stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek stavčni člen metafora poved svobodni verz črtica vejica roman priredje odvisnik poved oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek priredje beseda veznik naklon I 7 RAZPRAVE Gašper Tonin I Ljubljana Kvantitativna računalniška analiza Cankarjevih dram Hlapci in Za narodov blagor Quantitative Computer Analysis of Cankar’s Plays Hlapci and Za narodov blagor Izvleček N a obeh Cankarjevih dramah, ki odpirata podobno tematiko, so bile izvedene različne modernejše lingvistične analize s pomočjo korpusnega jezikoslovja in orodij za analizo in vizualizacijo omrežij, pri čemer je bil definiran tudi termin dramski sociogram. Izluščene so lastnosti govora oseb v obeh dramah, na podlagi tega pa je izdelana analiza slogovnih značilnosti in primerjava med dramama. Prav tako sta bila opisana tudi teoretično ozadje in metodologija izdelave dramskega sociograma, ki je lahko močna opora tako pri ugotavljanju razmerja moči med osebami kot njihovih vlog. Predlagan je bil tudi način uporabe predstavljene metodologije pri pouku slovenščine za bolj poglobljeno analizo literarnih del. Abstract V arious modern linguistic analyses were performed on both plays by Cankar, which deal with a similar theme. Corpus linguistics and tools for the analysis and visualisation of networks were used in the process and the term dramatic socio- gram was defined. The properties of the characters’ speech in both plays were extracted; based on that, the stylistic characteristics were analysed and both plays were compared. Moreover, the theoretical background and the methodology used to make the dramatic sociogram were described; the sociogram can provide great support in determining the power relations between the characters, as well as their roles. The article also suggests how to use the presented methodology in Slovenian Language lessons for a more thorough analysis of literary works. Ključne besede: dramski sociogram, korpusno jezikoslovje, kvantitativna analiza, literarni sociogram, vizualizacija literarnega omrežja Keywords: dramatic sociogram, corpus linguistics, quantitative analysis, literary sociogram, visualisation of literary network I 8 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIII I 2020 1 Uvod V članku so predstavljeni rezultati metode kvantitativne analize sloga, ki se od tra- dicionalne metode razlikuje v hitrejši in bolj natančni računalniški analizi. Obe drami sta kvantitativno analizirani z dveh vidikov. Najprej je bila izvedena anali- za sloga, pri čemer smo si pomagali s korpusnim jezikoslovjem, nato pa še analiza dram- skega sociograma, za katerega smo uporabili teorijo omrežij. Za analizo sta bila najprej izdelana dva korpusa proučevanih besedil – Cankarjevih dram Hlapci in Za narodov blagor. Obe besedili sta dostopni na strani Wikivir, za izdelavo kor- pusa pa sta bili deli dodatno pregledani in prečiščeni. Za korpusno obdelavo smo upo- rabili orodje SketchEngine, ki omogoča tudi primerjavo korpusov z večjimi slovenskimi korpusi (FidaPLUS). Poseben del članka obravnava tudi vizualizacijo stikov med dramskimi osebami v obeh dramah. Pri tem je bil definiran pojem dramski sociogram, ki lahko služi kot opora za nadaljnjo analizo nosilcev dogajanja, razmerij moči in različnih odvisnosti, ki so se obli- kovale med osebami v delu. Primerna je tudi za hiter vpogled v funkcije, ki jih imajo posamezne osebe v drami. V članku predlagamo tudi načine vključevanja in uporabe opisane metodologije pri po- uku slovenščine in dodatnih aktivnostih, povezanih s slovenskim jezikom. 2 Splošne lastnosti del Z a boljšo primerjavo smo najprej naredili nekaj osnovnih statističnih analiz na obeh korpusih. Izsledki so prikazani v tabeli 1. Tabela 1: Prikaz osnovnih podatkov o vzorcu. Za narodov blagor Hlapci Število besed 19.266 13.899 Število različnih besed 4429 3911 Število povedi 1438 1143 Dolžina povedi 13,4 besed/poved 12,16 besed/poved Ugotovimo lahko, da je drama Za narodov blagor (19.266 besed) daljše besedilo. Veli- kostno razmerje med obema korpusoma je 1,39. Prvo delo obsega tudi večji nabor raz- ličnih besed (4429 besed), tj. besed, ki imajo v korpusu eno ali več pojavitev. Ob analizi raznovrstnosti uporabe različnih besed, ki kaže na bogatost izrazja, lahko ugotovimo, da je količnik med številom vseh besed in številom različnih besed večji v prvem (4,35) kot v drugem korpusu (3,55). Ta količnik nam pove, kolikokrat