Poštnina plačana v gotovini - Abb. postale i JZT - Cena 50 lir TRST, nedelja, 8. maja 1966 Leto XXII. - St. 109 (6396) Dogodki na rimski univerzi Tragična smrt mladega štu-1 d®*‘a prvega letnika arhi-a Poli ture na rimski univei-1»d „01a Rossija je vzbudila iz- Polit?^dmev v vseJ italijanski ^'t cm javnosti. Pri tem tu- rnrtitako vazn°. če je umri ii„ai Posledic fašističnega na-i ’ al1 Je morda bil ta smrtni le,-. er samo nesreča. Ni nam-te tr^,enega dvoma, da je do ju aglone smrti prišlo v ozrač-1 ja .•„r?“e§a fašističnega nasi-Urh,” 1Z2ivanj. ki so na rimski da spZ* Ze nt>kaka tradicija, in iibria Je.vsa javnost odločno beea yilai poskusom 'ašistie-Prav nasilia- Nedvomno je imel sairtr,?rof' Bini’ ko ie v p°* Hali,-em S°voru ugotovil, da v nasiiil umirajo po osvoboditvi in of- smrti samo demokrati antifašisti. odra^e na rimski univerzi ne lih - docela stanja po osta-zT ,,2verzah v Italiji, ker gre teren verz0, na katero vpliva čer. i o °st Prestolnice, osredoto-kcv , velikega števila uradni-6]ivZ..niiin lastnimi pogledi in s -SCI- Zato je tudi v Rimu J, nsizem relativno močan in ničii 12 za en0 glavnih pod-ui1,ir2V0pliva prav prodor na VQU^° leto namreč študentje Parlament — pred-zavf‘“slu organ, v katerem so cer, R razr>e skupine, ki si-s j drugimi znaki, vendar pa ja nobnimi programi odraža-dent« ° \tieno opredelitev štu-dtža?V’ kot se to dogaja v vsesaj J?®jh parlamentu. V Rimu č-L.,. ,.k° na «oblasii» desni-katprt kPeralci skupine AGfR, neofos® so odločilno pomagali PdziVmSti skupine FUAN, v o-jani i j Pa so ostali demokrist-tl ' ki jih združuje INTESA, napredna laična skupina dornrvv kateri sodelujejo socialnimi Krati’ socialisti in komu- Ha h tei. Politični opredelitvi boli . ski univerzi niti ni naj-desni„zal°stn° dejstvo, da je teiuvf- usPelo doseči večino, o . da je fašistom z gesli der,tH1Jardiji» in veselem štu-Poiit; em življenju uspelo pre-Preor^ univerzitetno živi j enje, Sdvor resen politični raz-°stiov’ P°Rkuse stvarne pre-verzi 6 dela ln odnosov na uni- di^Dri10 enak položaj je bil tuni rLihv°denju univerze s straže .ata. Za rektorja je bil Pami ^aisto leto izvoljen prof. talec tSam Pravi- da je libe- .- katerega politično živ-Je študentov nič ne briga dobi fa- -uie Vu,vsei dolgotrajni šiitjL,nblasti nikoli opazil noben razgrajačev, ni nikoli silia t)68a izključil zaradi na-Kfc® napadov. raj-,,*,.Popustljivost je povsem je na Vlva’ že pomislimo, da trem; , mesto prišel s komaj bijj . Pasovi večine in da so stični °r,ei odločilni prav faši-reT. pasovi, v bistvu gre to-S^vari lsto Politiko, kot jo za-bitj-j la desničarski predstav-Pdrn&?r®an študentov, ki pa v l ^ rplft.nria ir* niatrmrih iT in 5UV ne fetal8i* fefetorja v rektorja in njegovih odraža zanesenosti temveč precizne e»ori °rja voli 254 rednih pro-Med trinajstih fakultet, je mpr)Vel* 1kimi volivci« Papija njfcdi^ drugim 34 profesorjev gc torni v k* so naj ostrejši za-st ren/k' ohranitve vsega pri v4m ’ Pri čemer gre predse nrni razdelitev denarja, ki Zi etn« - vsako leto univvr-dajj -.khnike od bolnikov. Sekti, ‘“Zdelijo okoli 35 odstot-r4-nat:ga denarja petnajstim stbtknf ^etn teh zavodov, 40 od-zt*ntn,! £a štirim tisočem asi-bod0 povsem logično Je, da Šolali : Priviligirani krogi gla-tor 0 za Papija, ki je kot rek-i se V1*? ?'atr' vsak poskus, ?od la^° slan^e spremeni. dBien^bno je stanje tudi na N1 Pov«k£ltetah’ kjer je bil le-, .povsod kandidat profesor- Sebno , 01 služi univerza za o- bi irnipOveljavitev in znanstve- Vij0 o* s katerim se laže uve- v Poslovnem svetu. Sahor3°!a Rossija je torej Ji in adnji člen v dolgi veri-Jako hrsiai£° tragičen, a zato r*ba «i,,kričeč opomin, da je bitno iv‘jenje na univerzi res-;rtba Bni °kratizirati in da je Ia'isti^r?-rat za vselej končati s Slea,.nlm nasiljem. ^ UkinuUniverz are predvsem ?:bntvn!ey tašističnih zakonov - Uviu £etn* samoupravi in l!^elae ■ avitev demokratičnega volijo rektorja vsi te* h! ln torej tudi asisten-^1, Prof,, in ne samo red-ni hu°rd Niž manj važna P' itij0 'k* zahteva, da se raz-fašistične organizacije in da se tudi v praksi uporabijo zakoni, ki prepoveduje fašistične organizacije ter poveličevanje rasizma. Okrog teh zahtev je prišlo do zelo široke solidarnosti javnega mnenja; prišlo je do resnično enotne akcije, ki je zajela vso napredno mladino od komunistov pa do demokristjanov, pri čemer so bili fašisti povsem osamljeni. Pomembnost zadnjih dogodkov na rimski univerzi je povsem logično prešla ozek univerzitetni okvir in je močno odjeknila v parlamentu, kjer so o tej stvari že razpravljali in kjer se bo debata nadaljevala 16. maja. Na vprašanja poslancev vseh smeri je odgovoril notranji minister Tavia-ni, ki sicer ni napovedal nobenih stvarnih ukrepov proti fašistom, ki pa je istočasno prvikrat po. vojni v vlogi notranjega ministra in predstavnika vlade obsodil fašizem in se skliceval na odporniško gibanje. Slovenci smo še s posebno pozornostjo spremljali dogodke na rimski univerzi, saj prav naša univerza predstavlja tudi žalostno izjemo, saj je tudi pri nas fašistična FUAN zelo močna in to na osnovi podobnih metod, kot so jih uporabljali v Rimu. Pri nas pa je bila dolgo vrsto let ori tem značilna razlika, da so napad proti Slovencem izkoriščali fašistični e-lementi na univerzi za utrditev svojih pozicij. Vendar pa je odmev na rimske dogodke tokrat pri nas pokazal temeljito razliko. Fašistom in desničarjem namreč na univerzi ni več uspelo zbrati večine, ostali so osamljeni, revna peščica kakih 150 razgrajačev, ki se je zbrala na zborovanju pred cerkvijo sv. Antona novega. Napadi na Slovence pa so postali tako nepopularni, rasizem take vrste tako osovražen, da prvikrat na nekem fašističnem zborovanju nismo več slišali značilnih vzklikov «smrt Slovencem«. Tudi to je zanimiv napredek, je rezultat splošnega enotnega napora za poglobitev demokracije in napredka v okviru univerze in javnega življenja na splošno. Končno je tudi rezultat aktivne in pozitivne vključitve slovenskih akademikov v univerzitetno življenje, kjer so se resno uveljavili. R. S. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- .........................................nuni m miMiiiimiiii umu................................ PRED NOVIMI NOTRANJIMI ZAPLETOM V JUŽNEM VIETNAMU General Ki ne bo odstopil niti po volitvah bo priznal le tak izid, ki mu bo v Lepe prvomajske tradicije v naših vaseh. Na levi: Mladi boljunski fantje, ki so letos postavljali mlaj, so se v nedeljo, 1. maja slikali pod mlajem na Gorici. Na desni: Tudi v Dolini se je ohranila lepa stara tradicija postavljanja mlaja. Slika kaže lanske «parterje» in «parterce». Danes in jutri bo v Dolini tradicionalen ples pod mlajem. Igral bo dolinski kvintet, pela pa bosta Dario in Darko. Odprta bo razstava dobrih domačih vin in prid Ameriški bombniki so včeraj leteli nad predmestji sevemovietnamske prestolnice SAJGON, 7. — Predsednik južnovietnamske vlade general Cao Ki je izjavil, da vojaška vlada, ki ji c n predseduje, ne bo odstopila, ko b0 jeseni izvoljena ustavodajna skupščina, in je dodal, da bo ta vlada ostala na oblasti vsaj še eno leto. Moskovski radio je javil, da so ameriški bombniki leteli danes nad Hanojem in protiletalsko topništvo je streljalo nanje. Letala so letela nad za hodnimi predmestji Hanoja o- koli poldne skem času. po srednjeevrop- V zadnjih 24 urah je ameriško letalstvo izvedlo 25 bomb- nih napadov na Severni Viet- i nam. General je izjavil, da vojaška vlada ne bo prepustile pred letom 1967 oblasti civilni vladi. Najprej je izjavil, da bodo sredi septembra volitve za ustavodajno skupščino, kakor je obljubil, in je dodal: «Ne bomo odstopili v korist tej skupščini. Potrebne bodo nove volitve za zakonodajno skupščino.« Ko so ga vprašali, kdaj se bo to zgodilo, je odgovoril, da bo to sredi leta 1967 in ostal bo na oblasti, dokler ne bo izvoljena zakonodajna skupščina. Nadaljeval je: «Ce bo izvoljena narod- .. .i,,,,,m, i, m,umili, mm im i mm m NE SAMO FAŠISTOM Zborovanje prepovedano tudi demokratičnim organizacijam RIM, 7. — Politični položaj se je po vsej Italiji pomiril po zasedbi rimske univerze in različnih manifestacijah, ki so ji sledili. Na univerzi v Rimu so že včeraj obnovili redna predavanja, pri čemer ni prišlo do nobenega Incidenta. K temu je tudi pripomoglo dejstvo, da bi morala biti izpitna sezona že v polnem teku in da velika večina študentov misli predvsem na izpite. V Neaplju Je prefektura izdala sporočilo, da so prepovedali po litične manifestacije, ki bi mora le biti jutri Gre za dve manifestaciji, ki bi morali biti ob 9.30 v Javnih lokalih, ki sta si zelo blizu. MSI je namreč napove- dala zborovanje v kinu Metropolitan, mladinske federacije KPI, PSI, PSDI, PSIUP, sindikalne organizacije CISL, CGIL in UIL ter mladinska gibanja partizanskih 1 organizacij pa v kinu Sannazaro. Prefektura se v svojem sporočilu sklicuje tudi na zaskrbljenost . zaradi možnosti izgredov, ki so jo , izrekli predstavniki vseh strank : in zainteresiranih organizacij. Nedvomno je bila ta zaskrblje-. nost upravičena, vendar pa je tudi dokaj čudna legalnost, ki stav-; lja na isto raven rašrstične izzi-, vače z vsemi’ mladinskimi de-i mokratičnimi organizacijami (z ; izjemo KD), vsemi sindikalnimi organizacijami (vključno KD) , in končno vsemi mirenskimi gibanji odporniškega gibanja, ki je temelj republikanske u-stave. Prihodnji teden bodo v poslanski zbornici in v senatu nekatere važne razprave. Predvsem je za četrtek predvidena debata o amnestiji in pomilostitvi na osnovi besedila zakonskega predloga, ki ga je pripravila posebna ožja komisija in o katerem je že bilo govora v komisiji za sodstvo v senatu. Predstavniki vseh skupin so že izrekli vrsto popravkov v zvezi s tem predlogom, v imenu vlade pa je podtajnik za finance Valsecchi napovedal spreminjevalni predlog glede fiskalnih prekrškov, katere so v prvotnem predlogu izključili iz amnestije. V zvezi z amnestijo in fiskalnimi zadeva- mi se mnogo govori o resnih obtožbah trinajstih vidnih italijanskih igralcev, katere menda obdolžujejo, da niso plačevali davkov, ali da so celo izjavljali, da nimajo nič, ugotovili pa so jim zelo visoke osebne dohodke. V takih primerih predvideva zakon tudi zaporno kazen Po podpisu okvirnega sporazuma med Confindustrio ter sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL in UIL glede obnovitve delovnih pogodb so ugodnejše možnosti za pričetek pogajanj, s čimer pa seveda še zdaleč ni rečeno, da so že urejeni številni pereči sindikalni spori, ali celo da bo avtomatično prišlo do prekinitve vseh stavk. (Nadaljevanje na 2. strani) - I na skupščina sestavljena iz komunistov ali nevtralistov, se bom boril z vsemi sredstvi proti tej izvoljeni skupščini. Ce bo izvoljena nevtralistična ali komunistična vlada, se. bomo uprli in se bomo borili proti njej. Ne briga me, če bo šlo za izvoljeno vlado.« Te izjave je general Cao Ti podal ob navzočnosti ameriškega generala Westmorelanda, nar mestnika ameriškega poslanika Williama Porterja in nekaterih južnovietnamskih osebnosti. Izjavil je dalje: «Večina južnoviet-namskega prebivalstva je protikomunistična in protinevtralistič-na. Vloga oboroženih sil v Vietnamu je bila in bo vedno važna vloga vsaj ves čas, ko bo trajala vojna. Ne bom kandidat pri volitvah, ker to ni vloga ministrskega predsednika. Nemogoče je reči, ali bodo razdobje, ki nas loči od volitev, kalile demonstracije ali novi spori. Pregovor pravi, da bo od sedaj do tedaj poteklo mnogo vode pod mostovi. Na koncu je Cao Ki izrekel mnenje, da bi morali budisti, zlasti pa njihov voditelj Tič Tri Kuang biti zadovoljni, ker so dosegli «kar so zahtevali«, t. j. volitve «Poznam mal Tič Tri volitve «Poznam malo Tič Tri da je glavni voditelj budistov, toda ne sledijo mu vsi.» Zatem je dejal, da je zadovoljen s stanjem v srednjem Vietnamu. V Washingtonu se zelo bojijo reakcije, ki bi utegnila nastati na današnje izjave generala Kija. Budisti so sklicali nujno zborovanje, da proučijo te izjave, ki so v nasprotju z načelnim sporazumom, da bi morala ustavodajna skupščina, ki se bo izvolila letos, predstavljati tudi orodje za prenos oblasti od vojakov na civiliste. V Washingtonu odklanjajo vsak komentar na Kijeve izjave. Bojijo pa se novih spopadov med vojaki in budisti. Zato se še bolj pripravljajo na zaostritev vojne in na zaostritev bombardiranja Severnega Vietnama, kar kaže tudi preletavanje ameriških letal nad hanojskimi predmestji. Ameriški poslanik Cabot Lodge se bo v ponedeljek vrnil v Washlngton s počitnic v Veliki Britaniji. Za četrtek je določen sestanek, ki se ga bodo udeležili tudi državni tajnik Dean Rusk, tajnik za o-brambo McNamara ter predsednikova svetovalca Bill Moyers in Walt Rostow. Posvetovali se bodo o vseh teh vprašanjih, preden se Cabot Lodge vrne v Sajgon. V Parizu je bivši predsednik juž- novietnamske vlade Tran Van.Hu, ki se je vrnil iz ZDA, izjavil med drugim: «šel sem pogledat v ZDA, ali je možnost, da bi kmalu prišla ura miru v Vietnamu, toda tega ne vidim.