Štev. 17. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 28. aprila 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo, Cena pri sküpnom naslovi 25 Din na po- samezni naslov 30 D, M,,List na sküpni naslov to D, na posameznoga 15 D. čí se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je na-ročnina za 5 D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M. Liste dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australija i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 57 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništva naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske krajine Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M. - Sobota. Kolodvorska ulica 123, Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20 % 1/2 strani 25% cela stran 30% popüsta za edna objavo. Cena malih o-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom" 250 D. Takso ža oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Sramotenje naše krajine Ne bi odgovarjali, ar se nam prenoro vidi odgovarjati na eden tak butasti članek, kak ga je prineslo »Jutro" od zadnje Sobote, če se ne bi to stalno v vsej napredni časopisaj ponavlalo. Že ponovno smo povedali, da se od naše krajine ešče nigdar ne telko nelepoga Pisalo, kak to delajo takzvane Slovenske napredne no-vine v deveti letaj naše zdrüžitve z narodnov državov. To stalno pisarjenje o nažadnjaštvi, mrač-njaštvi, srednjeveškoj babjever-nosti, strupenom nezaupanji, madžarski kačaj, da so naši lüdje na higijeni desinteresirani, traho-maši, da vláda pri nas skrajno suženjski (robski) düh, da smo kulturno sto let zaostali i tak dale i tak dale, y zadnjem so-botnom »Jutri" pa včilo na ne-sramen način primerjajo našo va-lavnost s — psi, nas posili do toga, da označimo te lüdi za najvekše lažnivce, nekulturneže i narodne škodlivce. Krajina i lüdstvo, po krvi slovensko, štero je bilo stoletja stalno ločeno od ostalih Sloven- cov politično, kulturno i gospodarsko, se prostovolno i z najvekšim veseljom zdrüži z brati srečnejša preteklosti, se trüdi, da bi to, ka je zgodovina zagrešila samo Popravilo, dobiva za vse to od takzvani napredni i nacio-nalni nesramnikov sramotenje. I da bi tej, takzvani napred-njaki i takzvani narodnjaki, či se ešče najde gde kakši jünček, šteri verje v njüvo naprednjaštvo i narodnjaštvo, včinoli samo za vlas za kulturno i gospodarsko povzdigo naše krajine i našega lüdstva, njim odpüstimo vse njüve laži. Čisto lepo je napisalo svojčas »Jutro" (23. nov. 1928) da je napredno Vučitelstvo iz Slovenije našim lüdem za strašno. Istina je. Strašno, za proso, je pa to ne samo napredno Vučitelstvo, nego vsa takzvana na-predna inteligenca v našoj kra-jini. I sad njüvoga kulturnoga dela za povzdigo naše krajine, je tüdi enak strašili v prosej! Inačiši niti nemre biti, če cecajo vso svojo modrost i vučenost iz — Jütra". jo tüdi zaslüžili. Niti eden naš pravi domačin i istinski rodoljüb je nej bio nigdar proti gimnaziji. Obmetavlejo i zavirajo pa našo gimnazijo Vnogi takzvani napredni krogi naši domači i tisti, šteri so s Preka k nam prišli. Tej delajo odkrito i prikrito proti gimnaziji i či njim to gda naše lüdstvo le preveč v obraz vrže, te svetniško obračajo oči i pripovedavlejo, kak je zatogavolo boli srce, da njim mi vűpamo kaj takšega povedati, na konci pa že telko vse vküp zasüknejo, da se ^sramüjejo povedati, da našemi lüdstvi leži naša gimnázija v želodci. Pribijemo ponovno pred vsem svetom, da je vse naše pošteno lüdstvo bilo vsigdar i je v ogromno] večini'za popuno osemraz-redno državno gimnazijo v Soboti. Naše lüdstvo je potrebno iz silno važnih razlogov te gimnazije i jo tüdi zaslüži. Dijaštva za našo gimnazijo nede trbelo iskati po drügi krajinaj ar ma naša okroglina telko izobrazbe želne i potrebne mladine, da se zavod lehko najlepše razvija kak je to že dozdajšnji razvoj zavoda pokazao. I naj se ta naša davna žela i potreba po popunoj osemraz-rednoj državnoj gimnaziji kem prvle vresniči, odpotüje v kratkom iz naše krajine v Belgrad posebna deputacija pred krala. Stroške za odposlanstvo nosijo ništerni zmed starišov naših dijakov, ništerni odposlanci pa potüjejo tüdi na svoje stroške. Ali je Sobota za gimnazijo ? V zadnji ,,Novinaj“ smo pisali, da so tisti, ki stalno, prikrito i odkrito rovajo proti našoj gimnaziji, dobili V zadnjem i odločilnom časi v sobočkom občinskom odbori svojega zaveznika. Šlo je namreč za to, ali naj pošle tüdi Sobota odposlanstvo v Belgrad k krali, te, gda so že skoro vsa drüga mesta v Sloveniji poslala različne deputacije zavolo gimnazij. Pitanje je bilo, što bi noso stroške te deputacije. Pri občinskoj seji je predlagao občinski odbornik trgovec g. Nemec, naj občina v svojem interesi prevzeme obslednjim to ne ravno preveč velko breme, ar popuna osemrazredna gimnázija nájveč haska prinese ravno Soboti pa tüdi celoj našoj krajin]. Ta mála žrtev bo Soboti tüdi sledi obilno poplačal. Tomi predlogi sta se pridrüžila ešče odbornika g. Čeh i g. Mesarič. Odbornik g. dr. Sömen je pa stavo drügi predlog naj tisti, šteri ščejo meti gimnazijo, to je starši od dijakov pošljejo sami na svoje stroške deputacijo v Belgrad. Tomi predlogi se je pridrüžo dozdajšnji starosfa Sokola dr. Farkaš i vsi drügi odborniki. Pri seji sta ne bila navzočiva občinstva odbornika Bokalič i Beguš. Na prvi pogled bi po toj seji lehko šfo sodo Soboto, da je ona po velkoj večini pokazala gimnaziji nasprotno stališče. Posebno