem, da ustreza
sedanji aparat kapitalističnim smotrom, ne pa socialnim. Čim se začne producirati za vso družbo, bo takoj očitno, da je marsikateri obrat, urejen le za predmete luksusa, vsaj začasno nepotreben, in da ga je treba preurediti za predmete faktične potrebe. Izkazalo se bo tudi, da je v nekaterih strokah preveč, v drugih premalo delovnih moči. Železniška mreža ne bo ustrezala novim razmeram; za dovoz živil iz prekmors-kih krajev bo treba parnikov, ki se bodo morali graditi. Skratka, prevzetje produkcijskih in prometnih sredstev bi ne izvršil nobenega čudeža, ampak je le prvi pogoj dejanskega sociali-ziranja produkcije in distribucije.
Ali vse to ne spada v carstvo nemogočnosti. Možnost velikih izprememb potrjuje že kapitalistični sistem. Tudi v njegovem obsegu izginjajo cele industrije in nastajajo takorekoč čez noč nove. Veliki trgi se izgube in najti se morajo novi.. Trume delavcev morajo včasi opustiti svojo stroko in se vživeti v drugo. Kjer je dober načrt, morajo biti take izpremembe razmeroma ložje, četudi se ne smejo v nobenem slučaju omalovaževati težave, ki so spojene s tem. Proces socializiranja ni igrača, ali mogoč je.
Pri tem se je treba varovati iluzij. Kdor pripoveduje delavcem, da pride takoj, ko se prične socializacija, zlata doba, da bodo nenadoma imeli vsega dovolj, ne da bi bilo treba delati, govori debelo neresnico. Socialistični sistem obsega pravice, obsega pa tudi dolžnosti. Zlasti v prehodni dobi bo treba povsod zavihati rokave in na lenobo ne bo prav nič misliti. Z urejevanjem produkcije gre roko v roki pomnožitev produkcije, za katero ni nobene skrivnostne formule, ampak le delo. Svet je tudi danes v takem položaju, da je pomnožitev produkcije zanj zelo važen problem, in le tisti se more motiti o tem, kdor se ozira le po tesnem krogu svoje občine ali dežele, kjer je nemara res produkcija zadostna za domače potrebe; toda svet v splošnem trpi strašno pomanjkanje produktov, poljedelskih in industrijskih, in kdor jemlje internacionalne razmere v poštev, ne sme trditi, da je klic po pomnoženi produkciji le kapitalističen trik. Naravno je, da mjsli kapitalizem v sedanjih razmerah tudi pri tem v prvi vrsti na svoj dobiček; toda enak klic odmeva na primer v Rusiji, katere vlade gotovo ne bo nihče imenoval kapitalistične; pomnožitev produkcije je življenski problem za Avstrijo, ki mora propasti, če ga ne reši; dežele, ki jih je zadela vojna in dežele, ki jih je zadel mir, imajo to hudo potrebo, in ker so same nesposobne, da bi v dogledni dobi producirale, kolikor res potrebujejo, so odvisne od tega, da se drugod producira več. Nikakršna korist ni od tega, če se delavstvo v takih rečeh zavarava ....
Popolna socializacija produkcije je mogoča le na internacionalni podlagi.Zelezo potrebujejo vsi narodi, nahaja se pa le tam, kjer ga je na-
kupičila priroda. Nekatere dežele kakor na primer Italija, nimajo premoga, druge ga imajo več kot ga potrebujejo. Tukaj raste bombaž, tam pesa ali sladkorna trstika; v enem kraju uspeva pšenica, v drugem ka?va. Internacionalna socializacija omogoči porabo vsega za vse. Vsa prirodna bogastva postanejo dostopna, vsa rodovitna zemlja se lahko obdela, vse vodne sile se lahko izrabijo. Produkti vsega sveta se lahko izmenjavajo po vsem svetu. Tako je mogoče pomnožiti bogastvo in vse ljudstvo ga lahko postane deležno.
To splošno bogastvo, množeče se čim dalje bolj, bogateče družbo in posameznika, ne pa splošna revščina, je pravi cilj socializma. Na podlagi takega materij alnega bogastva pa zraste tudi duševno bogastvo, ki si ga moremo danes komaj zamisliti.
Tragedija Poljske.
Vzgledu Kolčaka, Denikina, Judeniča, Petlure in arhangelske ekspedicije sledi tudi Poljska s svojo armado.
Na čez sedem sto milj dolgi fronti prodirajo čete sovjetske Rusije v poljsko državo.
Kakor vsi ostali generali, ki so skušali strmoglaviti sedanjo rusko vlado, tako je tudi poljska armada pričela pred par meseci z zmagoslavnim pohodom proti Moskvi. Prvi njen večji uspeh je bil okupiran je Kijeva, glavnega mesta Ukrajine. Moskve pa ni dosegla, niti ni obdržala Kijeva. Poljska armada je v koatičnim umikanju na vsi dolgi črti in velik del poljskega teritorija je že zasedla ruska armada.
Pred pričetkom poljske ofenzive proti Rusiji je izgledalo, kakor da se poljska vlada pripravlja na mirovna pogajanja s sovjetsko vlado. Izmenjanih je bilo nekaj not med poljsko vlado in Čičerinom, stavili so se poniževalni pogoji Rusiji, poljski generali pa so pošiljali v svet bombastične izjave, da če ne bo Rusija pristala v poljske pogoje, jo. bodo v to prisilili z orožjem. Sedaj pa prihajajo apeli za mir iz Varšave in imperialistične zahteve poljske vlade so razblinjene v nič.
Isti namen, kakor vsi drugi oboroženi upadi v Rusijo, je imela tudi poljska ofenziva: strmoglaviti sovjetsko vlado. Za katastrofo, ki je pri tem pustolovstvu zadela Poljake, se imajo zahvaliti domačim imperialistom in internacionalnem bankirjem, ki ne morejo pozabiti posojil, ki so jih dali carskemu režimu. Zamanj so jim skušnje vseh dosedanjih ponesrečenih poizkusov z oboroženo močjo strmoglaviti vlado sovjetskih komisarjev. Ker se ta naloga ni posrečila Poljakom, jo nameravajo poveriti Nemčiji . . .
Ministerski predsedniki zavezniških držav kon-ferirajo z nemškimi ministri v Spa, Belgija. Zavezniški diplomatje pravijo, da se Nemčija ne briga veliko za izvedbo zavezniških mirovnih pogojev in eden teh pogojev je razorožitev nemške armade.
Lloyd George je zahteval od zastopnikov nemške vlade definitiven načrt razorožitve in čas, do kedaj bo izvedena. Zavezniški diplomatje so ponovno sestavili pogoje glede razorožitve nemške armade in Nemci so jih podpisali in protestirali ob enem. Nihče pa ne jemlje teh pogojev za resne in nihče ne pričakuje, da jih bo Nemčija izpolnila. Militaristi so v Nemčiji še vedno velika sila. Slava nemške armade jim še ni prešla iz spomina. Na tihem kujejo načrte za maščevanje proti Franciji za poraz kajzerske Nemčije. To vedo diplomatje v Parizu in raditega zahtevajo, da Nemčija razoroži svojo armado, muni-cijo in orožje pa odda zavezniškim državam. Če bi pa zavezniška diplomacija imela le malo upanja, da bo Nemčija mogla obrniti svojo armado proti Rusiji tedaj bi ji gotovo dovolili armado, kakoršno bi želela in mogla vzdržavati. Toda tega upanja V Parizu, Londonu in Bruselju nimajo.
V Spa razpravljajo tudi o porazu poljske armade. Kritičen je položaj za zavezniško diplomacijo, ki se muči na vse pretege nadomestiti boljševiški režim s kako drugo formo vlade. Vsi dosedanji poiskusi doseči ta namen so se izjalovili in kaj sedaj? Meja Rusije se pomika proti Nemčiji in s tem tudi bližje zapadni Evropi. Zdi se, kakor da je med zavezniki Lloyd George tisti glasnik, ki propagira sporazum z . boljševiki kot edino sredstvo za uspostavitev normalnih gospodarskih razmer v Evropi. V ta namen je konferiral dalj časa v Londonu z Gregorjem Kraši-nom, zastopnikom sovjetske vlade, za obnovitev trgovine med Anglijo in Rusijo,- Konferenca pa je imela globokejši značaj, kajti razpravljali so tudi o političnih vprašanjih. Krašin je odpotoval v Moskvo in časopisi so poročali, da so se vsa pogajanja razbila. Pogajanja se niso razbila, pač pa je Krašin nesel s seboj pogoje Lloyd Georga, da se o njih razpravlja v Moskvi. Angleška diplomacija me-šetari z Rusijo že dolgo časa in teh stikov ne namerava prekiniti. Franciji pusti, da vodi svoje oborožene pustolovščine s Poljaki it% drugimi carskimi generalčki in generali in jih tudi podpira. Če bi te pustolovščine uspele, bi Anglija ne odšla praznih rok. Če ne uspo, bo imela Anglija svoje diplomatične mreže že razpredene v Rusiji in pogajanja se bodo zaključila s sporazumom. Kramarska Anglija se razume na trgovino in ve, kako je treba postopati, da se doseže dobiček v vseh slučajih. Skoro gotovo bo Anglija pustila Poljsko sedaj na cedilu, ker do uspehov ji pri najboljši volji ne more pomagati. Pomagala pa bo meščanskim nemškim strankam, da utrdijo svoj režim v Nemčiji, ki bo imela nalogo igrati vlogo varne zagojzde med Rusijo in Evropo.
Če bo Francija še nadalje insistirala za nadaljevanje blokade proti Rusiji in za podpiranje civilne vojne ter oboroženih upadov od strani sosednih držav, se bo vojevanje na ruskih bojiščih nadaljevalo in o obnovitvi trgovskih vezi z Rusijo se bo samo govorilo, kakor sedaj. Francoski finančni interesi še vedno upajo, da se bo dalo z dolgotrajno blokado prisili rusko ljudstvo, da nadomesti sedanji režim s takim, ki bo ugajal tujezemskim interesom. Dolgotrajno obleganje Rusije mora po njihovem
mnenju popolnoma upropastiti ekonomski položaj države. Prometni sistem v Rusiji je vedno slabši in s slabšanjem prometnega sistema nazaduje produkcija. Namen francoske diplomacije je torej kkrahi-rati Rusijo v gospodarskem oziru tako daleč, da bo vsled nevzdržnega stanja prisiljena sprejeti pariške pogoje. Vzdrževanje miljonske armade v takih razmerah pomeni za Rusijo ogromne žrtve, in se mora prej ali slej utruditi in izčrpati. Sedaj nastane vprašanje, kdo bo delj ustrajal. Tudi Francija mora doprinašati žrtve za vojno proti Rusiji. Miljoni gredo iz državne blagajne. Ladje dovažajo sovražnim armadam sovjetske Rusije municijo in živila. Častniki teh armad zahtevajo plače, ki jih morajo plačevati direktno ali indirektno zavezniki. V mestih vlada lakota in gospodarska nestabilnost.
Socialističen proletariat v zavezniških državah dela na vlade vse mogoče pritiske, da prenehajo s sovražnostmi proti Rusiji. To je tako mogočen faktor, da ga mora kapitalistična klika vsekakor /vpoštevati ,ako noče, da se sama popolnoma razmaje v sedlu. Ta proletarijat je dosegel toliko, da zavezniki ne morejo pošiljati v večji meri svojih armad v Rusijo, nego so se morali omejiti na podpiranje Kolčaka, Denikina ,sedaj Poljakov itd. Cilja pa s tem niso dosegli.
Zastopniki ruske sovjetske vlade se pogajajo z zastopniki kapitalističnih vlad za mir. Pripravljeni so skleniti z njimi trgovske pogodbe in jim dati gospodarske koncesije v Rusiji. Obljubljajo, da ne bodo podpirali komunistične propagande v drugih državah. Zagotavljajo Anglijo, da ne bodo ugrožali njenih interesov v Perziji, Indiji in drugod. V začetku niso igrali te taktike. Takrat so pričakovali, da se bo val revolucije širil kakor vihar, ki bo pomel vse * kapitalistične vlade, nad Evropo pa bo zavladal zaveden proletarijat. Pričakovanja se tudi na ti strani niso izpolnila ker se niso mogla izpolniti. In tako je treba korakati nazaj na pol pota in povabiti kapitalistične vlade, naj store svoje korake po drugi polovici pota.
Z okupacijo Poljske bo Rusija razširila svoje meje in se s tem nekoliko bolj približala zunanjemu svetu. Nad morjem, tem najvažnejšem prometnem potu, pa so gospodarji še vedno njeni sovražniki. Sovjetska vlada je pokazala resno voljo skleniti mir z vsem svetom; sedaj je čas za zaveznike, da se izpa-inetujejo in napravijo konec neznosnemu stanju, ki ga s svojo zasljepljeno diplomacijo vzdržujejo nad vso Evropo in po vsem svetu.' Če niso popolnoma oslepeli, morajo spoznati iz dosedanjih izkušenj, da se v Rusiji ne da obnoviti režim, proti kateremu se je borilo vse rusko ljudstvo v zadnjih par desetletjih. Pustite Rusiji, naj si sama urejuje svoje notranje zadeve in ne pehajte sosednjh narodov v kotel vojne furije. To so nasveti, ki jih ne dajejo samo socialisti, ampak tudi razni liberalni meščanski politiki.
Ako ne bi bili gospodje diplomatje tako obdarovani s slepoto, bi lahko že davno izprevideli, da je sedaj nov čas, da se novih idej, ki so zašle med ljudstvo, ne more -blokirati, niti se jih ne more
deportirati. Do tega spoznanja pa diplomacija ne bo prišla in tega tudi nismo pričakovali. Naloga ljudstva samega je, da napravi konec tajni diplomaciji, ki ni nikomur odgovorna za svoje čine.
