No. 24
.'mehiška Domovima
« .-	,„	-.i	m,	- -.-	-.
AM6RICAN IN SPIRIT JFORC1GN IN UNGUAGfi ONLY
o	SLOVCNIAN
berving Ctiicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. HORNING N6WSPAPGB
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Kock Spring«, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN Q164-680X)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 25, 1981
VOL. LXXXIII
L. BRE2NJEV PRESENETIL BELO HIŠO S PREDLOGOM ZA SESTANEK NA VRHU
Papež danaz PaveHL na Japonskem; obiskal Nagasaki in Hirošimo
TOKIO, Jap. — Japonski cesar Hirohito je sprejel papeža Janeza Pavla II. v cesarski palači in se zadržal z njim v prijetnem razgovoru. Cesar in papež sta si tudi iz>-menjala darila.
Na letališču je pričakalo papeža le okrog 200 ljudi. Od 117 milijonov Japoncev jih je namreč manj kot odstotek, ki pripadajo krščanski veri, od teh jih je pa mnogo protestantov.
V stolnici sv. Marije v tem mestu pa je bilo zbranih 3600 škofov, duhovnikov, redovnic in misijonarjev. Janez Pavel II. jim je povedal, da je prišel na Japonsko kot popotnik miru.	^
Po svojem govoru se je papež srečal s katoličani, ki delujejo v tej državi. Posebno ganljivo je bilo njegovo srečanje s 83-letnim poljskim frančiškanom p. Zenom Zebro wskim, ki je misijonar na Japonskem nad 50 let. Papež ga je pozdravil v domači poljščini, rekoč: “Ženo, Ženo, papež je tu! Papež iz Poljske te je prišel obiskat!”
Po obisku v mestih Nagasaki in Hirošima odpotuje Janez Pavel II. proti Vatikanu že jutri. Njegovo letalo bo pristalo za nekaj minut v ZDA, na letališču v Anchorage, Aljaska.
Predstavniki Vatikana trdi; jo, da niso presenečeni naa razmeroma pasivnim sprejemom papeža na Japonskem. V primerjavi z obiskom na Filipinih, kjer je papeža pozdravilo več milijonov ljudi, Japonci niso kazali posebnega zanimanja za papeževo navzočnost.
-----o------
Državno tajništvo ZDA poročalo o vmešavanju ZSSR v El Salvadorju
WASHINGTON, D.C. — V poročilu, ki ga je objavilo a-meriško državno tajništvo, je povedano, da so Sovjetska zveza, Kuba in druge komunistične države pošiljale vojaško pomoč gverilcem v El Salvadorju. V letu 1980 so poslali več kot 800 ton orožja in streliva, Okrog 200 ton o-rožja in streliva je potovalo s Kube v Nikaraguo, od tam pa v El Salvador.
Zbrani podatki kažejo, menijo v državnem tajništvu ZDA, da so ZSSR in njene zaveznice organizirale učinkovit poskus, strmoglaviti sedanjo vlado v El Salvadorju in jo nadomestiti s komunistično usmerjeno vlado, ki nima podpore El Salvador-cev.
Kar ni v poročilu povedano, je, kakšni bodo ukrepi, ki jih bodo podvzeli v Reaganom vi administraciji, da bi kljubovali- komunističnemu vmešavanju v tej srednje-ameri-ški državici. Včeraj je predsednik Ronald Reagan rekel, da ameriška vloga v El Salvadorju ne bo podobna tisti, ki so jo imele ZDA v Vietnamu.
------o-----
če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
Novi grobovi
Marija Petrič
Včeraj je na posledicah srčne kapi v Richmond Hts. General bolnišnici umrla 51 let stara Marija Petrič, ki je bila na obisku iz Slovenije pri svoji sestri Frances Vasle na 25601 Glenbrook Blvd. v Eu-clidu, O. Rajnka je prišla v ZDA decembra 1980 in je obiskala Florido in druge kraje skupaj s sestro. Ga. Petrič je bila rojena Švigelj v Bezu-Ijaku, Slovenija, vdova po pok. možu Janezu, mati Majde Marc, Janeza in Lidije (pok.), stai^a mati Marka, Petre in Tomaža, hčerka Ivane Švigelj roj. Matičič in pok. Antona, sestra Ivane Petrič (Unec, Slov.), Julke Novak (Ljubljana, Slov.), Frances Vasle (Euclid, O.), Vide Udovič (Ljubljana, Slov.), Alojzi (Bezuljak, Slov.) in Franca (Ljubljana, Slov.). Obiskov v Želetovem pogrebnem zavodu ne bo, truplo pokojne bo pokopano v družinskem grobu na Uncu, Slovenija. Pogrebna sv. maša bo jutri, v četrtek, ob 9.30 v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd.
Olga Matyazic
V soboto, 21. februarja, je umrla Olga Matyazic rojena Merkel, vdova po pok. možu Johnu, mati Margaret Farrel-ly, Betty Aitvvood in Johna, 9-krat stara mati. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. danes, v cerkev sv. Viljema bo 9.30, nato na pokopališče Knollwood. Darovi za American Cancer Society bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Lillian Steixner
Umrla je Lillian Steixner rojena Langers, vdova po pok. možu Fredu, mati Freda G.. 3-krat stara mati in 2-krat prastara mati. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v četrtek, ob 10.30, na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
-----o-----
VREME
Spremenljivo oblačno danes z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 39 F. Slično vreme jutri, a nekaj toplejše. Najvišja temperatura okoli 42 F.
II.
Nekateri ugovarjajo, češ da ima Slovenija korist, ker lahko dobiva surovine iz Bosne ali drugih delov Jugoslavije za dinarje. Slovenci odgovarjajo, da morajo za te surovine danes plačevati cene svetovnega tržišča, včasih celo več.
Škoda, ki se v Sloveniji dela zaradi premalo premišljenih in na kopito zvezne birokracije nategnjenih pravil, je precejšnja in prizadene prav najboljše slovenske prinašalce valut, ker so ti že močno zapleteni v mednarodno trži-
v v
see.
Podjetje Gorenje se npr.
Poskus državnega udara v Španiji ni uspel; zarotniki se predali
MADRID, Šp. — Včeraj se je izjalovil poskus državnega udara v Španiji, ki se je začel v ponedeljek, ko je skupina okrog 200 oboroženih civilnih gardistov vdrla v prostore Cortesa. Poslanci so bili zbrani na zasedanju parlamenta, da bi glasovali za novega predsednika vlade. Zarotniki so ugrabili vse poslance in jih zadržali čez noč. Nihče ni bil ranjen med udarom.
Poskus je vodil podpolkovnik Antonio Tejero Molina. Pred tremi leti je bil Tejero vpleten v zaroto proti vladi, lani pa ga je sodišče obsodilo na 7 mesecev ječe zaradi njegovih dejanj.
Španski kralj Juan Carlos je goyoril po televiziji in izjavil, da je španska vojska ostala zvesta vladi in ustavi in da ni podprla Tejera. Kralj je bil oblečen v vojaški uniformi.
Poročila, ki prihajajo iz Španije, soglašajo, da ni prišlo do izgredov med poskusom državnega udara.
------o------
Reaganova vlada ni pripravljena odobriti veliko pomoči Poljski
W A S HIN GTON, D.C. — Reaganova administracija se je odločila, da sme poljska vlada preložiti odplačevanje posojila v znesku 80 milijonov dolarjev. Kljub temu a-meriška vlada ni pripravljena pomagati Poljski z novimi posojili ali drugačno finančno pomočjo.
Znano je, da se pogajajo v Parizu predstavniki vplivnejših zahodnih držav o tem, koliko naj pomagajo Poljski finančno. Dobro poučeni vidi menijo, da bodo te države o-dobrile več sto milijonov dolarjev Poljski, morda celo več kot milijardo dolarjev.
Poljska dolguje zahodnim državam več kot 23 milijard dolarjev, od teh 2.3 milijarde ZDA. Predstavniki poljske vlade so že obiskali Washington in zaprosili za 3 milijarde dolarjev posojil in druge gospodarske pomoči.
V	Poljski trenutno ni obsežnejših štrajkov. Delavci in zasebni kmetovalci čakajo na ukrepe novega predsednika vlade Wojciecha Jaruzelske-ga-
V	svojem govoru na kongresu sovjetske komunistične
pritožuje, da mu izvoz kuhinjskih omar zastaja: zanje morajo uvoziti kompresorje, to pa zaradi omejitve uvoza ni mogoče; “začasni uvoz” je za beograjsko birokracijo o-čitno španska vas.
Slovenija, tako je dejal Popit o položaju republike prav spričo takšnih primerov, ima uspešno predelovalno industrijo, čeprav je tudi ta delno potrebna posodobitve, nima pa dovolj surovin, snovi za dokončavanje proizvodov in energije.
Zato je treba “zagotoviti o-skrbo” proizvodnih osnov, prav tako pa tudi živil. Zdi se, da pri tem ni imel v mi-
Ddstofek belcev v ZDA občutno manjši lani kakor pred 10 leti
WASHINGTON, D.C. — U-rad za ljudsko štetje nadaljuje z objavljanjem podatkov, zbranih med lanskoletnim popisom prebivalstva. V naj novejšem poročilu obravnava urad podatke o plemenski pripadnosti Amerikancev.
Lanski popis kaže, da je odstotek prebivalstva v ZDA, ki je belega rodu, 83.2, pred desetimi leti pa je znašal 87.5 odstotka. Takšnega premika ne pomnijo v 200-letni zgodovini popisov. Drugače povedano, odstotek ameriških prebivalcev, ki niso belega rodu, je danes 16.8, pred 10 leti pa je bil 12.5 odstotka.
Urad za ljudsko štetje meni, da je bilo v letu 1980 v ZDA okrog 226.5 milijona prebivalcev, od teh 188.3 belega rodu, pred 10 leti 203.2 milijona, belih pa 177.7 milijona.
V odstotkih so največ napredovale osebe v kategoriji “Azija in otoki Tihega oceana”. V desetih letih je njih število porastlo od 1.5 na 3.5 milijona ljudi oz. za 128 odstotkov. Ameriški Indijanci in Eskimi so napredovali za 71 odstotkov in sicer od 800,000 na 1.4 milijona.