« Izjavil je, da se ne misli odpovedati svojim prizadevanjem. Napovedal je, da namerava odpotovati v kratkem v Rim in zahtevati sprejem pri papežu. Ob robu vietnamske vojne Predsednik laoške vlade Suvana Fuma je pravkar prispel iz Japonske, kjer je sodeloval na mednarodni konferenci o ekonomskih problemih jugovzhodne Azije in v izjavi na vietnamskem letališču je z obžalovanjem primerjal japonsko in laoško gospodarstvo. Laos se gospodarsko ne ra» vija, ne nroizvaja in ne izvaža, notranjepolitični problemi — vprašanje enotnosti frakcij — pa so tudi daleč od ureditve zato, ker se je ta država znašla v ovojnem kolu. ki ga plešejo okroe Vietnama. Vlada v Vientianu spoštuje načela nevtralnosti, za katera se je zavzela z deklaracijo na ženevski konferenci leta 1962. Ta deklaracija se od časa do časa ponavlja. Ponovila se je tudi, ko se je nedavno tu mudil tajski predsednik vlade, m sicer ne glede na to, ko je bila glavna tema njegovih pogovorov z laoškim predsednikom vlade. Razcepljene politične sile držav — obstoj ozemlja, na katerem suvereno vladata vojska Fatet Lao in njena politična stranka Neo Lao Haksat in na drugi strani močne desničarske sile, ki jih izdatno podpirajo iz tuiine — drže Laos v ekonomski slepi ulici, tako da je gospodarska dejavnost skoraj enaka ničli. Vientian uvaža za svoje dnevne potrebe sadje in sočivje iz Tajske. Dvajset kilometrov od glavnega mesta ni obdelanih polj. čeprav so za to pogoii dani. V vasicah ob slabi cesti, ki drži proti Takheku in Savanaketu, pridelujejo kmetje riž samo za svoje potrebe. To politiko razcepitve potencira ameriška navzočnost. Leta daje pečat gospodarstvu m politiki, čeprav v njen ni ameriških vojakov, z ameriško pomočjo, ki jo ie sedaj težko oceniti, ker prihaia po več kanalih. so prišli tudi ameriški tehniki, strokovnjaki, njihovi po-močniki in drugo osebje. Pred petmi leti je bilo v Laosu kakih 250 Američanov, sedaj pa pravijo, da jih je že 5 tisoč, šola za ameriške otroke v lepo urejenem ameriškem naselju, šest kilometrov od Vien-tiana, ima 300 učencev. Ameriška misija za pomoč ima svoja naselja in ljudi tudi v drugih mestih na jugu države. število Američanov je znatno naraslo vznoredno s širie-njem in intenzifikacijo vietnamske volne. Dve tretjini lao-škega proračuna prispevalo ZDA, ki hkrati drže pokonci vrednost laoške valute*- lep*. ZDA podpirajo socialne ustanove na levem bregu Menrn-ga in plemena za demarkacijsko Črto na ozemlju Patet Lun. Za opravljanje teh nalog skrbe tri civilne letalske družbe, ki vzdržujejo promet od Bangkoka proti Vientianu in od Vhn-tiana proti notranjosti Laosa. Vlada v Vientianu ni storila ničesar proti določbam sporazuma o nevtralnosti, s tem da je dovolila delo strokovnjakom in tem «zasebnim» družbam. Toda dejavnost tako velikega števila tujcev bi težko klasificirali edino kot pomoč. Patet Lao trdi, da mečejo iz teh letal gorskim plemenom ne samo riž, marveč tudi orožje za napade na položaj Patet Laoa. Nekaj teh letal se ne vrne v bazo v Vientianu. Na drugi stran črte razdeljenega Laosa presojajo položaj kot popuščanje Suvana Fume ameriškemu pritisku in dolarjem. Ocena, da je nevtrahstič-ni predsednik vlade ujetnik desnice, je že st" ra. Toda trenutno kaže, da je čedalje manj upanja na pomiritev laoških princev. Tu mr.ogo govore o ^stranki mladih«, intelektualcev, ki jih zbira Sisuk Na Sampasak, najmlajši minister neponolne vlade Suvana Fume. rejen leta 1928. Sam Sampasak pa je izjavil, da ima na svoji strani sicer 15 poslancev, da pa njegova organizacija za sedaj nima nobene politične ambicije in da omejuje svojo dejavnost na žigosanje korupcije in drugih nacionalnih grehov. N jegovi politični prijatelj: ga imajo za močno os.bnost, ki bi utegnila prej ali slej morda zamenjati princa na položaju predsednika vlade. Tu pa menijo, da niti takšna sprememba ne bo privedla do pomiritve s Patet Laom, Nobeni premiki v Vientianu ne morejo ustvariti pogojev za narodno pomiritev, ker bi morala vsa ta sprememba na ta ali oni način dobiti blagoslov Wa-shir.gtona. Položaj lahko spremeni samo konec vojne v Vietnamu oziroma konec izigravanja določb ženevskih sporazumov.' r. j. PflmofsH^Jnevnflr 8. maja 196® URADNO POROČILO O TITOVEM OBISKU V ZAR Vedno bolj se množi število držav ki zavzemajo neodvisno stališče Predsednika sta govorila o ukrepih, ki so potrebni, da bo politika nevezanih držav še učinkovitejša - Nadaljnji napori, da se mednarodna vprašanja rešujejo v duhu miroljubnega sožitja ALEKSANDRIJA, 7. — Ob prisrčnem pozdravljanju več de. set tisočev prebivalcev Aleksandrije, predsednika Naserja, njegove soproge in drugih egiptskih uglednih osebnosti, je predsednik Tito s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije odpotoval danes po šestdnevnem neuradnem obisku iz E-gipta v domovino. Iz aleksandrijskega pristanišča, kjer so predsedniku Titu izkazali najvišjo čast, je ladja «Galeb» ob 11. uri v spremstvu rušilcev «Pulja» in «Kotora» ter dveh e-giptskih rušilcev m eskadre torpednih čolnov, ki so spremljali jugoslovansko eskadro na odprto morje, odplula iz Egipta. Neposredno pred odhodom sta predsednika Tito in Naser na tiskovni konferenci jugoslovanskim, egiptskim in tujim novinarjem poudarila koristnost sestanka in razgovorov in izrazila prepričanje, da bo to srečanje okrepilo politiko nepovezanosti in odnose med nevezanimi državami. V odgovoru na vprašanje novinarjev je Tito dejal, da bi bil tristranski sestanek (Tito. Naser-Indira Gandi) koristen, ko bodo za to dozoreli pogoji, toda o kraju sestanka ni bilo govora. Prav tako ni bilo govora o novem sestanku nevezanih držav, temveč samo o tem, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bila politika nevezanih držav še bolj učinkovita. Tito je pripomnil, da se danes posebno na Zahodu piše o tem, češ da je politika nevezanih držav zabredla v krizo. V zvezi s tem je pripomnil, da nevezane države niso v krizi, temveč je v krizi svet sploh. To krizo so povzročile imperialistične in kolonialne sile, ki se mešajo v notranje zadeve drugih. Gle-de možnosti pomaganja nevezanim državam, ki so pod tujim pritiskom, je Tito dejal, da nevezane države niso gospodarsko tako močne, da bi lahko gospodarsko pomagale državam v razvoju, pač pa jim dajejo moralno in politično podporo. Med razgovori z Naserjem o pomoči nerazvitim državam, so po. udarili potrebo, da ne samo nevezane države, temveč vse socialistične in druge napredne države in sile na svetu pomagajo nerazvitim državam, ki jim danes grozi nevarnost, da izgubijo svojo neodvisnost. Na zadevno vprašanje jugoslovanskih novinarjev je predsednik Naser dejal, da so napori azijskih in afriških držav pripomogli k neodvisnosti številnih novoosvoboje-nih držav in da je koordinacija naporov nevezanih in azijsko-afriških držav v Združenih narodih. Glede položaja v organizaciji afriške enotnosti je Naser zanikal mnenje, češ 'Sa je v organizaciji prišlo do krize. Dejal je, da se v organizacijo ne smejo vnašati vsa vprašanja, posebno ne politične težave, temveč je potrebno med afriškimi državami najprej razvijati medsebojne stike, trgovino in medsebojne gospodarske odnose. Glede Jemena je Naser izrazil mnenje, da je to vprašanje mogoče rešiti s pogajanji. Na koncu konference Je Tito ugotovil, da je danes vedno več držav, ki stremijo za tem, oziroma že izvajajo politiko nepovezanosti, ki snrejemajo načela miroljubnega so. žjtja in sodelovanja med narodi, ki so proti vojni in proti vmešavanju v notranje zadeve drugih. V skupnem sporočilu, ki so ga danes objavili neposredno po od- hodu predsednika Tita iz Egipta, se ugotavlja, da je do obiska obeh predsednikov prišlo v času povečanja napetosti v mednarodnih odnosih in da bi v sedanjem resnem položaju vse države morale združiti svoje napore za ohranitev miru. Tito in Naser sta izrazila pre-vrženost svojih držav načelom, postavljenih na konferencah v Ban-dungu, Beogradu in Kairu in načelom listme Združenih narodov in ugotavlja, da bi morali na teh načelih temeljiti mednarodni odnosi. Predsednika sta poudarila važnost napredka mednarodnega sodelovanja na načelih miroljubnega sožitja in z zadovoljstvom ugotovila, da se množi število držav, ki zavzemajo neodvisno stališče v pogledih na svetovna vprašanja. Tito in Naser sta izrazila veliko skrb zaradi razvoja v Vietnamu in poudarila, da se to vprašanje mora rešiti na osnovah ženevskih sporazumov. Predsednika Jugoslavije in ZAR sta obsodila kolonialne posku. se, poudarila svojo vero v afriško solidarnost in pravico kolonialnih narodov do svobode ter se izrekla za vso podporo zakonitim stremljenjem arabskih beguncev iz Palestine. Predsednika Jugoslavije in ZAR sta se zavzela za sklicanje svetovne konference o razorožitvi in za koordinirano pomoč nerazvitim državam. Izrazila sta zadovoljstvo zaradi tradicionalnih stikov prijateljstva med narodi Jugoslavije in ZAR. Predsednik Naser je z zadovoljstvom sprejel vabilo predsednika Tita, naj obišče Jugoslavijo. Sinoči, zadnji dan bivanja predsednika Tita v Aleksandriji, sta Tito in njegova soproga priredila na ladji »Galeb« večerjo v čast predsedniku Naserju in njegovi soprogi Med večerjo, ki je potekala v zelo prijetnem ozračju, sta predsednika izmenjala zdravici, v katerih sta ugotovila, da je razvoj dogodkov potrdil politiko nevezanih držav ter da bosta Jugoslavija in ZAR skupno z ostalimi miroljubnimi državami vztrajali v svojih dosedanjih naporih, da se svetovna vprašanja rešijo v duhu miroljubnega sožitja. Tito je izjavil, da se motijo tisti, ki računajo na razdeljenost in neaktivnost nevezanih držav, ko gre za vprašanje miru, neodvisnosti in svobodo, in Je izrazil prepričanje, da se bodo glede tega vprašanja nevezanim državam pridružile tudi mnoge druge. Predsednika sta z zadovoljstvom ugotovila, da je v razgovorih prišla do izraza popolna enakost pogledov obeh držav o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. jo nevarnost za mir v Evropi. Poudaril je, da ima Zahodna Nemčija revanšistične zahteve in stremi za tem, da dobi atomsko orožje. Dalje vztraja na nepriznavanju dejanskih posledic druge svetovne vojne. Cyrankiewicz je nadaljeval: «Ni razdeljena Nemčija izvor napetosti v Evropi, kakor trdijo bonski politiki, temveč je prav trajanje napetosti, ki še bolj poglablja delitev Nemčije.« Obtožil je bonske politikante, ki se imajo za naslednike tretjega rajha v okviru meja iz le: ta 1937, in je dodal: ((Rešitev nem- škega vprašanja zahteva ustvaritev pogojev in primernega ozračja. Prišel je čas, da bi bonski politiki po tolikih letih hladne vojne prišli do zaključka, da je potrebno sprejeti edino pametno pobudo in brezpogojno priznati posledice druge svetovne vojne.