KATtl ILBKUMl Irska in evharistični k.ngrcs. Irska, zeleni otok zapadno od Angleške, je odlično katoliška dežela. Irci so za svojo vero toliko trpeli, kakor redko kateri narod. Kdor čita zgodovino tega naroda, ima občutek, da se ponavlja zgodovina prvih krščanskih stoletij. Radi katoliške vere in katoliške Cerkve so trpeli tisoči in stotisoči tega naroda. Trpeli so preganjanje, odvzemanje lastnine in vsega premoženja, ječo in mučenja in naposled smrt. Rajši so vse to pretrpeli, kakor da bi odpadli od Boga in Cerkve. Kakor mučeniki katakomb so z radostjo na obrazih in s sveto pesmijo na ustnicah šli v smrt. Dolgo je trajalo to preganjanje, dokler se ni naposled posrečilo Danielu O' Connelu, največjemu voditelju ir.kega naroda, leta 1829 izvojevati svojemu narodu versko svobodo. Leto 1921 je prineslo politično svobodo z ustanovitvijo svobodne irske države. Letos jc preteklo 1500 let, kar je prišel sv. Patrik, apostol Ircev, na njihov otok, da jih pridobi za Kristusa in krščanstvo. Ta velevažna irska obletnica bo najbolje proslavljena s svetovnim evharisti.nim kongresom, ki se od 20. junija do 27. junija vrši v Dublinu, glavnem mestu Irske. Udeležuje se ga 11 kardinalov s kardinalom Lauri na čelu, ki je papežev zastopnik, 37 nadškofov, 120 škofov in veliko število duhovščine, svetne in redovne. Na tiso.e in tisoče vnukov in pravnukov tistih Ircev, ki so iz svoje domovinc se mo- rali preseliti v Ameriko, Afriko in Avstralijo, je prihitelo v deželo očetov, da izpove pred vsem svetom isto vero, za katero so morali o.etje jn praočetje toliko trpeti. Ker mesto Dublin, ki šteje 400.000 prebivalcev, nima dosti prostcN ra, da bi dalo stanovanje vsem stotisočem, ki so prišli ob tej priliki, je 24 velikih oceanskih ladij v dublinskem zalivu zasidranih, ki bodo ljudem služile kot plavajoči hoteli. Evharistični kongres je bil sijajno pripravljen. Niso se samo vršile zunanje priprave, marveč tudi v duševnem oziru. Od 5. junija dalje so se po vseh cerkvah Irske vršile duhovne vaje: najprej za žene in dekleta, potem za može in fante, končane so bile 12. junija za žene, 19. junija za moške s skupnim sv. obhajilom. Od 19. junija je bila povsod tridnevnica za dober uspeh evharističnega kongresa, 21. junija, na praznik sv. Alojzija, pa skupno obhajilo vseh otrok na Irskem. Tako slavi katoliški narod praznik evharističnega Kralja. Indijanka — sveinica. Gre za Katarino Tekakvito, mlado Indijanko iz plemena Mohikancev, ki je živela v 17. stoletju. Za njeno proglasitev kot blaženo, pozneje kot svetnico se posebno zavzema jezuitski pater Ivan Wynne. Več let je zbiral dokaze, ki se tičejo čednostnega in svetniškega življenja te mlade Indijanke ter čudežev, ki so se dogodili na njeno priprošnjo. Zbrana dokazila je pater Wynne poslal škofijskemu ordinariatu v Albanyu v Severni Ameriki in tudi kongregaciji svetih obredov v Rim. Dokazila so jako številna in je bilo treba več let, preden so se zbrala ter prestavila zlasti na latinski jezik. Med dokumenti so letna poročila misijona v Saultu iz let 1680 do 1695, druge listine iz 17. stoletja, pisma in zgodovinski spisi iz 18. stoletja, pa tudi dokumenti iz 19. in 20. stoletja. Da je o tej mladi Indijanki 17. stoletja ohranjenih toliko dokumentov, jc iz_edno dejstvo, ki upravičuje upanje, da bo v bližnji bodočnosti proglašena za blaženo. Krščanska družina. V Emitsburgu v Zedinjenih državah Severne Amerike je bila nova sveta maša, ki jo je daroval misijonski duhovnik pater Ludvik' Fey. Njegovi prvi sveti maši so prisostvovali njegov brat, ki je tudi v samostanu, in sicer se v jezuitskem samostanu pripravlja na duhovniški stan, in pa pet sester, l_i so vse usmiljene sestre sv. Vincenca Pavl. Pater Fey izhaja iz krščanske družine 11 bratov in sester. Od teh sta dva postala duhovnika-redovnika, pet sester se je tudi odločilo za redovniški poklic v službi bližnjemu. Dva brata clvojčka — zlatomašnika. Izrednost je, ako dva brata dvojčka postaneta duhovnika ter imata isti dan novo sveto mašo. Še večja izrednost pa je, ako ista dva brata dvojčka isti dan tudi obhajata zlato sveto mašo. In to se je dogodilo nedavno v Grondinu v poikrajini Quebck v državi Kanadi (v Severni Ameriki). Ta dva brata sta patra Artur in Karol Gouin. Eden izmed bratov, namreč Lomer Gouin, __i je bil minister pravde v državi Kanadi, je že umrl. Brata zlatomašnika sta stara 77 let ter sta zdrava in čvrsta. Posvečena sta bila kot duhovnika leta 1882, in sicer jih ie posvetil kardinal Tašereau v Quebeku.