Številčno so se največ pomnožili tisti, ki trdijo, da so španskega izvora . Teh je bilo lani 14.6 milijona, pred 10 leti pa komaj 9.1 milijona. Torej jih je za 61 odstotkov več, predstavljajo pa 6.5 odstotka ameriškega prebivalstva, pred 10 leti pa le 4.5 odstotka.
Amerikanci črnskega rodu predstavljajo 11.7 odstotka vsega prebivalstva, v letu 1970 pa so predstavljali 11.1 odstotka. Njih število je sedaj okrog 26.5 milijona, v letu 1970 pa jih je bilo 22.6 milijona.
Podatki za posamezne zvezne države in mesta ter za pripadnike etničnih skupin še niso na razpolago.
------o------
Podpirajte slovenski verski mesečnik Ave Maria!
partije v Moskvi je Leonid I. Brežnjev rekel, da so v ZSSR pripravljeni pomagati , poljskim tovarišem iz njihovih zadreg. Poljska je in bo ostala tesno povezana s Sovjetsko zvezo. Na Zahodu naj se tega zavedajo, je dejal sovjetski voditelj.
slih slovenske popolne gospodarske neodvisnosti in kupovanja v ostali Jugoslaviji, marveč tudi uvoz in poseg na mednarodni trg.
O predmetu, ki je za Slovenijo vedno kočljiv, to je o pomoči “manj razvitim” področjem Jugoslavije, posebej Kosovu, je Popit govoril posebno obširno.
Partijski šef Kosova Baka-li se je na zadnjem plenumu jugoslovanskega CK ponovno pritoževal nad nezadostnim razvojem svoje pokrajine, ne da bi pri tem povedal kaj več o tem, kaj bi vodstvo Kosova samo lahko ukrenilo
MOSKVA, ZSSR.; WASHINGTON, D.C. — V svojem uvodnem govoru na prvem zasedanju 26. kongresa sovjetske komunistične partije, je 74-letni generalni sekretar Leonid I. Brežnjev predlagal skorajšen sestanek na vrhu s predsednikom Ronaldom Reaganom. V Beli hiši so priznali, da jih je Brež-njevov predlog' presenetil.
Sestanek na vrhu med voditeljema velesil je potreben, ker je mednarodni položaj v mnogočem močno odvisen od zunanje politike ZDA in ZSSR, je dejal Brežnjev. Neposreden sestanek z Reaganom bi lahko vodil tudi k normalizaciji odnosov med obema državama. Najbolj potrebujemo dialog, je pripomnil sovjetski voditelj.
V Beli hiši menijo, da bo predsednik - Reagan pretehtal predlog o sestanku na vrhu s svojimi svetovalci. Čeprav ne odklanjajo možnosti takšnega srečanja, dvomijo v Washing-tonu, da se bosta Reagan in Brežnjev kmalu srečala. Prvi korak bi bili pogovori med državnim tajnikom Alexan-drom Haigom in sovjetskim veleposlanikom A n a t olijem Dobrininom. Kot član vodilnega centralnega komiteja, se Dobrinin udeležuje kongresa v Moskvi.
Brežnjev je predlagal med drugim pogajanja o omejevanju gradnje novih jedrskih podmornic. V mislih je imel ameriške podmornice tipa Trident in sovjetske podmornice, ki jih v ZDA imenujejo Typhoon. Brežnjev je trdil, da sta tipa podmornic slična drug drugemu.
O Salt II pogodbi je Brežnjev rekel, da je ZSSR pripravljena na nadaljnja pogajanja z ZDA, pod pogojem, da so vsi dosedanji dosežki upoštevani. Zahodni analitiki razumejo Brežnjevove besede tako, da morajo ZDA uradno potrditi Salt II sporazum, ki ga je pa Ronald Reagan že odklonil.
Glede Afganistana je Brežnjev povedal, da bi ZSSR sodelovala v načrtu, ki bi rešil to krizo. Ni pa obrazložil nobenih podrobnosti sovjetskega stališča.
za hitrejše povečanje družbene proizvodnje in ponudbe na tržišču. Doslej so dobivale nerazvite republike in pokrajine podporo predvsem iz posebnega, temu namenjenega zveznega sklada, v katerega so morala prispevati vsa podjetja.
Slovenija hoče sedaj uvesti predvsem sistem neposrednih naložb ali, kakor se je izrazil Popitj postaviti pomoč na temelj “dohodkovnih odnosov”, in sklad pomoči za razvoj jugoslovanskih republik prenesti na “osnove samoupravljanja”.
( Dalje)
Kar je presenetilo gledalce in poslušalce Brežnjevovega govora, je bilo dejstvo, da sta ga televizija in radio prekinila sredi stavka brez najmanjšega pojasnila. Na televiziji so prenašali prvih 7 minul govora, nato se je pojavil na ekranu znan napovedovalec Igor Kirilov, ki je mirno nadaljeval z braniem Brežnjevovega govora, kateri je trajal skoraj 5 ur.
Na radiu je prekinitev prišla kar med stavkom. Brež-njeva so zopet prikazali na televiziji samo na koncu njegovega govora. Analitiki menijo, da Brežnjev ni več v dovolj dobrem zdravstvenem stanj u, brati tako dolg govor.
Visok funkcionar centralnega komiteja. Leonid M. Zamjatin, je bil malce v za-diegi, ko je skušal pojasniti zahodnim novinarjem zakaj je prišlo do prekinitve neposrednega prenašanja Brežnjevovega govora.
V naslednjih dneh kongresa bodo razni govorniki razpravljali o perečih zadevah zunanje in nčtranje politike ter o novem 5-letnem gospodarskem načrtu, ki ga bodo delegatje kongresa odobrili. Na tajnem zasedanju bodo izvolili nov centralni komite, le-ta pa bo izvolil nov politbiro in sekretariat.
------o-----
Zadnje vesti
•	Atene. Gr. — Sinoči je potres prizadel glavno mesto Grčije in okoliške kraje. Prva poročila govorijo o 5 mrtvih in veliko več ranjenih. Pet oseb tudi pogrešajo.
•	London. Vel. Brit. — Angleški prestolona slednik Charles se bo poročil z 19-let-no Diano Spencer. Princ Chailes je star 31 let.
•	Detroit, Mich. — Prodaja avtomobilov v ZDA v dneh Od H. do 20. februarja je bila manjša v primerjavi z istim obdobjem lani kar za 23 odstotkov. Le Chrysler Corp. je imela boljšo prodajo.
Javna povpraševanja o priljubljenosti predsednika Rearana
WASHINGTON. D.C. — Po podatkih, ki jih je zbral anketiranec Louis Harris, je predsednik Ronald Reagan precej priljubljen med Amerikanci. Gd anketiranih jih je kar 77 odstotkov odgovorilo, da Reaganu zaupa.
Predsednik naj br nameni! največ pozornosti izboljšanju ameriškega gospo darskega položaja, je menilo 87 odstotkov anketirancev. Ostali so omenili zunanjo politiko ali druga področja.
Tudi bivši predsednik Jimmy Carter je bil priljubljen v prvih mesecih svojega predsednikovanja. Ob začetku svoje mandatne dobe ga je podprlo 75 odstotkov Arr.e-rikancev, ko je zapustil Belo hišo januarja letos, pa ga je podprlo le 34 odstotkov.
Iz Clevelanda in okolice
Predavanje—
Slovenski pisatelj Mirko Javornik bo predaval o lepoti slovenskega jezika v petek. 27. februarja, ob 7.15 na Gwinn Estate na 12407 Lake Shore Blvd. Predavanje bo v angleškem jeziku. Vsi vabljeni.
Sestanek—
Primorski klub ima širši sestanek v nedeljo, 1. marca, ob 3. pop. v Tony’s Polka Village na 971 E. 185 St. Vsi člani vabljeni.
Maškare—
Vse maškare, ki se bodo u-deležile maškaradnega plesa Dramatskega društva Lilija, so naprošene, da se zberejo v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. to soboto najkasneje do 9.45 zvečer, ko se začne ocenjevanje.
Prodaja peciva pri Sv. Vidu—
V	soboto, 28. feb., in v nedeljo. 1. marca, imajo pri Sv. Vidu prodajo peciva. Vse farne organizacije so rtaprošene, da sodelujejo in da prinesejo pecivo. V soboto, 28. feb. bo prodaja trajala od 1. do 7. zv., v nedeljo, 1. marca, pa od 8. zj. do 1. pop. V soboto bodo na voljo okusni krofi ob običajnem času.
Pogrebna sv. maša—
Danes ob 10. uri bo v cerkvi sv. Vida pogrebna sv. maša za pok. Marian J. Kuhar. Pokop bo na Kalvariji. Pogreb je v oskrbi Grdinovega pogrebnega zavoda.
Imenovanje—
Kevin M. Kapel, sin gradbenika Milana S. Kapla, je bil imenovan za člana ohijske zakonodaje. Kevin, ki je star 22 let in študira na Kent State univerzi, bo nasledil Dennisa Wojtanowskega. Wojtanovvski je sprejel službo predstav nika kong. Dennisa Eckarta v 22. kongresnem okrožju. G, Kevinu Ka-plu čestitamo! '
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo fare sv. Vida ima skupno sv. obhajilo v nedeljo, 1. marca pri osmi sv. maši, ob 1.30 pop. pa sejo v društveni sobi. Vse članice vabljene. Ne pozabite na kosilo Združenih oltarnih društev v korist Ave Maria! Vstopnice so v predprodaji tudi v župnišču pri Sv. Vidu.
Zahvaljuje se—
Ga. Albina Pešec se prav lepo zahvaljuje za kartice, cvetlice in obiske, ko se je nahajala v bolnišnici. S:daj okreva na domu, kjer jo lahko prijatelji obiščejo.
Zahvala—
Odbor staršev Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti se najlepše zahvaljuje za lepo denarno podporo Baragovemu domu $30 ter podjetju Sunset Industries $50.
Zadušnica—
V	torek, 24. februarja, 015 7.30 zjutraj je bila v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Lojzeta Tonkli ob 2. obletnici njegove smrti.
-----o-----
Podpirajte slovenske 1 rgfovec!
Slovenija boleha na jugoslovanski krizi
l
I
i
1
i


i.