ešče gda so ništerni od odbornikov pri omenjenoj seji naravnoč žalili najvekše dobrotnika naše gimnazije. V istini je pa tomi nej fak. Vsa poštena Sobota je z vsem svojim srcom za svojo gimnazijo, ka se najlepše vidi tüdi iz foga, da so veči z med njij bili včasi pripravleni iz svojega žepa darüvati, da se pokrijejo stroški za odposlanstvo te, gda je večina v občinskom odbori fo odklonila. Naša krajína za našo gimnazijo. Naša krajína je bila vsigdar za popuno osemrazredno državno gimnazijo v Soboti i je v tom pogledi žrtvovala i pretrpela že vnogo. Naše lüdstvo živi v po- punoma posebni gospodarski, kulturni i Socialni razmeraj, je obmejno izredno izpostavlo, zato je gimnázija za nas živinskoga pomena, nam je potrebna i smo si Blatonci Pripovist. Občinska seja se je začnola. „Ka te resan bo zdaj vse, ka?'* pita Jüri župana. ,.Nikaj si pravo, ka bo od törma-pa šole pa mosta, vej pa znaš, ka nemamo penez zdaj za koj takšega. „Vej pa Čakaj, vej pa znaš, ka: si zdaj ravno ščemo od toga pogučati; či bi to kaj delali ali nej" njemi zmes segne župan. »Znate, po redi moramo iti. Najprvle naj župan pogledne, či so vsi odborniki tű kelko ji je potrebno, da je seja sklepčna, nato naj otvori sejo i pove, kelko odbornikov je navzoči i či je potom seja sklepčna. Tajnik prečté Zapisnik zadnje občinske seje i tak naprej, po redi, kak se vsakša seja mora pravilno vršiti. Tak se najhitrej i nájveč napravi, začne dijak. »Dobro, dobro, moški, tak mo šli zdaj lepo po redi pa nam Nači to vse fak lepo napiše, da se nede pá fisti iz Maribora kregao, da je nej dober Zapisnik*' pravi župan dale. „Te srno pa zdaj vsi tű, pa te Nači tí lepo napiši, ka smo vsi fü, pa je ta seja sklepčna. ..Kakpa, vsi srno tű, vsi", dene tüdi Jüri pa nikam čemerno plüne pod sto. »Telko bage si mi dao, da sam trikrat plüno pa je nemam več“ pravi proti Brtalani pri peči. „Mir, mir, da mo meli ednok to sejo** vdari župan proti Jürji. „Otvarjarn šesto redno sejo občinskoga odbora, pozdravlam vse navzoče i ugotavlam, da je seja sklepčna ar so navzoči vsi odborniki. Pridem k prvoj točki dnevnoga reda, to je čtenje zapisnika zadnje odbo-rovne seje*' guči dijak pa gleda župana. Župan ga je tüdi samo z navelko odprtimi očmi gledao. »Takši je pravilen začetek seje** pravi dijak. „Vej pa samo tak napiši, ka de konči fisti iz Maribora znao, da smo mi tüdi nej samo tak. ..Gde mate Zapisnik zadnje seje?" pita dijak. Antolin, gde maš zapisano tisto, kak smo si eto gučali od trave na pokopališči ?“ pita župan tajnika Špolarovoga Anfolina. ..Eti Odzaja je zapisano v blagajnik] knigi, vel to jaz samo fak povem, kak je bilo, zato, ka .sam tam bole na kraci napisao" začne Antolin pa zapira knigo, štero je Jüri odpro. »Čakajte, ,vej jez prečtem, pravi dijak, pa segne po knigi. »Tüdi lejko, samo či boš znao prečteti moje pismo1* Dijak odpre pa čte: ,,Vu Bla-tonci, 25. velkoga travna toga leta, se sklene, da se na cintori trava vö da pa naj ide od vsakše iže eden težak na namet proti Močvarnjeki, zato ka je zdaj dešč šo pa je nej žmetno delo. Nadale se sklene, da so pisali gospon Srezki, naj držimo Iicenciranoga bika na svoje stroške, či si ne spravimo bika, da te oni vöpridejo. Mi nemremo bika držati, či pa oni ščejo za to vö priti, naj pridejo. Nadale se sklene, da so zavci v cepičnjeki vse cenike zgrizti v toj zimi, da se cepike vö zosekajo pa sezemla zarende da, ka mi nemo meli cepičnjeka za zavce. Nadale se sklene, da so gospon Sreski pisali od komarov z malarijov, šteri pridejo k nam či mlak ne po-süširno, tak se zato sklene, da se mlake zdaj nemrejo posüšiti, zato ka dešč ide. Ešče se sklene, naj nikak popravi tiste deske na törmi, zato ka izdak notri teče čiravno je pozderje nanošeno gori. Pa se sklene tüdi, da mo gučali od mosta v Močvarnjeki, pa naj vučiteo sam plača tablo v šoli či jo je on vküp süno, pa naj gospon Borza dela tüdi naše delavce zemejo v Nemčijo, kak je to Prprejšov Izek pravo, da v Belje nede šo. Tak se sklene ino skonča". ,,To je Zapisnik zadnje odbo-rovne seje. Ma k tomi što kaj Pripomniti?" pita dijak mesto župana navzoče odbornike. Dale sledi. Agrarne zadeve . t Uradni den za Sobočki okraj se bo vršo 29. aprila v pondeljek v prostorih Kmečke posojilnice od 9. vör,e naprej. Spravišče za stálni agrarni zakon se je vršilo v Belgradi aprila 20-ga. Pozno je dobila na njega pozvanje agrarna zadruga. Občni zbor agrarne zadruge. Meseca maja se bo vršo občni zbor agrarne zadruge, na šterom se bo povedala stalna cena agrarne zemlje, ki jo prosi veleposestvo v D. Lendavi. Mogoče, ka se tečas tüdi spravi naprej pitanje stalnoga agrarnoga zakona pri vladi i zato na tom zbori bo tüdi od toga guč. Naročitve agrarne zadruge. Agrarna zadruga je naročila za svoje kotrige dozdáj že blüzi pet vagonov vapna, pol vagona cukra, tri vagone cementa, šest metrov žaife, par vagonov pa ešče čaka na naročitev. Pri vsem tem zadruga ni krajcara ne zaslüžila, pač pa je svojim kotrigam jezere prišparala. Samo pri ednom vagoni vapna, šteroga so kotrige na drobno naročile, so mele te zvün foringe 2500 dinarov prihranjenoga. 