Poraz poljskih imperialistov je nov poraz tajne, bankirske diplomacije. Toda ta poraz čuti rusko in poljsko ljudstvo, kajti ono si stoji nasproti na bojiščih ; domoVi se rušijo, polja uničujejo in epidemič-ne bolezni se širijo, spremljane z lakoto. Toda če bo ta poraz prinesel poljski državi vlado iz ljudstva za ljudstvo, je to zmaga poljskega naroda in zmaga za svet.
Članstvu J. S. Z.
Ni druge poti, kakor da zopet prihajamo pred vas z apelom: "Razširjajte Proletarca!" Vsakdo, ki je res socialist, bi se moral sam zavedati naloge širiti glasilo zavednega delavstva. Priznamo, da mnogo sodrugov resno deluje za širjenje našega tiska. Smo v kritičnih časih, ko demagogija in indiferent-nost ovira socialistično gibanje na vseh koncih in krajih. Po raznih skritih kotih se zbirajo demagogi, in trosijo laži proti vsemu, kar jim ni ljubo; v srcu so ti ljudje največji nasprotniki socializma. Kdorkoli je aktiven v našem gibanju, ga hočejo demagogi pred delavstvom očrniti in v ta namen se poslužujejo obrekovanj. To so ljudje ,katerih edini namen je podirati dela drugih. Med seboj si pišejo pisma in čakajo ugodne prilike, ko se spuste v odprt boj proti organizaciji slovenskega zavednega delavstva. Kujejo zarote, toda sedaj se z njimi še ne upajo priti na dan. Delujejo prikrito, v ožjem krogu naselbine z edinim namenom, da uničijo kar smo zgradili skozi leta dela in bojev.
Sodrugi, vpoštevajte fakta in razmere, kakršne so! če hočemo napredovati, če hočemo biti uspešni v delu za socializem, tedaj je za ta cilj edino zdravilo delo v organizaciji, in ta organizacija je za slovensko delavstvo JSZ. Če hočemo, da bo ljudstvo poučeno o socialističnemu gibanju, če ga hočemo pridobiti za našo stvar, tedaj mora prihajati mednje naš list Proletarec. Širite ga!
Ni dovolj pisati dopise v razne slovenske liste in pozivati ljudstvo, naj glasuje za delavske kandidate. Katere delavske kandidate? Mar ne pripovedujejo vsi kandidatje, od republičanske stranke pa do zadnje pojitične struje, da so prijatelji delavstva in delavski kandidatje? Ni težko poslati kratek dopis in v njem priporočati ljudem, naj glasujejo za "delavske" kandidate. Težje pa je delati v organizaciji • zavednega delavstva za interese delavstva. Ako bi vsi samo pisali, naj ljudje glasujejo za "delavske" kandidate, toda nihče ne bi v resnici tudi kaj storil za organizacijo, kje bi bilo naše gibanje?
Kdorkoli ima resno voljo delati za delavske interese na političnem polju, je član socialistične organizacije in naročnik- socialističnega časopisja ter agitator za socializem. Kdor nima te volje, pa samo frazarira, ali pa ustanovlja kak "državljanski klub", da z njim manipulira z lokalnimi meščanski-
mi politiki, javnosti pa govori, da je tak klub ustanovljen za "delavske interese".
Protiorožje demagogiji je organizacija zavednih, intelegentnih delavcev, ki poznajo bojna sredstva svojih nasprotnikov in se jim znajo postaviti v bran; ne samo v bran, ampak jih tudi poraziti. Socialistični .cilj je zgraditi pravičen družabni red za človeštvo. Demagogi, sovražniki socializma, imajo namen ovirati socializem v njegovem pohodu in za ta namen se poslužujejo vseh moogčih sredstev in nastopajo pod različnimi krinkami; namen pa imajo enak, kakor kapitalisti sami.
Boj za delavske interese potrebuje ljudi z načeli, ljudi, ki morejo delati za en določen cilj. Ta boj vrši organizacija in edina organizacija med ameriškimi Slovenci, ki pride za ta boj v poštev je Jugoslovenska Socialistična Zveza. Merilo zavednosti slovenskega delavstva v Združenih Državah je JSZ., in pa število naročnikov njenega glasila Prole-tarca. Ako vpoštevamo ta barometer, moramo priznati, da je zavednost našega delavstva večgidel le v frazah, ki najdejo prostor v raznih dopisih in so znak indiferentnosti pretežne večine slovenskega delavstva. Nihče izmed teh ljudi ne agitira za organizacijo ,kajti to je že delo in tega se boje.
Tem razmeram se lahko odpomore ,če se članstvo JSZ. po vseh naselbinah potrudi uvesti v socialistične klube več aktivnosti, več življenja za socializem. To je naloga, ki jo moramo izvršiti in zanjo je treba iti na delo vsem, ki čutijo in mislijo socialistično.
Priznati je treba, da so mnogi sodrugi aktivni in tem se je zahvaliti, da smo ohranili organizacijo in list skozi vse dosedanje krize. Iz raznih naselbin dobivamo poročila, da se deluje za ustanovitev novih socialističnih klubov in neaktivne se bo zopet po-živelo. Za Proletarca se oglaša vedno več agitatorjev; naše gibanje mora iti naprej, ker poti nazaj ne poznamo. Pot socializma je naprej, do cilja. Ni gladka ta pot in potovanje po nji ni prijetno; boj za napredek, za pravičnost je združen z velikimi te-ževami, ki se zde mlačnim ljudem nepremagljive. Ljudje, ki so utrjeni v boju, se ne strašijo ovir, ki se jim stavijo na pot v boju za socialistične principe. Iz male četice je postala četa, iz čete armada. Dobivala bo nove bojevnike, osvajala nova bojišča in prišel bo čas, ko osvoji ves svet za socializem.
Pridružite se tej armadi in jo spremljajte na njenem pohodu! Ustanavljajte ji nove utrdbe. Razširjajte socialistični tisk, ki je za pridobivanje novih pristašev najboljše sredstvo. Vse, kar imamo, organizacijo, list, kulturna društva itd., je plod dela. Delo in propaganda za JSZ. in Proletarca nas bo privedlo v nove uspehe. Samo organizirano delo in propaganda sodrugi! Drugih sredstev ni.
"Delaj in hrani", svetuje en kapitalist delavcu. Drugi pa mu pravi. "Delaj in troši". Ampak oba sta edina v tem, da je za delavca najpotrebnejše da dela! Kapitalisti že skrbe, da• spravijo dobiček delavčevega produktivnega dela.
Mikita Juhimovič Šapoval:
Ukrajina in Slovani.
(Nadaljevanje.)
Ne tako, gospodje Slovani: Če govorite o grozah nemške vlade, ne smete pozabiti, da ste v Avstro-Ogrski imeli avtonomijo, šole, da ste mogli razvijati kulturo ljudskih mas in organizirati moč odpora. (Seveda gre za to, da se v tem članku podajo misli Ukrajinca, kar pa nikakor ne pomeni, da je vsako njegovo mnenje pravilno. Kar se tiče avtonomije v Avstro-Ogrski, je težko razumeti, kje je pisatelj črpal to znanje. Nekdanji podaniki habsburške monarhije so pač vedno zahtevali avtonomijo, ali od zahteve do realiziranja niso nikdar prišli; edina dežela, ki je imela takozvano avtonomijo na papirju, je bila faktično še bolj izkoriščana in zatirana od drugih. To je bila Hrvaška-Slavonija, in njena avtonomija je bila največja ironija. Op. ur.). Kdor je prej živel v Rusiji, je zavidal Slovane v Avstro-Ogrski. To je treba resno razumeti. (Razumljivo je to že. Kdor je zatiran, čuti svoj jarem tako, kakor da so vsa druga bremena manjša. Svoje težave čuti, druge le vidi. In da opraviči svoje tožbe, ki so itak opravičene, išče rad, kaj imajo drugi, ki tudi tožijo, boljšega. Da je bilo v stari Rusiji veliko politično, narodno, kulturno, gospodarsko in socialno gorje, je tako znano, da bi bilo sedaj vsako posebno zatrjevanje in dokazovanje odveč. Vtisk te povesti pa ne postane nič močnejši, če se skuša iz nekdanjega avstrijskega pekla napraviti raj.)
Zato se Ukrajinci sovražili in sovražijo Rusijo, "slovansko", veleposestniško Rusijo.
Kar je za Čehe Avstro-Ogrsko in Nemci, to je za Ukrajince stara Rusija in "bratje" Rusi.
To je vzrok, zakaj so bili vsi osvobodilni upi v svetovni vojni pri Ukrajincih spojeni z uničenjem Rusije. Ti čuti so vedno obvladavali tudi resnično rusko inteligenco, ki je bila prisiljena nenaravno misliti in čutiti, da bi olajšala položaj delavskih razredov in svojega. Ukrajinci niso imeli nobenega razloga, da bi bili cenili Rusijo, zatirajočo, krivično Rusijo, Rusijo knute, izgnanstva, slovanofilstva in tla-čanstva.
To Rusijo je bilo treba uničiti prav tako kakor Avstro-Ogrsko. Zakaj ? Ali bi bili Čehi hoteli, da bi bila Avstrija zmagala in ostala zmagovita ječa narodov?
Na srečo za Ukrajince in za Čehe je padla carska Rusija in cesarska Avstrija.
Kadar govore slovanofili v Rusiji, ve vsak zaveden človek, da gre za literarno fikcijo. Saj je literarna, bratska Rusija le literatura, daleč oddaljena od praktičnega življenja. Poskusite Čehu dokazati nujnost spojitve Češke z Avstrijo, in Čeh postane vaš nepomirljiv sovražnik. In vendar so Čehi imeli pravico v Avstriji razvijati svojo narodno kulturo, medtem ko ne smejo Ukrajinci v Rusiji niti pomisliti na tako svobodo. In če se smatra sovraštvo Čehov do Nemcev za opravičeno, bi se moralo smatrati za tem-
bolj opravičeno sovraštvo Ukrajincev do njih krutih, nečloveških ruskih in poljskih sovražnikov. In če so se čehi v času vojne v ruskem vjetništvu organizirali za oborožen boj z Avstrijo, so sledili Ukrajinci njih zgledu in se organizirali v nemškem vjetništvu za boj s carsko Rusijo. Enak sistem! Neenakost je le v tem, da so Čehi dobili podporo pri sovražniku Ukrajincev — pri Rusiji, Ukrajinci pa pri sovražniku Čehov—pri Nemčiji; ali tega je kriva zgodovina in etnografija. Če bi Čehi imeli Rusijo za sosedo, bi tudi oni imeli skupnega sovražnika z Ukrajinci, in če bi bila Ukrajina v takih stikih z Nemčijo kakor Čehi, bi bilo nasprotno. Seveda, ko so Nen^ci prišli v Ukrajino v vlogi gostov, pa so občutili, da so gospodarji, ker so ostali predolgo tam, so jih Ukrajinci z orožjem v roki meseca oktobra 1918 pregnali, s čimer se je končalo vse ukrajinsko ' germanofilstvo'» katerega v resnici nikdar ni bilo. Prav to se je bilo prej zgodilo Bolgarom, med katerimi se je dvignilo sovraštvo do njih slovanskih osvoboditeljev.
Ta skica slovanskih odnošajev nam kaže, da draži slovanofilstvo zaman čute, da je slovanska enota sama fikcija, katere moralni pomen se je za vedno končal z uničenjem Avstro-Ogrske in Nemčije. Slovani so se že rešili poturčenja, madjariziranja in germ^nizacije; svetovna vojna nam je pokazala, da imamo še enega sovražnika, ki ga je treba uničiti: "Slovanofilstvo". Za enoto Slovanov je neizogibno treba enotnih interesov, teh pa v resnici ni.
III.
Za nikogar ni tajnost, da se bojujejo Slovani sedaj le sami med sabo. Vzrok vojn je splošno znan, ali temeljni razlog zamolčuje buržoazno licemerstvo in tuli kakor volkovi po slovanskem motivu. Kaj je sedaj slovanstvo? Nekoliko svobodnih držav, ki skušajo pogoltniti slabejše sosede — Slovane in neslo-vane. Imperialistična pošast Rusije je vsem znana po svojem naravnostnem in grabežljivem roparstvu. Rusija predstavlja sedaj največjo revolucionarno socialistično republiko, obdano od vseh strani z nekdanjimi "zavezniki" in z rusko reakcijo, ki jo skušajo ti zavezniki organizirati in jo ščujejo proti ruskemu ljudstvu. Zavezniki, kot največji sindikat kapitalistov, so pozabili na miljone mrtvih ruskega in ukrajinskega naroda, ne jemljejo v poštev izgub, ki jih je pretrpela Rusija, Ukrajina in ostali narodi bivše carske države, izpremeniti jih hočejo v svoje kolonije, in zato podpirajo Kolčaka, Denikina in Judeniča. (Članek je bil spisan, ko so ta imena še nekaj pomenila v boju zoper rusko revolucijo.) Američani in Japonci so se vrgli na Sibirijo in sklepajo pogodbe, Anglija je nakupila akcije bakinskih naftnih podjetij in izgnala Rusijo iz Perzije, Afganistana, in jo goni sedaj iz Turkestana ,s čimer se polašča središča bombažne industrije in izpodriva rusko tekstilno industrijo. Francija se preveč razburja zaradi svojih interesov in akcij v donskem okraju v Ukrajini. Vse to sili entento, da daje miljarde Denikinu, Kolčaku in družbi, da bi vodili kruto vojno proti revoluciji, ki je najbolj nevarna roparskemu kapitalu. In ti reakcionarni carski generali so sedaj nositelji "slovan-
skih" idej. Trubadurji Denikina in Kolčaka rjove povsod o slovanstvu in zahtevajo, da naj bi Slovani šli reševat ruske črnosotnijce pred revolucionarnim ruskim narodom. In za to bo potem nova, velika Rusija hvaležna.