Ameriška Domovina
ivii vi ib yjt rsiž~yga i nomra
«117 ST. CLAIR AVE. — 431-062* — Cleveland, OH 44103
AMERISKA/dOMOVINA (ISSN 0164-680X)
fc I Beseda iz naroda...
03 Vi
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon,, Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
N AROČNIN A?
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za poj leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 8 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. .24 Wed., Feb. 25, 1981
Kako je doma?
Zadnjič napovedani pogled domov začenjamo in sicer najprej s pregledom stanja vere in Cerkve v Sloveniji. Nadaljevali bomo z analizo kulturnih zadev tamkaj in sp končno pomudili pri gospodarsko-social-nih vprašanjih. To so tri temeljna področja življenja in se tičejo na eni strani duhovnih vrednot, na drugi pa telesnih ali materialnih dobrin, ustrezno naravi človeškega bitja, ki ima dušo in telo obenem. Duhovne sestavine življenja obravnava in neguje vera in Cerkev, materialne ali sekularne pa tak ali drugačen državni sistem, ki mu je skrbeti v prvi vrsti za gospodarsko in socialno blagostanje ljudstva. Na oba ta činitelja se naslanja narodna .kultura- kot dragocen most med duhovnim in posvetnim.
Seveda je treba to razumeti tako, da ni mogoče postaviti med te dejavnosti trdnih meja, kakor tudi ne izključevati posega državne oblasti kdaj tudi na duhovno področje Cerkve in obratno. Kakor je človek, kateremu vse to služi, enotno bitje, tako naj bi bile v pravilno, idealno urejeni družbi tudi funkcije duhovne in svetne avtoritete med seboj povezane v enotnem, skupnem cilju: vsestranski blagor človeka-poedinea.
Najprej se bomo ustavili ob pregledu stanja v Sloveniji vere v Boga, ki je naraven, neuničljiv element človekove narave. Dosledno temu bomo analizirali in ocenili položaj katoliške Cerkve v domovini kot nosilke in izvrševateljice Kristusovega naročila:	Pojdite
in učite vse narode... Pri tem se bomo trudili biti povsem objektivni, nepristranski ter pisati le resnico, ki edina more človeka osvoboditi.
Kakšen je danes položaj vere in Cerkve v Sloveniji?
\ preteklem letu 1980 so se v vodstvu slovenske Cerkve dogodile važne spremembe, ki utegnejo imeti daljnosežne posledice za versko življenje slovenskega ljudstva. Umrl je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jožef Pogačnik, ki mu je trpljenje po ječah pustilo sledove popustljivosti in prilagodljivosti. Nasledil ga je duhovnik Gospodov, ki je vso težko dobo vojske, revolucije in komunističnega prevzema oblasti preživel zunaj meja Slovenije, torej vsega tega ni doživel “na svoji koži”. A pridobil si je v svojih visokih položajih v tujini dragocene skušnje na svetovni širini in visok osebni ugled pri duhovnikih in svetnih krogih širom Evrope. Nadškofijsko stolico v Ljubljani je zasedel kot priznana avtoriteta v verskih in svetnih vprašanjih, kar ni brez velikega pomena za bodoči razvoj slovenske Cerkve.
Dolgo izpraznjeni škofijski sedež v Slomškovem Mariboru, čigar funkcije je opravljal pomožni škof dr. Vekoslav Grmič, znan po svojem vodilnem sodelovanju z marksistično ideologijo, je bil zaseden z novo imenovanim škofom dr. Francem Krambergerjem, ki ne deli Grmiče v ih pogledov. Tudi ta okret, neljub komunistični oblasti, pomeni nove perspektive v delovanju Cerkve v Sloveniji. S strani cerkvenega vodstva se je torej stanje Cerkve izboljšalo in moremo zatorej upravičeno upati, da bo slovenska Cerkev zaznamovala s svojim trdnim stališčem glede perečega reševanja važnih verskih zadev nove možnosti za'duhovno ohranjevanje in napredovanje krščanskega ljudstva, zlasti mladine.
Glavne verske zadeve je naštel nadškof dr. Šuštar v svoji tiskovni konferenci v začetku lanskega decembra. Že ta konferenca sama, ki so se je udeležili večidel tuji časnikarji (30), je znak prizadevanja republiške oblasti v Ljubljani, da bi se pokazala kot do Cerkve tolerantna vlada, ki dovoljuje svobodno izražanje misli celo cerkvenim voditeljem. Po uvodu, kjer je nadškof v običajnem in nujnem ritualu pohvalil, da je “položaj Cerkve veliko boljši', kot je bil v preteklosti in boljši kakor v drugih državah”, je odločno odklonil očitek, da nastaja nov klerikalizem ter dejal, da je to bajka in da Cerkvi nikakor ne gre za oblast, ampak hoče služiti ljudem in braniti, njihove pravice.” Cerkev hoče biti v odnosu do komunistične države “enakovreden partner”. To je močna in važna izjava.
Med velikimi, nerešenimi vprašanji je nadškof o-menil vprašanje šole, kjer so učenci izpostavljeni bor beni ateistični propagandi. Oblast zagovarja in pospešuje brezbožni svetovni nazor v opreki z ustavno za-
Podprimo verski mesečnik Ave Maria!
CLEVELAND, O. — Mesec februar, mesec luči, je posve--čen katoliškemu tisku. Pisana in tiskana beseda je velesila, dasiravno jo dandanes ’ radio in še bolj televizija porivata v ozadje. Res je, da radio in televizija postrežetai z., zvokom in sliko, ki trenutno bolj pritegneta. pozornost, a, sta brž mimo, za poglobitev in razmišljanje ne pustita časa. Zapisana beseda pa ostane, lahko se povrnemo k njej; kadar hočemo, ob njej lahko/ razmišljamo in si širimo obzorje.
Se posebne važnosti pa je v današnjem majavem času verski tisk, ki opozarja na tolikokrat omalovaževane duhovne dobrine, poučuje, svetuje, vodi in tako na poseben način dopolnjuje dušno pastirstvo.
Slovencem v Ameriki to v veliki meri že dolga desetletja nudi verski mesečnik AVE; MARIA, ki ga izdajaj-o slovenski frančiškani v 'Lemoh- .. tu. Ave Maria je mnogim ,, Slovencem, 'raztresenim: ši- ; rom Združenih držav, edina vez in edina priložnost, da v svojem jeziku sledijo slovenskemu verskemu življenju.
Ni namreč vsakdo tako srečen. da bi imel možnost slovenskega bogoslužja, kot ga imamo v mestih s številnejšimi slovenskimi naseljenci preko slovenskih fara.
Da morejo obdržati Ave Marijo tudi tisti z najbolj o-mejenimi finančnimi sredstvi, ; . j i . frančiškani vsa leta niso zvišali naročnine, ki že ne pokrije več niti stroškov za papir in poštnino, kje pa so še popravila strojev, elektrika, ki stroje poganja in še in še, poleg neštevilnih ur dela, vloženega v vsako številko. Nekateri naročniki to dejstvo upoštevajo in primaknejo svoj dar, ko obnove naročnino, nekateri ne zmorejo, največ jih pa na vse to niti ne pomisli.
Vsi v Clevelandu in okolici živeči Slovenci, ki cenijo delo in skrb slovenskih frančiškanov v Lemon tu, bodo imeli lepo priliko to dokazati z udeležbo na kosilu, ki ga bo priredila Zveza oltarnih društev v nedeljo, 8. marca
1061 v avditoriju pri Sv. Vidu v finančno pomoč Ave Marije. Postregli bodo z juho, govejo ali kurjo pečenko in prikuhami od pol 12. do 2. za ceno $5 na osebo, za otroke pa $2.50.	,	/	'
Vstopnice si lahko nabavite že v predprodaji pri odbornicah vseh štirih društev (Sv. Vid, Marija Vnebovzeta, Sv. Lovrenc in Sv. Kristina) in v župnišču pri Sv.'Vidu: Ob tej priliki bo navzoč tudi., urednik Ave Marije',1 p. For1 ' tunat Zorman in. bodo imeli. naročniki lepo priložnost.1 da osebno poravnajo maročnino ali pqsfanbjo naročniki, če dotlej niso bili.
Pridimo v čim večjem številu v nedeljo, 8. marca 1981 k Sv. Vidu na kosilo, pokažimo, da nam je Ave Maria pri srcu in ji pomagajmo, da bo še dolgo lahko nudila svoje prepotrebno krščansko poslanstvo!
Marija Mauser
č. g. Andrej Ilc umrl
v novomeški bolnišnici
e • ■ t ’ t ■ U 1w
dne I. februarja 1981
CLEVELAND, O. — Naročnik Ameriške Dom ovine nam je poročal o smrti č. g. Andreja Ilca, ki je umrl v novomeški bolnici dne 1. februarja 1.1. Poslal nam je fotokopijo pisma od sorodnikov v Sloveniji. Naslednji članek je napisan na podlagi tega pisma.
Dva tedna pred smrtjo je bil č. g. Ilc padel po stopnicah v novomeškem kapitlju in si bil zlomil kolk. Deset dni kasneje so ga zdravniki operirali. Operacijo je srečno prestal in se je dobro počutil nekaj dni. Kar naenkrat pa so mu odpovedale ledvice. Do zadnjega je bil pri polni zavesti in se je tudi normalno pogovarjal.
Č. g. Andrej Ilc je bil zelo spoštovan, nadškofijski ordinariat pa je dal naslednjo o-smrtnico v časopis:	V novo-
meški bolnišnici je v nedeljo, L februarja 1981, ob 10. uri sklenil svojo življenjsko pot v 85. letu starosti in v 59. letu duhovniške službe sobrat Andrej Ilc, kanonik kolegiat-nega kapitlja v Novem me-
jamčeno pravico, da so kristjani enakopravni v družbi, pri študiju in v poklicu. Nadškofova ugotovitev potrjuje, da verni ljudje niso enakopravni, in da je šola protiverska. Nadškof je postavil zahtevo, da oblast ne sme izvajati nobenega pritiska na tiste, ki hodijo v cerkev, pa tudi opustiti v šolah in javnih občilih sedanjo prakso, podajati o veri in Cerkvi potvorjene informacije.