« Cyrankiewicz je pohvalil politiko generala de Gaulla in poudaril, da general izvaja posledice iz svoje pravilne teze, tj. da je nad različnimi političnimi režimi Evropa ena sama, celota suverenih držav, ki ne želijo vmešavanja z onstran oceana. Češkoslovaški odgovor na noto bonske vlade PRAGA, 7. — Danes so objavili katerim ne sledi odgovarjajoča po- odgovor češkoslovaške vlade na noto kanclerja Erharda, v kateri bonska vlada izjavlja, da ne postavlja več nobenih ozemeljskih zahtev do Češkoslovaške in da je pripravljena prispevati k izboljšanju stanja v Evropi. Češkoslovaški odgovor poudarja, da je češkoslovaška vlada po proučitvi bonskega dokumenta prišla do zaključka, da zagotovila ne temeljijo na nobenem pozitivnem dejanju, ki so v nasprotju s sedanjo politiko Bonna. Nota ne daje nobenega dokaza, da je bonska vlada pripravljena menjati svojo zunanjo politiko ih zavzeti konstruktivno stališče, ki bi moglo pripeljati do rešitve temeljnih mednarodnih problemov. Bonska politika namreč ie vedno temelji na odklanjanju priznanja posledic nacističnega napada, na odklanjanju priznanja neveljavnosti muen-chenskega sporazuma od vsega za-četka in na odklanjanju uvedbe normalnih diplomatskih odnosov. Iz teh razlogov imajo izjave in predlogi Bonna samo demonstrativni namen za svetovno javnost, NE SAMO FAŠISTOM Prepovedano zborovanje tudi demokratičnim organizacijam V četrtek v senatu razprava o amnestiji - Napovedana 48-urna stavka gradbincev - Socialisti o zdravstvenem sistemu (Nadaljevanje s 1. strani) Cyrankiewicz o nemški nevarnosti KRAKOVO, 7. — Predsednik poljske vlade Cyranklewlcz je govoril danes v Krakovem ob proslavi 21. obletnice zmage nad nacistično Nemčijo. Izjavil je, da predstavlja Zahodna Nemčija še vedno največ- ••••••••••••••••••••O PRIMORSKI DNEVNIK 8. MAJA 1966 *************** TV STUDIO UNO *************** NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO 4 ODDAJO »STUDIO UNO« 7. MAJA 1966 [me in priimek Naslov.......... Odreži m nalepi na poštno dopisnici, tei naslovi n« RAI Oa (Is P isIhi« Ido l,.r!no ■>§ Med »sako "cmaji -silim, umik » oo izvautm peai-ro < ii«n lanskim besedilom v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjam z dvema drugima besedama Televizustu gledalci k’ hočejo v »Studii lini U'nz» tekm. »ali moraic zamen lavo ugo tovfti in v ustreznih gornjih j veh predalčkih mnaeiti r.mti dve Izvirni oesedi 17 pesmi si sta bili zamen mm Izrezan) m na poštno dopisnico naiepijem »favni ustni morajc prispeti na RAJ - (lase!la Poslale »tki, Tortno do i» ure omega četrtka po iddau na kalen »e nanašajo Med vsemi »lavnimi listki ki bodo vsebovan obe pravilni oesedi 11 izvirnega besedna pesmi, ona- »sak teden izžrebam en avto motili (alta romeo giulta Tl ali tun tstKi ali lancia tuivta 2 C) In 10 nagrad ki bodi. obetavne vsaka » oonu po isoono m za nakup knjig tei v moioskutenu ilambreu SO ali »napa «<>> Med tekmovalnimi Ustlu ki b-ido vsebovali točno označbo le ene izmed dveh besen izvirnega besedila ki »ta oih zamenjani bo izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700U()0 lir (piščanci nemastno svinjsko mesi, lajca, oljčno olje itd nacionalne proisvudnlei Zaloge bi- tolik(na na bo dobitniku aadoičala za leto dni Odpoltljatev dopisnice nkrati že pomeni popolno poznavanje m brezpogojni sprejem pravilnika igre. Id te bil obtavljen v štev 12 Radiocorriere TV Aut Min Tako so gradbeni delavci včlanjeni v FILCA-CISL, FILLEA - CGIL in FENAL - UIL potrdili 48-umo vsedržavno stavko, ki bo v sredo, 11. in v četrtek, 12. maja z izjemo nekaterih pokrajin, kjer se bo stavka iz tehničnih razlogov pričela že 10. maja. Sestala so se tajništva sindikalnih organizacij, ki vključujejo tudi uslužbence cementarn in opekam in kjer so se dogovorili za novo stavko, glede katere bodo določili podrobnosti prihodnji teden. Vsa tri tajništva so tudi skupno sporočila, da stavko lahko vsak trenutek odpovedo, če bi združenje zainteresiranih kategorij industrij-cev določilo datum sestanka za nadaljevanje pogajanj za delovno pogodbo. Vsedržavne sindikalne federacije rudarjev pa so proglasile vsedržavno stavko, ki bo 16. maja, In nato nadaljnjo 48-umo stavko, katere značilnosti bodo določili kasneje. Stavka se nanaša na zahteve za obnovitev delovnih pogodb. Nadaljujejo se v »tehničnem* okviru pogajanja med federacijo Zdravniških zbornic — FNOM in zavarovalnimi ustanovami, med katerimi so začeli razpravljati o bistvenih spornih vprašanjih in predvsem o načinu plačevanja zdravnikov. V bistvu gre za dvostranska pogajanja, kot so vedno želele zdravniške zbornice, in kar povsem razumljivo ne ustreza naporom, da se ustvarijo novi modernejši odnosi v zdravstvu. Zato sta razumljiva pismo, ki ga je poslal minister Mariotti, in uvodnik, ki bo v tej zvezi objavljen v jutrišnji številki glasila PSI »Avan-ti». List ugotavlja, da so se pogajanja začela, ko ni bilo obnovljeno normalno stanje glede zdravniških storitev. Zavarovanci morajo namreč no brezuspešnih pogajanjih na ministrstvu za delo ponovno plačevati zdravniške preglede neposredno zdravnikom in nato zahtevati od zavarovalnih u-stanov vračilo. še zdaleč pa nič ne kaže, da bi se nogajania bližala uspešnemu zaključku in bodo torei morali nc«'t.i bremena te^a spora še dolgo časa prav zavaro. vanci. N'č mani n( š'-odi’ivo tudi dejstvo, da se teh »tehničnih* po sajani ne udeležujejo predstavni ki sindikatov delavcev in deloda jalcev ter zdravnikov bolnišnic. List ugotavlja, da so zavaroval ne ustanove in FNOM ponovno do’-a»ale. da nočeio resničnih sprememb. temveč iščeio delne rešitve Zato je potrebno, da posredu-'e vlada z resnimi ukreDi. ki so: reformo bo!nišn;c. združitev zavarovalnih ustanov, poenostavitev zdravstvenega srtema in opustitev nenotrebnih izdatkov, ter končno orehod przstoinnsti nad zavarova'-nimi ustanovam, pod ministrstvo za zdravstvo. List v tei zvezi ugotavlja, da se bo prihodnji teden sestal m:n!strski odbor pod predsedstvom P-ccionija, in da upajo, da bodo zadnjič razpravljali o za kons^em načrtu o reformi bolnišnic. Istočasno pa se mora sestati 'udi m e rl m inictpcl-i n(l,n, nl.J. vojno, in poudaril potrebo okrepitve sovjetske obrambe, ker »imperializem ustvarja vsak dan, vsako uro nevarnost vojne*. »Ameriški imperialisti, je zaključil general, delajo v Y‘etnamu zločine, ki so z mnogih vidikov še grozotnej-ši in bolj nečloveški kakor zločini nacistov.* Johnson predlaga sporazum o vesolju WASHINGTON. 7. — Predsednik Johnson je predlagal pogodbo, s katero naj bi prepovedali vsako vojno dejavnost na Luna ter naj bi prepovedali vsaki državi, da bi zahtevala svojo suverenost nad Luno. Tak sporazum, ki bi ga podpisale ZDA, Sovjetska zveza In druge vesoljske ladje, bi moral zago- toviti samo znanstveno raziskovanje na Luni brez nobenih ovir. Johnson je pripomnil, da bo o pogodbi v zveri z Luno, ki bi morala biti v glavnem enaka pogodbi dvanajstih držav, ki prepoveduje uporabo Antarktike v vojaške namene, obrazložil ameriški delegat v odboru OZN za vesoljsko dejavnost. Zatem bi se morale o tem pogajati prizadete države. Na podlagi načrta, ki ga je pripravil Johnson, bi morali prepovedati zahteve po suverenosti nad Luno, da bo, prav tako kakor druga nebesna telesa, odprta vsem državam za raziskovanje. Prepovedati je treba vsako vojno dejavnost na nebesnih telesih. Johnson zaključuje, da je to primeren trenutek, da ne bi pozneje nastali spori v zveri z vesoljsko dejavnostjo. litika. Nemška zvezna republika noče sprejeti rezultatov druge svetovne vojne in zahteva njih revizijo, kar dokazujejo izjave v noti, ki se sklicuje na meje leta 1937. S svojo revanšistično politiko u-stvarja nemška zvezna republika napetost v Evropi in veliko oviro za ohranitev miru. To dokazuje tudi sistematično sabotiranje mirovne pogodbe in priznanja nemške demokratične republike. Nota poudarja zatem, da je za zagotovitev miru temeljne važnosti nedotakljivost meja, kakor so bile dokončno določene po drugi svetovni vojni. Kar se tiče izjav bonske vlade, da nima ozemeljskih zahtev do Češkoslovaške in da ima muenchensko pogodbo za neučinkovito, ker jo je razbil sam H't!er, poudarja češkoslovaška vla la, da nemška zvezna republika dokazuje s takim utemeljevanjem, da je mnenja, da je bila pogodba veljavno sklenjena in da je samo zgubila veljavnost, in s tem dokazuje, da se z moralnega, pravnega in političnega vidika ne oddaljuje od te pogodbe, ki je bila zločinsko dejanje nacističnega napada. Ce zvezna vlada želi dejansko izboljšanje odnosov z ZSSR, zaključuje nota, mora brez pridržkov ob. soditi muenchensko pogodbo in priznati njeno neveljavnost od vsega začetka. Nota obtožuje nato Zahodno Nemčijo, da hoče doseči dostop do jedrskega orožja, in dodaja, da sploh ne omenja nevarnosti širjenja jedrskega orožja. Še eno pismo Ussie RIM, 7. — Špansko poslaništvo v Vatikanu je dobilo nocoj novo pismo Msgr. Ussie, ki piše med drugim: »Pišem vam te vrstice, da vas zopet pomirim. Ponavljam vam, da se ne ozirate na senzacionalizem časopisov, ki povzemajo vse govorice in vse telefonske porive. Zagotavljajo mi in obljubljajo, da vas bom lahko kmalu objel. In jaz to verjamem, kakor sem vam rekel v prejšnjem pismu, ker imam vero in upanje. Objema ves vaš brat Marcos«. Potres v Sarajevu SARAJEVO, 7. — Preteklo noč je bil v Sarajevu potres. Ob enih ponoči je bil prvi sunek, drugi pa je sledil kmalu zatem. Ljudje so skočili s postelj in se vsuli na ulice, kjer so ostali vso noč iz bojazni, da se ne bi potres ponovil. K sreči pa potres ni povzročil nobene škode niti v vasi Vogošče, 17 kilometrov jugozahodno od Sarajeva, kjer je bilo središče potresa. DOMAČI ŠPORT ZA POKAL PRIMORSKEGA DNEVNIKA Danes v Sovodnjah SOVODNJE — JUVENTINA II. amaterska kategorija (tekme za obstoj v ligi) Ob 16. url v Starancanu EDERA — PRIMORJE * * * Kvalifikacije za II. Ugo Ob 16. uri v Boljuncu ROSANDRA ŽERIAL — R1VI-GNANO * * * Juniorsko prvenstvo Ob 10.30 v Nabrežini PRIMORJE - TERGESTE Ob 13 BREG v Boljuncu - S. SE11GIO Mo ka C liga Ob 10 30 na stadionu «Prvi maj« KRAS GASILCI (Trst) Planinsko orientacijski pohod SPDT Danes uh 9.30 v Nabrežini. Zbor KOLESARSTVO PO FURLANIJI-JULUSKI KRAJINI Bilič za Soavejem v splošni lestvici Zmaga Bassa iz Vicenze na cilju druge etape v Tržiču TR2IC, 7. — Marino Basso član kluba Mainetti iz Vicenze je danes zmagal v drugi etapi amaterske dirke po Furlaniji - Julijski krajini. Basso je 168 km dolgo progo od Ville Santine do Tržiča prevozil s povprečno hitrostjo 41,367 km na uro. Jugoslovan Cvetko Bilič, ki je danes zasedel s časom -- zmagovalca četrto mesto, se je u- 1* Nizozemcu Henku NJidamu. vrstil v splošni lestvici na drugo; Spanec Valentin Uriona je tudi da- mesto za vodečim Lucianom Soavejem iz Verone. Vrstni red na cilju v Tržiču je naslednji: 1. Marino Basso (Mainetti za) 4.03’40” 2 Luciano Soave (Bencini-Verona) 3. Vilmo Vidotto (Vittorio Veneto) 4 Poli (Picchi - Pistoia) 5 Bilič (Jug.) 6. Petnice! 7. Zanert« 7, /aost. 47” itd. W»T OHN K T.frgftVTC \ 1 LUCT«NO SOAVE 7 RtVRR” 2 Cvetko Bilič (Jug.-1 z zaost. 10" 3. Ohiseun« r>olzan 36” 4 MeneH l’R” 5. Ravagli 1*5” Itd. • • • BARCELONA, 7. — Spanec Luis Otano je zmagal v današnji prvi mm;omkt dam:s mora mtdmJHiStrSui- Odbor -2,ed,e l tekmovalcev ob 8.50 pred sedežem prt^Sltees81-81BMcelnn! '‘v nimi ustanovami" ki' mora'prouči’: h'' sveinesa društva I. Gruden. I drugi poletapi pa jo zmaga nrioad-'i takoišen načrt izrednih uk repov. V ponedeljek se bodo sestali tal-niki štirih vladnih strank, da se dogovorijo o glasovanju za obnovitev italijanske delegaclie v evropski parlament. Glasovanje bo 11. maja in trna poseben pomen, sa) orvikrat socialisti in socialdemokrati predlagajo, naj bi glasovan e izvedi! na tak način, da bi omogočili Izvolitev tudi nekaj komuni-»"čnlh parlamentarcev v evropski parlament. ICD pa se tRkim predorom odločno upira, tako da te prišlo v tej zvezi do novih trenj v 'kviru vladne koalicije V preteklih dneh je skušal posredovati tajnik PSD! Tanassl, k! Je imel več ločenih razgovorov s socialisti in (emokristlanl. lendar pa so ostaia Jf, Mancinelli (superwelter,. Casatl (srednja), Barbieri (srednje težka), Piccinal! (težka) in rezerva Taugerl (superwelter). PLAVANJI NEAPELJ, 7. — Ob koncu ga dne mednarodnega plavi dvoboja Italija - Zahodna Nemčiji, prve lnega so Italijani v vodstvu 52:38. V moški konkumeci vodijo Nemci 26:23, v ženski pa Italijanke 29:12. NOGOMET BELFAST, 7. — V mednarodni prijateljski nogometni tekmi ja reprezentanca Zahodne Nemčije premagala danes Severno Irsko 2:0 (1:0). . V 20’ p. p. Je bil uspešen Seeler, ▼ II’ d. p. pa Hetsa. NEDEUA, 8. MAJA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 in 13.