Najbolj dramatična za rusko reakcijo je izjava neodvisnosti Ukrajine, ki so jo bili ruski veleposest-nini in kapitalisti brez odškodnine plenili 264 let. To gospodarstvo jim je prišlo poceni: "Ukrajina je slovanska dežela in zato se ima baje bratsko podvreči ruskim veleposestnikom in roparjem." To je vse. Za pomoč je bila izmišljena teorija o 'ruskosti' ukrajinskega.naroda in skrbno vtepavana v evropske glave. Ruski carski Slovani so falsificirali zgodovino, kulturo in etnografijo. Ubili so svobodo. Znano je, da se imperializem za dosego svojih ciljev in za utrditev svojega gospodstva ne ustraši niti najhujših sredstev. Njemu so vsa sredstva sveta. Glasno in drzno kriči, kakor da si Ukrajina ne želi svobode, tako kakor se je še pred 60 leti osvoboditev kmetov razglašala za krivičnost, češ da si je ljudstvo ne želi, ker ljubi svoje gospodarje. Za ščit proti ukrajinskemu narodu mu služi' germanofilstvo' in ' nemške marke.' Ej, kakšno naslado so našli črnosotnijci v tem argumentu in kako pogostoma se ga poslužujejo, računajoč, da zbudi to odpor v vseh slovanskih ljudeh. V vsej teoriji o "nemškem" denarju je le ena hudobija, in sicer ta, da ni resnična. Kakšna škoda, da ne služijo Nemci črnosotnijskim patriotom in da jim ne dajejo denarja. Saj dobivajo ruski kapitalisti denarja od Francozov, Angležev in Japoncev. Kakšna sramota, vojskovati proti ruskemu delavskemu ljudstvu in sprejemati municijo, denar, častnike, tenke, dušeče pline, in zoper koga? Zoper rusko delavstvo.
In kdo dela to? Ruski veleposestniki ,kapitalisti, buržvazija, častniki in drugi izdajalci ruskega naroda, ki glasno kriče po svetu o "nemških markah" Ukrajincev. Ponavljam, škoda, da to ni res; toda če bi nam dali za razširjanje kulture med našim narodom denarja bodisi Nemci, Angleži, Čehi, zamorci, Kitajci, Turki in bratje Slovani, bi ga z veseljem sprejeli in, kadar obogatimo, stotero povrnili.
Vsak narod mora nekje črpati svoje dohodke, torej tudi Ukrajinci. Naj si urede svojo državo, potem bodo vsi prispevali, ali sedaj nam žal niti Nemci nič ne dajo, ker so jih Ukrajinci z orožjem v roki izgnali koncem leta 1918 iz Ukrajine. Denarja sevda nihče ne da, ker se razvija Ukrajina kot socialistična republika delavskega ljudstva, ne pa kot opora izko-riščajočega kapitalizma.
Socialistična vlada Ukrajine pozna svojo pot in gre odločno proti svojemu cilju, k neodvisnosti delavskega ljudstva. In to prav nič ne ugaja vsem "Slovanom". Oni hočejo, da bi se Ukrajina pripojila k Rusiji, ali lastno samostalnost hočejo vsi.
Vprašajte Čehe, Poljake, Srbe al Bolgare, ali bi hoteli živeti pod gospodstvom Turčije, Avstro-Ogn ske ali Rusije. Toda nagnenj.a za to ne najdete. In zakaj? Saj daje vsakdo prednost svobodi pred pod-ložništvom, ampak Ukrajino mečejo Slovani s skrbno složnostjo v naročje Kolčaku, Denikinu in carjti. Se-
veda ne odloži ukrajinski narod orožja, dokler ne odstrani vseh, ki ovirajo njegovo samostalnost in dokler bodo nositelji slovanskih idej gospodje veleposestniki in kapitalisti.
Na čelu ukrajinskega naroda so socialisti. Ukrajinski narod ima to srečo, da nima fevdalne buržva-zije, ki bi ga odvajala od prave poti. V Ukrajini vlada ruska in poljska buržyazija, ki kriči po zedinjeni Rusiji,ker bi od tega imela kupčijsko korist,lahko bi izkoriščala in imela bi veliko pripravo vojaških sil, da. bi lahko ogroževala mir. Delavsko ljudstvo ima nasprotne interese in hoče zato utrditi svojo kulfuro, katere razširjenje ovira ruska buržoazija. Rusija, organizirani veleposestniki in kapitalisti sovražijo kulturno stremljenje ukrajinskega naroda, in zato bi bilo zedinjenje Ukrajine z Rusijo to, kar bi bilo zedi-njenje Češke z Avstrijo ali Poljske z Nemčijo ali z Rusijo. Če si Ukrajina ne želi zedinjenja z Rusijo, Poljska, Bolgarska in Srbija so pa samostalne dežele, kje je tedaj podlaga za panslavizem? V kakšne realne oblike se more pretvoriti ta ubožna ideja veleposestnikov? Slovenstvo z Rusijo na čelUj kakor si slika trust slovanskih kapitalistov, odklanjamo ukrajinski socialisti z odporom, zakaj naš ideal je izprememba naših življenskih temeljev. Nobene koristi ne vidimo za svoj narod, če ga bodo izkoriščali in zasužnjevali slovanski veleposestniki, poljska žlahta, ruski roparji, češki kapitalisti in njim podobni bratje. Ne De-nikin ali grof Bobrinskij, ne Kramar, Paderevskij ali Potockij nimajo nič simpatičnega, kar bi moglo zanesljivo zavarovati koristi z njimi skupnega življenja. In zato nismo Ukrajinci slovanofili, ker smo socialisti.	(Dalje prihodnjič.)
Poslaništvo kraljevine SHS je dobilo iz Bel-grada dolg kablegram,ki zavzema deset s pisalnim strojem popisanih strani. Kaj se je zgodilo tako važnega" Princ regent Alekander je prišel v Ljubljano in Zagreb, kjer je bil zelo slovesno sprejet in tak dogodek je seveda treba svetu opisati, da bo vedel, kako zelo ljubi jugoslovansko ljudstvo svojega prestolonaslednika. Hrvatski "Jugoslovenski Svet" se zgraža nad potratnostjo vsled pošiljanja takih dolgih brzojavk, pa priporoča vladi, naj v podobnih slučajih v bodočnosti postopa bolj praktično; na-primer, v starih časopisih so natančni opisi slavnosti o sprejemu Franca Jožefa, Franca Ferdinanda in dru gih Habsburžanov, kadar so prišli v Ljubljano ali Zagreb. Raditega naj vlada spremeni imena v toliko, da se bo mesto Franc Jožef glasilo princ regent Aleksander, drugo besedilo pa naj se prepiše natančno, kot je v opisih o obiskih Habsburžanov.
Hlapci, ki hočejo ostati podložniki, bodo ostali podložniki. Če izgube enega gospodarja, najdejo drugega. Tudi slovenski klerikalni in liberalni podložniki niso v zadregi, ker je Kari poslan v pokoj. Imajo pa Alek andra v Belgradu, ki so ga že precej časa vabili v "belo" Ljubljano. Princ je prišel in spoznal svoje podložnike, ki so se zbrali v tisoče glav broječi množici in ga navdušeno pozdravljali. Morda pa ti pozdravi niso bili tako prisrčni, kakor opisuje uradno poročilo.
»muiHiiniuiniiiuiiiiiiiiniiiiii^
ETB1N KRISTAN:
ANTON GRABIČ.
DBUGI DEL.
1.
Ali je res kaj takega kakor novo življenje? Grabič je čital že razne povesti, o katerih ne mara izrekati nobene literarne sodbe, ker ne pozna pravil za tako kritiko in tudi ne ve, če so za visoko književniško sodnijstvo kakršna koli pravila kaj vredna ali ne. Kvečjemu zna povedati, ali mu je kakšna knjiga všeč, ali pa mu ne ugaja; in še v tem oziru se ne zanaša popolnoma nase. Toda nekatere reči mu ostajajo v spominu, vsaj toliko, da se mu zdi znano, če vidi, sliši ali zopet čita kaj podobnega. V mnogih romanih na primer je govor o novem življenju; nekdo je bil nesrečen od rojstva do kdove katerih zrelih let, ko bi mu čitatelj že od srca privoščil smrt in odrešenje — toda prav ko hočete vreči knjigo med stare papirje in odrešiti sebe, se zgodi nekaj nepričakovanega, presenetljivega, po vašem nujen ju nemara nemogočega, in pomilovanja vrednega junaka obišče nenadoma sreča, da ga nikdar več ne zapusti. Novo življenje . . . Hudobnež, ki je pri rojstvu dobil hudiča za botra in ga skušai prekositi v vsaki hudobnosti, se resnično zaljubi in v njegovi duši se vname'srdit boj med zločinskim nagnenjem in ljubeznijo; zadnja zmaga in satanov brat se preporodi za novo, pošteno življenje . . . Nekateri pisatelji imajo živahno domišljijo, in kdo naj naposled dožene, kaj je mogoče in kaj ni?
Nemara se je tudi za Grabiča pričelo novo življenje, tisto, ki drži kam, ki ima kakšen smoter in namen. Doslej je bilo vse le kakor tavanje sanjača, ki hodi po mesečini; tudi to je življenje z dogodki in z navideznimi dejanji — toda kaj naj pomeni in čemu je?
Grabič je pripravljen počakati, kako se razvije novo poglavje. Zdi se, da je ni druge modrosti, kakor čakanje. Tudi sedanje poti si ni izbral sam. Prišlo je, vabilo, mikalo, prijemalo, in on se je vdal. Še le ko je bil že v tiru, se je začudil, kako je mogel reči "da", ko bi bil moral vsak atom njegovega razuma z vso odločnostjo in strastjo kričati "ne". Na misel mu je prišlo, da mora biti v njem poleg razuma nekaj drugega, neodvisnega, močnejšega, kar odloča, razum pa da šepa nekoliko milj zadej in prihaja vedno prepozno. Nikakor pa ni mogel razsoditi, ali bi bilo bolje, če bi bil razum vedno pripravljen, če bi bil močnejši od one neznane sile nagibov in če bi sam kazal vsem korakom pot.
Grabič je bil rešen delavskega tlačanstva. Sprejel je bil predloge newyorškega agenta in sedaj je ugibal, kako da se ni domislil vseh ovir in težav, ki mu morajo na vsak način priti na
pot. Še bolj čudno se mu je pa zdelo, da so bile vse težave naenkrat mnogo manjše, kot bi po pravici morale biti. Agent ga je bil nagovarjal, da naj gre nabirat delavce za Hattonville, ki naj bi jih iskal med svojimi rojaki in med ljudmi, katerih jezik govori. Dobiček ga je dražil, prešteval je jezike, ki jih pozna, nič se pa ni spomnil, da je angleščina v deželi vendar najbolj potrebna. In ko je bil že na poti, se je tudi ta težava skrčila, da sam ni prav vedel, kako. Izginila seveda ni in včasi je postalo prav neprijetno; pomagal si je pa kakor koli iz vsake zadrege, in če se je pozneje spomnil na sitnosti, so se mu kazale le komične. Nemara'— si je dejal — so misli le ovira; najbrže je vsaka reč težavna, naj se nam zdi velika ali majhna in človek se ne bi lotil ničesar, če bi vse prevdarjal in tehtal; ljudje, ki so dosegli velike uspehe, se gotovo niso preveč ukvarjali z okoliščinami.
S takim modrovanjem se je skušal tudi rešiti, kadar mu je prišel njegov tovariš Hrvat v spomin. Njemu je bil povedal, da odhaja, ne pa, kam in pokaj da gre. Hrvat ga je bil sicer vprašal, toda Grabič se je izognil odgovoru s čudnim, sramu podobnim občutkom. Njegov opravek pač sam na sebi ni bil primeren, da bi se bil obešal na veliki zvon in Grabič ga ne bi bil nikomur razkladal; vendar se je pa zavedal, da ni bil to vzrok njegove molčečnosti napram Hrvatu. In dasi nikakor ni mogel razumeti njegovih nazorov, dasi so se mu zdele njegove misli neosnova-ne, nenaravne ali vsaj silno pretirane, vendar ni mogel možu odreči nekega spoštovanja. Kadar koli se je spomnil nanj, ga je obšel neprijeten občutek, kakor da bi si moral kaj očitati.
Ko je bil Hrvatu povedal, da odhaja, se je ta ves vznemiril. Bil je kakor otrok in naposled je zaječi j al:
"Kaj bi jaz dal, če bi mogel proč odtod, proč, proč!"
"Kaj bi dal, ko nimaš ničesar? In kako bi šel, ko nimaš ničesar? In kam bi šel, če bi mogel?" je odvrnil Grabič.
"Kam? ... Kaj me briga, kam! Ne gre za to, kam da pridem, ampak za to, da pridem odtod. Le kako, kako? Saj smo tukaj kakor v ječi. Priti našim stražarjem izpred oči, to bi bilo vse; tedaj bi bil človeku svet odprt."
'•"Kolikor vem, odpira vse na svetu denar, in prav teh ključev nimaš. Kam pa moreš priti? Že-leznice so drage, avtomobili še dražji, voiov ni po cestah, kakor v starem kraju, dežela je pa ogromna. Če ti je ta družba tako zoperna, vendar nisi za večnost navezan nanjo. Potrpel bi tu-' kaj, dokler si ne prihraniš nekaj denarja, potem bi jim pa lahko pokazal osle."
