Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 11, št. 1, s. 37-48, Ljubljana 1973. UDK: 634.0.187(497.12) VEGETACIJSKE RAZMERE V SMREKOVIH MRAZIŠČIH SLOVENIJE Milan PISKERNIK Sinopsis Razprava obravnava naravne smrekove gozdove slovenskega ozemlja, ki jih je av- tor po krit.eriju kombinacij rastlinskih vrst razčlenil in uvrstil v večje število si- stematskih kategorij različnega ranga, ločeno za smrekovja in karbonatni in nekar- bonatni podlagi, In sicer glede na vertikalno zonalnost in razvojno stopnjo vegeta- cije. VEGETATION OF SPRUCE FORESTS IN FROST HOLES OF SLOVENIA Milan PISKERNIK Synopsis Deals with natural spruce forests in Slovenia which is analysed after the criterion of combinations of plant species and ranged in greater number of sistematic cate- gories of different level, seperately for spruce forests on carbonate and noncarbo- nate parent soil material, and that, according to altitudinal zonation and stage in succession of vegetation. 37 Prispelo: 20. 8. 1972 Avtorjev naslov: dr. Milan PISKERNIK, dipl. biolog, višji znanstveni sodelavec Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 30 38 UVOD Predmet naše obravnave so prirodni smrekovi gozdovi slovenskega ozemlja. Pri- rodni smrekovi gozdovi svoje zgradbe zaradi izkoriščanja sicer niso vidno spre- menili, med njimi pa so bržkone najbolje ohranjeni nekateri smrekovi gozdovi v vrtačah. Izmed neprirodnih drevesnih vrst je samo v Unško koliševko samosevno ameriški gladki bor (Pinus strobus, en sam grmiček v popisu 10). Ker pa je bi- lo v Sloveniji v preteklosti na tisoče hektarjev bukovih In hrastovih gozdov spre- menjenih v smrekove sestoje, je sedaj težavno ugotoviti, kateri gorski gozdovi so smrekovi po naravnem razvoju. S fitocenološkega stališča moremo vzeti za krite- rij, da so pravi smrekovi gozdovi tisti, ki imajo razločno drugačne kombinacije rastlinskih vrst kot pa sosedni bukovi ali drugi, s smreko ali drugimi drevesnimi vrstami mešani gozdovi. Če se držimo tega vodila, ugotovimo, da so v sloven- skem prostoru naslednji smrekovi gozdovi: A, Smrekovi gozdovi na karbonatnih kameninah 1. višinski smrekov gozd, razvit zonaino kot klimaks a) v Julijcih med 1500-1700 m; b) v vzhodnih Karavankah med 1300-1500 m, obakrat v spodnjem predpla- ninskem pasu; 2. mraziščni smrekov gozd, razvit krajevno kot paraklimaks a} v Dinaridih med 450-1300 m, to je v hribskem pasu (bukve) in v gorA skem pasu; b) v Julijskih Alpah med 1250-1500 m, to je v srednjem in zgornjem gor- skem pasu; 3, pionirski smrekov gozd, razvit krajevno kot paraklimaks, in sicer v Julij- cih na prodnatih obrežjih suh in na suhih grebenih med 500-550 m, to je v srednjem hribskem pasu. B. Smrekovi gozdovi na kislih kameninah 1. višinski smrekov gozd, razvit kot klimaks a) v zahodnih Karavankah med 1500-1700, to je v spodnjem predplaninskem pasu; b) v vzhodnih Karavankah med 1300-1700 m v enakem pasu; 2. mraziščni smrekov gozd, razvit kot paraklimaks a) v Julijcih v mrazišču Pokljuke v višini 1170-1260 m, to je v srednjem gorskem pasu; b) v Trnovskem gozdu v