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj,..; 14.45 Vesele harmonike; 15.00 Revija popevk; 15.30 ((Zastopnik«, radijska drama; 16.30 Veliki orkestri; 17.00 Skladbe za violino in klavir; 17.30 Vokalni ansambli; 18.00 Jam session; 18.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 Scar-latti: «Le donne di buonumore«; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje; 20.00 Šport: 20.30 L. Rehar: «Mati buožja, prid’ n’m na pomuč«; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v šnortu; 22.10 Pevci in glasbila — F. Testi: Moteti za štiri glasove in glasbila. 9.30 Kmetijska oddaja; 11.10 Tržaški tamburaški ansambel; 14.00 «E1 Ca"~nanon». Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje: zadnja zmagovita bitka; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Pevci lahke glasbe; 10.45 Glasbeni zmenek; 11.00 Dogodki in odmevi; li.30 Današnji pevci; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudie; 14.00 in 14.55 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Snortne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 in 22.35 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.28 Roditeljski krožek: Tuberkuloza je še vedno bolezen; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Plošča za poletje; 14.30 Koncert na trgu; 15.15 Zbori z vsega sveta; 15.45 Pesem za vsako mater; 16.10 Glasbena prizma; 16.55 Drugi polčas nogometne tekme: 18.00 Simf. koncert, sodeluje pianist Friedrich Gulda; 19.15 Športna nedelja: rezultati, kronike In komentarji; 21.00 Ob mednarodnem dnevu Rdečega križa; 21.35 Pianistka Dora Musumeci; 22.00 Plesna glasba. //. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Nove pesmi; 9.03 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajah smo; 11.35 Pevci; 12.00 športne prognoze; 12.15 Plošče tedna; 13.45 Pisan spored; 10.30 Teden aktualnosti; 15.00 Glasba po željah; 16.15 Klak-son; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Dirigira Artu-ro Toscanini; 21.00 Popevke; 21.40 športni dnevnik; 21.50 Glasba v večeru; 22.00 Pisan spored. III. program 16.30 Menottijeve skladbe; 17.00 G. Pistilli: «Capo Finisterre«, tri-dejanka; 19.00 Feldmannove skladbe; 19.15 Angleška kultura; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Brittenove skladbe; 21.20 Anseau-me-Gretry: «Le tableaux parlant«; Gogolj-Searle: «11 diario dl un pazzo« Slovenija 8.02 B. Dolinar: Mladi Krpani potujejo na Luno; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.45 Ansambel Pleško in trio M. Križana; 14.00 Slavni pevci — znamenite arije; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska — B. Čopič: Partizanski smeh; 16.00 športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 «Glasba ne nožna meja«; 21.00 Podobe iz Mediterana: 22.10 Zabavni zvoki; 23 05 Večer Bartokove klavirske glasbe. Ital. televizija 1015 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddala; 14.30 Neposreden urenos športnega dogodka; 17.15 Spored za ns.jmlajše; 18.10 »Sette-voci«; 19.00 Dnevnik in registriran polčas nogometne tekme; 19.55 športni dnevnik in kronike ital. nol. strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Pinelli-Oavanl: ((Frančišek iz Assi-sija«; 22.15 šoortna nedelja, reportaže, kronike in komentarji, ob koncu dnevnik. II. kanal 18.00 Zaključni koncert mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu: 19.00 Skladbe iz Dantejeve dobe; 21.00 Dnevnik; 21.15 Varietejski spored; 22.00 Humoristični filmi; 22.30 Sorodna duša. PONEDELJEK, 9. MAJA Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. motive; 11.35 Radio za šole; U-*! Italijanski akvarel; 12.15 Brat smo za vas: 12.30 Za vsako?" nekaj; 13.30 Znane melodije; Ansambel Carla Pacchloriia; Radio za šole; 17.45 Pesem in Pj*s' 18.00 Ne vse, toda o vsem; »J* Umetnost in prireditve; 18.30 B«*1-ski-Korsakov: Antar, simfonična suita; 19 05 Phil Nicoli in njegov orkester; 19.15 »Prioovednik v®' triot Fran Maseli-PodlimbirsK^ 19.30 Orkester Dumont. Mina "J harmonikar D. Frontiere; -».v-ŠDort; 20.35 Glinka: «Tvrn SU® nin«, opera v 4 dei-mUh z epu, gom; v odmoru: Opera, avtor » njegova doba. 12.05 Plošče; 12.25 Tretia strtj 13.15 Orkester Casemassima: Za nrijatelie cvetja: 13.45 3ugf mellijeve skladbe; 14.15 Jazz. Koper 7.15 Jutranja glasila; 8.00 Pr*, nos RL; 11.00 Ansambla WeekW' in Ati Soss; 11.15 Plošče: Današnji pevci; 11.45 Glasba«* zmenek; 12.00 in 12.55 Glasba 9® željah; 13.30 Mala prodajam® plošč; 14.00 Narodne pesmi; l*’" Dva ansambla; 15.00 Od popevj* do popevke; 15.30 Partizanske P®-smi; 16 00 Prenos RL; 19.00 Snott; ne vesti; 19.30 Prenos RL; Ritmi; 22.35 Skladbe Bele Bartoka. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 vel in Strauss; 9.45 Popevke, 10.05 Operna antologija: Mozart. Verdi in Mascagni; 10.30 Radija*® šola; 11.15 Ital. popotovanje; H "2 Zbor »Palestrina«; 11.45 Pl?®" za poletje; 13.30 Nove umetniš*' moči; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska ruprj; ka; 16.00 Spored za najmlaJJ*; 16.30 Pogovorimo se o gl®*®” 17.25 Večerne fantazije; 18.25 Spored z onstran Atlantika; 18-rr Knjižne novosti; 20.25 Sestane* petih; 21.15 Operni koncert, sodelujeta sopranistka M. P-bretti in tenorist D. Formichim. 22.35 Plesna glasba. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 sambel The Ventures; 9.00 POJ' Petula Clark; 9.35 Plošče; W£! Nove plošče; 11.05 Vesela 11.40 Skladbe za orkester; Pevci; 14.45 Glasbena paleta; l*-«. Plošča za poletje; 15.35 Koncil v miniaturi; 16.00 Rapsodija; Tenorist Ennio Buoso; 17.35 P“ ljudna enciklopedija; 17.45 Victor Hugo: «L’uomo che ride«; l*-r A. Bellanca: »Zgodovina ZenuJej’ 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Nagnano tekmovanje; Veliki lov; Filmske novosti; 21.40 Ples«® glasba. III. program 18.30 Severnoameriška kultur*; 18.40 Na sporedu Klede in Lest* 19.00 Benedetto Croce; 19.30 Vs*‘ kovečemi koncert; 20.30 Br»Wy; sove skladbe; 21.20 R. Sander®-«Mancato arrivo ad Atene«; 22.1’ Mahlerjeva simfonija štev. 10- Slovonga 8.05 Vojaška parada v Be?gr® du ob dnevu zmage; 10.00 cert del jugoslovanskih sklad*11! ljev; 11.00 Turistični napotki; H;1? Lahka glasba; 12.05 Naši šalci čestitajo; 13.30 ((Prazni«1* pogovori«; 14.00 Za ples In dobro voljo; 15.05 Zabavna glasba; R. Gobec: Himna delu; R. Sirn®" niti: Kolednica mladinskih j5" gad; U. Vrabec: Udar na ud*r-16 00 Komandanti govore; 16-v Od arije do arije; 17.05 Z. Krži*' nik: «Zagreb 66»; 18.00 Poslan*" miru — literarna oddaja; I8-, Revija godal; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Slovenski pevci K ansambli zabavnih melodij; 20-.“: Beethovnov večer; 22.10 Melodij®: 22.50 Literarni nokturno: Pesn" zmage; 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija 8.30 šola; 14.30 Neposreden P**; ios šoortneea dosodka: 1?*^ 19.55 športne vesti In ital. nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 iiirvc, av.ov i/unnuft; , tednik; 22 00 Prireditve med tednom; 22.45 Detektivka: »La ret® si chlude«; 23.10 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «£**. gara« z Marilyn Monroe; J2;. Novih dvjanet let milanske Seal* SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 8. DO 14.-V. NEDELJA. 8. maja 9.15 Poročila; 9.20 1 : 1, gla-. bena oddaja; 9.50 Kmetijska oddaja; 10.35 Tisočkrat «z»kaj?» — odd. za otroke; 11.30 Lassie — serij, film; športno popoldne; 17.45 Po poteh partizanske Ljubljane; 18.00 Jubilejna pesem APZ; 19.00 Iz arhiva jug. kinoteke; 20.00 TVD; 20.45 Kako živi in se zabava Šibenik; 21.45 Veliki podvigi — film; 22.40 Zadnja poročila; 22.45 Berlin; Svetovno prvenstvo v Južnoameriških plesih. PONEDELJEK. 9. maja 17.40 Angleščina; 18.10 Lolek ln Bolek, risanka; 18.25 TVD: 18.45 Zanimivosti; 19.15 Tedenstd športni pregled; 19.40 Film iz serije Charlie Chaplin; 20.00 TVD; 20.30 S. Goldstein: Sestanek s padlim komandantom — TV drama; 21.30 Sorkočevlč: Simfonija; 21.45 Ob 40-letnici radia Zagreb; 22.45 šahovski komentar; 22.55 Poročila. TOREK. 10. maja 17.00 Otroci pojo — festival otroške pesmi; 18.15 Boj za obstanek — znanstv. film; 18.45 Torkov večer; 19.00 Svet na zaslonu: Le Manche; 19.45 TVD; 20.00 Velika domovinska vojna — film; 21.30 Poje Majda Sepe; 21.40 Zadnja poročila. SREDA. 11. maja 10.00 TV v šoli; 16.40 Ruščina; 17.00 Angleščina; 17.40 Ti k tak: Solzice; 17.55 Slike sveta — otr. filmski žumal; 18.25 TVD; 18.45 Glasbena sreda; 19.15 Cikcak; 19.25 Bruselj: Nogometni finale za pokal evropskih prvakov, Partizan ; Real Madrid; 20.15 TVD; 20.30 Nsdaljevanje prenosa ** Bruslja: 21.15 Srečanje z Beatles« 21.35 Kulturna panorama; 23-®* Poročila ČETRTEK, 12. maja ... 10.00 TV v šoli; 11.00 Angl*#f na; 16.10 TV v Soli; Danes v 1 Jutri zares; 17.05 Poročila; Rdeči signal — oddaja za 17.40 Združenje radovednežev 'I odd. za otroke; 18.25 TVD; 1®-** Susak — otok brez zemlje tn menja; 19.10 Glasbene marr«? lije; 19.40 TV pošta; 20.00 TVD. 20.20 Aktualni pogovori; 21.10 N* rodna glasba — Studio Sarajev«; 21.20 V četrtek odkrito: 10 *”! pred malim zaslonom; 22.20 zija Vojislava Iliča; 22.30 Poroči**' PETEK. IS. maja 10.00 TV v Soh; 16.35 Poro«**: 16.40 Ruščina; 17.00 Angleščin*; 17.30 Pogovori o slovenščini: zlkovne plasti; 18.00 25 minut i;: f- oddaja za otroke; 18.25 Tv?« 18.45 Človek ln proizvodnja; 1®-L j v d; au.30 uon Juan — , 22.10 Poročila; 22.15 Sodobn* glasba. SOBOTA, 14. maja ..... 10.00 TV v Soli; 15.10 PoročBfl 15.15 Kje Je, kaj Je; 15.30 Preno* športnih dogodkov; 18.10 Vsa«? soboto: 18.25 TVD; 18.45 A. povič: Deklica — Igra; 19.25 K. sem bil Se majhen — pripoveduj. Tole Manojlovič; 19.40 Clke**! 20.00 TVD; 20.30 Cm sneg - Tw igra; 21.30 10 let TV Zagr*®' 22.45 Hitchcock vam predstavil*' 23.35 Poročila. PfffiorsH "dnevnik — 3 — 8, maj« 1966 MILWARD KENNEDY Smrt v kuhinji se prične v tem tre- Robart Morrison, sedaj spoštovan in bogat mož, je v svojih »lladih letih zagrešil nekaj neumnosti. Edini človek, ki je za to ve-^5*' Je bil njegov stari šolski tovariš George Manning, ki je imel nekaj Morrisovih pisem, katera bi rnu sedaj lahko škodovala. Manning je bil dolgo časa zaprt in ko je prišel iz ječe, se je odločil, da bo izsiljeval Morrisona, ki bo tako ®* je mislil, rad plačal precej denarja, samo da bo on, Manning, hiolčal. Morrison je sicer plačal enkrat ali dvakrat, potem pa se je odločil, da ne bo več popustil. Potem ko je Morrison napravil natančen načrt, je nekega večera obiskal Manninga in mu, ko sta Jila viski, skrivaj nasul mamilo v Sijačo. Takoj ko se je Manning Onesvestil, mu je Morrison potisnil glavo v plinsko pečico z namenom, da prižge plin in tako ubije “Siljevalca. Hotel je, da bi vse “lo videti kot samomor. Zgodba nutku. Robert Marrison se je vzravnal to globoko zadihal. Pogledal je okrog po majhni kuhinji in na postavo, ki je ležala na tleh. Telo ni jjjtolo preveč naravno, toda Morrison se je potolažil z mislijo, da j® že kar dobra za to posebno vrsto smrti. Kajti Manningova Slava je ležala znotraj zarjavele Plinske pečice. Skrbelo ga je tudi, če je bila ideja položiti blazino pod Man-ningovo glavo dobra ali slaba. Končno je prepričal samega sebe, la če bi se on odločil za samo-ib°r, bi si celo v plinski pečici “redil, kar najbolj udobno. Tiho je odšel (bil je namreč sa-rn° v nogavicah) v sprejemnico. Pazljivo je zagrnil zaveso in pri-rga.1 luč. Hitro, pa vendar meto-®bno, se je spravil na delo. Za ®®boj ne sme pustiti niti