Posebej je nadškof poudaril, da so v političnem vodstvu slovenske republike ljudje, ki so bili katoliško krščeni, pa ni niti enega, ki bi bil praktičen katoličan. S tem je jasno povedal, da so verujočemu kristjanu vrata do političnih položajev zaprta. Kje je torej toliko opevana enakopravnost med vernimi in nevernimi?
V razgovor je bil vključen tudi sramotilni spomenik o škofu Rožmanu pred škofijsko palačo. Tu je posegel v debato bivši tajnik rajnkega škofa, pomožni škof dr. Stanko Lenič, ki je bil potem dolgo v zaporu. Lenič je javno pred zastopniki svetovnega tiska pribil, da, spomenik upodablja neresnico, ko trdi, da je Rožman poklical zoper žene, ki so zahtevale izpust političnih jetnikov, fašistično policijo. Lenič je izjavil: “škof Rožman je bil slovenski rodoljub.” Ne le, da ni poklical policije, ampak je sprejel zastopstvo žen in se z njimi prijateljsko razgovarjal. Lenič sam je te žene peljal k škofu Rožmanu.
So še drugi problemi verskega značaja, ki se jih tiskovna konferenca ni dotaknila, pa kričijo po pravični rešitvi, kot izključitev Cerkve od javnih občil (radio, televizija), nepremostljive ovire pri ‘zidanju novih cerkva ipd. Kdo more reči, da je to 'stanje vere in Cerkve v Sloveniji O.K.?
L. P.
stu, častni kanonik ljubljanskega kapitlja in bivši belokranjski generalni vikar. Od njega se bomo poslovili v novomeški kapiteljski cerkvi v sredo, 4. februarja 1981, ob 9. ,uri. Nato bo prepeljan v rojstno župnijo Ribnico, kjer bo pogreb isti dan ob 15. uri iz cerkve v Hrovači.
Nato nadaljuje pismo sorodnikov, da je bil pogreb veličasten in da je pri sv. maši v Novem mestu somaševalc okrog 30 duhovnikov ob navzočnosti veliko ljudi. Poslovilna govora sta imela g. prošt in dekan novomeške dekanije. "
V Hrovači pa je ■ bila sv.
maša, pri kateri sta sodelova* la dva škofa in 36 duhovnikov. Navzočih je bilo veliko ljudi. Iz Bele krajine, kjer je bil č. g. Ilc v službi božji nad 40 let, sta prišla dva avtobusa ljudi. Poslovilna govora sta imela v cerkvi sam ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar ter dekan Črnomaljske dekanije. Pri odprtem grobu pa je govoril predstavnik Belokranjcev.
Vsi govorniki so poudarjali, kako dober duhovnik je bil č. g. Ilc ter da ga bodo zelo pogrešali.
Rudolph M. Susel
Snopkovi materi v spomin
(št. Jošt nad Vrhniko)
LAKE PANASOE FKEE, Fla. —- V starosti 86 let je dne 16. decembra 1980 zapustila solzno dolino v Št. Joštu nad Vrhniko kmečka mati ga. JULIJANA KAVČIČ, po domače Snopkova mama. Ob njeni fmrti sem se spomnil na besede papeža Janeza Pavla, ki jih je govoril lansko Veliko noč: V našem času gre Cerkev skozi dobo mučencev. Te-: ga ne smemo pozabiti. Mi ne smemo obrniti; oči od realnosti. Mi ne moremo pozabiti onih, ki so v naši dobi pretrpeli smrti zaradi vere in ljubezni do Kristusa; onih, ki so bili zaprti, mučeni, obsojeni na smrt; drugi kaznovani, zaničevani, ponižani, trpinčeni,”
V Snopkovi družini je bilo 14 otrok — 11 sinov in 3 hčere; ena teh — sestra Miranda je v Torontu. Med zadnjo vojno križev ni manjkalo: majhni otroci, malo dela, večkrat družina brez kruha. Steber družine je bila mati, ki je pbdpirala vsaj tri vogale. A nikdar nisi slišal, da bi mati tarnala, godrnjala, se pritoževala.
Ko je prišla komunistična “osvoboditev”, so komunisti BREZ SODBE umorili pet sinov; eden teh je bil v semenišču. Mati nikdar ni zvedela, kje so komunisti skrili pomorjena trupla sinov.
Mož je umrl kmalu po vojni, ko je nevede stopil na bombo v gozdu, kjer je bila prej meja z bombami posuta med Nemčijo in Italijo.
Pred dobrim letom mi je mati pisala: “Št. Jošt še sedaj nima dobrega imena.” Zakaj? Ker je bil prvi kraj v Sloveniji, kjer so kmečki ljudje pokazali, da se tiranstvu in' brezboštvu komunizma ne bodo predali. Snopkova mal in druge šentjoške matere so verjele in v grozotah čutile, kako prav je povedal škof Rožman: Brezbožni komunizem je največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod.
Marca 1979 mi je mati pisala: .. .“tudi starost je lepa. Hvala dobremu Bogu za otroke. Vsi me imajo radi. In lepo skrbe zame. Zdaj se največ ukvarjam z vnuki. Rada jih imam. Otroci in stari ljudje smo za skupaj. Veliko berem, pišem in molim, posebno za duhovniške in redovniške poklice. Če je božja volja, da bi bil tudi iz naših družin duhovniški ali redovniški poklic. Dvakrat bi že bila pri nas nova maša, ko no bi bilo te strašne vojske." (Misli na sina-bogoslovca, sina v gimnaziji ali morda tudi na Alfonza Malavašiča, orga-. nistovega sina, ki je bil ubit na Veliko noč 1945.)
Pismo nadaljuje:	“Gotovo
bratje-mučenci prosijo pri Bogu: pet jih je v večnosti: Jože, Stanko, Lojze, Tine, Lovro.” Nič se ne jezi, nič ne
sprašuje, zakaj je ona morala piti iz reke nedolžno prelite krvi.
Marca 1980, torej nekaj mesecev pred smrtjo, dobra mati zlije v pismu svoje veselo srce v besede: “Skozi križ in trpljenje gre pot v življenje. In tako gremo naproti veselemu prazniku Vstajenja. Spet bomo peli: Ni treba groba več se bati — trpljenje več ne straši me. Veselo enkrat zopet vstati — Zveličar da nam upanje. Zato raduje se srce, zato se hvalnice glase: Aleluja.”
To je pesem veselja preproste kmečke matere, ki ji noben križ ni vzel miru srca, zaupanja v Boga in korajže na poti proti večnosti, po kateri je tako hrepenela, da se snide s petimi sinovi in možem. To je veselje, ki ga nobeno zlato ne more kupiti. Take matere in očetje so kot svetilnik na gori, ki sveti v vsej tihoti sredi borbenega brezboštva, so kažipot sko>i teme nevere in opora vsem, ki verujejo v Boga. S takim duhom so družine v Št. Joštu prenašale grozote tistih krvavih časov, ko je satanski komunizem pod vodstvom Tita z uničevanjem, in moritvami oznanjal lažnjivo osvoboditev.
Naj dodam tu agentom komunistično svobode tole misel: Predsednik tiranske komunistične vlade v Jugoslaviji je bil pri papežu. Morda se je on in z njim vsa komunistična druščina spomnila na papeževe besede, izrečene za 1. januar letos, za DAN MIRU: “Svoboda je podlaga miru. Ne more biti prave svobode, kjer je vsa moč koncentrirana v rokah ene stranke, enega razreda. Biti svoboden, se pravi živeti v skladu s svojo vestjo.”
Pet Snopkovih bratov in :: njimi 12,000 mož in fantov je bilo junija 1945 pomorjenih. Noben divjak ne bi bil zmožen skrivati pomorjena trupla v prepovedanih grobovih. Samo komunist je zmožen take grozne krutosti. Vsa z orožjem — ne s svobodnimi volitvami — pridobljena oblast v Sloveniji je zgrajena na lažeh, varanju in rekah nedolžno prelite krvi.
Če je v Sloveniji res taka svoboda, kot razni konzuli in njegovi agentje govore, zakaj ne bi smeli v Sloveniji posnemati poljske delavce — državljane delavskega “raja”. Poljski delavci so smeli pred dvema mesecema na mestu, kjer so komunisti pred desetimi (ne pred 36) leti postrelili nekaj delavcev (ne 12,000) postaviti spomenik v spomin mrtvim delavcem. Odkritje spomenika so proslavili ob navzočnosti več stotisoč Poljakov, nekomunistov.
Ali bi ne bil pravi dokaz za
pravo svobodo v Sloveniji, ako vi, komunisti, dovolite postaviti SPOMENIK deset in deset tisoč slovenskim ljudem, ki ste jih komunisti brez aodbe poklali pred 36 leti. Spomenik naj bi stal na Kongresnem trgu v bližini hiše, kjer je Tito maja 1945 napovedal “kratko gledanje sonca vsem tistim, ki bi se vrnili s Koroške” — to se pravi: smrt vsem, ki se vrnejo-
Poleg spomenika naj bi bilo dano dovoljenje za komemoracijo na Stadionu v počastitev vsem onim tisočem — duhovnikom in laikom — ki so bili mučeni v slovenskih: katakombah — ječah v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in drugod in v spomb' onih, ki so pokopani v skritih grobovih.
Konzuli, podkonzuli, plačani in neplačani agentje komunistične svobode: Po vaših dejanjih vas bo svet bolje poznal, kot po vseh vaših besedah. Izposlujte dovoljenje za spomenik, ki naj bi bil postavljen za čas, ko pride papež Janez Pavel na obisk.
Jože Cvelbar
/z naših vrsf
Hamilton, Ont. — Spoštovano uredništvo! Tu prilagal11 [ naročnino za Ameriško Domovino, katera mi bo kmaH1 potekla, kar je več, je za tiskovni sklad. Inflacija naP1 vsem dela težave, isto tud11 vam pri tiskanju A.D., kjU so vedno večji stroški. Večkrat čitamo v seznamu na darovalcev, ki so prostovoljno prispevali za tiskovU sklad A.D., s tem pa pokazal' svojo željo, da se čim dalj6 ohrani življenje tega slovel1' skega časopisa. To želimo vsi-
Prav neprijetno pa jo, da pošta dostavlja časopis zel°\ neredno. Danes smo že 15. j3' nuarja 1981 in .še nisem f teh1 letu prejel niti ene številk6 Ameriške Domovine, torej M za december jih nisem vseh prejel! To je krivda poštrU uslužbencev, kateri v svoj’ službi niso vestni in zanL"' rnarjajo svojo dolžnost. Ze" lim vam srečno novo leto L naj lepše vse pozdravljam!