mraziščih v okolišu Velike in Male Lazne v višini 1100 m v spodnjem gorskem pasu; 3, barski smrekqv gozd, razvit kot paraklimaks na smrekovih barjih in na ro- bovih barij z rušjem med 1100-1543 m, to je v srednjem in zgornjem gor- skem pasu. 39 SMREKOVE MONOKULTURE, KI DELAJO VTIS PRAVIH SMREKOVIH GOZDOV V ostrem okolju, kjer je bila smreka že naravno obilno prisotna, je prišlo zara- di golih sečenj, ki so podnebne razmere še bolj zaostrile, pa tudi zaradi namer- nega iztrebljanja bukve, do nastanka razsežnih čistih smrekovih sestojev, pod ka- terimi so med zelišči in mahovi številne rastline prirodnih smrekovih gozdov. Najboljše primere za to imamo na Jelovici, kjer je prvotno rasel bukovo-jelov gozd, dokazan s palinološkimi podatki iz barja Za Blatcem; potem na Pokljuki, kjer je palinološko izpričan bukov gozd z zelo močno primesjo smreke; in končno na Pohorju zlasti v višjih legah, za katerega dokazuje Hiltlova karta (iz leta 1893) in palinološki podatki, da so ga čez in žez pokrivali s smreko in jelko mešani bu- kovi gozdovi, preden so bili tamkajšnji sestoji posekani na golo. SISTEMA TIKA MRAZIŠČNIH SMREKOVIH GOZDOV Sistem mraziščnih smrekovih gozdov, na katere se omeJUJ emo, smo razvili do podrobnosti, ker je osnova za sedanje in prihodnje ekološke ter praktične raziska- ve v njih. Upoštevajoč konkretni fitocenološki sistem, sodijo vsi prirodni .smreko- vi gozdovi v Sloveniji kakor tudi povsod drugje v arealu smreke v isti razred: PICEETEA EXCELSAE. Sem seveda ne moremo šteti začetnih razvojnih stopenj pri dnu vrtač, ki smreke še nimajo niti v sloju mladic. Nadaljnja razčlenitev je razmeroma zapletena, toda le pri gozdih na karbonatnih kameninah, ki imajo pri nas velik areal. Pri V. Tregubovu (1957) in M. Wraberju (1969) sodijo ti gozdovi v asociacijo Piceetum, diferencirano Pa višinske (montanum, subalpinum) in geo- grafske (croaticum, dinaricum) variante, Pri teh avtorjih še ne zasledimo nadalj- nje razčlenitve na subasociacije ali faciese. Isto velja za Piceetum excelsae E. Aichingerja (1933), ki je sicer delno mraziščen, vendar je kot tak razvit le v ob- sežnih kotlih, katerih vegetacija je sistematsko bliže našim klimaksnim zonalnim smrekovim gozdom kot pa paraklimaksnim ekstrazonalnim v mraziščih. MRAZIŠČNI SMREKOVI GOZDOVI NA KARBONATNI PODLAGI Redovi Posebno pestro se členijo mraz1scna smrekovja; kajti če upoštevamo različno raz- vitost, ki se stopnjuje iz dna vrtač in koliševk z začetnimi razvojnimi stadiji brez grmovnih vrst do obrobnih razvojnih stopenj, v katerih rasteta med smreko že jel- ka in bukev v obliki razmeroma visokih dreves, spoznamo, kako silno različno okolje vlada predvsem v globokih vrtačah in udorinah, Po strukturi sestojev dolo- * Za določitev kritičnih cvetnic iz mraz1sc se najlepše zahvaljujemo asistentu Biotehniške fakultete T. Wraberju. 