sledu. "Thpak kako? Kaj naj stori s paketom z živili, ki je bil namesto bjemu poslan Manningu, najbrž P° pomoti. Najbolje bo, da ga btorese s seboj domov. Položil “® paket na stran. Kje neki je Manning skrival bjegova pisma? Morrison je ve-“el, da je bil Manning nepazljiv elovek in jih verjetno ni skrival b® kakšnem posebnem mestu. Se-'eda, tu so v pisalni mizi! Samo tost jih je hilo, pa vendar bi lah-, škodovala ugledu Roberta Mor-risona. Je bilo to res? Odvezal je *®voj s pismi in jih prečital vseh »est; lica so mu zardela: bila so ‘d res neumna pisma. Kakšen noto® je bil v tistih letih! Dobro se J® še spominjal dneva, ko se je °d nekod nenadoma‘pojavil Man-*)tog (bogve, če je bil ves ta čas * joči) in ga pričel izsiljevati. George Manning je bil resnično ne-tbben, da ni opazil, kako se je bJ®gov nekdanji sošolec spreme-bil. Morrison je nosil rokavice in s t®šavo je zbasal vsa pisma v no-ranji žep suknjiča. Vedel je, da j® Manning živel sam v koči in ni 'n?6* ttosti prijateljev, vsaj takšnih b®> ki bi ga utegnili klicati; edini , ovek, ki je prihajal v njegovo hi-°o je bila neka stara ženska, ki ■ je pospravljala. Najvažnejše je, da je vse narejeno pravilno in da ne pusti niče-;ar za seboj. Alibi za to noč ni Jbel in vedel je tudi, da bi bilo beiimno, da bi si kaj izmišljeval. £® ne bo nobene sledi, ki bi po-"®žala, da je on, Morrison, želel Manningovo smrt, ne bo niti po-rebno razlagati, kje je bil ob tem j su- Ničesar ni, kar bi dokazova-r3, da sta imela kaj z Manningom Jtren da sta bila prijatelja pred /“togimi leti, da pa sta šla potem »sak po svoji poti. Eden je postal “Poštovan bogat mož, drugi pa je 01 George Manning. Končno je vse uredil v sprejem-r®* 111 odšel v spalnico. To je bila b® Pol prazna, umazana soba in bjej se ni dolgo zadrževal. V Prejemnici, ki je kar ni mogel za-•Jbstiti, je zopet pogledal okrog, fjtoo tukaj bi lahko nehote pustil '“j« k resnici. .Toda bilo je vse v redu, razen bzarcev na mizi in paketa z ži-jtot. Na mizi mora stati samo en °žarec. Tega mora pomiti, kajti ? 8a bodo našli, ne sme biti na toem nobenih sledi, razen od viski-to- Seveda, lahko bi opral kozarec b preskrbel sveže Manningove Prstne odtise. Moral je dvakrat v kuhinjo, da je vse uredil. Kmalu je bil en kozarec spravljen v omari, drugi pa je stal s sledovi viskija na njem. Najprej ga je opral, zatem pa s prsti nezavestnega Manninga potegnil po njem. Poleg kozarca je postavil skoraj prazno steklenico z viskijem. Manning je bil pil preveč, zato seveda ni opazil, ko je Morrison (ne preveč spretno) vsul mamilo v kozarec. Zaskrbljeno je pogledal na ležečo, nezavestno postavo: ali ga ni mogoče dal preveč v pijačo? To bi bilo nemogoče, saj je še pred eno minuto čutil utrip srca na Manningovem zapestju. In sedaj — še zadnja stvar — sporočilo. Položil je papir tako, da ga je lahko vsak opazil, ni pa se upal napisati «za policijo« ali kaj podobnega. Bilo bi prenevarno kopirati Manningovo pisavo. Nasmehnil se je: to je bila pač sreča, da mu je prav te besede pisal Manning v pismu. Takoj ko je pismo prejel, je vedel, da mu bodo stavki, napisani na koncu pisma, še prav prišli. Sporočilo je bilo takole : Sit sem že vsega. Kdo me lahko graja, da sem si izbral najlažjo pot! Izberi si jo smehljaje, kot to nameravam jaz. George Manning Seveda je s tem Manning mislil na denar in izsiljevanje, ne pa na plinsko pečico. Tako, vse je v redu. Sedaj mora še prižgati plin in pustiti goreti električno peč. Tako. Prstni odtisi? Ne, njegove noge, obute v nogavice, gotovo niso pustile nobenih, o tem je bil prepričan. Obul je škornje, tiho smuknil skozi zadnja hišna vrata ter z mirnim korakom odšel s paketom pod pazduho... Srečal ni nikogar in ko je doma izpraznil paket z živili in zažgal vseh šest pisem, je drugič ta večer globoko vzdihnil — tokrat v olajšanje. Seveda bo policija prišla k njemu, ker so vedeli, da se je z Manningom nekajkrat prijazno pogovarjal. To je bil tudi eden izmed vzrokov, zakaj so ga imeli ljudje radi — pogovarjal se je namreč z vsakim in lahko bo rekel policiji, da je «ubogi Manning« bil videti precej bolan in nekoliko neuravnovešen. Njegov «dobro jutro«, in nasmeh, s katerim je naslednjega dne pozdravil policijskega inšpektorja, je bil pazljivo pripravljen del njegovega načrta. «Da, površno ga poznam.« Skoraj bi rekel ((poznal sem ga«; mo-t* pazšti kaj tečbr <“ ■ * «Prepoznate to, gospod?« Dobri bog! Kaj pa mož drži v roki? Notes iz temnomodrega usnja z zlatimi začetnicami R. M. Avtomatično je segel v notranji žep suknjiča. Prazen. Spomnil se je, kako je težko zbasal tista pisma žep. Ali je mogoče, da mu je notes po nesreči padel iz žepa in ga je pustil tam na tleh!? Zdelo se je, kot da je izgubil dar govora. Vzel je notes, presenečen, da mu je policaj to dovolil in ga obračal sem in tja ter ga neumno ogledoval. Kaj bi mu pomagalo, če bi rekel, da ni njegov. Inšpektor je nekaj govoril. Ga je obtoževal? Kaj je rekel? «Deček, ki pomaga v trgovini z živili, je nesel včeraj zvečer paket z živili na napačen naslov. Prinesel ga je namreč Manningu namesto k vam. Danes zjutraj je odšel k Manningu, da bi ga vzel in prinesel k vam. Ker ni na njegovo zvonjenje nihče odgovoril, je šel k zadnjim hišnim vratom. Bila so odklenjena. Vstopil je, seveda ne bi smel!---------» Nadaljuj, nadaljuj, je Morison v mislih priganjal policaja. «V kuhinji je gorela luč in Manning je ležal z glavo v plinski pečici. To je dečka strašno prestrašilo, vsaj tako pravi. Na svojem kolesu je pridirjal k meni in takoj sem odšel tja. Na tleh v sprejemnici sem našel tale notes. Veste, tale gospod Manning — torej bil je v ječi in takšni tiči so nam vedno sumljivi.« Zakaj je prenehal govoriti? Ali je čakal, kaj bo Morrison rekel? Morrison ga je samo gledal s tresočimi ustnicami. «Ali ste mu vi dali notes? Ali ste ga po pomoti izgubili?« Jutri v Kulturnem domu Jutri zvečer bo v Mali dvorani Kulturnega doma koncert godalnega orkestra Glasbene akademije iz Ljubljne. Kot solistka bo nastopila harfistka Ruda Ravnik. Mladi slovenski koncertanti prihajajo v Trst na povabilo Slovenskega akademskega kluba ((Jadran«. Našo kulturno javnost vabimo k čim številnejši udeležbi ANDRE SOUBIRAN: Dnevnik žene v belem Izdala koprska založba Upa, prevedel Maks Veselko Kot vsi romani iz zdravniškega življenja in zdravstva sploh, bo tudi najnovejši tovrstni tekst v slovenščini, roman francoskega pisatelja Andre Subirana DNEVNIK ŽENE V BELEM (izdala koprska založba Lipa, prevedel Maks Veselko, opremil Milan Arnež) močno zanimiv za naše bralce. Roman ima namreč vse tiste odlike, ki bralce pri prebiranju tovrstnih del pritegujejo. Predvsem je to roman o doživetjih mlade zdravnice, potem roman, ki obravnava intimna človekova vprašanja, vprašanja kontracepcije in planiranja rojstev, povrh vsega pa je to tudi tekst, ki je napisan izredno zanimivo, tako da že zgodba sama, ki je še lepo pripovedovana, pritegne bralca. In ker naši ljudje že poznajo avtorja romana, francoskega zdravnika in pisatelja Andre Soubirana po njegovem romanu Ljudje v belem, ki je že dvakrat izšel tudi v slovenščini, ni nobenega dvoma, da bo tudi to, najnovejše Soubiranovo delo v slovenščini ne samo močno brano, temveč tudi po vsej verjetnosti tudi kmalu razprodano. Sicer pa je danes Andre Sou-biran eden najbolj branih francoskih sodobnih pisateljev. To prav gotovo zato, ker se loteva tem iz medicinskega življenja ki mu je sam kot zdravnik močno blizu. Nadalje zato, ker posamezna vprašanja iz medicinske FRONTNI POLOŽAJ S-K-D, UL. P. 4 Vejim je neizbežna (Od našega posebnega dopisnika smo prejeli tale dopis, ki ga zaradi aktualnosti v celoti objavljamo) Dopis, katerega Ti danes dostavljam, bo vzbudil v naši javnosti nemali preplah in veliko senzacijo. Z veliko težavo sem prišel do teh podatkov! Nahajam se v kraju S-K-D/ul. P./4 (podatke mo-ram beležiti v šifriranem ključu, sicer bi me takoj odkrili) podkupil sem cel kup ljudi —: no, Dragi kolega! ni gostilničar odgovoril, da jo je spravil v podstrešje, ker so muhe vedno nanjo XYZ. Tudi nekateri drugi priložnostni vinski bratci so za podobne oslarije romali v zapor, posebno eden, ki je kar naprej razlagal, da bo prišel čas, ko bodo padali in propadali vsi cesarji drug za drugim in da jih niti državno pravdništvo ne bo rešilo. Najizrazitejši primer pa je seveda aretacija nekega Svejka, nekateri so govorili, da bo zaradi svojih izjav prav gotovo obsojen na dosmrtno ječo. Njegove polemične izpade si je policaj v civilu hlastno stenografi-ral. Prepis istega se mi je posrečilo * odkupiti, .preberi si ga, mogoče uporabiš kakšno vrstico kotcitat. J. ' razigrano vstopi in Se na vratih zavpije; «Eno orno ... Na Dunaju danes žalujejo.« Brettschneider mu takoj odgovori: «Na Konopištu visi deset črnih zastav.« Nakar Švejk; ((Viseti hi jih moralo dvajset!« «Zakaj mislite dvajset,» ga radovedno vpraša policist. «Ja, lepše hi bilo če bi jih bilo ducat,» pravi Švejk. «Lažje šteješ in na ducate je zmeraj ceneje.,, Nekateri gostje so se pri tem začeli smejati, Švejk pa, še bolj opogumljen, je kar nadaljeval: ((.'Torej je že stopil pred večnega sodnika, bog mit daj večni mir in slavo. Amen! Ja, ja, tele parade ne prinesejo nič dobrega. Tudi v Sarajevu je bila nekakšna parada.,, Brettschneider je pograbil zadnjo besedo kakor lačen pes kost: «V Sarajevu so skuhali to kašo Srbi!,, švejk se je kar razvnel: «Ne, ne, motite se, to so storili Turki zaradi Bosne m Hercegovine. Leta 1912 so izgubili igro s Srbijo, Bolgarijo in Grčijo. Hoteli so, da bi jim po-magala Avstrija, no in ko se to ni zgodilo, so počili Ferdinanda.« «Priznali boste, da je to velika izguba za Avstrijo,» je odvrnil Brettschneider in oči so se mu lesketale kakor lačnemu sokolu. Švejk pa se ni zmenil za take malenkosti in mirno odgovoril: «0, izguba je, to se ne da tajiti. Strašna izguba. Saj Ferdinanda ne moreš nadomestiti s kakšnim bebcem. Pa ni mislite, da bo presvetli cesar pustil vse tako, kakor je? Potem ga slabo poznate. Vojna s Turki mora biti. Ubili ste mi nečaka, zdaj imejte kar ste hoteli. Vojna je neizogibna. Srbija in Rusija nam bosta pomagali v njej. To bo teklo kri!« To so bile njegove zadnje besede svobodnega državljana, kaj- ‘"""■■III MM „11 lil im m n ............................................................... NAPAKE URBANISTIČNEGA UREJEVANJA V TRSTU (Nadaljevanje na 5. strani) saj je to tudi pri nas v navadi, da so mi posredovali te informacije. Mož, kateri Ti bo dostavil moj dopis, je zanesljiv! Za denar naredi vse; zagotavljal mi je, da bi zanj prodal celo svojo mater! Zdaj pa k stvari. Dogodki v Srbiji, nanašam se namreč na umor nadvojvode Ferdinanda, so sprožili plaz aretacij. Osebno sem bil priča aretaciji nekega gostilničarja, ime mu je Pali-vec, kateri si lahko pripiše kruto usodo le nerodnosti svojega jezika. V gostilni je namreč sedel ter vohunil nekak policijski podrepnik (kasneje sem zvedel da se piše Brettschneider). Mimogrede ga je mrcina vprašal, zakaj ne visi v gostilni cesarjeva slika, nakar mu je brezbriž- ti dve močni roki sta ga kar dvignili s stola in ga med začudenjem vseh -prisotnih odvedli vklenjenega v preiskovalni zapor. Zvedel sem, da so s prav tako malo obzirnostjo vklenjene vodili po praških ulicah tudi nekatere druge češke rodoljube. Njih imena se že šušljajo v raznih revolucionarnih krogih. Ne morem priseči če gre za prava imena ali uporniška, vendar Ti jih zabeležim — odloči kar sam Vodička (ime smo že večkrat zasledili v kulturnih krogih), Ma-cuna (pravijo, da je študent), Kotatko (zaslužni kulturni delavec, večkratni nagrajenec — ško- da jel)v ?Qvarik, v neki tovarni — zaveden človek), PoBKSr (pravijo, da je pek, sicer pa vedi vrag s čim se ukvar-'ja). Nekateri, ki so prisostvovali tem nasilnim ((deportacijam,) so trdili, da so ((revolucionarji« (tako jih sedaj tu imenujejo) celo pot prepevali in kričali parole kot ((Naj živi svobodna misel! Nazdar! To vojno bomo dobili! Vse za boga, cesarja in domovino! Naj živi Franc Jožef, naš presvitli cesar! in podobno.