Jože Cerar
*
Timmins, Ont. — Genjeid' Močno se mi zdi, da je čaš obnovitev moje naročnine U A.D. Daši prihaja k nam nc' znosno neredno, sem jo vt’1' kot voljan obnoviti kot dol2' nost slovenstvu in tlovensk' kulturi in sicer iz naslednji'1 razlogov:	1) A.D. je slovch
ski glas, doneč vsem Slove’11 ce.m -v tujini kakor v' rod11' domovini. 2) A.D. je nadvF svobodno demokratična v cialnih stališčih, brez ozi1"/ na politična čustva med Sl° venci, koderkoli se nahaj1'1 mo širom sveta. 3) Kar / morda napojmembnejše vse1'1 Slovencem, raztresenim I’1' svetu, A.D. podaja obvestU slovenskih krogov in (F’5’1” meznikov o socialnem in d'-1” hovnem stanju vse preko sV6' ta.
Srečo novo leto vsem 3lL' 1 vencem, zlasti pa urcdništU
A.D.
F. Kristan
r
Cleveland, O. — SpoštoU ni! Tukaj prilagam ček /* naročnino Ameriške DotnuU ne in 5 dolarjev za tiske''1'1 sklad. Obenem se vam Pr:J' lepo zahvalim za vašo P1’ trpežljivost za moje zakash-6 lo obnovitev.
Joseph Križmab
(Hvala vam, da ste obnol'[ ti naročnino, g. Križman! L7’’
Kanadska Domovina
Koncert Fantov na vasi bo na Cvetno soboto
TORONTO, Ont. — Ne, ne spimo zimsko spanje, pač pa se prav pridno pripravljamo na naš pomladanski koncert, ki ga bomo podali na Cvetno soboto, 11. aprila, ob pol osmih zvečer v slovenski cerkveni dvorani na 739 Brown's Line, Toronto. ,
Da bo program bolj pester in zanimiv, smo letos povabili slovenski oktet “Zvon” iz Fairfielda, Conn, ter bomo nekaj pesmi zapeli skupno.
Kdo ni bil vesel in navdušen, ob poslušanju naših le-, pih slovenskih pesmi lansko leto, ko smo s sodelovanjem ‘Fantov’ iz Clevelanda podali naš pomladni koncert?
Trdno smo prepričani, da vas tudi letos ne bomo razočarali.
Z velikim veseljem in navdušenjem pričakujemo Cvetno soboto in vas, pevci iz Fairfielda!
Prav tako se že sedaj veselimo jesenskega koncerta, ko bomo na povabilo “Fantov na vasi” iz Clevelanda sodelovali pri njihovem koncertu, 12. septembra, ob pol osmih zvečer v Slovenskem narod-
Nova vlada ZDA izjavlja, da je potrebno spremeniti smer v našem narodnem gospodarstvu, če se hočemo rešiti katastrofe. Predsednik Ronald Reagan je gospodarsko stanje v naši deželi v govoru, ki ga je pretekli četrtek prenašala televizija, naslikal zelo črno. Bilo naj bi najslabše vse od časa velike depresije v letih med obema svetovnima vojnama.
Glavni smoter predsednika Reagana je bil opozoriti vso deželo na resnost težav, v katerih se naše narodno gospodarstvo nahaja, in jo pripraviti, da bo sprejela grenka zdravila, ki jih Reaganovi gospodarski strokovnjaki pripravljajo in jih bo ta 18. februarja. predložil Kongresu v odobritev.
Stara skušnja pravi, da ne škoduje, če položaj označimo bolj črno, kadar hočemo dobiti naglo in obsežno podporo za njegovo reševanje. Reaganov krog to skušnjo pozna in se jo poslužuje. Cim preje mu bo uspelo ameriško javnost in Kongres prepričati, da še inflacije ne bomo rešili brez trdih, obsežnih iti deloma bolečih ukrepov, lem boljše bo za našo deželo in nas Vse.
Kongresni vodniki, republikanski in demokratski, izjavljajo, da bodo gospodarske predloge predsednika Reagana Vzeli takoj in resno v temeljit pretres. Malo verjetno je, da bi jih Kongres odobril brez večjih sprememb in dopolnil, toda za enkrat kaže, da bo Reagan v glavnem od Kongresa dobil, kari smatra kot nujni) za preokrenilev smeri našega narodnega gospodarstva. Večina Kongresa je prepričana, da je tako stališče volivcev, ki so ga ti izrazili luni 4. novembra.
nem domu na St. Clair Ave. Pesem nas druži, poživlja, budi v nas narodno zavest, ob pesmi pozabiš vse bridkosti in težave življenja. Pesem te popelje tja pod .Triglav, v našo lepo slovensko vas, kjer na oknih naših slovenskih domov cvetijo nageljni in se bohati in duhti roženkraut in rožmarin.
Vse to vam bomo skušali prikazati na Cvetno soboto “Fantje na vasi”. , '
-------o------
Viktor Trček umri
TORONTO, Ont. — Dne 16. februarja je v svojem cottage-u v Bala, Muskoka, umri Viktor Trček, rojen L 1915 v Sloveniji. Zadela ga je srčna kap. Pokopan jc bil v soboto, 21. februarja. Za njim žalujejo žena Pavla, njena sestra Matilda Tavčar ter nečakinji Iva in Matilda in nečak Frank. Bival je na 86 Fern Ave. v Torontu. Bil je podpredsednik Slovenske hranilnice in posojilnice Janeza Ev. Kreka vseh 28 let njenega obstoja.
(Ur. AD: Podatke je sporočil po telefonu “por.”, lei bo o pokojnem več pisal.)
Predsednik Reagan in njegovi sodelavci obljubljajo, da bodo omejili izdatke zvezne vlade tekom prihodnjih treh let v taki meri, da jih bo mogoče kriti z rednimi dohodki, pa četudi bodo 3 leta zapored znižali zvezni dohodninski davek za po 10%. Sodelovanje med vlado in Federal Reserve Boardom naj bi omejilo rast obtoka denarja, vodilo do zdrave rasti narodnega gospodarstva. Inflacija naj bi v teku treh ali štirih let padla na 5%, ali celo izpod njih, brezposelnost bi naj se zmanjšala na okoli 6% od sedanjih 7.4%. Povečana produktivnost naše industrije naj bi dopustila ponovno rast zaslužkov, pa tudi njihove kupne moči.
Obeti in napovedi so lepi, koliko se bodo uresničili, bomo videli, ko bodo prišla napovedana leta.
* *
Nova vlada ZDA je začela kazati večjo odločnost in delno novo smer tudi v mednarodni politiki. Ko kaže večjo pripra vljenost postaviti se proti Sovjetski zvezi v obrambo koristi svobodnega sveta, ne zavrača razgovorov kot sredstva za rešitev sporov in napetosti, ki ogrožajo svetovni mir. V svoji novi politiki do Sovjetske zveze išče vlada ZDA doslednejšo sodelovanje z zavezniki v Evropi in z Japonsko. Novi državni tajnik Aleksander Haig ima v tem pogledu obilne skušnje; nabral si jih je najprej kot sodelavec Henry ja Kissinger ja. nato pa kot glavni poveljnik oboroženih sil NATO v Evropi skozi štiri leta.
❖	& Jj:
Spor med Izraelom in Arabci še vedno ovira pomiritev Srednjega vzhoda. Islamski državni vodniki so o'tem razpravljali na svojem posvetu
v Taizu v Savdski Arabiji, ne da bi jim uspelo najti kako uspešno pot. Vojna med Irakom in Iranom je v petem mesecu, pa ji ni videti konca. Irak se je voljan pomiriti z Iranom, če mu ta prizna suverenost nad šat-el-Arabom, skupnim izlivom rek Evfrata in Tigrisa v Perzijski zaliv. Iran to odklanja in izjavlja, da miru ne bo, dokler ne bodo iraške čete pregnane z iran-sklli tal.
Dokler traja vojna med Irakom in Iranom, je vedno treba računati z možnostjo nenadnih težav v oskrbi svobodnega sveta z oljem. Tak položaj otežuje gospodarsko načrtovanje in zavlačuje poživitev gospodarske dejavnosti v ZDA, še bolj pa v Evropi in na Japonsjkem, ki sta v oskrbi z oljem v prvi vrsti navezani na Srednji vzhod.
*
Pogajanja med Izraelom in Egiptom o ureditvi bodočnosti Zahodnega brega reke Jordan in področja Gaze ne bodo znova stekla pred parlamentarnimi volitvami v Izraelu v prihodnjem juniju.
Države zahodne Evrope so obnovile gospodarske stike z Iranom, ko je ta izpustil ameriške talce, ZDA so za sedaj še previdno zadržane. Nihče ni prav gotov o političnem razvoju in položaju v Iranu ne sedaj ne v prihodnjih mesecih.
ZDA so obnovile redni neposredni potniški promet z LR Kitajsko, ko šo "se stiki med obema deželama množili in širili. Washington je previden in zadržan v izpolnjevanju kitajskih želja po dostopu do ameriške tehnologije in do ameriškega modernega orožja, kar bi naj pomagalo krepiti LR Kitajsko v odnosu do Sovjetske zveze. Vsako večje zbliževanje med Wash-ingtoriom in Pekingom bi namreč povečalo napetost med Washingtbnom in Moskvo. Trenja med Moskvo in Pekingom so stara stoletja, javljala so se v vedno novih napetostih na medsebojnih mejah, pa tudi v oboroženih spopadih.
* *
V	Južni Ameriki je prišlo pretekli mesec do kratkega oboroženega spopada med Perujem in Ekvadorjem. Zastopnikom Zveze ameriških držav je uspelo ta spopad končati, predno se je mogel razširiti.