2t NOVINE 28? aprila 1929. NEDELA. (Po vüzmi Štrta. Evang. sv. Janoša 16, 5—14) V tisti časaj, pravo je Jezuš vučenikom svojim: ,,Idem k onomi, ki me je poslao i níšče zmed vas me ne pita : Kam ideš ? Nego ar, sani vam to pravo, je žalost napunila srce vaše. Ali povem vam istino, da je dobro za vas či’ jaz Odidem; ar či ne Odidem, Oveseiiteo ne pride k vam, či pa Odidem, ga vam Pošlem. I gda pride, pove sveti od greha i od pravice i od sodbe. Od greha zato, ar so nej Vervali v mene, od pravice pa, ar idfem k Oči i me sledi nete vidli; od sodbe pa, ar je poglavnik etoga sveta že osodjeni I Ešče vnoga vam nam povedati, ali zdaj nemrete pod-našati. Oda pride On, Düh pravice, vas bo včio vso pravico; on nede gučao sam od sebe, nego kakoli bo čüo, gučao bode i prišestne reči vam bo oznanjüvao. On bode mené dičb ar vzeme od mojega i vam nazvejsti. Navuk : Ne je vse, ka se človeki vidi hüdo, v istini resan takše. Murska Sobota Tombola. Nižji poštni uslužbenci priredijo 5. maja ob 2. vöri zadvečera velko tombolo na Glavnom trgi v Soboti. Glavni dobitki so: Pohištvo, moški bicikl, vreča mele, piüg, drva i nad 500 drügi lepi dobitkov. Čisti dobiček je namenjeni betežnim članom. Táblice so po 2 Din. Senje Jürjevsko se vrši v Soboti v pondelek, 29. aprila kak po navadi eden mesec po vüzemskom pondelka. Cene po trafikaj. Dobili smo pritožbe, da v ništerni trafikaj ne pazijo nikaj na to, da bi menše zneske na 10 ali 20 par pri dinari dali nazaj, čiravno človek za več dinarov vrednosti küpi. Občni zbor gremija trgovcov se je vršo zadnjo nedelo v Soboti ob udeležbi petdeset! trgovcov iz celoga sobočkoga okraja. Predsednik g. Čeh je v začetki pozdravo poleg domačinov tüdi navzočega zvezinoga tajnika g. Podgorška iz Ljubljane, po tom se je pa Spomno v lanskom leti mrli članov gremija, šterim so vsi navzoči zezvali trikratni ,,slava". Po tom je dao poročilo delovanja v preminočem leti o borbi za trgovsko šolo, Otvoritev železnice i telefonski zvez, razširitev kolodvora, autopro-meta itd. Gremij je priredo tüdi več predavanj o davkih i drügi za trgovce važnih reči. Vsa poročila so bila odobrena. Sprejeti je bilo več sklepov v obrambo trgovcov, kak tudi, da v deputaciji za Belgrad zavolo otvoritve železničkoga prometa z Vogrskov pošlje tüdi sobočki gremij svoje zastopnike. Slovenska krajína Občütlivost. V Püconci je na velki petek eden železnički uradnik drva cepao te, gda so šli lüdje iz cerkve. Ti evangeličanski verniki so se zatogavolo tam jako užaljene čütili ar je za nje velki petek najvekši svetek. Nas ta hvalevredna občütlivost Jako veseli i bi radi bili, naj bi evangeličani tüdi nam včasi nikelko veselja napravili konči s tem, da bi na Gospodov den, v nedelo po njivaj kem menje delali. Jako Čüdno se čüje, da mora okrajni glavar, to je svetska oblast v našoj krajini pod kaštigov zapovidavati, naj se sveti Gospodov den. — Dvojno uradovanje v našoj krajini. Nekaj čüdnoga je v našoj krajini z našimi ^glavarstvi. Mamo dvoje glavarstev i pri izdajanji potni listov našim delavcom dela vsako po svoje. V Lendavi mora naš sezonski delavec plačati za potni list 25 Din več kak v Soboti. V Soboti potni list, ki je bio izdani za Nemčijo, prepišo brezplačno za Francijo, v Lendavi se pa mora za to takša plačati. Prosimo naše oblasti, naj ednok to že nikak vredno ar so vsi naši delavci državlani edne države. Lemerje. Prvo nedelo maja to je 5. se vrši pri nas proščenje v našoj lani na novo zozidanoj kapelici sv. Križa. Slüžba boža s predgov i sv. mešov se vrši ob 10. vöri. Tišina. Na zadnje senje dne 10. aprila je bilo prignanih 131 glav živine, odane je pa bilo 29, Cena je bila od 4 do 8'50 Din. Romanje na Brezje iz naše krajine se vrši kak smo že pisali na risalovo. Zglasiti se je pri domači gospoda] plebanoša), gde dobi vsakši za polovično vožnjo potrebno izkaznico, štera stane 10 Din. Vožnja do Bleda, (kama bomo šli iz Brezja) iz Sobote je 93 50 Din, iz Beltinec 93.50 Din, iz Püconec 97 Din, iz Gor. Lendave, Petrovec, oalovec i Hodoša 10350 Din, iz D. Lendave 97 Din, iz Lotmerka 90 Din, iz Ormoža 97-50 Din, iz Čakovca 86.50 Din, za ta i nazaj. Samo do Brezij stane 7 Din menje. — Odpelamo se iz naše krajine v soboto zajtra pred risalskov nedelov ob 5. vöri zajtra. Polovična vožnja je dovoljena od 16. do 22. maja za vse vlake od Hodoša do Bleda i nazaj. Prijavi se tüdi lehko v uredništvi Novin i pri odborniki za romanja prof. Pavliči v Soboti. Skupna prenočišča bodo brezplačna, što pa šče meti posebna prenočišča, naj se že naprej javi, ravnotak se naj naprej javijo, šteri ščejo v vekšoj trumi vküp meti tam falejšo hrano. Red romanja na Brezje. Na risalsko soboto: Odhod ob 5. vöri zajtra, Prihod v Otoče ob 4. vöri zadvečera, od tű peški na Brezje (pol vöre). Ob 5. vöri so slovesne večernice v romarskoj cerkvi s predgov, nato spoved. Ob 8. vöri zvečer svet-lobno predavanje:.Marija v umetnosti" i rimska procesija s svečami. Na risalsko nedelo: Sv. meše se začnejo ob 4 zajtra ob 5 slovesna sv. meša s predgov, ob pol osmi prosvetno zborovanje Odzvüna cerkvi, ob 9. vöri odhod na Bled, gde bo na sredi jezera v Marijinoj cerkvici sv. meša. Ob sédmi zvečer, gda se že zadovole nagledamo lepote na Bledi, je odhod v Ljubljano, kam pridemo ob 9. vöri zvečer i bo za prenočišče že vse preskrblene. Risalski pondelek: Ob 6. vöri slovesna sv. meša s predgov za moške v cerkvi Srca Jezušovoga, za ženske na Rakovniki, za častilce „Male cvetke" sv. Trezike od Deteta Jezuša, v Karmeličanskom samostani na Selaj. Lotmerk. Dne 29. aprila se vrši to vinska razstava. Za to kak za vse Podobne razstave v Lotmerki vláda že zdaj velki interes. Vina so dobro prezimila i so miloga i dobroga okusa. Na razpolago bodo vsake vnožine vsej vrst vin. 1000 do 1500 Din zaslüž! lejko vsakši v ednom meseci ne da bi pri tom Zanemárjao svoje