40 čimo redove sistema in hkrati označimo bistvene poteze združb, ki si sledijo od dna vrtač proti njihovim robovom. Za najnapredneie razviti red vzamemo tiste sestoje, v katerih raste jelka: to je red PICEO-ABIETETALIA (red jelke), ki prehaja v red gorskokraških bukovo-jelo- vih gozdov (Fago-Abietetalia albae). Ta red je razvit v večini vrtač, ki imajo smrekove sestoje, ni ga pa na Pokljuki, Mežakli ter v osrednjem in severovzhod- nem delu Snežnika. Naslednji manj razviti red je VACCJNIETALIA MYRTILLI (red borovnice), ki je brez jelke, skoro nikdar pa ni brez smreke. še niže proti dnu vrtač je red SALICETALIA APPENDICULA TAE (red velelistne vrbe), ki je veliko- krat brez smreke. Na Pokljuki, Jelovici, v' Trnovskem gozdu in osrednjem Snežni- ku so vrtače, katerih grohotna dna se ne razvijejo do stopnje redov, temveč kveč­ jemu do stopnje zvez; so brez borovnice, velelistne vrbe in jelke. Brez borovnice so prav: tako vse nizko ležeče udorine (koliševke, kukave). V njih redno dosegajo najprimitivnejše razvojne oblike stopnjo zvez. V severovzhodnem delu Snežnika so vrtače z naravnimi sestoji smreke (n,pr. Pek- lo), v katerih ni jelke, vrbe in borovnice. Edini vrsti grmov v njih sta navadni volčin in malina. Zato bi jih bllo najbolje uvrstiti v poseben red - PICEO-DAPHNI- ETALIA MEZEREUM (red navadnega volčina). Zveze A. Zveze v gorski stopnji Ugotovili smo dve zvezi, ki si sledita od zahoda proti vzhodu v pasovih: l. Calamagrostidion variae: Trnovski gozd, Črnovrški Javornik, jugozahodni Snež- nik. 2. Veroniceto urticifoliae - Violion biflorae: Pokljuka, Jelovica, Mežakla, osrednji in vzhodni Snežnik, začetne razvojne stopnje v Trnovskem gozdu. Vsekakor zajema zveza Veroniceto urticifoliae - Violion biflorae vlažnejša rastišča, zveza Calamagrostidion variae pa manj vlažna. B. Zveze v hribski stopnji Smrekova mrazišča v nižjih legah pripadajo eni sami zvezi: 3. Hylocomieto splendentis - Cardaminopsidion arenosae: Križna gora, Ravbarkoman- da, Laška kukava, Unška koliševka, Prelesnikova koliševka, 41 Skupine Skupine kot naslednja nižja stopnja razčlenitve se menjajo v smeri sever-jug. A. Skupine v gorski stopnji I. Začetnejše razvojne stopnje l. Drepanocladeto uncinati-Oncophoraeum virentis: Trnovski gozd, Jelovica, Snež- nik. 2. Polytrichaeum formosi: Pokljuka. 3. Urticaeum dioicae: Mežakla. II. Zrelejše razvojne stopnje 4, Calamagrostidaeum arundinaceae: Trnovski gozd. 5. Thelypteridaeum phegopteridis: Jelovica, Pokljuka. 6. Lamiastreto galeobdolonis-Thalictraeum aquilegiifolii: Snežnik. 7. Dentariaeum pentaphyllis: Črnovrški Javornik. B. Skupine v hribovski stopnji Smrečja v nizko ležečih udorinah prištevamo naslednjim skupinam: 8. Loniceraeum nigrae: Križna gora. 9. Asleniaeum viridis: Unška koliševka, koliševka na Ravbarkomandi. 10. Ptiliaeum cristae-castrensis: Laška kukava. 11. Plagiochilaeum asplenioidis: Prelesnikova koliševka. Osnovne združbe Mraziščne osnovne združbe predstavljajo okvirne enote za praktično obravnavo. Ugotovili smo le majhno število teh enot v severnem delu areala mrazišč, to je v Trnovskem gozdu, na Pokljuki, Jelovici, Mežakli in v Črnovrškem Javorniku, pač pa večje v Snežniku, kjer so vrtače številnejše, globoke in zato bolj razčle­ njene. A. Osnovn<= združbe v gorski stopnji Osnovne združbe prvih razvojnih stopenj v dnu vrtač so: 1, Campylietum protensi - z iztegnjenim sedjem v Trnovskem gozdu 2. Dicranetum scoparii - z mahom krivčevcem na Pokljuki. 