se je posamezna beseda pov- prečno pojavila v korpusu. Večji ko je, bolj so se besede ponavljale in manj je bilo uporab- ljenih izvirnih besed. Čeprav bi potemtakem lahko sklepali, da so Hlapci bolj jezikovno raznovrstni, je vseeno treba upoštevati, da z rastjo korpusa narašča tudi količnik. Če bi imeli zelo majhen korpus, bi bil ta količnik zelo blizu vrednosti 1 (to bi pomenilo, da se nobena beseda ne ponovi, kar bi bilo pri zelo majhnih korpusih lažje). Nasprotno se pri velikih korpusih ta količnik veča, saj je število besed v slovenskem jeziku omejeno, dolži- na besedila (oz. velikost korpusa) pa ne. Ob analizi raznovrstnosti uporabe različnih besed, ki kaže na bogatost izrazja, lahko ugotovimo, da je količnik med številom vseh besed in številom različnih besed večji v prvem korpusu. RAZPRAVE I 9 Gašper Tonin I Kvantitativna računalniška analiza Cankarjevih dram Hlapci in Za narodov blagor I str. 7-18 3 Korpusna stilistika K orpusna stilistika je pojem, ki se uporablja za računalniško obdelovanje in anali- zo večje količine besedil, pri čemer nas zanimajo predvsem slogovne značilnosti nekega besedila. Pri tem se osredotočamo na jezikovne vzorce, odklone in upo- rabo jezika, značilno za posameznega avtorja ali delo. Za analizo sloga avtorja običajno izdelamo reprezentativni korpus iz množice avtorjevih besedil, pri analizi dela pa je pred- met naše preiskave celotno besedilo nekega dela. Za analizo sloga je nujna primerjava med korpusom iz proučevanega besedila in reprezentativnim korpusom nekega jezika (v tej raziskavi uravnoteženi slovenski korpus FidaPLUS) (Jaafar 2017: 25–27). Poleg tega je nujno tudi zavedanje, da kvantitativna analiza ne more nadomestiti tudi kvalitativne obravnave književnega besedila. Pridobljeni statistični podatki sami ne razkrivajo ničesar, lahko pa nam pomagajo pri potrditvi lingvističnih hipotez ali pa nam razkrijejo še kakšen nov pogled na delo (Pustejovsky 1993: 354). Tako so lahko zanimiv dodatek k npr. analizi motivov, simbolov, likov ali tem. Če se npr. odločimo za analizo posameznega lika, lahko iz besedila izluščimo podkorpus, ki obsega le replike tega lika in nato izvedemo analizo tega podkorpusa. Pri analizi tematike (npr. ljubezen) lahko preverimo število pojavitev in okolico besed iz besednega polja ljubezen (npr. ljubiti, srce, strast, poljub, romanca, rože, naklonjenost, imeti rad, poroka, zveza, mož, žena …). Čeprav so se različne raziskave in analize sloga v preteklosti izvajale podobno, torej z iskanjem pojavitev različnih besed, besednih zvez ali fraz in nato analiziranjem teh, nam korpusno jezikoslovje omogoča veliko večjo hitrost take analize, obenem pa tudi širši pogled na slogovno podobo dela ali avtorjevega opusa. Pri analizi se namreč avtorju razi- skave tako ni nujno odločiti, katere besedne zveze ali besede bi rad analiziral, prav tako pa analiza ni tako časovno potratna. S korpusno obdelavo lahko v zelo kratkem času namreč pregledamo tisoče strani besedil in izluščimo najpogostejše pomensko bogate besede (in pogosto s tem tudi pomembnejša slogovna sredstva in motive). Tradicionalno prebiranje, označevanje in izpisovanje besed, ki jih avtor raziskave izbere po občutku (saj v resnici ne more vedeti, kakšni sta frekvenca ali okolica besed, dokler jih v celoti ne izpiše, pregleda in oštevilči), bi bilo v takih primerih neverjetno zamudno. Metode korpusne stilistike smo pri svojem primeru uporabili tako, da smo za izbrane besedne vrste najprej naredili analizo uravnoteženega števila pojavitev posameznih besed (pojavitve besed v našem korpusu so bile primerjane z referenčnim korpusom FidaPLUS in tako so bile izluščene tiste besede, ki so značilne za naš korpus – besede, ki se velikok- rat pojavljajo v našem korpusu, v referenčnem pa ne). Nato smo število pojavitev besed komentirali, pri nekaterih pa izvedli tudi podrobnejšo analizo. 