« Tako je vidiš trenutno stanje pri nas! Če mi bo le uspelo Ti bom v kratkem dostavil še kakšno poročilo, do tedaj pa sprejmi moje tovariške pozdrave. (Enako tudi vsem od uredništva.) Tvoj ADRIX RUSTYX P.S. Dogodki tu prehitevajo moje žurnalistične sposobnosti. Zgodilo se je kar sem predvideval. Ravno sedaj so začeli lepiti po mestu velike lepake s še večjim naslovom AN MEINE VOELL-KER. Časopisi so izšli v poseku! izdaji s kubitalnimi nasldvi; ((SPLOŠNA MOBILIZACIJA, POSEBNI NABOR ZA PROSTOVOLJCE, VOJNA NAPOVEDANA! Uporabi ta material kakor veš in znaš, vendar stori že kaj, da bo odjeknila novost v vašem svobodnem svetu! Narod se mora zbuditi! Sicer bo vse nas vrag vzel!!! prakse obravnava s stališča naprednih idej današnjega časa. Pa tudi zato, ker kaže do ljudi, ki se zatekajo v zdravniške ordiina-cije,-sočutje in vsaj razumevanje in jih ne obravnava kot zanimive in brezosebne objekte. Sou-biran pa zna svet okoli sebe tudi j odlično opazovati. In končno zna tudi pisati, lepo povedati, kar hoče in kar mu leži na srcu. Prav zdaj umrli francoski akademik Georges Duhamel ni o Soubiranu zaman zapisal: Doktor Andre Soubiran, imeniten pisatelj zdravnik, kakor pravimo danes, že nekaj let dokazuje svoj talent... Prav gotovo je roman Dnevnik žene v belem dokaz nespornega Soubiranovega talenta. Ta soraz-meroma obširen pripovedni tekst ima dva dela, ki sta si precej različna. Dejansko je prvi del romana dnevnik '(žene v belem« dnevnik zdravnice, ki dela na porodniški in ginekološki kliniki. Drugi del pa je samo ((dnevnik žene«, kajti tu gre za opis težav in problemov, ki jih mlada zdravnica doživlja bolj kot žena kakor pa zdravnica. Oba dela pa tvorita seveda celoto, ki jo preveva osnovna ideja celotnega romana: ideja nujnosti osvoboditve žene tudi v Franciji. V prvem delu romana pripoveduje pisatelj skozi dnevniške zapiske mlade zdravnice, oziroma absolventke medicine, o težavah in nesrečah žensk, ki se zatekajo v ginekološke ordinacije predvsem zaradi nezaželenih nosečnosti in zaradi kriminalnih splavov. Pisatelj obsoja krivičnost francoska družbene ureditve, po kateri mora žena v zakonu in še bolj izven njega nositi vsa tveganja, vsa bremena in vse posledice ljubezni. V stiski ji ostane na koncu samo še kriminalni splav, ki ima navadno tako škodljive posledice za zdravje žene, pogostokrat pa mladim ženam in dekletom, kot to kaže roman, prinese ne samo sterilnost, temveč tudi smrt. Pri vsem tem pav so moderne kontracepcijske metode prepovedane. Zato se mlada zdravnica, ki se bori za enakopravnost žena bori tudi za priznanje modemih kontracepcijskih metod in za planiranje rojstev, da bodo žene imele otroke takrat, kadar jih bodo same hotele. V drugem delu romana pa srečamo zdravnico, ki odide po praksi v bolnišnici, na počitnice k materi. Tu nekaj časa nadomešča krajevnega zdravnika in se seznani z njegovim bratrancem, komaj ozdravelim u-živalcem opija, s katerim doživi prvo pravo ljubezensko srečanje. Vendar ta moški nima enako resnih namenov kot ona sama in ko to slučajno zve, na vrat na nos zapusti naskrivaj domači kraj ter odide drugam. V prepričanju, da bo samo še v poklicu našla pravo zadoščenje, potem ko je po zatiranju čustev med študijem doživela prvo ljubezensko razočaranje. Pri vsem tem pa pri praksi v domačem kraju doživi poteg ..gvojega osebnega problema še vrsto človeških dram ter se znajde pred- problemi življenja, s ..katerimi se spopade z vso pošte-nastjov- ina«wH»čnbstjo.- čeprav je od takrat, ko je pred nekaj leti roman nastal, kontracepcija tudi v Franciji že doživela napredek, nas ta roman prepriča o nujnosti in potrebnosti planiranja družine in o tem da je preprečevanje zanositve mnogo koristnejše kot pa kriminalni ::::::::::: PISMO V AMERIKI ROJENE IN V ZDA ŽIVEČE BENEČANKE 29 Aanjck l%6 Dnaga (uAina Danaella en Paoh, Sem vedela ken jem dobila h jo puvna en veAelaAem bila p te ken. ao ponA-be ot AuAtnolia enda Ae Vilma, Lada en Silvia ao po/vilo dama. \/iam de Ae bila taka veAela , pa nLdim piAtopih namala taja piAmoi de ja pada Abicicleta - al ja Silvia padu, al Paolo? Buoh. dai de ja pli OAdnavel en de bo mojlo OAtat dama p en chaA. Lan nidim dialala , A&n dobila ulcenA ta Atomack en {Junia Aem padla and vedenbila ta pnava no ho, Aem kultu, hodila, p dano chaAa. Strne Bepo mama obedneha tam p mu pomahat, dob na de mana pnit hladit. Teta ftanuuta Amini mu puiou- en po Ah namala denania. Zdi. vem de ta boA teAkua telo pt-Amo pobnala, daniA Aem doma, Aem dobah fda, ncAim mojla eti diaht. Sem biah ta pOAiul cuah utno. Zdei voAcem tebe on Taoh vedela, Sončno fnapila en uAe to jo dnapno. Se tnoAiem de boo rnohlJL pnit doma p Tnapuha. Se tnoAiem de Aa UAe pLnavi an vedele. Takim, lepim poAilnaven tebe, D nap. (uAina, en uao tojo dnapsio. Po a hm dva tolena, manku namalo boA mohla kupit p pnapiika. Buoh. nai uAe da Adnouie. Trst je po svoji ureditvi zanimivo mesto, ker so njegove najbolj karakteristične četrti zrastle po ediktu nasledujočih si avstroogrskih cesarjev. Nima torej značilnosti raščenih mest, razen srednjeveške Cavane. Razvilo se je v obliki morske zvezde, najprej v ozke doline morskega obrežja, nato pa po obronkih okoliških gričev Glavna prometna os pelje od severa proti jugu, od italijanske strani proti nič manj važna pa s kraške planote v smeri vzhod - zahod proti morju. Te dve osi se stikata v mestnem središču, na Trgu Dalmacija, ki je eno najvažnejših prometnih vozlišč v jedru mesta.Ta točka, ki bi morala biti najbolj urejena v prometnem smislu, ima C*1 kup hib, od katerih je najvažnejši problem openskega tramvaja, ki prečka križišče v obratnem smislu ostalega prometa. Ob glavni toestni vpadnici, ob Ulici Fabio Severo, pa je nameščen cel niz bencinskih črpalk, ki nikakor ne prispevajo k razbremenjevanju križi-*ča. (Slika.) Slabšega mesta za črpalke si ne bi mogli izmisliti. Se slabše je na križišču Trga Garibaldi, ki je danes dejansko demo-Sfafsko središče Trsta, kar se zelo jasno vidi pri prometu. Tu se stika pet cestnih smeri, promet se zvezdasto usmerja iz različnih toestnih'četrti na glavno os sever-jug, in obratno. Verjetno je danes tu najbolj kritično križišče osebnega prometa pri nas. Na glavhi vPadnici proti jugu se je tudi nabralo lepo število bencinskih črpalk, ki segajo točno do križišča, kot je razvidno iz slike, in dejansko °virajo promet! Avtomobilski servisi so potrebni, zaželeno je tudi, da so nameščeni ob glavnih prometnih poteh, vendar daleč od križišč in odmaknjeni toliko od cestišča samega, da vozilo, ki se ustavi, ne obremenjuje že itak skromnega cestnega omrežja. J.D. loja Q uuna Ženska, ki je pisala to pismo, se je rodila v Ameriki in živi v ZDA. Nikoli ni videla Beneške Slovenije. Kolikor se je naučila slovenščine, se je je pac naučila od drugili, največ od osebe, ki je bila rojena v Dreki. Nič čudnega, če je njeno pisanje nekoliko okorno — pomisliti je treba, da ta ženska, ki nikoli ni videla slovenskih krajev, govori slovenski, medtem ko dandanes mlada dekleta odidejo v Milan po nekaj mesecih že pozabijo svoj jezik splav z vsemi strahotnimi posledicami. Vsa ta osnovna sodobna ideja pa je zajeta v odličen pripovedni tekst, ki nas že zaradi same snovi pritegne, čeprav nekoga bolj v prvem dolu, xo gre za prikaz podrobnosti iz medicinske prakse, drugega pa spet v drugem delu, kjer teče pripoved o nesrečni ljubezenski zgodbi mlade zdravnice. Ce bi omenili, da je pripoved standardna, brez hlastanja za zunanjimi efekti, zato pa dovolj neposredna in prepričljiva, bi s tem povedal: dovolj o zanimivosti in tehtnosti tega medicinskega romana, ki ne potrebuje posebne reklame. Že sam po sebi bo vzbudil dovolj zanimanja tudi med našimi ljudmi. I 1 S Fran Albreht: Pesmi V knjigi esejev, kritik in člankov Frana Albrehta, ki je pod naslovom ((Odsevi časa« izšla pred leti, ko je bil Albreht še živ, je urednik Bojan Stih zapl-sal tudi sledeče: Med ustvarjalnimi osebnostmi našega literarnega in kulturnega življenja v preteklih petdesetih letih si je Fran Albreht s svojim delom po pravici pridobil posebno in u-gledno mesto. Prišteti ga moramo v vrsto tistih, ne ravno maloštevilnih mož, ki jih je oblikovala slovenska svobodoumna m duhovna levica in ki so s svojimi načelnimi in progresivnimi stališči in idejami zaorali globoke brazde v slovensko literarno in slovensko kulturno politično miselnost ... Glavna pomembnost Albrehtove kulturnopolitične in slovstvene dejavnosti je v dosledni premočrtnosti in načelnosti njegove življenjske poti in njegovega dela. Zakaj svoje literarne in kulturnopolitične poti, ki so ji ves čas določali in oblikovali smer trdi principi zvesto, be socialnim idealom svojega ' ljudstva, njegovi nacionalni biti in slovenski kulturni in umetniški tradiciji, ni Albreht nikoli zapustil. Spričo takega pomena Albrehta in spričo vloge, ki jo je v teku desetletij odigral Fran Albreht v slovenski književnosti se lahko samo čudimo, da je trajal* toliko časa, da smo dobili v knjigi izbor Albrehtove lirike. Medtem ko je njegova esejistika 1 kritiko odlično predstavljena, pa je Albrehtova poezija skorajda neznana današnji generaciji. Kajti Fran Albreht je izdal samo dvoje pesniških zbirk Mysteria dolorosa in Pesmi življenja, pa še obe tned prvo in neposredno po pxYi svetovni vojni-. Tako ja moralo poteči skoraj pol stolet-ja, da ^ijiiamo na knjižnem trgu novo izdajo pesmi Frana Albrehta, izdajo, ki jo je pod preprostim naslovom Pesmi pripravil Zvone Verstovšek in izdala Državna založba Slovenije. Knjiga prinaša izbor iz obeh pesniških Albrehtovih zbirk, na koncu pa so seveda dodane tudi pesmi, ki so nastale po letu 1920 in ki so do danes ostale raztresene po revijah in časnikih. Izdaja nove zbirke Albrehtovih pesmi je bila vsekakor nujna, tako glede na čas, ki nas loči od Mysterie do-iorose in Pesmi življenja, glede na pesmi, ki so nastale kasneje, predvsem pa glede na pomen poezije v Albrehtovem literarnem ustvarjanju. O tem je ured-nik sedanje zbirke zapisal, da snov, ki jo je Albreht v več kot pol stoletja oblikovat, stavi Albrehta v tisto vrsto slovenskih pesnikov, ki so moč svojega pesniškega izražanja usmerjali predvsem v razglabljanje in reševanje naših domačih socialnih, nacionalno političnih in kulturnih vprašanj. Tudi osebni problemi so ga že celo v mladosti zanimali predvsem glede na to, koliko in v čem so pomembni še za druge ljudi, za družbo. Izrazito subjektivne lirike pa najdemo pri Albrehtu malo. Zdi se, da je že zgodaj pojmoval pesnikovanje kot poslanstvo, ki mora ob osebnih človekovih doživetjih nakazovati in razvozlavati tudi občečloveška vprašanja. Zato je Albrehtova lirika veren prikaz čustvenega in miselnega sveta člo-vfka, ki je vzrastel na bogati dediščini naše moderne, se razvijal v vzdušju zgodnjega slovenskega ekspresionizma iri dozore! v časih socialnega realizma dvajsetih let. Idejno umetnostni višek Albrehtove poezije predstavljajo njegove socialno revolucionarne pesmi. Albrehtova socialna lirika pomeni v naši literaturi začetek novega načina obravnavanja in reševanja delavskega vprašanja v poeziji. V novem izboru Albrehtovih pesmi sta zastopani obe pesniški zbirki, dasi so pesmi iz druge zbirke zastopane v mnogo več-jem številu. Pesmi iz zbirke Pes-mi življenja namreč niso le gola ugotovitev razmer in izraz nezadovoljstva do tedanjega družbenega stanja, temveč so tudi poziv na boj, poln vere v preobrazbo človeške družbe. Seveda so zastopane tudi pesmi, ki so nastale v kasnejših letih, predvsem pesmi nastale v času okupacije. Že v začetku vojne se je oglasil z Lovsko pesmijo, v ljubljanskih zaporih in dachauskem taborišču pa so se iz njegove notranjosti trgali poslednji akordi, ki so po osvoboditvi izzveneli v izpovedi o zadnjih in najglobljih spoznanjih. Knjiga z izborom Albrehtovih pesmi ima tudi urednikov uvod. V primerjavi z