"Vidi se, da nisi bil nikdar delavec. Ne vem, kdo in kaj si, vidim pa, da ne moreš nikakor razumeti, kako je našemu človeku, če je bil vedno pošten s svojimi tovariši, pa zaide na tako pot. Sam vrag me je moral premotiti in do konca svojih dni si ne bom mogel odpustiti tega greha
Ali vseeno — da me le vsaj ne bi bilo več tukaj. Tremp nima navadno beliča v žepu, pa pride od New Yorka do San Francisca in še dalje. Bes, da nimam toliko poguma, kolikor ga imajo navadno taki možje, tudi nisem tako iznajdljiv, ali vse to me ne bi sedaj nič več motilo. Enkrat sem se ustrašil takega življenja, in ta strah me je pri-vedel sem. Sedaj vem, da je to najhujše, kar me je moglo zadeti."
"Čuden človek si, prečuden zame. Toda ¿a-kaj ne greš, če ti je tukaj res tako hudo?" je vprašal Grabič.
"Ali ti nisem dejal, da uideš lože iz Sing Singa, kakor odtod? Do prvega ogla ne prideš, pa te imajo."
Tudi to je bilo Grabiču nerazumljivo, toda spomnil se je, kako ga je bil agent nagovarjal, da naj mu pomaga in mu pravil, kako je treba paziti na te ljudi, pa si je mislil, da ima Hrvat vendar lahko prav. Dasi mu je bilo vse to tako tuje kakor življenje na kitajskem dvoru, mu je bilo Hrvata vendar žal. Rad bi mu bil pomagal, nikakor se pa ni mogel domisliti, kako bi bilo to mogoče. Vsakovrstni junaški, zvijačni načrti bega so mu šli po glavi; spominjal se je na odlomke povesti, v katerih so bili opisavani begi iz strašnih ječ, iz Sibirije, iz obleganih trdnjav, neverjetni, čudoviti, ali. opisani z vsemi podrobnostmi, in iz teh koscev "je skušal sestaviti idejo za Hrvata. Pa ni bilo vse skupaj zanič, kvečjemu da je bilo smešno. Lahko bi si bil belil glavo vso noč, da ni naposled Hrvat sam izrekel zelo enostavne misli, v kateri ni bilo ne heroizma ne romantike.
"Ali vedo tukaj, da odhajaš," je vprašal.
"Seveda vedo. Če ne moreš ti, kako naj bi mogel jaz oditi brez dovoljenja?"
"Odpelješ se z železnico?"
"Na vsak način. Nisem tako pogumen, da bi šel peš na pot v neznani deželi."
Hrvat je premišljal. Grabič ni mogel uganiti, kaj mu je bredlo po glavi, čital mu je pa na obrazu, da se bori. Naposled je izpregovoril:
"Ne vem, ali bi šlo tako, kakor si mislim. Toda zakaj ne bi poizkusil, — to se pravi, če bi mi hotel pomagati."
"Če misliš, da morem, ti pomagam, ne da bi se mi zdelo pametno, ampak ker vidim, da trpiš.'
"Ti imaš nekaj prtljage. Na kolodvor moraš. Če bi napravil tako, da bi ti bila pretežka ..."
Grabič je razumel.
"Pa bi mi jo ti pomagal nositi. To bi bilo nekaj. Toda moje prtljage ni baš preveč. Če bi povezal kamenje vanjo."
"Tega ne bi bilo treba. Vzel bi moje reči za svoje, in kar se nerodno poveže, se nerodno nosi. Le če bi ti dovolili, da ti kdo pomaga."
(Dalje prihodnjič.)
Socialistični nauki morajo to poletje doseči vse naše delavstvo. Zato je potrebno, da prihaja mednje Proletarec. S o drugi ,vaša naloga je, da ga razširite.
UTRINKI.
Cox je nominiran za predsedniškega kandidata demokratične stranke. Doma je iz države Ohio kakor njegov republičanski konkurent Harding. In governor je v tej državi. Nekateri volilei — ne vsi — bi radi vedeli kaj več o možu, ki tekmuje za najvišji urad v deželi. Mnogo jih je, ki jim zadostuje dejstvo, da je nominiran. Drugi so najbolj radovedni glede na njegove osebne in privatne zadeve; kakor jih zanima, kaj da kuhajo zvečer pri sosedovih, tako smatrajo za izredno važno, kako so ljudje, stoječi, v javnem življenju, trgali otroške hlače in kako se fri-zirajo. Poleg njih je pa še nekoliko takih, ki hočejo v politiki poznati političarja, njegove ideje in načela, njegovo delo in njegove zmožnosti, njegovo zanesljivost in eneržijo. Koliko pa je v Zedinjenih Državah, ki poznajo kandidata s te strani? Koliko jih je bilo takih med delegati, ki so glasovali za njegovo nominacijo? In tisti, ki čakajo, da se jim razvozlja ta u-ganka, bodo, kakor kaže, precej dolgo čakali, razun če se zadovolje s tem, kar ve g. Cox povedati o — golfu. To je doslej približno edina reč, o kateri je razložil svoje "ideje". Vsaka občina naj bi vstano-vila javne kurze za igro golf. Po njegovem mnenju je to imeniten sport, zdrav sport, in povrh tega bi njegovo razširejnje povzročilo, da bi se pomnožilo število ljudi, ki bi imeli svoje lastne hiše. Na kakšen način, bi golf privedel do tega rezultata, je Cox povedal, ali priznati moramo, da nam stvar kljub njegovi razlagi ni postala popolnoma jasna. Igra golf — pravi Cox — pospešuje življenje na deželi in to povzroči, da bo več ljudi imelo svoje hiše na deželi. Lepo. Toda razun nagnenja za igro golf je,»kolikor smo doslej vedeli, za lastno hišo treba še nekaj drugega ; pravijo, da ni nič brez denarja, in to ne velja le za hišo, ampak tudi za življenje na deželi .'n za golf, ki baje vodi do lastne hiše. Če bi nam mister •Cox povedal, kako naj masa ljudstva pride do tega denarja, bi nas utegnil še prepričati, da ima golf socialno političen pomen. Ali prav o tem najbolj kočljivem vprašanju nas pušča v temi. Kaj nam torej pomagajo njegovi nazori o golfu?
Če je človek zasledoval konvenciji obeh "velikih" strank, republičanske v Chicagi, in demokratične v San Franciscu, je moral priti, tudi če ni baš veščak v zadevah strankarskega življenja, do spoznanja, da ni ne v eni ne v drugi edinstva in sloge, skupnih načel in enakih osnovnih pojmov. Srditost bojev za nominacijo kandidatov je že dovolj močan dokaz nasprotij, ki vladajo v eni in v drugi stranki. Pri tem pa ne gre le za osebne simpatije in antipatije, katerih se gotovo ne manjka, tudi ne le za svote, s katerimi razpolaga ta in ona frakcija, dasi igra tudi to veliko vlogo, ampak naposled so vmes tudi tebtni politični, socialni, gospodarski in podobni momenti. Ko je bil v San Franciscu nominiran Cox, je na neki strani zadonel klic: Administracija je poražena. In ves čas je bilo slišati besede o vladnih in protivladnih silah. Ali v vsakem teh taborov so bile zopet vsako-
vrstne frakcije, vse kolikor toliko nazadnjaške, ali vendar nekatere več, nekatere manj, tako da bi se včasi kakšna skupina lahko imenovala relativno napredna. Vendar pa jih vidimo v boju skupno nastopati in kadar gredo proti nasprotniku, so vsi domači prepiri in nesporazumi kakor pozabljeni.
Kdaj se bo delavstvo od njih naučilo to enostavno politično modrost? Če se vzamejo razredni interesi v poštev, ne more biti med delavstvom nikdar tako velikih nasprotij, kakor med buržvazijo in med kapitalisti. Vsaj v bistvu je cilj proletarijata enak; odstranitev razrednega gospodstva, organizacija družabne produkcije in distribucije je neizogiben pogoj za osvoboditev delavskega razreda. Večinoma priznavajo to vse raznovrstne socialistične frakcije, in razhajajo se največ gledesna taktična vprašanja. Nasprotja so torej lahko srdita nikakor pa ne morejo biti tako globoka, kakor so med meščanskimi strankami. Pa vendar znajo zadnje solidarno nastopati, delavske organizacije se pa med sabo koljejo, kakor da nimajo vse skupaj nobenega nasprotnika. Zato se po pravici lahko pravi, da pomaga delavstvo samo nasprotnikom največ do njihovih zmag.
Odklanjati avtokracijo se ne pravi odklanjati vsako avtoriteto. Kjer bi bilo na primer uresničeno načelo, izrečeno v ameriški izjavi neodvisnosti, da izvira vsa pravica vlad od soglasja vladanih, bi bila avtoriteta vlade identična z avtoriteto naroda in ljudstvo bi tedaj priznavalo svojo lastno avtoriteto, z drugimi besedami: Ubogalo bi samo sebe. Tako avtoriteto hoče socializem; ali ker je še ni, jo je treba še le ustvariti.
Bryan, velikan po imenu demokratične stranke, od nekaterih političnih razkričevalcev dolgo označevan za vsemogočnega poveljnika stranke, je bil doslej znan po vsej deželi kot glasnik suše, od katere naj bi bili po njegovih nazorih ali vsaj po njegovih besdah odvisni vsi problemi tega sveta. Alkohol je zlo; o tem se pametni ljudje ne prepirajo. Le da je tudi tukaj vpoštevati neko relativnost. Mnogo je strupov, ki se rabijo v malih dajatvah kot zdravila in ne bi mogla medicina izhajati brez njih. Tako je tudi z alkoholom; v gotovih slučajih je medicina. Ali s tem se seveda ne more opravičiti pijančevanje. Na drugi strani se pa tudi fanatična propaganda gospoda Bryana ne more opravičiti s škodljivostjo žganja. Dogma, da prihaja socialna beda od alkohola, da povzroča alkohol vojne, da je alkohol kriv slabe politike, draginje, razporok, slabih čevljev, slabih železnic, slabega perila, skratka vsega gorja na tem svetu, je dogma slaboumnosti. Vendar pa se je Bryan proslavil z njo in Amerika se je že privadila temu pridigarstvu. Toda sedaj ne zadostuje Bryanu ta slava in nastopil je drugo pot, na kateri se utegne bolj nesmrtno blamirati. Mož se je začel zaletavati v znanost in vleče zlasti Darwina s spomenika. Darwini-zem bi se moral pregnati iz šol in z vseučilišč. Brynfl noče biti v sorodu z opicami; naj doprinaša znanost kakršne koli dokaze, Bryan se zanje ne zmeni. Zanj se je moral Bog na vsak način posebej potruditi in
ga ustvariti kot gotovega človeka . . . Če človek kakšne reči ne ve, pa molči o njej, mu ni nič zameriti.
• Nihče ni vsegaveden in ne more biti. Seveda je baš to, kar se navadno ¿menuje Darwinova teorija, predmet, o katerem se dandanes od vsakega izobraženca lahko pričakuje, da ga vsaj v glavnih potezah pozna. Ali če ne ve Bryan nič o stvari, pa se jo vendar upa obsojati in misli, da zadostuje za to nekoliko trapastih fraz, je lahko uganiti, kako "globok" mora biti mož v politiki, za katero se zdi sploh nekaterim ljudem vsako znanje nepotrebno. In to je "voditelj" . . .
Ali je mogoče, da se svet še ni podrl? Saj se gode take nezaslišane reči, da mora človek, ki prisega na glasoviti "red in mir", priti ob pamet in nebeški oče bi moral na vsak način poslati nov "vesoljni potop". Hujše ni moglo biti niti v Noetovih časih. V Avstriji ima na primer žandarmerij^ svojo strokovno organizacijo. V deželah, ki se še niso izneverile posvečenim tradicijam svojih praočetov, je že strah in trepet, če se hočejo organizirati delavci v kakšnem privatnem podjetju in s tem "izpodkopati avtoriteto svojih gospodarjev". Tu pa čitamo, da se organizirajo žandarji, ki smo jih včasi, ko smo bili še avstrijski podaniki, poznali kot sužensko vdane oprode vsake avtokracije. Svet se suče, čudno sučej in če pojde še nekaj časa tako dalje, ne preostane ljudem starega kopita, ki so verjeli v nepremičnost vsega obstoječega, nič drugega, kakor da povežejo svoje cule in se izselijo na Marta — če ni tam še "hujše". Ker je Mars precej starejši od zemlje, je že mogoče, da je tam za naše takojebilovčdnovce še manj upanja.
Za senatorja Johrtsona iz Californije se je delala v nominacijski kampanji rep. stranke velikanska reklama, v kateri se ga je slikalo kot največjega demokrata in velikega sovražnika privatnih interesov. Konvencija finančnih trabantov repub. stranke ga ni nominirala in Johnson bi moral izstopiti iz stranke in se pridružiti agitaciji za ustanovitev "tretje" stranke. Ampak Johnson je lojalen senator republikanske stranke in je pred kratkim izjavil, da bo svoje moči posvetil agitaciji za izvolitev republikanskega kandidata Hardinga. S tem je doživelo Hearstovo časopisje veliko blamažo, ker je javnosti pripovedovalo, da se ne bo Johnson nikdar udinjal za interese ameriških finančnikov. Socialisti, ki poznamo meščanske politikarje, seveda nismo izne-nadeni. Johnsonova izjava pa je poparila mnogo tisoč Ameriačanov, ki so mislili, da je Johnson res značaj in borec za demokratične principe ter smrten sovražnik kapitalističnih interesov.
Pri jesenskih predsedniških volitvah bomo imeli same delavske kandidate. Demokratična stranka je nominirala za svojega kandidata ohijskega governer-ja Coxa in dobil se je visok uradnik premogarske organizacije United Mine Workers, ki je izjavil, da bo z vsemi močmi podpiral kandidata demokratske stranke, ker je ta kandidat prijatelj delavskega razreda. Ni še tako dolgo tega, ko so si premogarji s strajkom hoteli izboljšati svoje stanje ,toda stranka,
h kateri pripada governor Cox, je zatrla premogarski štrajk in voditelje štrajka poslala v ječe. Delavsko stranko čaka hvaležna naloga, da najprvo dobi pod svoje jurisdikcijo uprave velikih unij in pa A. P. of L. Kadar doseže to, ji ne bo težko okupirati kongres in Belo hišo.