4 Analiza samostalnikov A nalize samostalnikov smo se lotili dvodelno. Najprej smo naredili samostojno analizo najpogostejših samostalnikov v obeh korpusih. Nato smo podrobneje analizirali še dva samostalnika, za katera smo predpostavljali zanimivo besedno okolje, in ju primerjali med korpusoma. Prikazali smo 20 najpogostejših samostalnikov obeh del. Frekvenco smo uravnotežili (manjši korpus pomnožili z razmerjem med velikostjo korpusov), da smo dobili relativ- ne frekvence, ki se jih da primerjati. Pri prikazu števila pojavitev najpogostejših samos- talnikov smo izločili dramske osebe. Prikaz služi primerjavi med obema korpusoma in tudi luščenju tistih besed, ki se v obeh korpusih velikokrat pojavijo, za nadaljnjo analizo. Najpogostejše besede v obeh korpusih so pričakovane. Obe drami obravnavata družbeno Za analizo sloga avtorja običajno izdelamo reprezentativni korpus iz množice avtorjevih besedil, pri analizi dela pa je predmet naše preiskave celotno besedilo nekega dela. Pridobljeni statistični podatki sami ne razkrivajo ničesar, lahko pa nam pomagajo pri potrditvi lingvističnih hipotez ali pa nam razkrijejo še kakšen nov pogled na delo. I 10 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIII I 2020 tematiko – pri Blagru gre za boj za oblast, pri Hlapcih pa za kontrast med ljudstvom in tistim, ki mu vlada. V obeh dramah se kažejo človeške spletke, prilizovanje in hrepenenje po moči. Ugotovili smo, da se v obeh dramah pogosto pojavijo besede, kot so človek, gospod, roka, srce, dan in miza. Odločili smo se, da bomo podrobnejšo analizo naredili za besedi človek in srce. 4.1 Samostalniki v delu Za narodov blagor V delu Za narodov blagor se pogosto pojavijo ravno besede, s katerimi se osebe hočejo prikupiti, dobrikati druga drugi, najbolj pa Alekseju Gorniku, ki je bogat in ima torej velik vpliv. Dr. Pavel Gruden in dr. Anton Grozd okoli sebe oblikujeta tabora, pri čemer hoče vsak Gornika pridobiti zase, zato se mu prilizujeta in črnita svojega nasprotnika pred bogatim prišlekom. Prav tako se Grozdu in Grudnu želijo prikupiti druge dramske osebe. Zato ni čudno, da se v delu najpogosteje pojavljajo besede, ki bolj ali manj zaznamovano označujejo druge osebe; take so npr. besede blagorodje, prijatelj, gospodična, pa tudi člo- vek, ko je povezan s pridevnikom – pošten, mlad, pameten, značajen, vpliven, imeniten. Poleg tega se pogosto pojavljajo tudi besede, ki izražajo ideje in prepričanja; taka je npr. stvar, s čimer osebe »ponižno« poimenujejo vse, česar nočejo dobesedno poimenovati in se v pogovoru izogibajo bodisi da bi bile nadvse uvidevne, bodisi ker ne vedo točno, kaj sploh želijo, kar ustvarja tudi komične položaje. 4.2 Samostalniki v Hlapcih V Hlapcih se zaradi podobne tematike pojavljajo podobne besede. Zanimivo je, da je tu v ospredju beseda, ob kateri se pojavlja cela množica različnih pridevnikov – prijazna, učena, odkritosrčna, bratska, prisrčna, poglavitna, živa, modra, svobodna, blaga, nečedna, slaba, pusta, nagla, poštena, božja, huda in lepa. Pomembnost besede kažejo tudi ostrejši besedni boji med osebami. Prav tako se pogosto pojavljajo tudi besede, ki se dotikajo do- gajalnega prostora in časa – miza, duri, izba, cesta, dan. Podobno kot v Za narodov blagor se velikokrat pojavijo tudi bolj abstraktni pojmi in simboli; taki so npr. samostalniki srce, bog, hlapec, misel, ljudstvo, glava in duša. Prav tako razsežnost in barvitost likov opisuje tudi število pridevnikov, ki so uporabljeni ob besedi človek: pošten, preprost, sumljiv, spodoben, vroč, živ, razumljiv, mlad, pameten in nagel. Tabela 2: Uravnotežen prikaz 20 najpogostejših besed v obeh delih. Za narodov blagor Hlapci beseda št. pojavitev beseda št. pojavitev beseda št. pojavitev beseda št. pojavitev človek 153 dan 27 beseda 103 glas 35 gospod 135 blagorodje 25 človek 96 misel 32 stvar 65 prijatelj 25 roka 69 suknja 30 narod 61 gospodična 25 srce 69 izba 29 čas 47 miza 25 miza 65 ljudstvo 25 roka 41 ideal 20 bog 61 glava 25 življenje 35 način 20 gospod 58 cesta 25 soba 35 obednica 20 duri 54 knjiga 22 srce 33 obraz 19 pot 44 duša 22 blagor 31 trenutek 19 hlapec 37 dan 22 RAZPRAVE I 11 Gašper Tonin I Kvantitativna računalniška analiza Cankarjevih dram Hlapci in Za narodov blagor I str. 7-18 4.3 Človek Tabela 3: Pridevniki ob besedi človek v obeh korpusih. Za narodov blagor Hlapci pridevniki pridevniki pošten vreden predrzen pošten mlad srečen nepotreben preprost pameten plemenit blazen sumljiv značajen pošten debel spodoben vpliven nadarjen samovoljen vroč dober srečen tih živ poseben nedostojen nesrečen razumljiv dostojen malovreden poraben koristen pripraven brezpomemben mlad imeniten nespameten pameten interesanten tuj nagel Opazimo lahko, da je v Blagru množica pridevnikov, ki se nanašajo na besedo človek pre- cej bolj obsežna in raznolika. To lahko pripišemo dejstvu, da osebe v tem delu velikokrat obrekujejo in označujejo druga drugo, da bi se ali prikupile tistemu z večjim vplivom (Gruden in Grozd Gorniku, ostale osebe pa obema doktorjema) ali pa očrnile druge ose- be v očeh tistih, ki se jim želijo prikupiti. Na podlagi tega lahko tudi pridevnike razdelimo v tri skupine – tiste, ki osebe označujejo pozitivno, tiste, ki negativno, in tiste, ki izražajo nevtralno označitev. Najmanj besed je v tretji, največ pa v prvi skupini. Vidimo lahko, da se osebe večkrat spoštljivo naslavljajo (kar je na določenih delih dela sredstvo besedne komike), kot pa blatijo druga drugo. Najbolj spoštljivo opisujejo predvsem osebo, ki je zaradi svojega statusa najvišje na družbeni lestvici – Gornika. 