domače delo, či goji v letnom meseci sviloprejke. Javiti se trbej samo na naslov C. Sčuka, gimnázija, M. Sobota. Če mate zadosta tnalinovi drev v bližini dobite v prvi dnevaj maja sviloprejkine beli-čice k šenki, ravnotak svilarski papir i tüdi malinovo cepike. Ne zamüdimo prilike za svoj hasek. V Prišestni nedelaj se bodo vršila predavanja, kak naj se goji sviloprejka i to v nedelo, 28. aprila ob pol štrtoj vöri v Dobrovniki, v osnovnoj šoli. V vsakšem kraji se lehko vršijo predavanja, Če se ji oglasi najmenje 20 in-teresentov. Posamezni se pa lehko zglasijo v Soboti. Gojijo lehko že deca od 14 Iet naprej. Splošna navodila za gojitev se najdejo tüdi v lan-ski Novinaj št. 12, 13, 14,15, 16, 17, 18 i 20. Vnogi sviloprejci so si te Novine shranili. Tjedenski glasi. Evangeličanske slovesnosti v Belgradi ob priliki 75 letnice belgrajske evangeličanske župnije so se med drügimi udeležili tüdi zastopniki evangeličanov iz naše krajine. Malarija v Argentina. Delavcom namenjenim v Argentino, še da na znanje, da so prilike tam ne ravno najbogše i da v zadnjem časi močno razsaja malarija. Palig nova drüžba za izdavanje knig. Kak mamo mi svojo Mohorjevo drüžbo, štera je že silno dosta dobroga včinola med Slovenskim lüdstvom, so si postavili tüdi slovenski takzvani naprednjaki svojo Vodnikovo drüžbo za izdavanje knig v naprednom liberalnom dühi. Skrili so se pa za ime poštenoga katoličanskoga dühovnika i pesnika Valentina Vodnika, da bi tak njüve knige ležej prišle med pošteno slovensko kmečko lüdstvo. V zadnjem časi se je ustanovila med Slovenci-že tretja podobna drüžba, štera ma namen izdavati knige za delavce. Ta drüžba je ne povedala, kakše farbe je ravno, nego če vidimo, da stojijo za njov skoro sami bivši socijalisti, si že naprej lehko mislimo, kakšen sad bo rodila. — 1400 letnico benediktinskoga reda začnejo staviti zdaj v nedelo v Montecassini v Italiji. V začetki se je vnogo gučalo da pride k toj prostov! tüdi sam rimski papa šteri bi pri toj priliki ob prvim kak obstoji nova papova držáva zapüsto vatikan-ske palače, pride pa mesto njega kardinal Gaspari. — Spomine na komunistično vlado prinašajo v tej časaj pogosto vogrske novine. Pred desetimi leti je bilo od 21. marca do 1. augusta, ka je ešče nam vsem v žalostnom spomini. V tej mesecaj so napravili komunist! za 3 miljarde 700 miljonov faližni penez, pomorili po nedužnom 590 lüdi, med njimi 17 katoličanski dühovnikov. Iz šol so vrgli katekizem, spričevala odpravili, Zanimivo je, da je bilo od 15 narodni komisarov 13 Po F. S. Finžgari Strici ■ i F .- „Ka pa te gučiš od plačüvanja? Zetni jol Da bi se zda] potepao po sveti, to je za psa, po pravici plačati pa toga z nikšimi penezi nemreš". Gašpar je z velkimi očmi -gle-dao očo, Mihor je pa skoz zobe stisno: »Žalarkinjo pa prazno na Podlogi Gašpari" To je šlo oči, ne brati. Zato je začno odgovarjati tüdi oča: Njegova je, naj je prazna ali nej. Podlog je tak trden pa prostrani, da preživi sedem Lucij, ne samo edne". Gašpar je stano, oči so se njemi svetite, k oči bi skočo i gá obino, či bi znao kak. Stano je tüdi Boltežar — sin, da je nej bilo bole zadovolnoga človeka na sveti. Nekaj čüdnoga se je vseklo v njega, gda je čüo, da se brat oženi i da bo po hiži gospodi-njila Lucija. Nigdar njemi je nej prišlo na miseo, da bi gda šo s Podloga. Ešče na senje so ga teško spravili. V tom megnjenji ga je zabolelo pri srci i je drapnolo iž njega: ,,Či je tak, meni doto, pa idem!“ Samoga sebe se je zosagao, pa je seo nazaj na klop. »Meni tüdi,,, je pridejao Mihor k bratovomi. ,,Najta!“ je poproso Gašpar, šteri je naednok ves mejki gratao. ,,Lucija je dobra". .Doto, doto" sta kimala eden za drügim. Očo je vse nikaj zdignolo, nato se je pomiro nikelko, pa pravo: ,,Norci, doto esi, doto ta! Tebi te kükeo, ejnomi etoga pa tistoj pri peči ešče tretjega. Samo razkopajte hižo pa zemlo, te pa hajd s turbov po sveti. Podlog je moj; dukeč mo gibao, ga níšče nede trgao. Što pa šče iti, naj ide; proti vsem vötrom držijo poti s Podloga". ,,Mihor i Boltežar sta stanola i vsi so za hip tihi gratali. ,,Ka pa mate za kreganja?" se je prikazala med dverami Maruša. .Idi, idi, Vej že opravimo brez tebe,, je naraj velo oča. Maruša je malo čemeraste zaprla dveri. Obprvim po vertinjinoj smrti so Skrili pred njov drüžinsko tajnost. ,,Za Iücko žensko se nemo tro!" .Jez tüdi ne", sta znova začnola Mihor i Boltežar. ,,Zakaj to, je šteo miriti Gašpar, oča njemi je pa vzeo reč: ,,Za lücko žensko? Lucija nede lücka i či je ž njov, kak mi je povedala Božnarica, nede ešče, nego je že naša. Za koga sam se pa morao jez treti pa trgati? Vsakši za sebe, vsi pa za Podlog. To je Čedno, vse | drügo je noro. Oto pa šče z norost-jov, naj se zgodi, kak sam povedao". ,,Pa se tüdi zgodi" je vrgao Mihor kaput na rame, Boltežar pa stopo v kapuče pa sta Šla iz hiže. Oča je seo nazaj k stoli, Gašpar pa k peči. Iz drüge hiže so se čüli stopaji i gučanje sinov, šteriva sta se spravlala spat. Šimon si je podpro glavo. Gašpar je gledao očo, odpirao vüsta, se čujsao po klopi, reči je pa edne ne mogao povedati. „To ti je ravno trbelo“ je zdej-no oča proti sini. Gašpar je gledao proti posveti i v očaj pa v obrazi je ležalo nikaj veseloga. »Vej je pa Lucija ravno prava ženska, oča?" „Je. Vido sam jo pri žetvi, doma pa na njivi, gda nam je hodila pomagat. Ženska, kak li trbej". „Pa tüdi po formi, tak ka nači nej. se je že malo bole razgovora Gašpar. Oča se je majcko nasmejao pod