Junaška poljska armada prodira po vseh potih, ki se oddaljujejo od Rusije. Vse priznanje zmožnim poveljnikom!
Petdeset miljonov dolarjev posojila so dali ameriški Poljaki poljski vladi. Ta denar pa je sedaj še v rokah poljskih princev, ki so poljski diplomatični zastopniki v Združenih Državah. Ako pride na krmilo poljske države sedaj tem princem nepriljubljena vlada, bodo nabrani denar pridržali po vzgledu ruskih diplomatov iz časov predboljševiških vlad.
Ako čitaš Proletarca, pa poznaš, da je dober list in te zanima, tedaj ga pokaži še tovarišu in mu ga priporoči, da bo tudi on to izvedel ,kar izveš ti in se naučil, česar se učiš ti. To bo duševni dobiček zate in zanj.
Socialist ni tisti, ki se trka na prsa in kliče: Jaz sem rdeč!
Socialist mora biti organiziran član socialistične organizacije in se udeleževati njenih bojev. Socialist mora biti agitator med svojimi tovariši, da pomaga povečati armado, ki se bojuje za njegove cilje. Kdor to izpolnuje, sme reči, da je socialist.
Voznina na čikaških uličnih železnicah se je podražila od 6 na 8 centov. Telefonske cene so šle kvi-ško. In tako gre stvar naprej z vsemi predmeti. Med tem pa čitamo dan za dnem, kako se ustanavljajo organizacije, odbori itd., z namenom, da se bore proti H. C. L." (visokim cenam potrebščin). Konvencije meščanskih strank vpletajo v svoje programe .kupe bombastičnih fraz proti profitarstvu in obljubljajo znižanje cen življenskim potrebščinam, če bo prizadeta stranka prišla na krmilo pri jesenskih volitvah. Sem in tja se tudi obtoži kalkega kramarja vsled čezmernega profitarstva in dobi se tudi sodnik, ki tako malo ribico v jezeru rirofitarstva obsodi. Medtem pa se množe statistična poročila, kako razne korpo-racije^in posamezniki delajo s svojimi obrati in trgovinami sto in sto procentne dobičke. Nad ljudstvom se vrši neodpusten rop — po krivdi ljudstva. V jeseni bo zopet volilo demokrate in republikance, ker oboji imajo v svojih platformah odstavke, ki obsojajo draginjo in obljubljajo, da bodo znižali cene življenskim potrebščinam. Volilci pa niso dovolj pametni, da bi že sedaj pozvali ti dve stranki na izpolnitev te obljube; če morejo svoje obljube izvesti po volitvah, zakaj bi jih ne mogli takoj, ker sta sedaj tudi na krmilu države.
Odlašati na jutri, kar je danes mogoče in koristno, je napaka, in včasi velika. Hoteti za vsako ceno danes, kar bo še le jutri mogoče, je enaka napaka.
Glasovi iz našega gibanja.
IZ NAŠEGA GIBANJA.
Aliquippa, Pa.: — Dne 17. julija bomo tu obhajali dvoletnico obstanka kluba št. 211, JSZ. Več so-drugov namerava odpotovati v Slovenijo, pa bomo imeli ob tej priliki tudi poslovilni večer. Spominjali se bomo dela in bojev v zadnjih par letih, ki smo ga vodili pod okriljem našega socialističnega kluba, ob enem pa se bomo pripravili, da naše gibanje v tem okrožju še bolj poživimo.' Naša naselbina je zelo majhna, šteje le kakih 16 družin, pa ima naš klub vzlic malemu številu Slovencev v Aliquippi in okolici šestnajst aktivnih članov in tri članice. To je vsekakor znamenje, da smo tudi politično dobro organizirani.
Ker pa je tu še vedno polje za pridobivanje ndvih članov, apeliram na sodruge, da jih pridobe za naš socialistični klub, k^jti le v organizaciji, bodo bodo dobili pojem o-Socializmu in se usposobili za boj za interese proletarijata. Pripeljite vaše prijatelje na slavnost dvoletnice našega kluba, da se z nami od bližje seznanijo in jih tako pridobimo v naše vrste.
i
Delavstvo je baš v teh časih silno izkoriščano. Profitarstvo brez primere v moderni zgodovini cvete na vseh koncih in krajih. Ta sistem podpirajo vsi kapitalistični in nazadnjaški elementi, med njimi tudi naši klerikalci. Koliko je še slovenskih delavcev, ki mrze socialistične agitatorje in jih ovirajo pri njihovem delu, med tem, ko pomagajo na vse načine klerikalnim pijavkam in zasljepljealcem. Skrbeti moramo, da to delavstvo spozna svojo zmoto, da sprevidi, kdo so njegovi resnični prijatelji in kdo so njegovi sovražniki. Težko je delo naših agitatorjev ravno raditega ,ker se morajo boriti ž nevedno, od klerikalne vzgoje zastrupljeno maso. Vsakdo, ki nabira denar za kake kapitalistične; klerikalne namene, ima oporo in uspeh med to maso nevednih ljudi. Mnogo težje stališče imajo tisti naši ljudje, ki nabirajo prispevke za našo propagando, naročnike za naše liste in članstvo za naše organizacije. Sodrugi, , bodimo vsi agitatorji!
Več se bomo pogovorili na naše slavnosti dne 17. julija. Ob tej priliki bo govoril med drugim tudi sodrug Bartol Yerant, ki bo navzočim podal lliko o delu naše organizacije.
Na svidenje 17. julija zvečer!
Jakob Kotar, tajnik.
Iz La Salla, 111., poroča sodrug Vencel Obid, da so sodrugi na delu za reorganiziran je socialističnega kluba. Prva seja se vrši 15. julija, na kateri se bo izvolil nov odbor in ukrenilo vse potrebno za delo, ki spada socialistični organizaciji.
V Oakmontu, Pa., je prevzel zastopništvo Pro-letarea John Ban.
Zastopnik Tony Semec iz Meadowlands, Pa., je poslal šest naročnin in svoto listu v podporo, ki so jo prispevali pristiši socialistične misli.
Kdor želi prevzeti zastopništvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, naj piše upravništvu za potrebne listine in informacije. Delujmo vsi na to, da se razširi slovensko ^socialistično glasilo med naše delavstvo. Čas za agitacijo je ravno sedaj zelo ugoden. Seveda ni agitacija za socialistični list nobena zabava, pač pa zelo nehvaležno delo. Ampak agitacija za širjenje našega tiska je potrebna in tega se zavedajo vsi borci socialistične misli. Naprej za naš tisk!
PROSIMO POJASNILA.
Po ovinkih smo dobili v roke letak z napisom "Prošnja za prostovoljne prispevke delavskega Doma na Jesenicah v Domovini." Letak, kateremu je dodana nabiralna pola ima sledeče podpise: Frank Lipar, tajnik, Trommald, Minn., Louis Pucelj, predsednik, Jos. Laurich in Jos. Slak, odbornika.
Ker ni v prošnji nobenega pojasnila, kdo je do-tične pooblastil zbirati ta fond, si štejemo v dolžnost vprašati podpisance, naj objavijo originalno pismo, če ga imajo, od organizacije jeseniških kovinarjev, v katerem se sigurno nahajajo podpisi uradnikov do-tične organizacije, katerih na razposlani prošnji ni. Taka površnost je pri takih akcijah nedopustljiva. V interesu podpisancev in v interesu javnosti je, da to prizadeti v enem ali drugem listu store.
Tajništvo J. S. Z.
KOLEDAR 1921.
Za prihodnje leto bomo zopet izdali Ameriški družinski koledar. Naši koledarji so se slovenski publiki v Ameriki zelo priljubili in najdejo vsako leto več odjemalcev. Ako želi kak socialistični klub, pevski ali dramatični zbor, imeti v koledarju svojo sliko, naj nam jo pošlje. Čas za pošiljanje traja do 15. septembra. Stroške za1 klišej plača prizadeta organizacija.
Na tiste zastopnike ,ki bi bili pripravljeni nabirati oglase za koledar, apeliramo, naj pišejo upravništvu za potrebna pojasnila in listine. Oglasi so potrebni, da se nam pomaga z njimi plačati vsaj nekoliko stroškov z izdajo koledarja, ki bodo vsled draginje papirja letos zelo visoki.
LISTTJ V PODPORO.
John Trempetič, Cleveland, O...............$ .25
Frank Smerdu, Moline, 111................. 1.80
Detroit, Mich, pošiljatelj L. Urbancich, prispe-vatelji:
N. Sestanovich, $1; Matt Cufar, 50c; Peter
Rula 50e; D. Brkjacich, 50c, skupaj..... 2.50
Klub št. 218, Luzerne, Pa..................50
Frank Novak, Livingston, 111................50
Jakob Kotar, Aliquippa, Pa.................50
John Rogel, La Salle, 111."..................50
Jos. Knaus, Limestone, Mich...............50
Meadowlands, Pa., pošiljatelj Tony Semec, pri-spevatelji: Soc. Klub št. 182, JSZ., $5; Tony Semec, $1.75; Tony Premrov, 50c; Petre Dolenc, 50c; John Križaj, 25c; Matevž Premrov, 25c; Tony Martinčič, 25c; Leonard Lenasi, 15c; Nikolaj Krašna, 15c,
skupaj.....'........................ 8.80
F. Istenic, Cleveland, 0.....................10
U. Korenchan, Cleveland, 0.................25
Kenosha, Wis., pošiljatelj F. Žerovec, prispe-vatelji: Joe Susteršič, 50c; John Presterl, 50c; Frank Yurca, 50c; Frank'Zerovec,
50c, skupaj......................'.... 2.00
R. Čuk, Detroit, Mich......................25
Skupaj...........................$18.85
"POZIV V ŠOLO".
G. Kar H. Poglodich je nam poslal dolg spis z naslovom "Poziv v šolo", ki pa ga radi pomanka-nja prostora ne moremo priobčiti. V spisu se vabi slovensko mladino, naj se vpiše za šolanje v^ University of Dubuque, Dubuque, Iowa. Ako kdo želi glede tega učilišča kake informacije, naj piše na naslov: Kari H. Poglodich, University of Dubuque, Dubuque, Iowa.
"Socialno vprašanje je internacionalno in dosledno mora biti boj za njegovo rešitev internacionalen. Dokončati se more le kot boj med kapitalističnim in delavskim razredom, ker mu daje v vsakem narodu bistveno enaik značaj. Razredni interesi so povsod enaki, ter morajo priti le z mednarodno solidarnostjo do polne veljave. Končni cilj delavskega razrednega boja — ustanovitev socialistične družbe — se more doseči le na n"a mednarodni podlagi, ker je posamezenfsocialističen otok v kapitalističnem oceanu nemogoč.
Jugoslovanska socialistična zveza stoji zatorej na mednarodni podlagi in si šteje za nalogo delati po najboljših močeh za dosego mednarodne solidarnosti proletariata, seveda na temelju socializma i^r* s socialističnim ciljem. Naglašati pa mora, da se ne sme mednarodnosti zamenjavati z 'breznarodnost-jo ali z utopičnim kosmopolitizmom, predstavljajo-čim "en sam narod na svetu." Mednarodnost je to, kar izreka beseda sama : Združitev narodov. Mednarodnost ne zanikava narodov, temveč jih obse^ff / v večji skupnosti, vsled česar jih mora priznavati." — Odlomek izjave J. S. Z.
Čemu vedho poVdarjati geslo "ljudstvo naj vlada". Kdo je sploh kriv, ako ne ljudstvo samo, da imamo v današnji družbi vlado priviligiranih slojev nad širokimi masami ljudstva. Kadar ibo to ljudstvo zrelo za vlado nad samim seboj, jo bo imelo. Kapitalizem bi bil brez moči, ako bi ga ne podpirale mase nezavednega ljudstva in zato je namen socialistične propagande pridobiti te mase za tio-cializem. Šele kadar dobimo večino te mase na našo stran, bo zmagalo načelo "ljudstvo naj vlada!"
		
Slov. delavska		podporna zveza
Ustanovljena dne 26. avgusta j 1908.		Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Penn.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: IVAN PBOSTOB, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZOBKO, B. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa.
Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCM, 634 Main St., John-
stown, Pa.
2.	Pom. taj. ANDREJ VIDBIOH, B. F. D. box 4, Johnstown,
Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Olair Ave., Cleveland, O.
Pom. Blagajnik: ANTON HOÖEVAB, B. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, O.
NADZORNI ODBOB:
Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA BIRK, 6006 St. Clair Ave., Cleve-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GBOSELJ, 886 137th St., Cleveland, O.
POBOTNI ODBOB; Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 135, West Mineral, Kans.
1.	porotnik: BRANC TEROPČIČ, R. 1, Bonanza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, 111.
VBHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GBAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa.
UBADNO GLASILO: PBOLETABEO. 3639 W. 26th St., Chicago, HI. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovljajo: Blas Novak, Union National Bank in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom* naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnj« popravi.
Imena in naslovi uradnikov društev S. D. P. Z.
za leto 1920.
Boritelj, štev. 1, Conemaugh, Pa.
Predsednik: Fr. Dremelj, 463 Chestnut St.; tajnik: BI. Brezov-šek, box 302; blagajnik: Martin Jager, box 302. Vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Alojzija.
"Pomočnik**, št. 2, Johnstown, Pa.
Predsednik: John Zupan, 417 Woodland Ave.; tajnik: Joseph 'Budna,.420 Ohio St.; blagajnik: Michael Cene, R. 7, box 11. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Deiavskega Doma.