izdajo Albrehtovih esejev in kritik pa je vendarle malce skromna izdaja. Sl. Ru. PfCnoršTcT "(fnoini k 8. maja 1966 4 — KAM PRIPELJE MISELNOST, KI JI JE GLAVNI SMOTER UDOBJE Ameriška mladina preganja dolgočasje in nasičenost z uporabo škodljivih mamil Univerzitetni profesor si je izmislil teorijo o vzpodbujanju možganske dejavnosti in povzročanju genialnih prebliskov z uporabo mamila, a je zaradi tihotapstva z mamili končal v«luknji», kjer bo moral tičati kar 30 let! STARO MESTO V MEKNESU Vse se zdi, da Američani kljub vsemu svojemu bogastvu, blaginji ln kljub vsem udobnostim niso srečni. Sreča pa je v njenem bolj plemenitem smislu pravzaprav glavni smoter človeka. Morda bi se glede tega ameriškega neza dovoljstva lahko reklo po doma če, da izvira iz tega, ker so Arne ričani presiti. Naj bo kakor koli, Američani niso zadovoljni, saj bi sicer ne imelo toliko dela na de settisoče psihoanalitikov, med ka terimi je prav gotovo dosti ma-•ačev. Med temi nesrečneži je zlasti mladina, ki je ne morejo zadovoljiti niti razni »pettingi«, h katerim jih nagovarjajo celo starši, to je nekako prezgodnjo uvajanje v zakonsko življenje, kakor pravijo temu Američani. Ker je človek, ki je nesrečen in ni zadovoljen s samim seboj, vedno iskal kaj izven sebe, pa naj so bile to mitološke predstave, transcendenca ali pa iskanje nadomestila za tegobo v pričaranem paradižu, pa čeprav s pijačo, se tudi mladi ameriški naveličanci niso odrekli težnji po begu iz vsakdanjosti ter se vdajajo raznim mamilom, ki jim pričarajo kar iičudovitea predstave. Seveda ne bomo trdili, da je vsega tega kriv samo ameriški kapitalistični sistem, ker je človeška narava preveč zapletena, da bi lahko razlagali vsa njena protislovja na cenen in utesnjen čmo-beli način. Toda tudi če ne uporabljamo plašnic pri gledanju na ta problem, je vendar očitno, da je treba pripisati velik delež iztir-jenja ameriške mladine ravno družabnemu sistemu, ki mu je glavni življenjski smoter le udobnost brez višjih duhovnih ciljev, kar ni težko ugotoviti kot eno izmed značilnosti malomeščanske miselnosti. Res je, da je Epikur, ta grba-*‘i "'S«"1 P^d , dejal, da je glavni smoter človeka pravzaprav veselje. Toda tega filozofa so v resnici obrekovali. On namreč ni težil za navadnim tvamim uživanjem, kot mu pripisujejo, marveč za globljim notranjim zadovoljstvom, ki bi ga bilo treba doseči z notranjim mirom in z odsotnostjo vsakega nravnostnega nemira. To naj bi dosegli s stalno vežbo nadzorovanja in brzdanja svojih čustev in duha, medtem ko hočejo mladi Američani doseči srečo in užitek z uporabljanjem raznih mamil. Pobudnik te teorije je neki bivši profesor slavne harwardske univerze, po imenu Leary, ki pa ga je uresničevanje njegove teorije spravilo v zapor, kjer bo moral odsedeti, če se stvari drugače ne zaobrnejo, kar 30 let. Leary je namreč iznašel neki ke- mični preparat, ki mu pravijo LSD, ki stane zelo malo in ki ga lahko pridobi v laboratoriju vsak povprečni študent kemije. Preparat Je cenen in pričara baje razne prijetne predstave, hkrati pa je tudi zelo močan, saj bi lahko 500 miligramov, ki bi jih natrosili v vodovod velikega mesta, kot je Milan, pričaralo lepe sanje milijonom oseb. No, mož, ki se je štel za pravega učenjaka in ki so ga zaradi njegove dejavnosti odpustili z univerze, se je Ujel v mreže policije na mehiški meji. Ko se je vračal v ZDA, so namreč našli v torbici njegove 18-letne hčerke Susan sedem gramov marijuane, znanega mamila. Moža so vtaknili v zapor in ga obsodili na 30 let ječe. Toda če so oblasti mislile, da je s tem vse opravljeno, so se hudo motile. S tem so iz njega napravile nekakega mučenika, Learyjeva dogodivščina je le epizoda v vsem dogajanju z mamili. Ameriški mladinci, zlasti pa dijaki in študenti, so namreč v svojem pohlepu «po prividih« našli še marsikaj bolj preprostega, kar pa je najbrž res le proizvod njihovih dejanskih prividov. Nekateri so šli celo tako daleč, da so začeli drobiti navaden aspirin in ga usipati v coco-colo, češ da tudi to služi kot nekako mamilo. Seveda gre pri tem za domišljijo. Toda poleg že omenjenega preparata LSD uporabljajo razne druge snovi, kot so mali mehiški kaktusi, «svete gobe«, psilocibin, meskalin, semena ipo-mee, katerih prodajo v velikih • lili Ml MIH litf lili ItllllllllfllllllflllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIlilllinilllllllllllllllMIII tlltlll lili IIIIIHI Hilli lllllll milj [i 2 3 4 5 6 L J 7 F 9 10 11 12 13 * L j* 16 17 1« 19 20 21 22 23 24 25 g B26 B 27 20“ S 29“ 30 31 32 H 33 1 34 3S 36 37 38 30 40 41 42 43 |44 45 r ■0 46 47 41 _ _ J 49 _ _ .. VODORAVNO: 1. naslov romana Alberta Moravie, 7. država v Srednji Ameriki, 13. poljsko mesto v Šleziji ob Odri, 15. mornariški čin, 16. bog groma pri starih Babiloncih, 17. velike violine, 19. ime ameriške filmske igralke Turner, 20...: nagon, instinkt, 21. telovadec, 23. najfi kratica za Vzhodno Nemčijo, ZC medmet bolečine, 25,s posoda za pepel umrlega, žara!, 26. najvišja gora v Karavankah, 28. kemični znak za radij, 29. ekcem, izpuščaj, 31. naočniki, 33. zdravilna rastlina, imenovana tudi slez, 34. Estonec, 37. znameniti francoski fizik in astronom (Do-minique - Frangois, 1786-1853), 39. zver iz rodu mačk, 40. del puranove glave, 43. kovanje, 44. soli ocetne kisline, 46. okusne morske ribe, 48. človek, ki se ukvarja z nego rok in nohtov, 49. ime sovjetskega politika Mikojana. NAVPIČNO: 1. glavno mesto ČSSR, 2. mesto na Gorenjskem, 3. zemeljski plin, 4. stena, 5. o-krajšava za «ibidems>, 6. industrijsko mesto ob zahodni istrski obali, 7. glasbena oznaka za hitro, živo izvajanje, 8 kemični znak za americij, 9. največja afriška reka, 10. ime ameriškega filmskega igrale.. Ladda, 11. ena najbolj znanih strupenih in čaro- dejnih rastlin prejšnjih stoletij, 12. dolgorepa južnoameriška papiga, 14. ujemanje koncev vrstic v pesmi, 15. žitni plod, 18. osebni zaimek, 21. srednjeveški fevdalec, 22. gostinska uslužbenka, 25. mrčes, 27. varuh domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 30. največji norveški dramatik in eden največjih v svetovni dramatiki (Henrik), 32. del roke, 33. ime armenskega skladatelja Ha-čaturjana, 34. arabski knez, 35. avtomobilska oznaka Slavonske Požege, 36. nočni pojav, 38. vrsta žita, konjski zob, 41. grška boginja nesreče, 42. industrijska rastlina, ki se uporablja v proizvodnji tekstila, 45. osebni zaimek, 47. začetnici sodobnega slovenskega skladatelja in zborovodje. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. mesnica, 8. Tahiti, 14. artikel, 15. Abadon, 16. dnina, 17. bog, 19. dolg, 20. rasa, 21. palec, 23. lom, 24. Ank, 25. Senj, 26. as, 28. VA, 29. Si, 30. terca, 31. risar, 33. Hanoi, 34. Krelj, 35. buren, 36. Slana, 37. namig, 38. Klara, 39. N(ikola) T(esla), 41. ar, 42. Ma, 43. Rada, 44. par, 45. rik, 47. liana, 49. moda, 50. otip, 52. ski, 53. Vezuv, 54. Donava, 56. Nierere, 58. Ingver, 59. Ankaran. količinah so prepovedali, itd. Pravijo namreč, da imajo vse te snovi lastnost, da ustvarjajo privide. Stvar pa se je še bolj razpasla, ko so študentje odkrili, da ima take lastnosti tudi zelo razširjena rastlina, ki ji pravijo »American datura« in ki je je tam čez lužo kot pri nas plevela. Obstoj tega sredstva so policaji odkrili čisto slučajno. Neki avtomobilist je poklical iz telefonske govorilnice na cesti v nekem kalifornijskem mestecu policijo in ji sporočil, da je videl na cesti pijanega dečka, ki se je klatil po cestišču in ki ga bodo gotovo povozili, če policija ne pride takoj na kraj. Kmalu zatem J« tekel na kraj podčastnik Bill Klamser, ki je našel ustavljen ves promet. Mladi fant se je valjal po cesti, obkrožen od skupine presenečenih radovednežev. Histerično je kričal in rekel, da mu žre telo cel roj žuželk ter da ga z vseh strani napada prava vojska kač, pajkov in krokodilov. Potem so vse te pošasti izginile in deček je rekel, da vidi cele roje metuljev krasnih barv, livade živo pisanih cvetlic ter raznobarvne ribe, ki počasi plavajo v bistrih vodah. Podčastnik je takoj ugotovil, da fant ni pijan, marveč da je zaužil mamila. Takoj so spravili na noge vso policijo v okraju, zdravstvene oblasti in ustanovo »Poisons Con-trol Centre« v Los Angelesu. Malo prej so videli dečka v družbi dveh njegovih vrstnikov in enega izmeri njih so malo prej našli na travniku, kjer se je valjal zaradi enakih prividov, medtem ko je bil drugi na vrtu lastnega doma. Vsi trije fantje so bili stari po 15 let in so žvečili semena rastline «American datura«. Po preiskavi v šolah in na univerzah je policija ugotovila, da upo-ameriška mladina to sredstvo že več mesecev Odkritje je seveda vznemirilo oblasti. Policija je opozorila starše a nevarnost te razvade in zdravniki so tudi po televiziji izjavili da škoduje ta rastlina srcu, saj lahko povzroči srčne napade s smrtnimi posledicami. Policijski agentje pa so se oborožili s kosami ter začeli pokončavati ce'“ nasade te rasline. Toda tile policaji — kosci ne morejo z vso dobro voljo odstraniti in pokončati vseh rastlin, proti katerim pravzaprav ni pravega sredstva. Sedaj, ko je prišla v deželo pomlad, so rastline zopet pognale, saj so kakor zmaj iz pravljic s sedmimi glavami, ki mu odsekaš eno, pa jih zraste novih 7. Zato je neki psihiater izjavil, da je vse to početje podobno ravnanju tistega, ki bi hotel ustaviti ogromen plaz s kav- no žličko. Kot smo že poudarili v začetku, je postala uporaba takih sredstev, ki pričarajo razne privide, že prava epidemija. Pravijo, da uporablja v južnih in zahodnih državah ZDA 60 odst. mladincev takšna resnična ali namišljena mamilna sredstva. Kot smo dejali, je k tej uporabi mnogo pripomogel tudi prof. Leary. Svoj preparat LSD, ki je, kar se kemičnih lastnosti tiče, alkaloid, je v začetku pravzaprav uporabljal, vsaj tako je rekel, v nekakšne pozitivne namene. Rekel je, da hoče samo okrepiti umske sposobnosti ljudi in pospešiti s tem tudi umsko ustvarjalnost Od 167 umskih delavcev, med katerimi sta bila tudi znani romanopisec Aldous Huxley in pesnik Allen Glinsberg, je dosegel, da so se prostovoljno podvrgli njegovim poskusom. Na podlag: teh poskusov je prišel do zaključka, da je našel zdravilo za vsa zla naše dobe, to je, da je odkril koncentrat sreče v pilulah. Na ta način bi lahko gledalo človeštvo prav zviška na svoje skrbi, saj bi življenje postalo nekaka vesela igra in bi bil človek vedno dobre volje. Leary je na koncu svojih študijev objavil tudi svoj manifest, kot se pač v takih primerih spodobi. Rekel je, da bo lahko človek končno znal dobro uporabljati svojo čudovito električno napravo, ki jo predstavljajo možgani, ter da zadostuje njegov preparat, ki spodbode delovanje možganov, da so polni novih navdihov. Svoje teorije je pridigal še dalje tudi potem, ko so ga spodili z univerze. Ker je bil nekakšna žrtev, so ga cele množice študentov slavile kot nekakšnega preroka in novega filozofa. Kakšna je ta njegova filozofija, pa smo že povedali. Kam vodi, je tudi povsem jasno. Bistvo vsega tega je težnja po nekakšnem nadomestilu za plehkost življenja. Zato je razumljivo, da se z vprašanjem mamil ukvarjajo sociologi, zdravniki in psihiatri. Znano je, da so primitivna ljudstva uporabljala ta sredstva že v davnini ter da so jih na primer indijski čarovniki uživali v veri, da osvobodijo dušo telesnih vezi. Toda doslej se še ne ve, kako delujejo na živčni sistem. A-meriški znanstveniki pa se vprašujejo, zakaj ravno mladina najbolj uporablja ta sredstva, ki se ločijo od običajnih mamil po tem, da pričarajo razne privide. Večina jih Je prepričana, da ravna mladina tako, ker se čuti zapuščeno in zlasti odtujeno od svojih staršev. Zato tudi meni, da ji je svet, ki Jo obkroža,, sovražen. Mladina je polna kompleksov, je neuravnovešena in predvsem ne zna brzdati svojih čustev in meni, da jo vsi preganjajo. Skrat- ka, živi v tesnobi in sega po sredstvih, ki naj bi jo vsaj navidezno rešila tega pekla in ji preskrbela nekaj