*
V	El Salvadorju levičarske gverilske skupine, ki jih podpira Moskva preko Kube in Nikaragve, niso uspele vreči vlade in se polastiti oblasti. Washington je odločen zmago levičarjev El Salvadorju preprečiti.
•4:	❖
V	Kanadi gospodarske razmere; niso bistveno drugačne kot v ZDA, obe državi sta gospodarsko med seboj tako tesno povezani, da sc v Otta-wi počutijo naravnost neugodno in skušajo vezi postopno zrahljati.'
Ko je gibanje za “suvereni:” Kvibek nekaj zastalo, postajajo glasnejše zahteve kanadskih zahodnih .pokrajin.
(Iž Glasa ADZ)
DOHA IN PO SVETU
Kranj: Simon Železnik;
Breza pri Laškem: Ivan Zenic.
držav Evropske gospodarske 28. januarja: skupnosti. Končno, kmetijski
strokovnjaki ppedvidgvajo, da - Ljubljana: Ladislav Čennak, bodo cene mesa letos raštle v -• ■ T^yla Linžner roj. Fence,
Naravna bogastva na Idrijskem
IDRIJA — V Idriji izkoriščajo živosrebmo rudo že skoraj 500 let. Raziskovalci širšega idrijskega območja so pa odkrili ležišča drugih naravnih bogastev, ki jih bo mogoče izkoriščati. Na Cerkljanskem je okrog 600 hektarov zemljišča, ki je bogato z bakreno rudo, v okolici Mravljišča in Stopnika pa nahajališča nekaterih kakovostnih mineralnih surovin, Ob Idrijci je pa šest območij, na katerih bodo izkoriščali rečne naplavine.
Prihodnost slovenske avtomobiIške industrije
MARIBOR — V slovenski avtomobilski industriji je zaposlenih okrog 100,000 delavcev. Ti so združeni predvsem .v treh delovnih organizacijah: Tovarna avtomobilov in motorjev (TAM) v Mariboru, IMV v Novem mestu in Tomos v Kopru. Četrte organizaciji', Cimos, ne bodo več razvijali. Nosilka celotnega programa tovornih vozil v Sloveniji bo TAM, za motorna kolesa 'oo odgovoren Tomos, za osebne avtomobile pa bo skrbel IMV. Gospodarski položaj vseh teh je slab. le pri TAMu so lani ustvarili nekaj čistega dohodka. Na TAM odpade polovico jugoslovanske proizvodnje avtobusov.
t". ‘e	.1.
Uvoz soli
TUZLA, SFRJ — Letos bodo jugoslovanski proizvajalci soli poslali na trg okoli 820 tisoč ton soli, kar pa ne bo dovolj za kritje vseh potreb. Računajo, da bodo letos porabili okrog milijona in 270 tisoč ton. Zaradi tega bodo morali uvoziti okrog 450,000 ton. Prav iz Tuzle prihaja o-koli 70 odstotkov letne proizvodnje soli v SFRJ. Stara nahajališča pa se približujejo staremu delu mesta in zato počasi ustavljajo proizvodnjo. Našli so nova nahajališča kakih 15 km daleč od Tuzle, vendar nimajo dovolj denarja, da bi jih začeli črpati. Prav tako imajo težave na solinah južnega Jadrana. Soline bo namreč treba obnovili, zopet pa nimajo dovolj denarja za obnovo. Proizvajalci soli so jezni, ker vedo, da imajo vse možnosti, da bi sol izvažali, namesto tega pa ga morajo uvažati.
Poraba in prireja
mesa v SFRJ
BEOGRAD, SFRJ —.Lam so v SFRJ izvozili za nekaj več kot 360 milijonov dolarjev živine in mesa, letos pa naj bi izvozili za 412 milijonov dolarjev. Zaradi višjih cen bo pa izvoz v ' tonah manjši kot lani. Težava je v tem, de poraba mesa v SFRJ narašča hitreje kot prireja. Ker poleg vsega drugega pri-čakujejo zvečanje turističnega prometa, bodo težave pri izpolnjevanju izvoznih načrtov, preskrbe domačega prebivalstvu in. tujih turistov še hu jše. SI K.J se bo srečala letos tudi z izrazitejšo konkurenco na trgu, predvsem od
SFRJ hitreje kot v tujini.
Najboljši kruh
GROSUPLJE — Lani je grosupeljska pekarna napekla 3600 ton kruha, polovico katerega so pojedli Ljubljančani. Grosupeljski kruh iz te od 1979. leta modernizirane in povečane pekarne je tako dober, da mnogi Ljubljančani povprašujejo po njem. V pekarni delajo določene vrste kruha ročno, kar seveda u-godno vpliva na kvaliteto, V naslednjih letih bodo razširili proizvodnjo tudi na razne vrste peciva.
Rogaška steklarna prodaja v ZDA
ROGAŠKA SLATINA — Steklarna Borisa Kidriča je prodala lani za 1.5 milijona dolarjev svojih izdelkov v ZDA. Steklarna namreč sodeluje s predstavništvom a-meriške blagovne hiše Maty’s, ki je v Beogradu. Macy’s prodaja izdolke iz Rogaške Slatine že nad 50 let. Pri tej blagovni hiši, ki ima 90 blagovnic v ZDA, menijo, da so izdelki iz steklarne v Rogaški Slatini med najboljšimi na svetu.
Vasilij Melik sestdcsetletnik
LJUBLJANA — Slovenski zgodovinar Vasilij Melik je praznoval svoj 60. rojstni dan dne 17. januarja. Vasilij Melik je sin Antona Melika, velikega slovenskega geografa. Po končani klasični gimnaziji, sc jc Vasilij Melik odločil za zgodovina Težišče njegovih preučevanj je slovenska zgodovina 19. in začetkov 20. stoletja. Raziskal je zgodovino v olivnega sistema na Slovenskem od leta 1848 do 1918, s Ferdom Gestrinom pa sta napisala knjigo o “slovenski zgodovini od konca 18. stoletja do 1918”. Sedaj je redni profesor za zgodovino Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do leta 1918 ny filozofski fakulteti ljubljanske univerza
V Sloveniji so umrli;
27. januarja:
Ljubljana:	Franc Čuk, Ro-
man Petrovčič, Pavla Vizjak roj. Kern, Ivanka Ser-jak, Franc Podpečan, Mari-ja Vider roj. Kogoj, Parane Bahar, Marta Šetina, Mirko Pregl, Viktor Baudek; Črna vas pri Ljubljani: Božo Trstenjak;
Čatež: Anton Zorc;
Pusti Javor, Šentvid pri Stični: Alojz Adamlje st.; Velenje: Rudi Hrovat;
Kokra: Janez Stular;
Dol pri Borovnici: Ana Čepon roj. Krajc;
Novo mesto: Rudolf Kopar; Selo pri Novi Gorici: Bogdan Koradin;
Celje: Stanislava Kališnik roj. Pečovnik;
Maribor: Ivan Krajnc, Anton Topolovec, Julijana Čerine. Katarina Oster/.;
Vera Ježek, Uršula Terse-lič roj. Žitko, Anica Gode-na roj. Zorec, Hilda Vračko roj. Stumberger; Mengeš: Franc Bohorč; Ožbolt: Terezija Kropivšek roj. Pirš, Rebrškova mama; Zagorje ob Savi:	Frančiška
Poglajen roj. Klančišar: Vrhnika: Janko Ponebšek.
29. januarja:
Ljubljana: Zdravko Mikano-vič, Angel Makuc, Ivanka Gruden roj. Govekar; Maribor: Zvonimir Rostohar, Maks Grubelnik, Jožefa Kosar, Franc Kancinger, Antonija Knehtl;
Črna pri Kamniku: Jože
Gregl;
Dob pri Domžalah:	Rozalija
Keržan, Gusteljnova mama;
Trbovlje: Jože Fajdiga; Radoviča pri Metliki: Tereza Slobodnik roj. Režek; Spodnja Hajdina: Franc Zupanič;
Radeče: Magda Kramžar.
(Pripravil R. S.)
—™_o---------
Varnostni nasveti za ženske
PRI DELU — Če le morete, nikoli ne uporabljajte samotnih stopnic. Je mnogo varnejše počakati na dvigalo, kakor tvegati nevarnost napada na samotnih in slabo razsvetljenih stopniščih. Nikoli ne puščajte ključev in drugih dragocenosti v plaščnem žepu, kadar ga odložite. Ne razlagajte preveč naglas sodelavkam ali sodelavcem pri delu, da nameravate na kak določen dan oditi od doma in nikogar ne bo doma. Ne puščajte svoje torbice na pisalni mizi ali na tleh pod mizo. Zaklepajte jih v omaro ali v mizni predal. Če morate delati v pozne nočne ure, opozorite na to nočnega čuvaja v zgradbi. Pokličite ga, kadar zapuščate svojo pisarno, da bo vedel, da vas more kmalu pričakovati spodaj v veži. Če vas ni, bo vedel, da se vam je moglo kaj pripetiti. Obvestite dom, da ste delo končali in boste kmalu doma.
PRI NAKUPOVANJU Ne puščajte svoje torbice v nakupovalnem vozičku ali na pultu, če se kam oddaljite ko izbirate, kaj bi kupili. Če kupujete s kreditno izkaznico, dajte samo podatke, za katere blagajničarka vpraša. Nikoli na dajte od sebe denarnice z vsemi izkaznicami in kreditnimi kartami, ampak samo tisto, ki jo pri nakupu rabite. Ko zapuščate trgovino - posebno v slučaju večjega in dragega nakupa - vedno pazite, če vam kdo sledi.
OD DOMA — Kadar greste za dalj časa na počitnice in ni nikogar doma, obvestite o tem policijo, ki potem od časa do časa pogleda, če je pri hiši vse v redu. Povejte tudi zanesljivim sosedom, da nikogar ne bo doma in prosite nekoga, da pobere pošto, da se v nabiralniku ne bo nabirala. Obvestile tudi pošto, da vam za časa odsotnosti ne dostav-
ljajo pošte. Če odidete od hiše zvečer, pustite; v oni,sobi luč, ker vsa zatemrij jia hiša zgodaj zvečer izda/ danikogar ' ni doma.