nosom, zamajno z rokov pa djao: „Kak pa, tvoje oči samo to vidijo. — Ka ta pa Oviva? „Ve| pa zavolo Ludje nikam neta Šla. Vsigdar sta bila dobriva ž njov. ..Brat ne Poznaš tak bratov, kak oča sine: odideta, povem ti. „Jez jiva pregovorim . . „Nijaj jiva. Če bi jiva Bog nej dao, se Podiog ne bi porüšo. I či odideta, se tüdi ne porüši. Ti pa gledaj, da ešče v tom fašenki vse v red spraviš. »Ešče v tom fašenki? „Ka pa tak spitavlejo Deca našega roda se nedo rodila pod lückov strehov. Za nedelo si dobi lüdi, pa idite k vögleda Povej, da bomo meli gostüvanje na Podlogi, pa ne po žalarskom. „Oča, oča, vej ne vem . . si je šteo sin stanoti od peči. Obino bi ga, či bi to ne tak jako iz navade bilo na Podlogi. Itak je nikelko naopačno stopo pred očo, njemi stisno roko, v oči so njemi nikam posili stopale skuze, požirao je sladko bridko: „Oča, vej de vam dvorila Lucija kak angeo Tüdi oča je nikam sapo skoz nos potegno pa Pogledno na siroče pri peči. „Spat idiva“ ga je odegnao od sebe. ,.Gašpar je premino v štalo na lože, da je tüdi v noči pazo što na živino. Oča je zasüno za njim dveri, se vrno v hižo, züo se, nato je pa tiho stopo k peči, pobožao Štefko, njoj popravo zglavje i dugo gledao v smejoči se obrazek s sklenjenimi rokami, kak da bi molo. Nato je Pogledno po hiži. kak da bi šteo viditi, či sta sama s Štefkov, se nagno nad dekličkino glavico i jo nežno küšno. Ešče ednok se je zagledno v njo: „Kak mama, ravno takša jel" Nato je pomočo velki palec v blagoslovleno vodo prí dveraj, poškropo i prekrižao dete i njemi zašepetao: »Lejko noč, dragec moji" 28. aprila 1929; NOVINE 3. židovov i da so niti ednoga dühovnika drűge vere ne vmorili, kak samo katoličanske dühovnike. Naprednjaki i. . . konjska kopita. Očividec pripovedava te dogodek iz časov svetovne bojne: Gda so Itáljanje internirali na otok Sardinijo podanika pokojne Austro - Vogrske, so napredne, liberalno novine lüdi tam prepričate, ka prej ti austrijski bar-barje majo konjska kopita. Človeki se kar takšega skoro nemro senjati. Istina, 'ke se ta pa tam te najde kakši moder vučiteo ali cilo profesor, šteri zagovarja že davno pokopani Darvinizetft (navuk,, šteri to vči, ka bi prej naši dedeki i pradedeki, babice i prababice prišli iz opice) — tisti, ki to včijo, so znankar zaistino »eli opice za dedeke i babice. Pa takši moder vučiteo ali profesor toga že ne bi mogeo trditi, ka lüdje majo konjska kopita namesto nog. Liki napredne novine so to včinole i gda so te sirmake intemirance taljanski karabineri i detektivi Prignali v Cagliari (Kaljari) na kolodvor, ra-. dovednéži, šteri je bilo tam puno, so šepetali eden dragomi, potem ka so si je dobro poglednoli od pet do glave: ,,Glej je Austrijce, glih takši so, kak mi". Drügi pošteni i verodostojen gospod, ki pa ne naš domačin, pripovedava to Čüdno, neverjetne, smešno a tüdi žalostno dogodbico. Gda so Prekmurci ob priliki Katoliškega shoda v Ljubljani defiliralj, je neka gospo-dična pravila svojoj materi. »Lej je no mama te Prekmurce, taki so kot mi". To mlajše je tüdi moglo fest piti kauno, zamazano vodo takzva-noga naprednoga časopisja. Najbrže je mislilo tak, kak oni strici v Sardiniji ... od kakši konjski kopit. Napredni . . . več kak manjaki, pripovidava^ i pišejo od Slovenske krajine neverjetne reči. Tak so poučeni od nje kak kakši šolarček s srednjoafriške dežele, opis, štere je šteo v kakšem romani. Pa ti gučijo i pišejo, kak či bi kaj znali. . . modro, veličastno . . . Sirmačeki 1 Mi se samo tomi čüdimo, kak more biti što na svejti, ki njim to vörje i kak se more najti naiven ali tak hüdoben časopis, k< njüve norosti sprejme .i objavi. More dosta, dosta vöre meti . . v konjska kopita. — K. Domača politika Nova upravna Ureditev mini-strstev je prinesla v najvišišo upravo preci sprememb. Objavlena je bila 20. aprila i s tem stopila v valavo. Ukinjeni so vsi inspektorati i ravnatelstva. Zakon o agrarnoj banki podpisani. Banka začne poslovati s ka-pitalom 300 miljonov i se ta kapital Íehko zviša do 1 miljarde. Banka bo drek zádrug podpirala kmete s posojili po nisiki procentaj. Delnice banke nnašajo po 500 Din. Za vse hranilne vloge jamči držáva. Novi gozdni zakon je gotov i stopi v veljavo edno leto po tistom, kak bo objavleni v Slüžbeni novinaj. Do zdaj je bilo v našoj državi 7 različni gozdni zakonov i so se godile po različni šumaj strašne nerednosti. Po novom zakoni se bo na sekanje i sajenje šum strogo pazilo. Vekše število generalov je bilo odlikovanih i upokojenih. Na njüvo mesto so imenüvani novi. Za novoga načelnika generalnoga štaba je imenüvani general Milan Milova-novič. Novi trošarinski zakon je zvi-šao pri vini za trošarino od 35 Din na 100 Din pri hektolitra. Zdaj je za vsa vina samo edna trošarina, po pr-vejšom zakoni so pa bogša vina mela višišo trošarino. Zvišana je trošarina tüdi na špirit. Za kvas je trošarina 4 Din pri kili, pri žganici 4 Din pri litri. Trošarina na bencin je znižana za 25 procentov. Na kelko upravni pokrajin bo razdeljena držáva? Kak naj se po novom razdeli držáva, da bodo zadovolno vse krajine v državi, je zdaj najvekša briga v Belgradi. Zdajšnja velika županstva ne odgovarjajo potrebam države. Zato obstojijo načrti, da se držáva razdeli na 14, 12, 7 ali pet pokrajin. Pravijo, da ma nájveč verjetnosti, da se držáva razdeli v 7 pokrajin z glavnimi mesti: Belgrad, Skoplja, Zagreb, Niš, Split, Sarajevo i Ljubljana. Vganke. Pravilna rešitev vgank v 4. številki je etakša: 1. Devet številk, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 se postavi v naslednji kvadrat tak, da lehko seštevam vse povprek i navskriž pa vsigdar dobim šumo trej številk 15, etak: 2. Tisto število, da dobim dvanajst, či k polovici pri-denen štamp je 16. 