4.4 Srce Tabela 4: Pridevniki ob besedi srce v obeh korpusih. Za narodov blagor Hlapci pridevniki pridevniki hvaležno vdano hrepeneče solzavo ljubeče verno odkritosrčno čisto čisto grenko Ugotovimo, da se ob samostalniku srce ne pojavlja tako veliko pridevnikov kot ob samostalniku človek, čeprav je srce beseda, ki se velikokrat pojavlja v obeh korpusih. V obeh delih se poleg tega samostalnika večkrat pojavljajo pozitivni pridevniki, kar I 12 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIII I 2020 je pričakovano. Opazujemo lahko tudi pomensko razliko med pojavitvami. V Blagru je pridevnikov več, obarvani pa so bolj čustveno, med tem ko sta v Hlapcih pojavita pridevnika verno in vdano, ki nakazujeta na temo dela. Zanimivo je, da se pojavijo tudi bolj negativno obarvani pridevniki (grenko in solzavo). Tabela 5: Glagoli ob besedi srce v obeh korpusih. Za narodov blagor Hlapci Glagoli ob besedi srce Glagoli ob besedi srce pošiljati ležati terjati omazati verjeti vleči razprostreti pred kloniti prešinilo leči na zmotiti ukazati napolniti tehtati gledati zahvaliti se usmiliti se izgubiti govoriti iz poznati prešiniti raniti pokazati poznati imeti pisati po videti v prihajati naproti priti iz dati olajšati Bolj zanimiva kot analiza pridevnikov je analiza glagolov, ki se pojavijo ob besedi srce. Ti so bolj raznovrstni v Hlapcih kot v Blagru. Zanimivo je, da osebe velikokrat izražajo svoje počutje in namene z besedno zvezo, ki vsebuje besedo srce. Pri Hlapcih lahko opazimo tudi zgostitev omemb srca na koncu dela. To si lahko razlagamo tako, da se čustvene note v drami pokažejo šele na koncu, ko se učitelj Jerman pripravlja, da bo odšel na Goličavo in govori z župnikom, svojo mamo in učiteljico Lojzko. Zaradi velikega števila pojavitev besede srce in za ponazoritev razširitve zgolj kvanti- tativne obravnave smo se odločili, da bomo na primeru srce za dramo Hlapci izvedli tudi kvalitativno analizo. Za ta namen smo se v orodju SketchEngine osredotočili le na to besedo in jo v korpusu posebej poiskali s konkordančnikom (angl. concordan- ce search), da smo lahko opazovali njeno okolico. Po pregledu lahko ugotovimo, da Cankar besedo srce uporablja za opis stanja oz. počutja likov (Srce mi je težko in me vleče k tlom; Kaj mislite, da je župan v svojem srcu naprednjak?; V srcih upanje in skrb; … ljudje, ki niso med nami s srcem, temveč z ušesi; Od srca me veseli, da je radovoljno prišlo to razsvetljenje), dejanja (Brez strahu, ne klonimo src; … temveč da je tudi srca prešinilo) in vrednotenje dejanj in misli (Kaj nimate ne srca, ne pameti, da se smejete, ko se tla majo pod nogami?; Med nami je tisti, ki bo nekoč meril misli in tehtal srca; Od srca mi je žal; Besedo si rekel, v srcu nisi mislil; Vi ste mož treznega razuma, čistega srca in modre besede; v srce pa gleda Bog sam; tudi njemu bi človek ne videl v srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov; najhujši so taki, ki pravijo, da so v svojem srcu taki in taki; … je govorila besede, ki so prišle z jezika, ne iz srca). Največkrat besedo srce upo- rabita Jerman in Lojzka. Pri Jermanu je zaradi velikega števila pojavitev metaforika, ki vsebuje srce, ena izmed značilnosti govora literarne osebe. Ugotovimo lahko tudi, da je beseda v vseh 50 pojavitvah v delu vedno uporabljena metaforično ali metoni- mično in nikoli dobesedno. Najpogosteje je uporabljena kot metafora za človekovo Bolj zanimiva kot analiza pridevnikov je analiza glagolov, ki se pojavijo ob besedi srce. Ti so bolj raznovrstni v Hlapcih kot v Blagru. RAZPRAVE I 13 Gašper Tonin I Kvantitativna računalniška analiza Cankarjevih dram Hlapci in Za narodov blagor I str. 7-18 notranjost oz. njegovo čustveno plat in mišljenje (Ali ne ukažite, da to srce zamenim za kamen; Storil sem, kakor je srce ukazalo; Srce in duša in prepričanje in tisto; Kaj je srce v tej črni suknji; V mojem srcu je namreč taka misel; Nazarenec, zdaj poznam tebe in tvoje srce!). Cankar samostalnik srce uporablja za slikovitejši prikaz občutij različ- nih oseb, za njihov čustveni svet, kar je značilno tudi za njegovo poezijo (Čeh 1994: 52, 81). 