KAJENJE ODGANJA SEN
Raziskovalci pensy Ivanijske državne univerze so objavili nedavno ugotovitve svojih raziskav o povezanosti med kadilskimi navadami in nespečnostjo. Če kdo rad vleče cigareto, cigaro ali pipo in ga muči nespečnost, naj se ne čudi, pravi poročilo, ker je prvo vzrok drugemu.
Proučevalci so merili čas, ki ga potrebuje strasten kadilec, da zaspi, in čas človeka, ki tej navadi ni podvržen. Pokazalo se je, da potrebuje kadilec nekaj krati več časa, da ga zagrne spanec, kot nekadilec, Razislava je dognala tudi, da nespečnost kadilcev naglo izgine, če se ti odpovedo kajenju.
-----o-----
MALI OGLASI
INSIDE - OUTSIDE WORK
Redecorating, painting, repairs of all kinds including plumbing & roofing.
Call 431-7240
(18-26)
ANDREW KOZJEK-
Gen'l. remodeling, ceilings, additions, garages, kitchens, & roofing.
Call 481-0584 or 692-0633
(21-39)
HOUSE FOR SALE
2 family, 5 and 5. Rec room ancl garage. E. 59 St.
Call 1-256-1876
(21-24)
HIŠA NAPRODAJ
6-sobna enodružinska z garažo za 1 % avta, v collin-Woodski okolici. Kličite 481-0509 med 6. in 8. uro zvečer.
(23-30)
K-Pad
Newly reconditioned, with rubber pad and circulating pump to provide warm heat to individual in sick bed. Same as used in hospitals. Call 431-0628 for price. Reasonable.
(x)
ACCOUNTING OFFICE
Full or Part time. Typing required. Must understand Slovenian or Croatian. Call bet. 9 a.m. and 5 p.m. — 881-5158.
_______________________W
APT. FOR RENT E. 146 St., Off Lakeshore
5 rooms up. Carpeting, appliances and garage. $250 plus utilities. Deposit. Adults only. Cull 692-0652 after 6 p m.
(19-24) * 2 3
HOUSE FOR SALE
2	Family. Clean. Aluminum siding. St. Vitus area. 942-7699 Good started.
(24-25)
HOUSE FOR SALE
3	bedroom bungalow. Appliances, basement, attached garage. E. 185 — Villaview area. To settle estate.
Call 486-3308
(24-32)
priredi
MAŠKARADO
V SOBOTO, 28. FEBRUARJA 1981 03 7.30 ZVEČER
v Slovenskem domu na Holmes Avenue Za ples igra Alpski Sekslel
IVAN TAVČAR:
V ZALI
Povest
Precej časa sem še sedel v vrhu češnje in zobal nje sladki sad; duša pa se mi je veselila še slajših besed: “Tebe, ali pa nobenega!”
Lahko mi verujete, da sem se potem še sešel z njo in da sva si pripovedovala še mnogo in obilokrat, kako se imava rada in se imava. Pa vse, kakor se spodobi, gospod Andrej, ker takrat sem bil mlad pa dober človek! In hudega se med nama ni zgodilo ničesar; samo čakati me je hotela, dokler se ne vrnem iz Amerike!
Res sem prišel v Ameriko. Sam ne vprašajte, kako sem živel ondi! Tukaj pri nas menite, če znosite nekaj koškov gnoja na to ali ono reber, da ste obdelali Bog ve kaj! Pa to ni nič! V Ameriki se dela, to je delo! In jaz sem tudi delal. V Montani sem bil in često sem ležal noč in dan v jami, v mlačni vodi, in kopal sem in kopal. Ničvredno življenje je to in vsakogar užene, če ni železnih kosti.
Ali jaz sem prebil vse in če je že bilo tako hudo, da sem menil:	zdajci poginem,
pa sem malo premislil in v mislih sem se vrnil semkaj, domov, kjer je pod slamnato streho zame živelo najgorše dekle, kar jih je imela dolina!
V nočeh se mi je sanjalo o njej, ki je bila moja, in o temni Broni, kjer gnezdijo orli, in o strmih Slajkah, kjer streljamo srne. Vidite, tako sem prebil vse in skromno sem živel in meseci so tekli
in zaslužek se mi je nabiral v žepu!
Tri leta sem prebil, se pehal kakor živina. Ko pa sem imel že toliko, da bi bil lahko plačal vsako imetje in tudi najboljše, kar jih je tukaj v pogorju, ni me več obdržala dolgočasna Amerika in s cvenkom in žvenkom sem odrinil čez morje nazaj v kraj, kjer so živeli vsi, ki sem jih. imel rad. Prav rad!
Bilo je tistega dne pred praznikom svetih apostolov Petra in Pavla. Pc' beli cesti proti Trati sem tako rekoč plaval in bilo me je zgolj veselje. Malokdaj sem pisal domov in svojega prihoda niti nisem bil naznanil, da bi se tembolj razveselili tisti, ki so me čakali že težko. Po zeleni dolini dospem malone do vasi; kar udarijo zvonovi v zvoniku in delopust je zvonilo, da je odmevalo od hriba do hriba. Tudi meni je zvonilo in ni ga bilo takrat v vsej fari človeka, da bi bil tega zvonjenja vrednejši od mene!
Srečavali so me ljudje — mnogi prejšnji znanci — ali šli so molče mimo mene, mojega zarastlega obraza niso spoznali. In premišljal sem, ali me spoznajo doma ali me spozna tudi Zalesnikova Reza, ker sem bil vendar samo zaradi nje vpregel svoje telo v delo, kakor bi ga ne privoščil živali. No, hodili so ljudje mimo, ali spoznali me niso!
Prišel sem pred Repnikovo hišo in oblanice, viseče izpod
strehe, so mi pripovedovale, da se tukaj toči dobra pijača. To itak veste, da si je Repnikov Tomaž, prevzemši dom po očetu, omislil vinotoč. Ne toliko za druge ljudi, pač pa zase, da je lahko pil vselej in vsak trenutek. Na pragu je stal in. videl se mi je nekoliko posvaljkan, da ne rečem, nekaj raztrgan, prav kakor bi se mu ne godilo predobro. Pa se mu že res ni godilo posebno dobro!
“Hej, Podlesnikov!” je zakričal name, “glej ga no, pa si res, in morda kar iz Amerike?”
Razjezilo me je, naravnost pravim, razjezilo me je, da me je spoznala ta dreta, ko me niso spoznali‘drugi pošteni ljudje!
“Vstopi no, vstopi!” je hitel. “Pa daj za pijačo in povej, kaj je novega v Ameriki!”
Izgovarjal sem se, da se mi mudi domov. Pa me je precej razkačil, rekoč:	“Pa morda
nimaš denarja? Drugi so pošiljali domov, o tebi pa ni bilo ničesar slišati! Pa morda nimaš denarja?”
“Več nego ti!” odgovorim srdito in krenem v pivnico. Prinesel je vina na mizo in prisedel k meni. Ves čas pa me je gledal nekam zeleno, kakor gleda mačka miš, preden jo požre. Do duše mi je zoprno to človeče in da ga nisem nekoliko pretipal pri tej priči, temu se čudim še dandanes.
“Torej denarja si prinesel s seboj?” me je pričel spraševati, ko sva pila.
“Tvoj dom lahko plačam,” mu odgovorim oblastno, “in še mi ostane! In tista rebra, ki sem ti jih takrat polomil, ti tudi poplačam, da veš!”
(Dalje)
ODJEMALCI EAST OHIO GAS COMPANY
Važno sporočilo o Vašem računu za porabo plina
V želji, tla bi bil Vaš račun o porabi plina razumljivejši, smo spremenili njegovo obliko.
Odslej, namesto da Vam sporočamo le skupno vsoto, razdelimo Vaš račun na dva dela:
(1)	Mesečna cena servisnih storitev, in
(2)	Količina in cena plina, ki ste ga porabili od prejšnjega
računa.	*'
Nova oblika Vašega računa ne vsebuje nobenih podražitev ali drugih sprememb v zvezi s cenami, ki jih plačujete.
Mesečna cena serVisnih storitev je sestavni del EAST OHIO-vih računov vse od julija 1980. leta in torej ni nova, dodatna cena.
Nova oblika samo razdeli skupno vsoto tako, da ste Vi, naš odjemalec, podrobneje obveščeni o stroških plinskih storitev ter da Vam pomaga razumeti, od kod izvirajo cene energije, ki jih plačujete.
THE EAST OHIO GAS COMPANY
v PART Of THE CONSOuOA'ED NATURAL GAS StSTEM
ANNUAL STATEMENT - 1980
OB THE
Holy Family Society - U.S.A,
JOLIET, ILLINOIS
ASSETS
1.	Bonds ....................................;.... 4,081,250
2.	Stocks ........................................ 1,032,941
3.	Certificate Loans and Liens ................••••'>•	114,880
4.	Cash and Bank Deposits .......................... 631,4.57
5.	Life insurance premiums and annuity
considerations deferred and	uncollected .......... 81,295
6.	Investment income due and	accrued	145,068
TOTAL ........................... 6,086,875
LIABILITIES, SPECIAL RESERVES AND UNASSIGNED FUNDS
1. Aggregate reserve for life certificates
and contracts ................................... 2,353,553
2.	Aggregate reserve for accident and
health certificates ............................... 591,714
3.	Certificate and contract claims:
3.1	Life ...................................... . 375,000
3.2	Accident and health........................... 375,000
4.	Premiums & annuity considerations received in advance including accident and
health premiums ............................
5.	Liability for premium deposit funds .........
6.	Commissions to fieldworkers due or accrued:
Life and annuity^............. 4,457
Accident & Health ............ 41,851
TOTAL ............................ 46,309
7.	General expenses due or accrued ............. 40,000
8.	Taxes, licenses and fees due or accrued	1,053
9.	Unearned investment income .................. 2,872
10.	Amounts withheld or retained by Society
as agent or trustee ............................ 5,421
11	Mandatory securities valuation reserve	77,232
TOTAL LIABILITIES	3,664,850
12.	Unassigned funds ........................... 2,422,025
TOTAL ......................... 6,086,875
SUMMARY OF OPERATIONS (ACCRUAL BASIS)
1.	Premiums and annuity considerations......... 2,565,236
2.	Net investment income ........................ 485,457
TOTAL ......................... 3,050,693
DEDUCT
3.	Death Benefits ...........................
4.	Matured endowments .......................
5.	Disability, accident and health benefits .
6.	Surrender benefits .......................
7.	Interest on certificate or contract funds.
8.	Increase in aggregate reserve for life and
health certificates and contracts ........