3. Peltigeretum caninae - z listastim lišajem na Pokljuki in Jelovici. 4. Rhytidiadelphetum squarrosi - s sršečim smrečnikom na Pokljuki. 5. Cystopteridetum fragilis - s krhko priščanico v Snežniku. 42 6, Heliospermetum pusilli - z nizkim slanozorjem v Snežniku, 7. Poetum nemoralis - z gozdno latovko na Jelovici in Mežakli. Osnovne združbe zrelih razvojnih stopenj v teh mraziščih pa so tele: 8, Loniceretum caeruleae - s planinskim kosteničevjem v Trnovskem gozdu, 9. Geranietum silvatici - s planinsko krvomočnico na Pokljuki. 10. Poetum hybridae - z izrodno latovko v Snežniku. 11, Caricetum brachystachydis - s tenkim šašem v Snežniku, 12. Clematidetum alpinae - s planinskim srobotom v Snežniku in Črnovrškem Ja- vorniku. B. Osnovne združbe v hribski stopnji Smrekovi gozdiči v udorinah nižjih leg Dinaridov se členijo zelo preprosto, in si- cer v: 1 • Mnietum stellaris - z zvezdastim cvetičem (začetna razvojna stopnja). 2. Moehringietum muscosae - z mahovno popkoreso. 3. Myosotidetum silvaticae - z gozdno spominčico, MRAZIŠČNI SMREKOVI GOZDOVI NA KISLI PODLAGI Vsi smrekovi gozdovi v Sloveniji na kisli podlagi sodijo v red VACCINIETALIA MYRTILLI in v zvezo Luzuleto pilosae-Luzulion albidae, Mraziščna skupina je ena sama, in sicer Maianthemaeum bifolii tako v Trnovskem gozdu kakor na Pokljuki. Mraziščni osnovni združbi sta dve. Eno od njih je opisal že M, Wraber pod ime- nom Calamagrosti-Piceetum (1960) in je razvita v Trnovskem gozdu. A. W. Soko- lowski je na Poljskem ugotovil istoimensko združbo Calamagrosti arundinaceae - Piceetum (1968). Kot klimocenoza bi bila ta smrekova osnovna združba Piceo-Do- lichothecetum seligeri - s Seligerjevim mahom, združba na Pokljuki pa Piceo-Ce- trarietum islandicae - z islandskim lišajem. Prva je bila prvotno gotovo močno mešana z bukvijo, druga pa verjetno le- malo. Karbonatne kamenine, ki obdajajo ti dve smrekovi združbi, so pokrite v Trnovskem gozdu v celoti z bukovo-smrekovim gozdov s trilistno konopnico, ki je brez jelke, na Pokljuki pa s smrekovim gozdom, ki je nastal iz pevotnega bukovo-smrekovega gozda z rumenkasto bekico. POIMENOVANJE KLIMOCENOZ Osnovne združbe, ki smo jih našteli, so enoimenske in zelo nepopolno poimenovane. Iz enojnih imen namreč ni razvidno, ali se osnovna združba kombinira s smreko ali ne, ali ima velelistno vrbo, jelko ali borovico, ali pa je to povsem začetna kombinacija nezahtevnih rastlin. Formiranje klimocenoz bomo prikazali z nekai po- pisi iz Snežnika iz razpredelnice začetnejših razvojnih stopenj. Tako je n.pr. po- pis 18 brez smreke, pa tudi brez zastopnic reda in zveze. Združbo predstavljata 43 samo zastopnici skupine in osnovnice; to je Oncophoro varentis-Heliospermetum pusilli. Popis 19 ima že zastopnico zveze, zastopnici skupine in klimocenoze pa sta isti kot prej; to je Violo biflorae-Heliospermetum pusilli. Popis 20 ima že zastopnico reda, sicer pa isto kombinacijo predstavnic