5 Analiza literarnih omrežij in dramski sociogram N amen prispevka je prikazati tudi uporabo novejšega načina vizualizacije razmerij med liki in njihove pomembnosti za delo. Pri tem se metodologija opira na te- orijo analize omrežij, pri čemer sta osnovni sestavini omrežja množica točk (pri nas vozlišča), ki predstavljajo izbrane enote (literarne like), in množica povezav, ki pred- stavljajo odnose (nanašanje z replikami) med enotami (literarnimi liki). T očke in povezave sestavljajo grafični prikaz, graf (Batagelj 2003: 16). Čeprav se je v slovenskem prostoru že pojavilo nekaj takih analiz, se te večinoma doti- kajo proznih besedil, pri zelo malo strokovnih besedil pa je ta metodologija v ospredju. V angleško govorečem literarnem svetu se za tovrsten prikaz uporablja izraz literary so- ciogram, v slovenskem prostoru pa sta se zanj uveljavila termina sociogram ali literarni sociogram (Markovič 2017: 215–216; Nemec 2016: 1–2). Čeprav je drugi izraz ustreznejši od prvega, sta oba zelo široka, saj pri likih težko govorimo o sociogramu, ker ne opisu- jemo odnosov med njimi, ampak besedilo analiziramo glede na sopojavitve dveh likov. Jure Nemec v svoji diplomski nalogi pregleduje omembe dveh likov v isti povedi in na ta način izdela literarni sociogram. Pri tem gre za analizo proznega besedila, pri katerem lahko opazujemo sopojavnost imen likov v povedi, vendar ni nujno, da ta pomeni tudi povezanost dveh likov (veliko omemb imen likov v proznih besedilih lahko opazujemo v premem govoru literarnih oseb, za katerega pa ni značilno, da bi lik v isti povedi pozval drug lik in omenil še svoje ime). Taka metoda za analizo proznih besedil je zato lahko precej zavajajoča, saj ne prikazuje dobro neposrednih povezav med liki. Bolj zanimiva bi bila morda analiza proznih besedil, pri kateri bi upoštevali, kdo je vršilec premega govora in kateremu liku je ta namenjen. Pri dramskih besedilih analiza ne poteka prek sopojavitve imen dveh likov v isti povedi, ampak neposredno prek razbiranja tega, kdo je avtor neke replike in komu je ta namen- jena. Zaradi podobnega končnega rezultata, a drugačne metodologije, avtor za literarne sociograme, ki so narejeni na podlagi dramskih del s spodaj opisano metodo, priporočam izraz dramski sociogram. Dramski sociogram je podvrsta literarnega sociograma, ki prikazuje povezave med dram- skimi liki, pri čemer je vsako vozlišče dramski lik, povezave med vozlišči pa predstavljajo odnose oz. replike, ki so jih dramski liki namenili drugemu liku. Moč povezave (pogosto prikazana kot debelina povezave med dvema vozliščema, lahko pa tudi kot barva ipd.) je odvisna od števila replik, izmenjanih med dvema točno določenima likoma (vozliščema), moč vozlišča (pogosto prikazana kot velikost – lahko tudi barva – vozlišča, ki predstavlja dramski lik) je odvisna od števila vseh povezav do tistega vozlišča (torej od seštevka vseh replik, namenjenih liku, in replik, ki jih je lik namenil drugim likom). Spodaj je opisana metodologija za izdelavo takega dramskega sociograma. Vsakemu liku smo priredili zaporedno številko (številko vozlišča), nato pa vsako repliko (povezavo) med dvema likoma popisali s primernim parom števil. Nekaj, kar je Ščuka (1) povedal Matildi (5), bi lahko zapisali kot 1,5, njeno repliko pa s 5,1 – tak par števil že Cankar samostalnik srce uporablja za slikovitejši prikaz občutij različnih oseb, za njihov čustveni svet, kar je značilno tudi za njegovo poezijo. I 14 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIII I 2020 sestavlja povezavo. Dolg niz takih številskih parov smo nato analizirali in ga vizualizirali s programskim orodjem Gephi, ki se uporablja za izdelavo omrežij. Proces je podoben izdelavi sociograma, končen rezultat pa je shema, na kateri nam velikost in obarvanost (ki predstavljata moč vozlišča) posameznega vozlišča (z imenom dramskega lika) povesta, koliko drugih vozlišč se veže nanj. Vozlišča med seboj povezujejo povezave, črte, ki s svojo barvo in debelino prav tako nakazujejo svojo moč (več, kot je bilo med dvema vozliščema interakcij, močnejša in temnejša črta). Pri tem je treba nujno poudariti, da je ta metodo- logija manj objektivna od korpusne računalniške analize besedila, saj mora raziskovalec