"Zaveznik**, št. 3, Franklin Conemaugh, Pa.
Predsednik: Mike Vadnjal, Park Hill, Pa.: tajnik in blagajnik: * Louis Krašna, box 218, Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", št. 4, Lloydell, Pa.
Predsednik: Jožef Meden, box 41; tajnik: George Jakopin, box 76; blagajnik; Frank Kotar, box 76. Vsi v Lloydell, Pa. Seja vsako 1. nedeljo.
Nova Doba, št. S, Ralphton, Pa.
Predsednik: John Divjak, box 56; tajnik: Paul Les, box 87; blagajnik: Martin Korošec, box 256. Vsi v Ralphton, Pa. -— Seja vsako prvo nedeljo.
"Zvesti Bratje", št. 6, Garrett, Pa.
Predsednik: Anton Istenič; tajnik in blagajnik: John Kralj, box 227. Vsi v Garrett, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Jedinost", št. 7, Claridge, Pa.
Predsednik: Matija Regina; tajnik Mihael Baloh, P. O. box 212: blagajnik: John Zagorec, box 824. Vsi v Claridge, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem Domu.
"Planinski Raj", št. 8, Dawson, N. Méx.	.
Predsednik: Frank Košir; tajnik in blagajnik: John Krivic., Vsi box 902, Dawson, N. Méx. — Seja vsako 3. nedeljo.
"Zavedni Štajerc", št. 9, Johnstown, Pa.
Predsednik: Karol Cerjak; tajnik: Stefan Debeljak, R. F. D. 7, box 65; blagajnik: James Lorenzo, R. F. D. 7, box 66. Vsi v Johnstown, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa.
"Jasna Poljana", št. 10, Brownfield, Pa.
Predsednik: Jos. Picelj; tajnik: Anton Steržaj, b. 454, Union-town. Pa.; blagajnik: John Rukše. br. 443, Uniontown, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v Brauwick Hotel, Uniontown, Pa.
"Zarja Svobode", št. 11, Dunlo, Pa.
Predsed.: Andrej Milavec. box 1; tajnik: Frank Kavcic, b. 165; blagajnik: John Zakrajšek, box 243. Vsi v Dunlo. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Izobraževalnega društva Vihar.
"Danica", št. 12, Heilwood, Pa.
Predsednik: Frank Korelc, box 74; tajnik: Joseph Tomaim, box 35; blagajnik: Frank Korelc, box 74. Vsi v Heilwood, Pa. — Seja vsako 2. ned. v mes. v prost. Jos. Tomažina.
"Večernica", št. 13, Baggaley, Pa.
Predsednik: Joseph Skoda; tajnik: Jacob Poväe, box 12, Pleasant Unity, Pa.; blagajnik:: Joseph Zabkar, R. F. D. 1, b 82-a, Latrobe, Pa. Seja vsako drugo nedeljo ob 2. popol. v Slov. Hrv. N. Domu, Hostetter, Pa.
"Složni Bratje", št. 14, Orient, Pa.
Predsednik: Paul Dunkovac; tajnik: Ivan Erjavec, box 52. Orient, Pa.; blagajnik: Anton Kovačič, box 164, Orient, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v Republic, Pa.
"Slovan", št. 15, Sopris, Colo.
Predsednik: Anton Marinčič; tajnik in blagajnik: Silvester Berantin. Vsi box 192, Sopris, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v prostorih sobrata Ivan Koncilja v Piedmont, Colo.
"Bratstvo", št. 16, Buxton, Iowa.
Predsednik: Frank Krištof, box 24; tajnik: Ferdinand Kočevar; blagajnik: Felix Raspotnik. Vsi R. 1, EddyviUe, Iowa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostoru sobrata Felix Raspotnika.
"Zora", št. 17, Akron, Mich.
Predsednik: Gasper Volk; tajnik: Anton Maurich, box 102; blagajnik: J. J. Sturm, box 102. Vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Združeni Bratje", št. 18, Braddock, Pa.
Predsednik: Jernej Zagorc; tajnik: John Rednak, 1108 Wood Way; blagajnik: Frank Saje, 609 N. Main St. Vsi v Braddock,
pa. _ seja vsako prvo nedeljo v litvinski dvorni, 818 Washington
Avenue.
"Nada", št. 20, Huntington, Arkansas.
Predsednik: John Morse; tajnik: Frank Herman, box 237; blagajnik: Matija Podobnik, box 36. Vsi v Huntington, Arkansas.— Seja vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani.
"Sokol", št. 21, West Mineral, Kansas.
Predsednik: Vine. Zalokar; tajnik in blagajnik: Louis Zupančič, L box 138. Vsi v Mineral, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Pete Russellnovi dvorani v E. Mineral, Kans.
"Od boja do zmage", št. 22, La Salle, III.
Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Frank Gergovič, 835 Crosat St.. La Salle, 111.; blagajnik: Joe Brezovar, pl28 — 8th St., Peru,
HI. _ Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v blov.
Nar. Domu.
"Slovenski Bratje", št. 23, Coketon, W. Va.
Predsednik: Louis Bartolj, box 481; tajnik: Fr. Kocian, box 272; blagajnik: Jos. Modik. box 617. Vsi v Thomas, W. Va. — Seja vsako 1. ned. v mes. v Comp, dvorani.
"Ilirija", št. 24, Iselin, Pa.
Predsednik: Ivan Šuštar, box 52; tajnik: Math. Zadravec, box 211; blagajnik: Michael Lončar, box 257. Vsi v Iselin, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobr. I. Rogelj.
"Delavec", št. 2S, Rock Spriags, Wyo.
Predsednik: Joe Porenta; tajnik: Mat. Leskovec,. box 647; blagajnik: Mathew Ferlič, 211 Sherman St. Vsi v Rock Springs, Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
"Smarnica", štev. 28, Export, Pa.
Predsednik: John Kmetich; tajnik: Math Torkar, b. 417; blagajnik: Anton Martinšek, b. 125. Vsi v Export, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v Red Eagle dvorani.
"Miroljub", štev. 27, Diamondville, Wyo.
Predsednik: John Kočevar, b. 71; tajnik: Vincenc Lumpert, b. 62; blagajnik: Math Brunskule, b. 85. Vsi v Diamondville, Wyo. — Seja vsako prvo nedeljo v Slovenskem domu v Diamondville, Wyo.
"Jutranja Zarja", štev. 29, Meadow Lands, Pa.
Predsednik: Anton Premro; tajnik: Andrej Posega, box 575', blagajnik: Anton Ažman, b. 60. Vsi v Meadow Lands, Pa. —' Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Izobraž. Domu.
"Trpin", štev. 30, Breezy Hill, Kans.
Predsednik: J. Homec, box 160; tajnik: Martin Južnik, box 63; blagajnik: Josip Žibert, box 115. Vsi R. F. D. 2. Mulberry, Kansas.
_ Seja vsako tretjo nedeljo dop. v A. Kurentovi dvorani, Breezy
Hill.
"Dani se", štev. 31, Roslyn, Wash.
Predsednik: Luka Notar; tajnik in blagajnik: Anton Adamich, b. 16. Vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2. uri pop. pri bratu, A. Adamich.
"Zeleni vrt", štev. 32, Palisades, Colo.
Predsednik: Anton Kladok; tajnik: Matija Debelak, b. 623; blagajnik :. Jernej Benedik, box 674. Vs v Palisades, Colo. — Seja vsaok tretjo nedeljo v mesecu v prostorih Jakob TVojar.
"Slovenska Zastava", štev. 33, Jenny Und, Arkansas.
Predsednik: Louis Grilc, box 86; tajnik: Frank Grilc, b. 106; blagajnik: Frank Kline, box 117. Vsi v Jenny Lind, Ark. —- Seja prvo nedeljo ob 10. uri dop. v društ. dvorani.
"Edinost", štev. 34, Yukon, Pa.
Predsednik: Anton Kaferle, box 195; tajnik: John Maren, b. 193; blagajnik: Frank Medved, b. 40. Vsi v Yukon, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob 10. uri dopol. v Yukon Society Hall, št 1.
"Planinski Raj", štev. 35, Lorain, Ohio.
Predsednik: Jos. Uršič ; tajnik: Jacob Hlepčar, 1649 E. 31st St.; blagajnik: Ivan Primožič, 1712 E. 31st St. Vsi v Lorain, Ohio.— Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta, 1700 Globe Ave.
"Združitelj", štev. 36, South Fork, Pa.
Predsednik: Jakob Govekar, box 566; tajnik: Jacob Rupert, 112 Maple St.; blagajnik: Mirko Grgurich, b. 495. Vsi v So. Fork, Pa. — Seja v h a k (L tretjo nedeljo v dvorani Slov. Izobr. Doma.
"Ljubljana", štev. 37, Barberton, O.
Predsednik: Frank Škraba, 520 Van St.; tajnik: Andrew Repar, 1109 N. 4th St.; blagajnik: John Zupec, 164 Huston St. Vsi v Bar-berton, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri popol. na 1109 N. 4th St.
"Dobri Bratje", štev. 38, Bridgeport, Ohio.
Predsednik: Viktor Salar, RFD. 2. b. 26; tajnik: Martin Kos, RFD. 2, box F; blagajnik: Franc Vočko, box 462. Vsi v Bridgeport, Ohio. Seja vsako prvo nedeljo ob 8. uri dopoldne v društveni dvorani, Baydsville, Ohio.
"Prva Zvezda", štev. 39, Darragh, Pa.
Predsednik : Ivan Ružich, Darragh, Pa. ; tajnik : Ivan Babor, box 116, Darragh, Pa.; blagajnik: Ignac Založnik, L. Box 8, Arona, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold.
"Orel", štev. 40. West Newton, Pa.
Predsednik: Andrej Povirk, box 27; tajnik: Andrej Ogrin, RFD. 2, b. 131-b; blagajnik: Jožef Zorko, RFD. 2, box 113. Vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za prihodnji mesec ^v Slov. Domu v Collinsburg.
"Slovenski Bratje", štev. 41, Cleveland, O.
Predsednik: John Požar; tajnik: Leopold Kiglevič, 3633 E. 82. St.; blagajnik: Frank Kokotec, 8103 Marble ave. Vsi v Cleveland, O. —- Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
"Mladi Slovenec", štev. 42, Oglesby, IU.
Predsednik: Frank Hladnik; tajnik: Hubert Dular, box 297; blagajnik: Joe Legan, b. 11. Vsi v Oglesby, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Mihael Preskar.
"Sava", štev. 43, Portage, Pa.
Predsednik: Karol Mejak; tajnik: Frank Zaman, R. D. 1, b. 83; blagajnik: Jos. Eozich, R. D. 1, b. 5. Vsi v Portage, Pa. — Seja vsako 2. ned. v mes. v dr. dvorani Martindale.
"Prešeren", štev. 44, Cliff Mine, Pa.
Predsednik: Alojzij Vidmar, box 57; tajnik: Frank Pivk, box 16; blagajnik: Ferdinand Pregel, box 17; Vsi v Cliff Mine, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Narodni dvorani
"Mirni Dom", štev. 45, Johnstown, Pa.
Predsednik: Ignatz Pečjak: tajnik: Joseph Intihar, 404 Eight ave.; blagajnik: Jos. Rovan, 103 Birch Ave. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Zveza", štev. 46, Alix, Arkansas.
Predsednik: John Kranjc, RFD. b. 110; tajnik: Mat. Znidarsic, RFD., box 79; blagajnik: Jurij Kokal, RFD., box 75. Vsi v Altus, Ark. —■ Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenski Bratje", štev. 47, Avella, Pa.
Predsednik: Martin Obed, b. 167; tajnik: Mary Obed, b. 167; box 167; blagajnik: John Vidmar, b. 75. Vsi v Avella, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenski Mladeniči", štev. 48, Aurora, 111.
Predsednik: Frank Stepanič; tajnik: Anton Sustaršič, R. D. 1, b. J18; blagajnik: Jernej B. Verbič, 635 Aurora Ave. Vsi v Aurora, 111. — Seja vsako drugo sredo v mes. v Fox River Social Klub.
"Proletarec", štev. 50, Franklin, Kans.
Predsednik: Anton Seljak, box 56; tajnik: Gasper Leskovitz, box 289; blagajnik: Frank Leskovitz, box 44. Vsi v Franklin, Kans. Seja vsako prvo nedeljo v John Krenker dvoranL
"Delavec", štev. 51, Cleveland, O.
Predsednik: Frank Budič, 1163 E. 58 St.; tajnik Ivan Zaletel, 1009 E. 66. St.; blagajnik: John Prostor 6120 St. Clair Ave. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. Nar. Domu St. Clair ave. m	"Ljubljanski Grad", štev. 52, DeKalb, III.
Predsednik: Pavel Košir, 1403 State St.; tajnik: Franc Keržič, 1317 Market St.; blagajnik: Franc Prebil, 1142 Market St. Vsi v DeKalb, III. — Seja vsako drugo nedeljo pri sobratu Fr Keržič. "Slovenski bratje", štev. 53, Fairpoint, Ohio.
Predsednik: M. Simwiw, box 105; tajnik: Anton Zagorc, b. 251; blagajnik: Franc Koss, box 105. Vsi v Fairpoint, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu J. Lekšan.
"Vrh Planin", štev. 55, Crabtree, Pa.
Predsednik: Martin Jereb, box 92; tajnik in blagajnik: Andrej Jereb, box 92. Vsi v Crabtree Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Andr. Jereb. ,
"Združeni Slovani", št. 56, Pittsburgh, Pa.
Predsednik : Anton Dekleva; tajnik: Joseph Dekleva, 5438 Dresden Alley; blagajnik: Vincent Arh, 1 Rickenbach St, N. S. Vsi v Pittsburgh, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v K. S. D. v Pittsburgh, Pa.