3. Iz črk iména mica ket se sestavi zvanje ženske, štera je kmetica. 4. Eden striček je spadno v stüdenec 30 metrov globoki: Pomagao si je tak iž njega, da je vujška skakao. vsigdar pa, gda je skočo tri metre visiko, je spadno za 2 metra nazaj. Tak njemi je trbelo skočiti 28 krat, da je prišao iz stüdenca, zato ka je pri osem-dvajstom skold tüdi tri metre visiko skočo i s tem je bio že Odzvüna. Naši vgankari so nestrpno čakali, gda objavimo te rešitve} da se je to prvle nej zgodilo, je bila kriva bolezen urednikova, šteri je bio med tem časom v bolnišnici. V prihodnjoj številki prinesemo uove vrste vganke. Vse štiri so prav rešili: Štefan i Teodor Sraka, Jožef i Auguštin Forjan, vsi iz Lipovec, Martin Vugrinec, Treza Bojnec, Martika Prša, vsi iz Bogojine, Leopold Lepoša M. Črnci, Ferenčič Nikolaj, dijak Krog. Tri so prav rešili: Aleksander Hari, Bogojina, Mihael Žižek, Ižekovci, Püčko Štefan, Gradišče, Vogrin Štefan, Rakičan, Čergulj Štefan dijak i Činč Franc, Satahovci, Vogrinčič Janez, Sebeborci, Micika Vinkovič i Marta Cigan, Lipovci, Horvat Ignac, Bogojina, Ivan Bodanec, Krog, Gjörköš Štefan, dijak Rakičan. Dve vganko Štefan Križanič, Gančani, Ivan Špilak, V. Polana, Sumak Vinci, Bogojina, Kristina i Franc Horvat, Martjanci, Jože Pertoci, Rakičan, Kálmán Granfol, M. Črnci, Martin Pozderec. Lipovci, Janez i Jože Berden, dijaka, Bogojina, Štefan Janjič, Noršinci, Jerebic Jožef, Odranci, Kristina Lopert i Rozika Puhan, Bogojina, Ka-tančič Kalman i Smodiš Ignac, Veščica, Marija Žalik, Gančani, Ivan Benko, marof Nemščak Beltinci, Camplin Anton, Bogojina. Edno vganko: Franc i Štefan Matjašec i Škalič Štefan, Lipa, Vöröš Matilda, Gančani, Pavel Marga, Gančani, Marija Koukon, V. Polana, Ludvik .Küčko, Turnišče, Karol Ružič, Petrovci, Alojz Šoštarec, Krajna, Franc Jožef, Črensovci, Rous Martin, Matija Peterka, Katica Slavic i Mariška Kavaš, Beltinci, Štefan i Jožef Miholič, Turnišči, Horvat Martin, Beltinci, Josip Farič, Tropovci, Kovač Alojz, Bakovci, Maučec Matija, Gančani, Pajžlar Janez, Sodišinci, Ana Kustec, Črensovci, Štefan Gomboši, Šalamenci, Ludvik Ribaš, Petanjci, Kous Agneš, Sv. Sebeštjan, Jozefa Pintarič, Večeslavci, Jožef Miholič, Šülinci, Trajbar Lajoš, Dobrovnik, Krista Martinec, Črnelavci, Jožef Ciffer, Martjanci, Gomboša Anton, Krajna, Casar Vinci (mali) Bogojina. Pri žrebanji je zadela sréča i dobijo darila v knjigaj sledeči: Martin Vugrinec, Bogojina, Katančič Kalman, Veščica, Ludvik Küčko, Turnišči, Činč Franc, Satahovci, Füčko Štefan, Gradišče, Ferenčič Nikolaj, dijak, Krog. Pošta. Čüti Janoš Domajinci. 350 Din naročnine sprejeli. Bog plačaj) Veliki aldov je od vaših od toče tak pobitih naročnikov, da tak lepo podpirajo dober tisk. Na dug drage vole počakamo. Hozar Jürij Martinje. Dajte obema kak prosite brezplačno. Če listov ne bi vseh dobili, le javite se. Matajič Stefan Hotiza. Veineri hodijo Novine i MI. Za lani je ešče tüdi dužen. Njemi Pošiljamo, zato ka vsikdar plača. Za romanje se glasi pri g. kaplani. Gospodarstvo Vzgajanje dreveni kron. če tüdi mi drevo posadimo po predpisani pravila] je ešče to ne dober porok zato, ka de drevo melo lepo obliko, dobivalo od vsej strani zadosta toplote i zraka. Dréva ne smemo potom zapüstiti samomi sebi, liki njemi moremo vsikdar priskočiti na pomoč te, da nas ono potrebüje. V prvoj vrsti moremo skrbeti za pravilno vzgajanje korone. Pogučali se bomo o piramidastoj i kotlastoj koroni. Piramidasta korona ma to Prednost, da na menšem falati lejko posadimo več dreves, sunce i zrak Ieži prideta do vsej, tüdi najmenjši vejic i listov. Zgojimo jo pa etak : Pri posa-jenom drevi moramo püstiti pet ali šest vejic s šteri bomo zgojali korono. Na Srednjoj vejici, štera je navadno najmočnejša, zberemo pet ali šest najlepši ok i nad zgornjim okom odrežemo, kak je bilo opisano v Prejšnji ,,Novináj". Vse ove pa odvežemo na pet ali šest ok, v glavnom pa je to odvisno od debelosti i močnosti vej. Te spodnje veje zato prikrajšamo na kratko, ka nam bodo postale bole močne i do potem leži nosile vekšo vnožino sadja i da je sad ne bo prisilo, ka bi se nagnile k zemli. Tem prvim vejem pravimo .prvo razveje". Po tom obrezavanji opazüjemo drevo do drüge pomladi. Pri prvom obre-zanom razveji nam požene zadnje oko vsake vejice novo mladiko, štera bo postala nadalnja voditelica prvoga razvoja. Srednjo veko, roditelico pira-midaste korone pa privežemo k dugom! količi, či nam samo nešče rasti kumes. V tom leti nam pa s tisti šest ok, štere smo zbrali na voditelici zraste novo veje ali drügo razveje. — Drügo sprotoletje po sajenji nas čaka drügo obrezovanje ali gojitev drügoga razveja: Te drüge veje obrežemo ravno tak, kak smo obrezati prvo razveje preteklo sprotoletje. Prvo razveje pa Skrajšani tak, da püstimo od 6 do 10 ok od vsake tiste Voditelice prvoga razveja, štero je zrastlo v tistom ali ednom letí. Vse spodajš-nje vejice pa prikrajšamo na 2 do 4 oka. Te bodo pomagale ka bo voditelica prvoga razveja postajala ešče močnejša. — Vejice drügoga razveja pa püstimo — že obrezane — kak v minulom leti prvo razveje. Samo na glavnoj voditelici pa odzgoraj izbere-mo 6 najlepši ok i nad zgornjim okom odrežemo. Te šest ok nam da