sam določiti, komu je bila namenjena replika neke literarne osebe (lahko samo enemu liku, lahko pa tudi več likom). Kljub pomisleku o subjektivnosti metode pa se ta izkaže za učinkovito (sploh pri daljših dramskih besedilih), saj njen namen ni do replike natančno številsko popisati vseh povezav, ampak predstaviti razmerja med močjo povezav in vozlišč, subjektivna napaka pri ocenjevanju tega, komu je replika namenjena, pa je pri grafičnem prikazu zaradi velikega števila replik zanemarljiva. Pomembno je poudariti tudi, da je za učinkovito interpretacijo takega prikaza nujno dobro poznavanje literarnega dela. 5.1 Dramski sociogram v delu Za narodov blagor Kljub pomisleku o subjektivnosti metode pa se ta izkaže za učinkovito (sploh pri daljših dramskih besedilih), saj njen namen ni do replike natančno številsko popisati vseh povezav, ampak predstaviti razmerja med močjo povezav in vozlišč. Slika 1: Dramski sociogram v delu Za narodov blagor. Na sliki 1 so predstavljene dramske osebe in njihove povezave v delu Za narodov bla- gor. 17 vozlišč predstavlja vse osebe, ki so se pojavile v delu. Ugotovimo lahko, da so v ospredju predvsem tri osebe, in sicer dr. Anton Grozd, Aleksij pl. Gornik in Helena, žena dr. Pavla Grudna. Iz dramskega sociograma lahko lepo razberemo osrednji konflikt med dvema taboroma, dr. Grudnom in dr. Grozdom, ki se borita za Aleksija pl. Gornika, kar se lepo kaže tudi v pojavnosti oseb v drami (velikosti vozlišč). Zanimivo pa je, da tabora RAZPRAVE I 15 Gašper Tonin I Kvantitativna računalniška analiza Cankarjevih dram Hlapci in Za narodov blagor I str. 7-18 dr. Grudna pravzaprav ne zastopa on sam, ampak dogajanje vodi njegova žena Helena, ki je tako ena izmed osrednjih likov. Zanimivo je tudi, da Helena ne spada med dramske osebe, ki bi si pritrjevale, se spraševale ali pa kako drugače namenile kakšno repliko tudi sebi (na to kažejo polkrožne črte, ki so pripete ob desni zgornji del kroga). Odsotnost samonanašalnih replik je lastnost manj pomembnih stranskih dramskih oseb (npr. Sluge, Jožefa Mrmolje, Stebelca, Mrmoljevke, Matilde in Katarine), a ob kvalitativni analizi dela lahko sklepamo, da gre pri Heleni predvsem za to, da kot literarna oseba ne prevprašuje svojih dejanj, prav tako pa se ne rabi spodbujati ali si prigovarjati. Prikaz nam razkrije, da se pravi konflikt v drami v resnici pojavi med njo in Grozdom, dr. Gruden pa je spuščen na raven ali celo pod raven pojavnosti ostalih literarnih oseb, npr. Siratke ali Frana Ka- divca. Vsekakor pa je, kar se tiče moči vozlišč, v delu od njega pomembnejši Julijan Ščuka, spreobrnjeni novinar. 5.2 Dramski sociogram v Hlapcih Zanimivo je, da tabora dr. Grudna pravzaprav ne zastopa on sam, ampak dogajanje vodi njegova žena Helena, ki je tako ena izmed osrednjih likov. Slika 2: Dramski sociogram v Hlapcih. Drugače kot pri Blagru je pri Hlapcih navidezno odsotna prisotnost dveh taborov oz. konfliktov, ki bi se kazali na ravni moči vozlišč. Opazimo lahko, da je osebe mogoče raz- deliti na več različnih taborov; na tiste, ki spadajo med stene učiteljišča (Geni, Minka, Lojzka, nadučitelj, Komar), med druge prosvetne poklice (župan, poštar, zdravnik), in med tiste, ki so povezani s krčmo (Kalander, Pisek, Nace, krčmar, kmetica …). Mednje sta umeščeni dve osebi, okoli katerih se vrti osrednji konflikt – Jerman in župnik. V resnici tega konflikta ne moremo zaznati iz dramskega sociograma, saj je tudi neposrednega sti- ka med Jermanom in župnikom malo. Ker takega neposrednega stalnega konflikta med dvema osebama ni, ampak se oblikujeta predvsem dve ideji, je razumljivo, da se Jerman v primerjavi z ostalimi liki »napihne«, saj je edina oseba, ki brani nasprotno idejo (poleg Kalandra). Kot tak je zagotovo glavna dramska oseba, njegov antipod pa ni župnik, am- pak vsi preostali dramski liki, ki se po volitvah postavijo na njegovo stran. Prav tako lahko I 16 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIII I 2020 iz prikaza sklepamo tudi o tem, da pravzaprav ne nasprotuje novi oblasti in z njo župniku, ampak predvsem le ideji hlapčevanja, katere nosilke so skorajda vse dramske osebe. Iz dramskega sociograma lahko razberemo tudi konflikt med Hvastjo in Komarjem in po- membnejši odnos med Lojzko in Jermanom ter Kalandrom in Jermanom. Podobno kot pri Heleni v Blagru je tudi župnik oseba, pri kateri so samonanašalne replike odsotne. To že v formi kaže na trdnost značaja lika, kar potrjuje tudi kvalitativna analiza dela. Župnik je oseba, ki natančno ve, kaj želi, in da to neposredno in učinkovito vedeti tudi drugim. Nasprotno je Jermanov karakter bolj večplasten, saj je prikazan tudi kot dvomljivec in nekdo, ki se večkrat zamisli. 