"Caven", štev. 57, Wooster, Ohio.
Predsednik: Martin Čermel; tajnik Ciril Stibil; blagajnik: Frank čeijpelj. Vsi box 289, Wooster, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina Čermelja.
"Rudar", štev. 58,Canmore, Alta, Canada.
Predsednik: Tom Gembala; tajnik in blagajnik: Anton Polutnik, box 186, Canmore, Alta, Canada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Anton Polutnik ob 2. uri popldne.
"Slovenski Fantje", štev. 59, Maynard, Ohio.
Predsednik: Jos. Bajda, b. 56: tajnik: Max J er chin, box 264; blagajnik: Joseph Bajda, b. 55. Vsi v Maynard, O. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. J. Hrabaka.
"Slovenski Tabor", štev. 60, Moon Run, Pa.
Predsednik: Mihael Jerala, b. 217; tajnik: Frank Mochnik, b. 133; blagajnik: Frank Avbelj, b. 135. Vsi v Moon Run, Pa, — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob . uri popol. v društveni dvorani.
"Napredni Slovenci", štev. 61, Gary, Ind. . .
Predsednik: Joseph Balkovatz; tajnik: John Slane, 1106 Jeffer. son St.; blagajnik: Sam Bunjevac, 1105 Jefferson St. Vsi v Gary, Ind. — Seja vsako 2. nedeljo v prostorih sobrata Ignac Prosenik, i 1113 Jefferson St.
Žensko društvo "Sokol", štev. 62, Cleveland, Ohio.
Predsednica: Anne Erbežnik; tajnica: Frančišča Trbežnik 6616 I Bonna Ave.; blagajnica: Frnčiška Lauše. 6121 St. Clair Ave. Vse I v Cleveland, O. — Seja vsaki prvi pondeljek v mesecu v Slov. L Narodnem Domu.
"Adamič in Lunder", štev. 63, Hackett, Pa.
Predsednik: Anton Zrinšek; tajnik Anton Zrinšek, box 98; [ blagajnik: Frank Mejak, box 46. Vsi v Finleyville,. Pa. — Seja I- vsako prvo nedeljo.
"Bratoljub", štev. 64, Milwaukee, Wis.
Predsednik: Ivan Sem, 542 So. Pierce St.; tajnik: Frank Maruh, I 299—3rd Ave.; blagajnik: Vincenc Ritonia, 299—3. Ave. — Vsi 1 v Milwaukee, Wis. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Jos. I Waltee, 479 National Ave.
"Bodočnost", štev. 65, Staunton, 111.
Preds.: Anton Buchar; tajnik: Anton Cop, box 216; blagajnik: L Frank Paulich, b. 313. Vsi v Staunton, 111. Seja vsako 2. ne-P deljo v mes.
"Franz Shuhmeier", štev. 66, Yale, Kana.
Predsednik: Jožef Kotnik; tajnik: John Jančič, R. R. 6; blagajnik Martin Kožuh, R R 8. Vsi v Pittsburg, Kans.—Seja vsako 2. I nedeljo v mesecu ob 2. popol. v John Dollar-jevi dvorani.
"Narodna Sloga", štev 67, Seminole, Pa.
Predsednik: Nikolaj Zvonarig, box 63, Distant, Pa.; tajnik: Mike Buretich, b. 66, Seminole, Pa.; blagajnik: Anton Jankel, box 56, Seminole, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo pri Emil Ganotzi.
"Združeni Balkan", štev. 68, Clinton, Ind.
Predsednik: Jos. Vidmar, L. b. 441; tajnik: Ignac Musar, box , 441; blagajnik: Frank Bregar, L. b. 737. — Vsi v Clinton, Ind. Seja vsako 4. ned. v mes. pri Mr. Charles Moskovich, N. 7th St. ob 9 dopoldne.
"Orel", štev. 69, Madrid, Ia.
Predsednik: Frank Omerzu, R. 2, b. 32A; tajnik in blagajnik: Anton Aušič, R 2, box 38. Vsi v Madrid, Ia. — Seja vsako prvo I nedeljo v mesecu v dvorani Schneider.
"Zvesti bratje", štev. 70, New Derry, Pa.
Predsednik: Jožef Pavlič; tajnik: Jakob Pinoza, box 76; blagajnik: John Prah, b. 41. Vsi v New Derry, Pa. — Seja vsako \ prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v prostorih sobrata Jakob Pinoza t New Derry.
"Delavec naprej", štev. 71, Bessemer, Pa.
Predsednik: Joseph Jereb; tajnik: Daniel Perman, b. 291; blagajnik: Anton Katič, b. 86. Vsi v Bessemer, Pa. — Seja vsako prvo j nedeljo v prostorih sobrata Martin Mozi v Bessemer, Pa.
"Kosciusko", štev. 72, Bankhead, Alta, Canada.
Predsednik: John Janota; tajnik: Frank Dzierwa, b. 687; blagajnik: Peter Kubany, box 40. Vsi v Bankhead, Alta, Canada. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Pod Triglavom", štev. 73, Smithfield, Pa,
Predsednik: John Nečemer; tajnik: Frank Klemene, R. D. 2, b. 129; blagajnik: John Eržen, R R. 2, b. 128. — Vsi v Smithfield, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih Fr. Klemene h. št. 86.
"Kranjski prijatelj", štev. 74, Falls Creek, Pa.
Predsednik: Louis Slak, box 201; tajnik: TvOuis Slak, box 201; blagajnik: Sophia Urbanč, box 563. — Vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popol. v prostorih sobrata Alojzij Urbanč, 36 Tenery Road.
"Naprej do Zmage", štev. 75, Wyano, Pa.
Predsednik: John Renko, tajnik _<)b.n Renko, b. 432; blag: Frank Ravnikar, b. 233. Vsi v Wyano, Pa. —	"iako prvo nedeljo
ob 9. uri zjutraj v družbeni hiši štev. 96.
"Slovenska Cvetlica", štev. 76, Adamsburg, Pa.
Predsednik: John Jakič; tajnik: Frank Menart, box 136; blagajnik: John Grum, box 21. Vsi v Adamsburg, Pa. Seja vsako 2. ' nedeljo v mesecu.
"Severni Premogar", štev. 77, Superior, Wyo.
Presednik: John Jeraša, b. 425; tajnik in blagajnik: Andy Koka], box 425 ; Vsi v Superior, Wyo. —■ Seja vsako tretjo nedeljo ob 10 uri dopol. v Frank Krašovec dvorani.
"Slovenija", štev. 78, Miller Run, Pa.
Predsednik : Ignatz Pajk ; tajnik : Frank Sadar; blagajnik : Frank Sadar. Vsi box 1, Miller Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu Anton Beršan.
"Bonairski Slovenci", štev. 79, Bon Air, Pa.
Predsednik: Jos. Horvat: tajnik: Anton Zalar brx 131, Cone-maugh, Pa.; blagajnik: Ivan Milavec, Bon Air, Pa., RFD 2, Johnstown, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri popi. v lastnem ' domu v Bon Air, Pa.
"Sloga", štev. 80, Philadelphia, Pa.
Predsednik: Anton Omerzu; tajnik: Rudolf Omerzu; blagajnik: Michael Omerzu. Vsi 2723 E. Huntington St.. Philadelphia Pa. — Sej* vsako drugo nedeljo v mesecu
"Prvi Maj", štev. 81, Bishop, Pa.
Predsednik: Jožef Rožanc; tajnik: Andrew Renko, box 143, Cecil, Pa.; blagajnik: Ivan Murgel, b. 138, Cecil, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri pop. v S. N. D. v Bishop, Pa.
"Jezero", štev. 82 Ringo, Kans.
Predsednik: Mihael Pernel. b. 33; tajnik: Math. Šetina, box 115; blag.-. Frank Dremšek, b. 268. Vsi Ringo, Kansas. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani Konzumnega društva.
"Terbanska Dolina", štev. 83, Cleveland, O.
Perdsednik: Anton Smith; tajnik: Jacob Črnilogar, 1027 E. 61st St.; blagajnik: Anton Kašič. 1001 E. 61st St. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani št. 2. ob 9:36 dopoldne.
"Radnici naprej", štev. 84, Farmington, W. Va.
Predsednik: Geo. Kasunič; tajnik: Mata Lauš; blagajnik: Vid Kasunich. Vsi box 623, Farmington, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v hiši štev. 46.
"Napredek", štev. 85, Skidmore, Kans.
Pedsednrik: Simon Repovše, R. R. Weir, Kans.; tajnik in blagajnik: Ant. T. Jamnik, R R. 3, box 63, Columbus, Kans. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri J. Zakrajšeku.
"Naprej", Livingston, 111., št. 86.
Predsednik: Mike Cirar, b. 106: tajnik: Rudolf Pavliha, box 226; blagajnik: Mihael Stražič, box 677. Vsi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop.
"Rudeči prapor", štev. 87, Bentleyville, Pa.
Predsednik: Andrej Lovšin, b. 683; tajnik in blagajnik: Alojzij Humar, box 108. Vsi v Benthleyville, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu Jos. Milanichu.
"Naprej", štev. 88, Nokomis, 111.
Predsednik: George Plahutnik, box 531; tajnik in blagajnik: Ivan Kranjc, box 672, Nokomis, III. —- Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. pri popold. pri sobr. John Krainz.
"Slovenec", štev. 89, Eckhart Mine, Md.
Predsednik: Anton Urbas, box 27, Valle Sumit, Md.; tajnik: Franc Posenel, RFD. 1, Eckhart Mine, Md.; blagajnik: Anton Ko-mac, b. 56, Eckhart Mine, Md. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold. pri sobr. Frank Poženel.
"Vstanite Bratje", štev. 90, Gross, Kans.
Predsednik: Ivan Erjavec, b. 52; tajnik in blag.: Frank Homar, box 95; Vsi v Gross, Kans. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Gorjanskl hrib", št. 91, Greensburg, Pa.
Predsednik: Tomaž Šifler, b. 140; tajnik: Jos. šume, R. 1, b. 6; blagajnik: Franc Pire, R. 1, b. 6. Vsi Greensburg, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Mrs. Mihevc dvorani V Haydenville.
"Združeni Slovani", štev. 92, Girard, Kans.
Predsednik: Anton Potisek, R. 4, b. 133; tajnik: Frank Kra-vanja, R. 4, box 304; blagajnik: Karol Vodišek, RR. 4, b. 40. Vsi v Girard, Kans. — Seja vsako 3. ned. v mes. v dvorani G. M. Božič, Edison.
"Zmaga", št. 93, Bryant, Okla.
Predsednik: Frank Pirman, b. 170, Bryant, Okla.; tajnik: Anton Potokar, b. 110, Bryant, Okla; blagajnik: Joseph Mernuh, box 90, Bryant, Okla. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hall, Victoria Camp.
"Sv. Barbara", št. 95, Standardville, Utah.
Predsednik: Marko Petrič, b. 1621; tajnik: Leo Pirnat, box 1654; blagajnik: Marko Petrič, box 1621. Vsi v Standardville, Utah.
—	Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prost. sobr. Joe Brodnik.
"Svobodni bratje", štev. 96, Duluth, Minn.
Predsednik: Ivan Pikuš, 9717 McCuen St.; tajnik: Frank Piškur, 308—97th Ave. W.; blagajnik: Michael Spehar, 403—97 th Av. W. Vsi v New Duluth,. Minn.—Seja vsako 3. nedeljo v mesecu w prostorih sobr. J. Pikusha.
xx štev. 97, Rhone, Pa.
Predsednik: Alojz Grošel. 322 Front St.; tajnik: Frank Pipan, 142 Espy St.; blagajnik: Mihael Jarh, 142 Espy St. Vsi v Rhone, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Rudolf Pau-lič, 320 Front St.
"Slovenska Združitev", št. 98, Standard, IU.
Predsednik: Ivan Stare, box 232; tajnik in blag.; Ivan Urban-čič, box 302. Vsi v Standard, 111. —- Seja vsako prvo nedeljo po 15. v dvorani Viljem Konstantine.
"Tiha Dolina", štev. 99, Herminie, Pa.
Predsednik: Frank Hribar; tajnik: Frank Stermlan, box 287; blagajnik: Frank Vozel, b. 347. Vsi v Herminie, Pa. —■ Seja vsako 3. nedeljo v mes. pri sobr. Jos. Batis.
"Zvezda", štev. 100, Forest City, Pa.
Predsednik: Lorenc Kotar, box 246; tajnik Matija Kamin, box 491; blagajnik: Martin Muchitz, box 537. Vsi v Forest City» Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
"Združi se Slovenec", štev. 101, Midway, Pa.
Predsednik: John Leskovec, box 78; tajnik: Martin Strupek, box 286; blagajnik: Jakob Rupnik, b. 462. Vsi v Midway, Pa. —• Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani SNPJ.
"Vodnik", štev. 102 Farrell, Pa.
Predsednik: Matevž Steblaj, b. 841; tajnik: Jernej Okom, 1108 Beechwood Ave.; blagajnik: Jožef Germ, box 194. Vsi v Farrell, Pa. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. D. Domu. 1112 Beechwood Ave
"S. Ana", št. 103, East Helena, Mont.
Predsednica: Helena Rus, box 27; tajnica: Ivana Andolsek, box 162; blagajnica: Marija Rigler, box 82, Vse v East Helena, Mont.
—	Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
"Sv. Barbara", štev. 104, Luzerne, Pa.
Predsednik: Jožef Berlic, 871 Walnut St.; tajnik: Ant. Osolnik, 868 Bennett St; blagajnk: Joiseph Šperlik, .864 Bennett St. Vsi v Luzerne, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani "Firemen's Bldg."
"Rdeči Orel," št. 105, White Valley, Pa.