v drügom leti po sajenji tretje razveje pi-ramidaste korone i s tem bila v glavnom vzgojena piramidasta korona. Čaka nas pa ešče edno delo, šteroga ne smemo pozabiti. Oka s šteri smo zgajali posamezna razvoja so dostakrat tak razvrščen, ka po 3 rastejo v eden kraj. Takše veje v tretjem leti na sprotoletje poleg stebla odrežemo. — Samo ob sebi se razmi, ka slabše veje i to tak, ka napravimo čim menšo rano i kratek štrncel, Nikdar ne na-škao, liki pravokotno prek. — Tak zgojena korona ma v prvom razveji najdukše veje, v drügom krajše i v tretjem najkrajše. Podobna je smreki (jeličii) i toj obliki pravimo piramida. Kotlasta korona pa je bole enostavna. Že ime samo nam pove, ka je podobna Kotli. Pri kotlasti koroni odrežemo srednjo Voditelice. Na kratko je kotlasta korona podobna ali popolnoma ednaka, Prvomi razveji pi-ramidaste korone. Kotlasto korono obrezavlemo ravno tak, kak prvo razveje piramidaste korone. Rompost. Poleg govejega, svinjskoga, konjskoga i ovčjega gnojá poznamo tüdi kompost kak dobro gnojilo. Navadno pri nerednom gospodari! vidimo po dvori vse vrste takše reči razmetane, štere bi nam lejko dosta koristne, če bi je dali v red i z njimi ravnali kak je potrebno. Vsaka reč ma v sebi nekaj redilnoga za rastlino. Vse takše odpadke, kak so: blato iz grab, smeti, zmaz stari hiž, perje, dlako, krv, pleve! itd. zbirajmo i delajmo z njij gnoj kompost. Za kompost moramo zbrati prostor, šteri ne prepüšča vode. Najbokši je blüzi gnojá i gnojnične jame, ker ga je potrebno polevati ravno tak, kak navadni gnoj. Kompost napravimo tak, ka najprle zbiramo že prle povedale reči i te denemo najbole spodaj blatom nato smeti, plevel i zopet blato. Vsigdar pa vsako plast razgrebemo po celem gnojišči ali küpi. Na zbolšao]!! komposta dosta pomaga tüdi strahi-' šče. Te gnoj obogati kompost na redilni Snovi i pomaga, da se prle spremeni v rodovitno zemlo ali kak pravimo, dozori. Kompost se sklada ravno tak visiko, kak navadni gnoj, to je do 1 */2 metra. Pri tom skladati pazimo, ka de zgoraj mala jama, da se gnojnica pri polevali nede doli odcejala. Či ščemo, da prle dozori, ga moremo vsaki drűgi mesec prekopali. Pa ne tak, kak je pri nas navada, da na-k a pl em o gnoj, ka najprle zvozimo slamnatega i še nazadnje inaškoga. Pri prekopavanji moremo jemati do dna, ka se dobro prenaša. Če se to Pokopanje zgodi večkrat i vedno, je kompost v ednom ali dvema letoma zreli. Če ga pa püstimo samomi sebi, bomo čakali več let, ka mo ga mogli nücati. Kompost je jako dobro gnojilo i ga nücamo za senožeti*, pašnike i sadoveno drevje. Ne je pa dober za njive i zelenjave vrtove (grede), ker ima dosta píevelnoga semena v sebi. Najbole ga nücamo prí sajenji sadnoga drevja. Če pa nemamo kom-posta pri sajenji drevja, te pa nemirno tejko rahe zemle, ka pride H koreni-nam i se ji tesno prime. Setva je po poročili ministrstva za poljedelstvo po celoj državi ešče zadosta dobra i je samo po ništerni krajaj v Bosni i Jüžnoj Srbiji na telko Zmrznola, da so bili prisiljeni' njive drügoč preorati i jaro silje posejati. Cene. Penezi. Na ljubljanskoj borzi 1 Amerikanski dolar 56*85 Din. 1 nemška marka 13‘52,1 francuški frank 2'23 Din, 1' austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pengö 9 90 Din, T Švicarski frank 1096 Din — Te cene valajo na borzi za vekše šume penez. V bankaj küpüjejo peneze nikelko falej, odavajo se nikelko drakše. K odaji gorice Što šče meti lepe gorice i sadonosnik se njemi ponüja najlepša prilika v nedelo, 28. aprila ar bodo razdeljene gosposke gorice na štiri velke dele i najvekši i najlepši del tej goric, ki leži na južnoj strani, poleg ceste, 10 minut od farne cerkvi Kapele i pol vöre od Radinski toplic, je k odaji. Na vsakšem mesti se lehko zozida na ravnici pri cesti viničarija s kletjov. Krasen razgled je od tej goric na celo Slovensko krajino i hiža na tom zemlišči se vidi od Dolnje Lendave. Oda se tüdi mala žalarija z zidanov hižov z dvema sobama i štalami. Krmi se lehko 4 govenske živine. — Odaja 28. aprila ob 2. vöri zadvečera. Klobasa Andrej kaplan v KAPELI i posestnik vile 2 »Tonimira"" tevlarski inaš se sprime včasi. Štefan Ferenc čevlar-ski mojster Bogojina. Podpirajte: ..NOVINE"!! 4. NOVINE 28. aprila 1929. Küpüjem v dobrom : stanji že nücane : žakle za melo (ne lüknjaste) po najvišjoj dnevnoj ceni v vsakoj m n o ž in i Messinger, pri Jožef Bejek, Mur. Sobota Nova ulica štev. 5. Konjske opreme od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Kmetovalci Pozor! Dva inaša (Vajenca) močnejšiva od dobri staršov Sprejmem za mizarsko obrt. Ivan Režonja, mizarski mojster, Gaberja p. D. Lendava, Dva mizarskiva pomočnika Sprejmem Eugen K u taši mizar Bogojina. . Jabočne cepiko, semenske krumple i seno za, govejo maro oda. JOSIP MURSA Krapje. V trgovini 2 Franc-a Rešek Beltinci se dobi ,,Težakovo olje za živino" posebno izbrano ribje olje za živino. Okrep-ljuje in ojačuje slabotne in žalüje pujske, odraSle prašičke, teleta in žrebec, govedo in konje. Pospešuje pitanje One živine, ki slabo napredüje. Pospešuje zelo dobro prebavo, pa živina dano ji hrano bolj izpüstiti, prepreči v mnogih slučajih zapečenost, ki je največkrát vzrok vročinskih po-:— javov in mnogih bolezni. —: išče se krojač (šnajderj za krojenje i. izdelovanje kmečke konfekcije, mlada moč dobi stalno nameščenje. Ponüdbe pod ,,Krojač“ na uredništvo Novin M. Sobota. is Najboljši cement, Vapno, deske itd. odava po najnišišoj ceni VEKOSLAV BRATINA, Križevci