6 Uporaba predstavljene metodologije korpusne analize in dramskega sociograma pri pouku slovenščine Z a bolj naravoslovno usmerjene dijake bi bila zanimiva vpeljava opisane metodo- logije tudi v pouk slovenskega jezika, saj se kvantitativna analiza lažje približa di- jakom, ki so vešči dela z računalnikom in modernimi tehnologijami, hkrati pa je znanje, ki ga pridobijo, lahko koristno tudi pri njihovem nadaljnjem šolanju in karierni poti (korpusna analiza je danes tudi pomemben del oblikovanja strokovne terminologi- je različnih področij, v slovenskem prostoru pa se vzporedni korpusi več jezikov največ uporabljajo pri prevajanju tako strokovnih kot leposlovnih besedil). V nadaljevanju je opisanih nekaj načinov in idej za učne ure, pri katerih bi kvantitativno metodologijo lah- ko vključili v pouk slovenščine. Literarno delo lahko najprej pri prvi uri obravnave predstavi učitelj, ki se osredotoči na umestitev v obdobje, avtorjevo življenje, zgodbo dela in glavne teme, ki jih delo obravna- va. Pri drugi uri pa dijak, ki je predhodno opravil analizo, predstavi delo še z drugačnega gledišča. Najprej s sošolci skupaj preberejo izbrani odlomek. Na njem opazujejo slogovne posebnosti (npr. pojavitve besede srce), nato pa dijak za to slogovno posebnost predstavi izsledke korpusne raziskave – sošolcem lahko preprosto pokaže vse izpise te besede v celotnem delu in besedno okolico. Pri tem opazujejo, kako se pomen neke besede skozi delo spreminja ali pa kakšno vlogo ima v delu (pri tem dijak in učitelj lahko sodelujeta, saj dijak lahko s svojimi izsledki podpre tudi analizo tematike in simbolov, ki so značilni za delo ali avtorja in jih je učitelj predstavil predhodno uro). Če je dijak zavzet, lahko predstavi izsledke svoje raziskave na korpusu večjega dela avtorjevega opusa, s sošolci pa nato opazujejo, katere značilnosti avtorjevega sloga se kažejo tudi v obravnavanem delu. Dijak se lahko osredotoči tudi le na nekaj motivov in analizira, kako se raba besede v delu razlikuje od rabe v celotnem avtorjevem opusu. Prav tako ima možnost pripraviti tudi primerjavo dveh del, ki lahko pripadata istemu avtorju ali pa avtorjema iz popolnoma različnih obdobij, nato pa opazuje, kako se spreminja obloženost sloga (prek količnika med številom vseh besed in številom različnih besed) ali uporaba različnih besed (npr. pridevnikov ali glagolov ob samostalnikih), ob tem pa komentira tudi značilnosti ob- dobja. Lahko se odloči tudi za analizo le ene tematike v obravnavanem delu in analizira besede, značilne za pomensko polje te tematike (npr. ljubiti, poroka, srce, duša, oči, rože ipd. ob temi ljubezen). Podobno naj poteka tudi učna ura s predstavitvijo dramskega sociograma. Po uvodni uri, v kateri dijak ali učitelj predstavi splošne značilnosti nekega dela, lahko dijak s pomočjo interaktivne elektronske table ali projektorja prikaže povečan prikaz dramskega socio- grama, večje kopije (tiskane na velikost papirja A4, še bolje A3) pa razdeli sošolcem kot Podobno kot pri Heleni v Blagru je tudi župnik oseba, pri kateri so samonanašalne replike odsotne. Za bolj naravoslovno usmerjene dijake bi bila zanimiva vpeljava opisane metodologije tudi v pouk slovenskega jezika, saj se kvantitativna analiza lažje približa dijakom, ki so vešči dela z računalnikom in modernimi tehnologijami. RAZPRAVE I 17 Gašper Tonin I Kvantitativna računalniška analiza Cankarjevih dram Hlapci in Za narodov blagor I str. 7-18 učni pripomoček, ki ga bodo dopolnjevali in si nanj dopisovali opombe. Dijak predstavi pomembnejše dramske like (sošolci si značajne in zunanje lastnosti ter pomembne do- godke v razvoju lika lahko dopisujejo na svoje dramske sociograme ob vozlišče z imenom lika), nato pa se osredotoči predvsem na povezave med njimi, ki predstavljajo odnose. Iz dramskega sociograma lahko skupaj s sošolci razberejo, kdo je nosilec glavne ideje v delu, kakšno je njegovo razmerje do ostalih likov (s kom je največ v stiku in zakaj), kako so se liki povezovali med seboj v skupine (ob tem lahko razpravlja tudi, zakaj – gre za prostor- sko, idejno ali časovno povezanost?), pa tudi lastnosti posameznih likov. Ob tem se dijak osredotoči tudi na pomen lika v delu kot nosilca dogajanja (čemu