Predsednik: Frank Kern, S. R. box 88; tajnik: Anton Rozima, S. R. No. 1, box 142; blagajnik: Andrej Bogataj, S R box 12. Vsi v Export, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Kr. Slov. Domu, White Valley.
"Livada", št. 106, Bear Creek, Mont.
Predsednik: M. Rihar, b. 67; tajnik: Frank Golob, box 220; blagajnik: Jožef Tomšič, box 68. Vsi v Bear Creek, Mant. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. '
"Slovenski Dom" št. 107, Homer City, Pa.
Predsednik: Filip Krašek, box 265; tajnik: Anton Glavan, box 275; blagajnik: Martin Kovač, R 2, b. 97. Vsi v Homer City, Pa. -—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. N. D.
"Triglav", štev. 108, Chisholm, Minn.
Predsednik: Karol Praznik, 230 W. Pine St.; tajnik: Frank Pod-lugar, b. 714; blagajnik: Rudolf Robnik; 318 W. Spruce St. Vsi v Chisholm, Minn. —• Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Jan Grahek.
"Nova Domovina", štev. 109, Cherokee, Kans.
Predsednik: Leopold Preložnik, box 278; tajnik: Ivan Telban, b. 169; blagajnik: Frank Premk, box 21. Vsi v Cherokee, Kans. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenska Navada", štev. 110, Hartford, Ark.
Predsednik: Frank Dolinšek, box 39; tajnik: Ivan Zimerman, RFD 1, b. 2, West; blagajnik: Jos. Hribar, box 1. Vsi V Hartford, Ark. Seja vsako 1. nedeljo v meseau pri sobr. J. Hribar.
Stev. Ill, Duryea, Pa.
Predsednik: Ivan Grošel, 276 Columbia St; tajnik: Fr. Caheven, 276 Columbia St.; blagajnik: Jakob Brecelnik, 198 Cherry St. Vsi v Duryea, Pa. Seja vsako prvo soboto v mcsecu v John Wasta Hall.
"Triglav", štev. 112, Detroit, Mich.
Predsednik: Anton Janežič, 619 Kern Ave.; tajnik: Jos. Božič, 161 Victor Ave. H. P.; blagajnik: Martin Kral, 161 Victor Ave, H.P. Vsi v Detroit, Mich. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Victoria Hall, 424 Ferry Ave. E.
"Sloga", štev. 114, Blockton, Ala.
Predsednik: Joseph Kren, P. O. B. 23 W; tajnik: J. Kulovitz, P. O. B. 262, West.; blag.: Joseph Skok, P.O.B. 367. Vsi Blockton, Ala. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobr. J Kulovitz.
"Svoboda", št. 116, Willock, Pa.
Predsednik: Ivan Jane, box 86; tajnik: Anton Sotler, box 212; blagajnik: Frank Knafelc, b. 244. Vsi v Willock, Pa. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v dvorani Willock Social Ass'n.
"Za združenje", štev. 117, Broughton, Pa.
Predsednik: Mihael Mali, box 165; tajnik: John Dolinar, b. 36; blagajnik: Ivan Gitnik, box 186. Vsi v Broughton, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Sv. Barbara", št. 118, Fleming, Kans.
Predsednik: Joseph Gerant; tajnik: Anton Skubic, RR 2, box 64, Pittsburg, Kans; blagajnik: Fr. Line, RR 2, Cherokee, Kans. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Fr. Špeharjevi dvorani.
"Svoboda", št. 119, Jack's Ville, Kans.
Predsednik: Jakob Baloh, RR 8, box 88; tajnik in blagajnik: Jak Selak, RFD. No. 8, box 92. Vsi v Pittsburg, Kans.
"Slovenski Bratje", št. 120, Gilbert, Minn.
Predsednik: Frank Podržaj, box 94, Gilbert, Minn.; tajnik: Frank Press, box 627 Gilbert, Minn.; blagajnik: Jerney Maček, box 133, McKinley, Minn. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Združeni Slovenci", št. 121, Little Falls, N. Y.
Predsednik: Frank Borštnar; tajnik: Mr. Malevasič, box 327; blagajnik: Anton Mlinar, 3 Cord St. Vsi v Little Falls, N. Y. — Seja vska prvo nedeljo v mesecu.
"Jugoslavia", št. 122, Imperial, Pa.
Predsednik: Joseph Ule, box 91; tajnik: Anton Tauzelj, box 62; blagajnik: Jakob Dolinar, box 226. Vsi v Imperial, Pa. — Seja vsako 2. ned. ob 10 uri dop. v Slov. Domu.
"Lincoln", št. 123, Springfield, IU.
Predsednik: John Goršek, 414 W. Hay St.; tajnik: Josef F. Kren, 1900 E. Stuart St.; blagajnik: Anton Kužnik, 1201 So. 19th St. Vsi v Springfield, 111. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Zlata Zarja", št. 124, Primero, Colo.
Predsednik: Ivan Tašič, box 461; tajnik in blagajnik: Luka Bergant, box 411. Vsi v Primero, Colo. Seja vsako 2. ned. v mes.
"Rožna Dolina", štev. 125, Burdine, Pa.
Predsednik: John Markovits, b. 243, Burdine, Pa. ; tajnik: Vincenc Vidmar, box 41-M, Presto, Pa; blagajnik: Ignac Krek, box 67, Presto, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. dvorani.
"Sv. Barbara", št. 126, Cleveland, Ohio.
Predsednik: Anton Boka», 727 E. 167 St;. tajnik: Frank Su-staršič, 16702 Holmes Ave.; blagajnik: Martin Smrke, 14606 Darvin ave. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako 2. ned. / mes. v Slov. Domu.	_
"Slovenski Bratje", št. 127, Irwin, Pa.
Predsednik: Valentin Bohinc; tajnik in blag.: Matevž Breznik, RFD. 2, b. 134. Vsi v Irwin, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
"Slovenski Bratje", št. 128, Indianapolis, Ind.
Predsednik: Louis Banič; tajnik: Louis Sasek, 913 Ketchen St.; blagajnik: George Ulkar, 711 Varman Ave. Vsi v Indianapolis, Ind. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v 3. N. Domu.
"Sv. Barbara", št. 130, Eveleth, Minn.
Predsednik: Anton Rahne, b 173 ; tajnik: Ant. Fritz, 110 Grand Ave; blagajnik: John Rahne, 425 Fill ave. Vsi v Eveleth, Minn. Seja vsako 2 ned. v mes. v Moose dvorani.
"Sv. Barbara", št. 131, Calumet, Mich.
Predsednik: Jos. Dragman; tajnik: Joseph Weiss, 26 — 6th St. (Tamarach) ; blagajnik: Joseph Srebernjak, 511 — 6th St. Vsi V Calumet. Mich. — Seja vsako prvo ned. v mes.
"Prvi Maj", št. 132, New Alexandria, Pa.
Predsednik: Fr. Medvešek; tajnik Frank Medvešek; blagajnik: Ivan Galle. Vsi v New Alexandria, Pa., RFD. 1, box 161.
"Zarja Svobode", št. 133, Leadville, Colo.
Jredsednik: Joe Klun; tajnik: Mark Popovič; blagajnik: John Fajdiga. Vsi v Leadville, Colo., box 389. — Seja vsakega 12tega v mesecu.
"Slovenec", štev. 134, Vandling, Pa.
Predsednik: John Kamin, b. 142; tajnik: John Skrbeč, box 217; blagajnik: Joseph Jerin, box 88. — Vsi v Vandling, Pa — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slavček", št. 135, Oak View, Colo.
Predsednik: John Strumbel; tajnik in blagajnik: Alojzij Zupan, box 34 Vsi v Oak View, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Ojsterca", št. 136, Dietz, Wyo.
Predsednik: Frank Breznik; tajnik: Ivan Pečovnik; blagajnik: Fr Voler. Vsi box 52, Dietz, Wyo.—Seja vsako drugo ned. v mesecu.
"Sava", št. 138, Somerset, Colo.
Predsednik: Josip Krai, box 42; tajnik: Alojzij Zumek, box 157; blagajnik: Mihael Nernelj, box 134. Vsi v Somerset, Colo.— Seja vsako 1. ned. v mes v Somerset Hall.
"Združeni Sobratje", št. 139, Universal, Pa.
Predsednik: Ivan Demšar, box 204; tajnik: Pavel Kokal, box 172; blagajnik: Tom. Previč, b. 12. Vsi v Universal, Pa. — Sej» vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. dvorani.
"Slovenski Bratje", št. 140, Pineville, Minn.
Predsednik: Fr. Može,'box 21; tajnik: August Filipčič, b. 188, Bivabik, Minn.; blagajnik: Val Bezek, b. 21. Vsi v Pinevilie, Minn. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Aug. Filipčič.
Prijatelj delavcev", štev. 141, Sublet, Wyo.
Predsednik: John Janišek, b. 126; tajnik: Mihael Z. Selan, b. 146; blagajnik: Louis Orešnik. b. 192. Vsi v Sublet, Wyo.—Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popol. v Fr. Cirey dvorani.
"Zapadni Vrt", št. 142, Winter Quarters, Utah.
Predsednik: Vincenc Raunikar, box 191; tajnik: Frank Mar-košek, b. 67; blagajnik: Leo Koss, box 116. Vsi Winter Quarter», Utah. -— Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Zvon", št. 143, Dodson, Md.
Predsednik: Luka Smerdel; tajnik: Max Selak, box 46; blagajnik: Jurij Rihtaršič, box 36. — Vsi v Dodson, Md. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v hiši štev. 38.
"Slovensko-Hrvatski Bratje", št. 144, Crayslanding, Pa.
Predsednik: Anton Radica; tajnik: Frank Pelan, b. 145, Martin, Pa.; blagajnik: Martin Ziglar, b. 562, Masontown, Pa. Seja vsako
1.	nedeljo v mesecu v M. Ziglar dvorani.
"Sv. Barbara", št. 145, Joliet, IU.
Predsednik: Frank Hočevar, 1120 N. Broadway; tajnik: Alojiij Martinčič, 1410 Center St.; blagajnik: Ivan Zaletel, 1503 N. Hickory St Vsi v Joliet, IU. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šoli.
"Sobratje naprej", št. 146, Penns. Sta., Pa.
Predsednik: Simon Grošel, box 123; tajnik: Tomaž Salomon, b. 123; blagajnik: Frank Pittner, box 104. Vsi v Penn Sta., Pa — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenski bratje", št. 147, Frontenac, Kans.
Predsednik: Ivan Tratar, box 97; tajnik: Louis Slapšak, b. 87; blagajnik: Karol Slapšek, box 11. Vsi v Frontenac, Kans. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
"Narodna Zmaga" št. 148, Cuddy, Pa.
Predsednik: John Domitrovič, b. 51; tajnik: Matija G&liiié, box 207; blagajnik: Lovrenc Basel, box 131. Vsi v Cuddy, Pa. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 uri opold. pri sobratu L. BašeL "Sloga", št. 149, East Palestine, Ohio.
Predsednik: Jakob Istenič, 436 E. Martin St.; tajnik: John Božič, P O. box 152; blagajnik: Anton Cop, 419 Clark St. Vsi v East Palestine, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob
2.	uri pop.
"Slovan", št. 150, Slovan, Pa.
Predsednik: Mih Klenovšek, box 169, Atlasburg, Pa.; taknik in blagajnik: John Pirh, box 77, Slovan, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Postojinska Jama", št. 151, Dalagua, Colo.
Predsednik: John Lipec, box 76; tajnik: Andrej Milavec, box 68; blagajnik: Anton Fatur, box 22. Vsi v Delagua, Colo. — Sej» vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hali.
"Napredni Radnici", štev. 152, Johnstown, Pa.
Predsednik: Vincent Jagič; tajnik: Viktor Horvat, 726 Maple Ave.; blagajnik: Vincent Jagič, 7— Sixt & Maple Ave. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Rudeči Prapor", štev. 153, South view, Pa.
Predsednik: Frank Tomažin, b. 106; tajnik: Peter Perenii, b. 126; blag. Anton Struna, b. 12. Vsi v Southview:, Pa. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Slov. Nar. Domu.
"Jugoslavia", št. 154, Sugarite, N. Méx.
Preds.: Ivan Kash, b. 115; tajnik: Fr. Lukančič, b. 68; bi»-gajnik: Anton Podboj, box 8, v Sugarite, N. Méx.
"Jugoslavija", štev. 155, Klein, Mont.
Predsednik: Max Polšak, L. b. 12; tajnik: John Vertin, b. 40; blagajnik: Matt Vertin, b. 40. Vsi v Klein, Mont. — Seja vsako drugo ned. v mes. v Union Hali.
"Šopek Vijolie", štev. 156, Reitz, Pa.
Predsednik: Joseph Čebron; tajnik: Vincent Nevreden; blagaj.: Lawrence Bizjak. Vsi box 26. Reitz, Pa. Seja vsako 3. ned.
Opomba: Tajnike društev, ki najdejo kakšno pomoto, istotako tistih, katerih društveno poročilo je pomanjkljivo, prosim, da mi nemudoma sporoče, da se nedostatki v imeniku ki izide prihodnjii, popravijo.
S sobratskim pozdravom
Blaž. Novak, tajnik S. D P. Z.
POMAGAJTE KMETSKO-DELAVSKI ZVEZI
v Sloveniji organizirati poljedelsko ljudstvo v socialistične vrste. To lahko storite s tem, da naročite knjige, ki jih je založila gori omenjena organizacija. Vsa skupljena svota bo, po odbitju tukajšnjih poši-ljalnih stroškov, oddana tajništvu Kmetsko-delavske zveze v Ljubljani. Cene knjigam:
"Za staro pravdo", (spisal Fran Erjavec.....75c
"Don Correa", (spisal G. Keller, poslovenil dr.
Joža Glonar) ..........................50c
Naročila pošljite na
PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, 111.