zvez, sku- pine in osnovnice, je torej Salico appendicu1atae-Heliospermetum pusilli. Popis 21 predstavlja po enakem postopku Piceo excelsae-Heliospermetum pusilli in ima grmasto smreko. Popis 23 pripada po svoji kombinaciji prav tako klimo- cenozi Piceo excelsae-Heliospermetum pusili, toda s drevesasto smreko; pri tem moramo pripomniti, da nimamo podatka o dejanski višini dreves, ker smo šteli v drevesni sloj vse primerke smreke, visoke več kot 3 m. Za označevanje morebitne znatne bonitetne razlike med popisom 21 in 23 potemta- kem ne zadošča binarna nomenklatura in moramo uporabiti trinarno. Kombinacija z grmasto smreko bi se imenovala Drepanocladi uncinati Piceo-Heliospermetum pusilli, kombinacija z drevesasto smreko pa Valerianae tripteridis Piceo-Heliosper- metum pusilli. Trinarna nomenklatura je potemtakem že precej natančna in daje praktično uporab- ne enote; tu pa je ne bomo razvijali za vse zbrano gradivo. Vendar imajo tudi mraziščne klimocenoze s trinarno nomenklaturo znaten bonitetni razpon, ker je prehod od grmaste ali še nižje vzrasti zelo nagel, saj poteka na zelo utesnjenem prostoru. PREGLED UGOTOVLJENIB KLIMOCENOZ Z našim popisovanjem vegetacije smrekovih mraz1sc nismo mogli izluščiti vseh si- stematsko reprezentativnih rastlinskih kombinacij, vendar je že sedaj slika precej bogata. A. KLIMOCENOZE NA KARBONATNI PODLAGI I. Klinocenoze hribskega pasu Cardaminopsido arenosae-Mnietum stellaris Salico appendiculatae-Mnietum stellaris Hylocomio splendentis-Moehringietum muscosae Salico appendiculatae-Moehringietum muscosae Piceo excelsae-Moehringietum muscosae Piceo excelsae-Myosotidetum silvaticae II. Začetnejše klimocenoze gorskega pasu Drepanoclado uncinatae-Peltigeretum caninae Violo biflorae-Peltigeretum caninae Drepanoclado uncinati-Dicranetum scoparii 44 Vaccinio myrtilli-Dicranetum scoparii Polytricho formosi-Rhytidiadelphetum squarrosi Piceo excelsae-Rhytidiadelphetum squarrosi Drepanoclado uncinati-Cystopteridetum fragilis Violo biflorae-Campylietum protensi Salico appendiculatae-Campylietum protensi Oncophoro virentis-Heliospermetum pusilli Salico appendiculatae-Heliospermetum pusilli Piceo excelsae-Heliospermetum pusilli Salico appendiculatae-Poetum nemoralis Piceo excelsae-Poetum nemoralis III. Zrelejše klimocenoze gorskega pasu Salico appendiculatae-Clematidetum alpinae Piceo excelsae-Clematidetum alpinae Piceo excelsae-Geranietum silvatici Piceo excelsae-Loniceretum caeruleae Piceo excelsae-Poetum hybridae Piceo excelsae-Caricetum brachystachydis B. KLIMOCENOZE NA KISLI PODLAGI IV. Klimocenoze zgornjega gorskega pasu Piceo excelsae-Dolichothecetum seligeri Piceo excelsae-Cetrarietum islandicae 45 DIE VEGETATION DER FICHTENWALDCHEN IN DEN KALTELOCHERN DES SLO- WENISCHEN KARSTES UND IN DEN KALTESTEN TEILEN DER ALPINEN UND NORDDINARISCHEN HOCHPLA TEA US Z u sammenfassung Die Fichte bildet naturliche Bestande im Karstgeblet Slowenlens, das ist im dina- rischen Hohen Karste und auf den Hochplateaus der Julischen Alpen nur in den Karsttrichtern und Einsturzdolinen. In der Regel - in