je avtor v delo vpeljal ta lik in kakšne ideje nosi?). Sošolci si lahko razmerja med liki (npr. oče, sin, podnajemnik, prijatelj, ljubimec, tekmec) ali dogodke, ki povezujejo like (npr. pretep v krčmi, soočenje v učilišču, pogovor v gozdu, poroka), zapisujejo ob črte, povezave med liki (vozlišči). Mogoče je tudi, da dijaki najprej sami poiščejo čim več takih opisov povezav med liki in samih likov, nato pa te izsledke predstavijo sošolcem, ki dopolnijo svoje dramske sociograme. Dobrodošlo je tudi, da take učne ure pripravi učitelj – morda bo prikaz tega pristopa kakšnega dijaka spodbudil, da se ga še sam loti pri analizi kakšnega drugega dramskega besedila. Pomembnost korpusne analize in dramskega sociograma se lahko pokaže tudi pri pripravah na maturo, ki zahtevajo bolj poglobljeno analizo literarnega dela, hkrati pa tej namenijo tudi več šolskih ur. Podobno je predstavljena metodologija lahko koristna tudi pri tekmovanjih iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, ki zahtevajo podrobnejšo obravnavo, ali pa pri pripravi osnovnošolskih in srednješolskih raziskovalnih nalog iz slovenščine. 7 Sklep K vantitativna računalniška analiza literarnih del v zadnjem času prodira tudi v slo- venski prostor, v svetovnem merilu pa je že bolj razširjena. Korpusno jezikoslovje omogoča, da se sprva odmaknemo od interpretacije besedil in to nepristransko kvantitativno analiziramo, nato pa zopet s pomočjo poznavanja besedila določimo ali primerjamo več različnih statističnih parametrov. Podobno lahko trdimo tudi za vizua- lizacijo omrežja odnosov med dramskimi osebami in dramski sociogram. Računalniška kvantitativna analiza je področje, primerno za mlade raziskovalce v srednjih šolah, ki jih zanima računalništvo ali povezava literature in naprednih tehnologij. Prav tako so pridob- ljeni podatki in vizualizacije dober učni pripomoček za bolj poglobljeno analizo del in lahko, če jih zna učitelj izdelati sam ali pa za to določi dijaka, pomagajo pri učnih urah pouka slovenščine, pri pripravah za maturo ali tekmovanjih iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Viri in literatura Adil Jaafar, Eman, 2017: Corpus Stylistic Analysis of Thomas Harris‘ The Silence of the Lambs Khazar Journal 20/2. 25–42. Batagelj, Vladimir, 2007: Analiza omrežij: 1. Osnovni pojmi: študijsko gradivo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Podiplomski študij statistike. Cankar, I.: Hlapci – Wikivir. Dostopno na: https://sl.wikisource.org/wiki/Hlapci (3. 9. 2019) Cankar, I.: Za narodov blagor – Wikivir. Dostopno na: https://sl.wikisource.org/wiki/Za_narodov_blagor (1. 9. 2019) Čeh, Jožica, 1994: Metaforika v Župančičevi poeziji (Od Čaše opojnosti do zbirke V zarje Vidove): magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta. Pomembnost korpusne analize in dramskega sociograma se lahko pokaže tudi pri pripravah na maturo. stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek I 18 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIII I 2020 Markovič, Rene, in drugi, 2017: Primerjava statističnih lastnosti leposlovnih besedil, namenjenih različnim starostnim skupinam. Haramija, dr. Dragica (ur.): Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju. Ma- ribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. 205–220. Nemec, Jure, 2016: Uporaba teorije kompleksnih mrež za analizo mreženja likov v literarnih delih: diplomska naloga. Maribor: Univerza v Mariboru. Fakulteta za fiziko. Pustejovsky, James, Peter Anick in Sabine Bergler, 1993: Lexical Semantic Techniques for Corpus. Computa- tional Linguistics 19/2. 331–358. Sparavigna, Amelia Carolina in Roberto Marazzato, 2014. Graph Visualization Software for Networks of Cha- racters in Plays. International Journal of Sciences 3/2. 69–79. Wijitsopon, Raksangob, 2013: A Corpus-Based Study of the Style in Jane Austen‘s Novels. MANUSYA 16/1. 41–64. IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO 19,60 € Priročnik vsebuje igre, pesmi in izštevanke, s katerimi krepimo govorni in celostni razvoj otrok v predšolskem obdobju in obdobju opismenjevanja v šoli. Gradivo je sestavljeno iz priročnika in listov, zbranih v skupni mapi. V priročniku so zapisana navodila, pojasnila in možne izpeljave za izvedbo iger. Na posameznem listu je pesem ali izštevanka z ilustracijo, ki je namenjena otroku. Priročnika bodo veseli tako strokovnjaki kot tudi starši. Mapa vsebuje priročnik (132 strani) in 104 liste (A4 format)