pri Ljutomeri. Odpro sem tüdi podrüžnice v Veržeji št. 5. pri A. Auer i se dobijo zdaj stalno tam tüdi cement, deske i cementne cevi vsakovrstne. Vsakovrstne surove in svinjske kole küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Hiža na lepem mesti se oda takoj. Kupci se naj oglasijo v trgovini FRANC KÜHAR, M. Sobota. ODAJA vsega materijala že razmetanoga farofa v Martjancih (rušt! i pokriv cigeo, čakatur celo dober, eden šparhet, péč, cementni planini rušt za drva, več dvér zferkladi klükami, železne križke vu okna blanje za podanje, žlebi z pleha nikaj hrastovi štükov, okna, rémi z glažojnov) se bode vršila 28 t. m. po večernici. K odaji je eden bajs i pomperdon v ešče jako dobrom stanji. Pozvedi se v uredništvi Novin. Original francozi* ECLBIR VERMOREL je najbogša Ipritkaica na sveti. Generalno zastopstvo. BitöZEL D. D. SUBOTICA iščite cenik ! Dobi se povsod. la gostilne ječmene za mline, žage in tovarne' v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova 13. Umetnost Zdrava postanoti i ostanoti se posreči vsakšoj deklini, ženski i moškomi, če upotreblavle doli navedene prepa-rate, šteri se proizvajajo po receptaj izküšenj skoz 32 let i so zavolo toga popunoma neškodlivi. Za gojiteo vlasi Proti nem božnim napadani: Fellerova kaukaška Elsa pomada za obraz, čuva tüdi kožo, obnavla i pomlajüje hrapavo, razpokali i lüknji-čavo kožo obraza šinjeka it rok. Odstranjiije sojedice, lišaje, njeno hitro delovanje proti sunčnom pegam naravnost iznenadi. Najbole očuva od Posledice vetra, vlage, praha i sopare. Eden lonček 12 Din. Mladeniško sveti i zdravi izgled davle Fellerovo Elsa lilijino mleko. Glažek 13 Din 20. 1 za ojacanje i pospesevanje a bujnejše rasti vlasi, za spre-čavanje lüskin, izpadanja 1 vlasi i prerane serosti se rabi S Fellerova jaka Elsa pomada za rast vlasi (Tanohina pomada). Obdrži vlasé mehke i gibke. Eden lonček 12 Din, nadale Elsa žganje za vlasé, krepi, osvežüje i prehranjüje vlasé, 27 Din 50. Za pranje vlas i glave ku- šajte ednok Fellerov prijetno dišeči Elsa Shampon. Vi bodete navdüšeni. Eden zavojček 3 Din 30. Po pošti za probo 2 lončeka edne ali po eden lonček obej Elsa pomad s pakivanjom i poštninov vred 40 Din, samo če se penezi oaprej pošlejo, ar po povzetji košta Poštnina 10 Din več. Fellerove Elsa Žü]f8lepote i zdravja. Elsa lilijasta, žučakova, glicerinova, boraksova, katranova i Elsa žajfa za britje, za probo 5 falatov na izbiro 52 D. Naroči se točno na EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA CENTRALA 146, HRVATSKA. Močne mišice, zdravi živci, redna dnevna skrb za telo je najbogša proti betegom. Zato so že naši dedeki meli stalno v hiži i z haskom dnevno rabili ižprobano domače vrastvo i kosme-metiko Fellerov prijetnodišeci „EIsafluid‘. Rabi se odznotra i Odzvüna Fellerov ,,Elsafluid“ i čuva od prehlajenja i zastruplenja, ar je ravnotak desinfekcijsko sredstvo i kozmetika za roko, lica, zobe, vüsta i zavolo toga dober tüdi proti gripi. Pomešani z vodov se lehko rabi za grgranje i odstrani kašeo i zamuknjenost. Dobi se po apoteki edna po-kusna kantica 6 Din, dvojna 9 Din, velka špecijalna 26 Din. Po pošti, konči ede pak, šteri ma 9 pokusni. 6 dvojni ali dve velke špecijalne kantice samo 62 F o Trije takši paki samo 139 Din s poštov i pakivanjom. Naročila trbej nas’ V« natančno na ^ l0VItl Eugen V. Feller lekarnik Stubica Donja Central 146. Hrvatska. Kak dobro'vrastvo za želodec, naročite tüdi obednim Fellerove Elsa pilule. 6 škatulica D *.nj Vabilo na IV. redni občni zbor Kmečke posojilnice v Murski Soboti rep. zadr. z neom. zavezo ki se vrši dne 12. maja 1929 ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne g.. Banfija v Murski Soboti. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo načelstva in nadzorstva, 3. Odobritev računskoga zaključka za leto 1928. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, vrši se-'erfo uro kasneje na istem mestu in prí isfem dnevnem redu drugi občni «bor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Točno na sekundo Štev. 100. Dobra švicarska JAnker - Remont Roskopf vöra samo 49 Din 60 p. Prava Švicarska Štev. 105. Prava Anker büdita 16 em. visoka samo 64 Din 20 p. Štev. Ili z radijovim šte-vilnikom i radi j ovi mi kazal či samo 69 D. 20 para. TPiletna garancija! Nevarnosti nega 1 Ka ne odgovarja se vö mini, ali se pa penezi nazaj dajo. Prave švicarske Žepne vöre, vöre za na roko, büdilke, vöre z nihalom, lanceki, prstani, ringli i Srebrni predmeti skoro po tvor-niški cenaj v ogromnoj izbiri v velkom ilustrovanom ceniki, šteroga dobite brezplačno, če pošlete Vaš naténčen naslov na tvrdko H. SUTTNER, LJUBLJANA, 945. Suttnerova „Iko“ vöra je vöra za celo živlenje. Vsem prijatelom i odjemalcom naznanjava, da sva odprla novo klučavničarsko delavnico i prevzameva vsa v to stroko spadajoča dela kak delanje šparhertov i drügi podobni del, kak tüdi vsakovrstna popravila posebno poljedelski strojov Durič i Poredoš stavbeno in strojno klju-čavničarstvo MURSKA SOBOTA Lendavska cesta 25 (prek židovske cerkvi) Odajo se stari hrami ki sestojijo iz osmere hrambe, les je še dober. Vse drügo se Pozvedi pri VILJEM ROŽIC, Peskovci p. Križevci Prekmurje. Kovieki za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaže, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni pri IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o.z. v Murski Soboti LUDVlK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.