9.	Commissions on premiums and annuity
considerations ...........................
10.	General insurance expenses and
fraternal payments........................
11.	Insurance taxes, licenses and fees .......
12.	Increase in loading on and cost of collection
in excess of loading on deferred and uncollected premiums .....................
TOTAL .......................
13.	Net gain from operations before
refpnds to members .......................
14.	Net gain from operations after
refunds to members........................
102,645
1,000
1,167,816
83,376
20
120,690
622,459
610,540
26,366
685
2,740,601
310,092
310,092
UNASSIGNED FUNDS AND SPECIAL RESERVES ACCOUNT
1.	Unassigned funds and special reserves
December 31 previous year ..................... 2,119,410
2.	Net gain from operations ........................ 310,092
3.	Net capital gains ............................ (—4,643)
4.	Change in nori-admitted and related items ......... 1,493
5.	Change in mandatory securities valuation
reserve ....................................... (—4,32/)
6.	Net change in unassigned funds and special
reserve for the year ............................ 302,615
7.	Unassigned funds and special reserves
December 31, current year ..................... 2,422,025
(FAILURE OF THE ITEMS TO ADD TO THE TOTALS SHOWN IS DUE TO THE DROPPING OF AMOUNTS LESS THAN ONE DOLLAR)
Imenik raznih društev
SLOVENSKI DOM NO. G A.M.L.A.
President — Vivianne Cecelie Vice-pres. — Marie Hosta Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119.
Treasurer — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic
Pres, of Audit Com. — Jean Fabian
1st Auditor — Amalia Legat 2nd Auditor — Tony Yerak Youth Activities Coordinator: Viviahne Cecelic Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech Meetings: 2nd Tuesday of the month at Recher Slovenian National Home, 7:30 pm.
CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA
President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vicfe-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rcc. Sec’y. 4- Wiltna Tibjach Auditors:	Dolšak Molly
Rdab ‘%nd Juli« Ipavec
Sunshine Comm: Mary Durn, Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver and Alma Lazar
Social and Educ. — Ida Cesnik, Josephine Tomsic, Mary Dolšak, . Ann Krištoff, Ruth Jerala
Cookbooks — Alma Lazar — 531-5627.
Meetings — Every first Thursday
M.P.Z. CIRCLE 3
President — Paul Conzelmann 1st V.P. — Marci Perkey 2nd V.P. — Judy Conzelmann Recording Sec. — Martha Meglich
Treasurer — Millie Bradač Auditors — Sophie Matuch, Jo Tucceri, Edna Kleinhenz
Circle Director - Judy Skopitz Asst. Circle Dir. — Kristina Blatnik
Music Director — Tom Hegler Accompanist — Alice Cech Rehersals are held every Monday at 7:30 p.m. at the S.W.H. on Waterloo fid., except for vacation period.
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Ave., Euclid, O.
Max Kobal, President George Carson, Vice Pres.
Ray Bradač, Secretory William Frank, Treasurer.
Joe Petrie Jr., Recording See. John Hrovat, Chm., Auditing Committee
William Jansa, Auditor John Bozich, Auditor Frank Taucher, Chmn. House Committee
Ed Koren, House Comm. William Strah, House Comm.
Ed Leskovec, Membership Rudy Lokar, Membership ■ Josephine Trunk, membership Ronald Šuster, Legal Advisor Joseph Tiebec, Hon. President Stanley Pockar, Hon. Sec.
Mary Kobal, Hon. Rec. Sec. John Troha, Hon. House Com. Regular meeting every third Thursday of the month at 7-p.m.
NEWBURGH - MAPLE IITS. SLOVENE PENSIONERS CLUB
Pres. — John Taucher, tel. 663-6,957
Vice.-Pres. — Mary Zivny Secretary — Andrew Rezin — 15701 Rockside Rd.. Maple Hts., OH 44137, Tel.: 662-9064.
Treasurer — Ann Odell Tele.: 587-6829
Rec. Sec”y. — Mary Shamrov Auditors — Louis Champa, John Perc, Anton Stimetz Monthly meetings are held on the fourth Wednesday of each month at 1 p.m.
SLOVENIAN-AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Officers for 1979
President — Edmund J. Turk Vice-Pres. — Fr. A. Edward Pevec
Secretary — Ronald J. Šuster, 1027 E. 185 St., Cleveland, O. -44119.
Treasurer — James E. Logar Executive Committee — John J. Alden, Dr. Karl B. Bonutti, Hon. August Pryatel, Anne Opeka.
Executive Director — Frederick E. Križman, 20771 Lake Shore Blvd., Euclid, O. 44123 (216) 531-7881.	__
SLOVENIAN WOMEN'S UNION BRANCH 50
President — Ann J. Terček
Vice-President — Dorothyann Winter
Secretary-Treasurer — Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Drive, Cleveland, Ohio 44143, Tele.: 442-0647
Auditors — Marie Dolinar, Frances Marold
Sentinel — Jean Tomsic Reporter — Vera Mateyka Meetings held every 3rd Tuesday of the month except July, A ugust and December, 7:30 p.m. at Euclid Public Library, 631 E. 222nd St. Guests welcome.
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS 1981 OFFICERS:
President — Walter C. Lampe Vice-Presi: prank Bittern Sec.-Treas.:	Steve Shimits,
18050 Lakeshore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117 Tel: 531-2281 Rec.-Sec.: Helen Vukčevič Aud. Comm.: Celia Wolf, Ann Krištofi'. Josephine Hitter.
Planning Comm.: Alice Bozie, Ann Kristoff, Walter C. Lampe, Steve Shimits; Celia Wolf
Slov. and English Publicity — Celia Wolf. Ann Kristoff
Federation of Slov. Pensioners Delegates:	Walter Lampe, Joe
Bajec, Louis Jartz, Steve. Shimits, Frank Bittenc
Head Cook: Mary Dolšak Meetings — Second Tuesdays each month at 1.00 p.m. at Slov. Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd,
AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA
President — Mary Grilc Vice-Pres. — Michael Jaeger Secretary — Marnje Willis Treasurer — Paula Beavers Finan. Sec’y. — Eli Zatorsky Corres. Sec’y. — Molly Bogus 1546 71 St., Miami Beach, FL 44141.
Board of Trustees: John Ribic, Frank Kotu! a, Rosemary Chase Sgt.-at-Arms — Fran Vraničar Sunshine Committee, Mamie Willis (Mami), Cyril Grilc (Ft. Lauderdale).
Meetings are the 1st Sunday of the month at 301 N.E. 1st St., Pompano Beach, Fla.
Na ril Karibskega morja se skriva še veliko zlata, srebra in draguljev
Španci so v času svoje vlade nad Srednjo Ameriko, Florido in Mehiko vodili natančne popise ladijskih tovorov iz teh dežel v Španijo. Ti popisi so ohranjeni v arhivih Španije in so osnova za iskanje potopljenih ladij. t
' Ob imenu Karibsko morje izgub prej prenizek kot previ-prava pustolovska srca zadrh- sok.
ti j o od vznemirjenja. V glo- Nič čudnega torej., ee^po binah tega ameriškega sredo- dnu Karibskega morja .see zemskega morja se na mnogih srečo vse več Sodobnih lovcev galejah, ki so tri stoletja tovo- na zaklade. Ob pomoči morile iz Novega sveta v Španijo dernih naprav se jim lov tudi številne dragocenosti, zlato in večkrat izplača, čeprav je se srebro, drago kamenje in dru- vedno več takih, ki ostanejo ge žlahtne minerale, skrivajo praznih rok. bajni zakladi.' Od silnega bo-
gastva, ki je romalo proti požrešnemu španskemu cesarstvu, so morje, morski roparji in viharji terjali svoj del in po tem ostanku, ki pa je vse kaj drugega kot ostanek v slabem pomenu besede, se cede sline sodobnim iskalcem zakladov.
Strokovnjaki za pomorsko zgodovino so izračunali, da je Karibsko morje pogoltnilo za najmanj 20 bilijonov dolarjev zakladov. To je najmanjša možna številka, saj je po vsej verjetnosti nekajkrat večja, medtem ko manjša zagotovo ni.
Do izračuna ni bilo težki priti, saj so Španci vodili natančne sezname vseh ladijskih tovorov. Sezname so pisali v več kopijah, te pa pošiljali z različnimi ladjami v Španijo, tako da se skoraj ni pripetilo, da bi izginile vse kopije.
Vsi seznami so se kopičili v velikem arhivu v Sevilli. Arhiv še vedno obstaja in prav v njem so dobili pomorski zgodovinarji dovolj podatkov, da so izračunali vrednost vsega tovora v dragocenih kovinah in dragem kamenju, kar ga je od leta 1503 šlo iz Ame-' rike v Španijo. Od skupne vrednosti sb vzeli 10 odst. in dobili vrednost potopljenega tgvora. Glede na, primitivno plovbo je odstotek izračunanjh
Starostna razlika
Predsednik ZDA R. W. Reagan je pretekli teden dopolnil 70 let, podpredsednik ZDA G. Bush in člani vlade so precej mlajši. Povprečna starost predsednika, podpredsednika in članov kabineta (zveznih tajnikov) je 56 let.
Predsednik Sovjetske zveze Leonid I. Brežnjev je star 74 let, povprečna starost elanov Politbiroja, vrhovnega vodstva ZSSR pa je 69 let, torej 13 let višja kot povprečna starost vrhovnega vodstva ZDA.
------o-----
Slovenski mesečnik Ave Maria
potrebuje vašo pomoč!
MAU OGLASI
HIŠA NAPRODAJ
Enodružinska, 6 sob. V prvovrstnem stanju. Z aluminijem opažena. Garaža in druge ugodnosti. V Collinwoodski slbvenski naselbini. Za podrobnosti, pokličite 531-5235. ____________ ,(24,26)
FOR RENT
Two completely furnished rooms, 3rd floor. Bath and furtfcce. Near St. Vitus parish'.' 831-7122.
(24-25)