umfangreichen Kesseln aus- nahmslos - stocken diese Bestande auf Blockhalden, welche sehr schwach entwick- elten Boden und in ihrem Innern einen standigen Vorrat an kalter Luft besitzen, und nur auf daneben liegenden Hangteilen sowie am Grunde der Trichter auch auf festem Felsgrund. Die Vegetation dieser Fichtenbestande glledert slch sowohl in vertikaler als auch in horizontaler Richtung sehr bedeutend. Innerhalb einer Hohenspanne der Karst- trichter von 20 m oder auch weniger geht der an den oberen Randern normal waoh- sende Bestand jah in strauchig bleibende Baumarten uber, der Grund der Trichter aber besitzt meist im Keimlingsstadium stockende Individuen oder gar keine Ver- treter der Baumarten. Es geht hierbei also um ausserst starke Umweltveranderun- gen, welche selbstverstandlich im Vegetationssystem sich widerspiegeln mussen. Wir haben uns deshalb entschlossen, fur die Bestandesstrukturunterschiede den Rang von Ordnungen innerhalb der PICEETEA EXCELSAE-Klasse anzuwenden. In der Richtung der abnehmenden Organisationshohe der Vegetation haben wir demge- mass im Karstgebiet drei Ordnungen unterschieden: Abietetalia albae Vaccinietalia myrtilli Salicetalia appendiculatae. Die Veranderungen erfolgen in vertikaler Richtung. Um die Hauptveranderungen in horizontaler Richtung von Sudwesten anch Nordosten auszudrucken, stellten wir drei Verbande auf, un zwar: in der Bergstufe: Calamagrostidion variae Veroniceto urticifoliae- Violion biflorae in der Hugelstufe: Hyloeomieto splendentis-Cardaminopsidion arenosae. Die weitere detaillierte Gliederung ergab mehrere Gruppe und zahlreiche Klimozči­ nosen, Innerhalb der einzelnen Karsttrichter gibt es in der Regel Teile, welche 1n der Ve- getation die Stufe der Klasse (mit Fichte), oder nur die Stufe der Ordnung (ohne Fichte mit Salix appendiculata oder Vaccit1ium myrtillus), die Stufe der Verbandes (nur mit Determinanten der Verbande) oder die Stufe der Gruppe (nur mit Determi- nanten der Gruppe) erreichen. 46 Die naturlichen Fichtenwiilder in Slowenien auf sauren Gtisteinen gehoren zur Ord- nung Vaccinietalia myrtilli und zum Verband Luzuleto pilosae-Luzulion albidae. Sie sind als bodengebundcnc Paraklimaxe in den kaltesten Tcilen der nordlichsten Dinariden und der Julischen Alpen entwickelt. Es gibt davon nur elne Zonosengrup- pe und zwei Klimozosen, LITERATURA Aichinger E.: Vegetatlonskunde der Karawanken. Jena, 1933, Hiltl C.: Das Bachergebirge. Klagenfurt, 1893. Piskernik M., Martinčič A. : Vegetacija in ekologija gorskih barij v Sloveniji. Zbornik Biotehniške fakultete in Instituta za gozdno in lesno gospodarstvo 8, Ljub- ljana, 1970. Sokolowski A. W.: Sosnowo - swlerkowy bor mieszany (zespol Calamagrosti arundi- naceae - Piceetum) w polnoczno-wschodnej Polsce. Prace Inst. bad, lesn. 350, Warszawa, 1978. Tregubov in dr.: Prebiralni gozdovi na Snežniku. Institut za gozdno ln lesno gospo- darstvo Slovenije, Ljubljana, 1957. Wraber M.: Subalµinski smrekov gozd na Kočevskem in njegova horološko-ekološka problematika. Vat·stvo narave VI, Ljubljana, 1969. 47