trenutkov čara. Kar pa je najhuje, se pri tem mladina vedno bolj razoseblja in prehaja pod zunanji vpliv okolja brez možnosti lastnih odločitev. Zato je tudi malo upanja, da bi to mladino rešili te razvade s kakšnimi moralnimi pridigami ali tudi s prisilnimi sredstvi. Morali bi zato temeljito spremeniti okolje, v katerem mladina živi, to je, morali bi zopet vzbuditi v njej navdušenje za vzore, ki so bili v vseh časih gibalo njenega nehanja, Tega pa sedaj skeptična in hedonistična ameriška družba ne zmore. Ravno zato stalno narašča število teh mladih izkoreninjencev, ki jim je vsa življenjska filozofija le udobnost z lahkotnimi užitki, ki pa jih spremlja občutek jalovosti, praznine in tesnobe. .....................................iiiii.iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiim............................. V maroškem Versaillesu Zakaj je muslimanom tako pri srcu zelena barva S POTI FOTOREPORTERJA PO AFRIKI Preden je pred desetimi leti Marok postal neodvisen in enotna država kot ves arabski svet, je doživel zelo dolgo in vznemirjeno zgodovino, katere poglavje je vpisano neizbrisljivo na spomenikih štirih glavnih mest, ki so tako imenovana mesta, in sicer: Fes, Marrakech, Meknes in Rabat, ki sem jih med svojim potovanjem obiskal. Pri dveh mestih se ne bom tokrat ustavljal, ker sem že zadnjič pisal o njima na dolgo in široko. Omenil pa bi nekaj vti- sov iz ostalih dveh mest. Iz Fesa sem proti jugu te dežele po dveh urah vožnje dospel v Meknes, tako imenovani Versailles Maroka. To mesto je zgradilo v enajstem stoletju pleme Meknassa, zaslovelo pa je šele pod sultani Alouiti, ki so zbrali Meknes za glavno mesto svojega sultanata. Ko je leta 1672 Moulay Ismail, sultan dinastije Alouitole, sovrstnik francoskega kralja Ludvika XIV, izvedel, da je ta kralj dal zgraditi v Versaillesu Bab Mansour, ena izmed najlepših vrat v Maroku, ki služijo za vhod v Medino — staro mesto v Meknesu Veljaven od 8. do 14. maja ve novice. r v OVEN (od 21. 3. do f J* \ 20. 4.) Doživljali bo-[ 40^*} ste vesele dni po-V» / leg ljubljene osebe. Razdobje Je zelo važno za popolno soglasje, ki ga boste dosegli. Tudi bodočnost se kaže v le- pih barvah. Okrepili boste prijateljstvo in se srečali z važnimi osebami. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaše čustveno življenje je pod zelo močnim vpli- vom zvezd. Čakajo Vas zelo pretreslji-Za nekatere bodo dogodki odločilni za vse življenje. Kar se tiče stanovanja, ne sprejmite prenaglih odločitev. Na delu vse dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Doživljate zelo intenzivno čustveno življenje. Ta teden boste tudi zelo podjetni v srčnih zadevah ter se boste zabavali v družbi oseb, ki jih ne obiskujete običajno. Dobre perspektive za kulturne pobude. Cas je ugoden za potovanja. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Teden je primeren za izlete, za razna razvedrila in za srečanje z osebami, ki so vam še pri srcu. Odnosi z ljubljeno osebo bodo zelo prisrčni in jih boste še bolj poglobili. Osebe, ki so še same, bodo »rečale «sorodno dušo«. posebno LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Z novimi čustvenimi poznanstvi boste morali biti precej previdni, čeprav vas bodo v prvem trenutku očarala. Kdor je že vezan, naj skuša potrpeti, če pride do kakega manjšega spora, saj se bo vse ugladilo. Ne bodite ljubosumni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Premagati boste morali svojo črnogledost, saj gledate na' vse stvari z negativnega stališča. Ste preveč zamerljivi in se neupravičeno razburjate. Naleteli boste na okoliščine, iz katerih boste zgreženo sklepali, da vam vsi nasprotujejo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Cas je ugoden za nova poznanstva ter za prijeten flirt.. Odnosi z osebami, ki Jih imate radi, bodo na splošno precej zadovoljivi. Cas je primeren tudi za utrditev negotovih čustvenih odnosov. Odgovorite na pisma prijateljev. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vse srčne zadeve so pod dobrim vplivom zvezd. Mikalo vas bo zelo, da bi razpravljali z ljubljeno osebo o kočljivih zadevah Stalo vas bo nekaj samopremngovnnja, da se odrečete tej izkušnjavi. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ste prepogosto nezadovoljni in se vda-jate skušnjavam. Zato doživljate nemirne dneve. Boriti se boste morali tudi z ljubosumnostjo o-sebe, ki živi z vami. To pa vas ne sme užaliti, ker izvira iz pretirano ljubezni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) To razdobje bo omogočilo zelo intenzivne čustvene odnose. Skušajte Jih utrditi in pojasniti nesporazume. Prav bi bilo, da bi izpolnili svojemu partnerju neko željo. Prijatelji vam bodo lahko mnogo dali z duševne plati. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ta teden bodo vaši čustveni odnosi nekam viharni. Predajali se boste malodušju in nezaupanju. Skušajte vse to premagati in brzdati svoja čustva. Umaknite se z ljubljeno osebo v bolj osamljeno življenje in izognite se trenutno o-pravljalcem. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Položaj Venere je za vas še vedno ugoden. Izkoristite ta čas in u-živajte veselje. V družabnem življenju in v odnosih s prijatelji ukvarjajte se predvsem z osebami, ki stoje nravstveno visoko nad svojo o-kolico. (D enega izmed najlepših in največjih kraljevskih dvorov v Evropi, je povabil v Marok veliko število arhitektov in gradbenikov iz vseh krajev in koncev sveta, da bi mu pripravili načrte in nato zgradili palačo, ki naj bi bila še večja in razkošna Rot tista v Franciji. Tisoče in tisoče sužnjev in krščanskih ujetnikov je moralo delati noč in dan. v -svojih 55. letih vladanja je sultan Moulay Ismail dal zgraditi v tem mestu mnogo palač, konjušnic, haremov, žitnic, parkov, vrtov, vodnjakov in vodometov, ki naj bi tekmovali z znano kraljevsko palačo v Versaillesu. Leta 1699 je sultan poslal v Pariz poslanca, da bi sklenil zvezo z Ludvikom XIV. in prosil za roko hčerke Anemarije Bor-bonske. Kralj Ludvik je baje odgovoril, da pristane, ampak pod pogojem, da bi se sultan spreobrnil v krščansko vero, *•* ■ dal krstiti in se obvezal za širjenje krščanske vere v Maroku. Seveda sultan kraljeve zahteve ni sprejel. Zveza se ni sklenila in vse je ostalo kot prej , : «Bab Mansour« so najbolj znamenita in veličastna vrata n® samo v tem mestu, ampak lahd ko rečemo v vsej deželi, katera so začeli graditi pod sultanom Moulayjem Ismaitom, dokončali pa so jih mnogo let po njegovi smrti, ko je vladal njegov sin Moula.v Abd Allah. Vrata so krašena z arabskimi motivi ^ reliefu z zelenimi keramikarni.; Zelena barva ima za Islamc®: velik pomen. Vse, kar je vesel® in življenjsko, je zelene barve- Muslimani pripisujejo velik pomen vsaki barvi, črna barva pomeni zanje strah in grozo, da imenujejo premog «el biodh*. ki pomeni »belo«, ker se ne u-pajo niti spregovoriti besedo črno. Vse druge barve imajo razne skrivnostne pomene in vsaka učinkuje na nje na poseben način. Zelena barva je priljubljen* barva Mohameda. V »koranu*, muslimanskem svetem pismu, j® pisano: zelena barva je najleP" ša in najbolj sveža, blaženi bodo v raju uživali parke in vrtove rajskih smaragdov, v katerih »e bodo sprehajali v oblačilih želele svile. Za prebivalce puščave pomeni zelena barva rodovitnost zemlje ter sveže rastlinstvo v oazah-Ljudem, ki živijo v teh brezkončnih puščavah s pičlo vegetacijo ob pomanjkanju vode, grozni vročini in suši, je zelena barva globoko upanje kot pravi ‘koran« o nebeškem raju. »Medina* ali stari del mesta Je enaka kot v ostalih mestih Maroka. Skoraj iste ozke in umazane ulice, koder se pomika vedno polno ljudi in živali, kajti za motorno vozilo ni možen pfe' hod. Na jugu Medine pa so še preostanki ln razvaline nekdanjega »Versaillesa Maroka*, ki pričajo o veličastnem vladanju sultana Moulayja Ismaila *** vse njegove vladarske hiše. MAKIO MAGAJNA ŠHjOVI RAZLASTITVENI DEKRETI Zfl ZEMUlŠČfl PRI DOLINI Cene za drugi del zemljišč ne morejo veljati za tretji deI Protest dolinskega občinskega sveta • Obisk pri Josipu LovrHii, ki mu razlastijo zdaj še 10.000 kv. m krasnega zemljišča tik ob vasi Lovriha v svojem lepem vinogradu pri vasi, ki mu ga hočejo sedaj vzeti . ,'1 Listu sodnih objav štev. 17 22. aprila je objavljenih 14 ■'ih razlastitvenih dekretov t.v ^mljišča pri Dolini. Tudi Krat gre za zemljišča iz dru-® tretje skupine. • Jasno je da nočejo odvzeti dolin-rjhh kmetom vsa zemljišča, ki s.adajo v območje industrij-r! pristanišča, katero sega Prvih hiš Doline. Zdaj je i , jasno, da vsa ta zemljišča „ Ce nobrati družba SIOT, če-<.„av so predstavniki te družbe ij. Pred kratkim izjavljali, da zemljišča iz tretje skupine zanimajo. jj rai se je medtem zgodilo in te so spremenili svoje načr-j.’ ha zdaj ((potrebujejo« vsa jj*hjišča do Doline? Ali bodo stavili velike rezervoarje za j^tt° tudi v neposredni bližini hit ^ e’ kakih 50-60 metrov od rtjT' Ali pa hočejo tu zgraditi industrijske obrate? Na „ 1 izmed zadnjih sej dolinske-nn, Plinskega sveta je župan oupharil, da o tem ni še nihče H_vestil dolinsko občinsko u- djo proti nadaljnji razširitvi področja industrijskega pristanišča v dolinski občini. Dejstvo je, da bo po zadnjih razlastitvah ostalo kmetom in posestnikom iz Doline prav malo obdelovalne zemlje; zelo se je tudi skrčila površina gradbenih zemljišč. Kdor hoče sedaj kupiti zemljišče pri Dolini, ga mora vedno bolj drago plačati. Te dni smo se razgovarjali z Josipom Lovriho iz Doline, ki so mu razlastili že 14 tisoč kv.m, zdaj pa mu hočejo vzeti še 10 tisoč kv.m zemljišča, ki je prav ko zgradil hišo. Zemljišče je blizu glavne ceste, 50 m od prvih dolinskih hiš, 300 m od njegove hiše. Za to zemljišče je v III. seznamu povprečna ponudbena cena 880 lir za kv.m. Zdaj mu bodo verjetno ponudili ceno kot za bemljišča iz II. seznama. Ali je to pravično in pošteno? Če mu vzamejo še ta ha zemlje, mu bo ostalo še nekaj malo zemljišča, slabšega in v slabši legi. To zemljišče, kakor druga ob robu tretje skupine pri vasi, bi prav lahko izključili iz območja industrijskega pristanišča. Če pa jih zares nujno potrebujejo, naj jih pošteno plačajo. Pri tem moramo pripomniti, da se pogodba med družbo SIOT in Konzorcijem za zemljišča iz drugega seznama nikakor ne tiče zemljišč iz tretje skupine, da cene, ki so veljale za II. skupino, tudi če bi bile pravične in poštene, ne veljajo in ne morejo veljati za zemljišča iz III. skupine, ki so več vredna tudi spričo krčenja zemljišč in neposredne bližine velike vasi, kot je Dolina, ki je upravni center občine. • Kazne kmetijske stroje in potrebščine dobite po ugodnih cenah in z najboljšimi pogoji pri Kmetijski zadrugi v Trstu — Ul. Foscolo 1 in njenih podružnicah v Ul. Fiavia ter v Miljah. ob robu III. skupine. Tu ima krasen, mlad vinograd, lepo njivo in travnik. Če zemljišče ne bi bilo vključeno v območje in- Na isti seja, in Slcer v oustrijskega pristanišča, bi ga j^nek, 28. aprila, je občinski že izboljšal za intenzivno pro-et odobril protestno resolu-1 dukcijo, za vrtnarstvo ter lah- l>N>>,> Poročila se je leia 1923 v lebTah 2 Rudijem Bašo, 1957. rQtt Pa se je preselila v Podgo-j0’ kter so Sj zgradili novo hi* fj„, udirla je v bolnišnici v Go-0w kier so jo podvrgli hudi v,gaci.)i- Pred veliko nočjo je 0v .kazalo, da se bo bolezen mus fcli na na bolje. Domov so pri- ------------ ^»nnka iz Mester, kjer je! ^ -Atan®en njen mož, pa sinova s;{, ° in Luciano iz Švice, da so J^0 P&j praznovali veliko noč. ledi?0 se razšli, je zdravnik od-dQ3 da morajo mamo nemu-tJ?.a odpeljati v bolnišnico. O-tgf . so se spet vrnili domov k. io obiskovali v bolnišnici. »trat|? izdihnila, so ji stali ob rJ^o.inico smo pokopali v to-dopoldne. Imela je dosti po-Cey* ki so prišli tudi iz Ju-Waviie in Gorice. Karolina je fok 5*°brega srca in odprtih Jto-.«i mogoče povedati, koli-jQ dobrega je storila. Ohranili oomo v trajnem spominu. pogrebcev iz domačega kraja. Gorice in okoliških vasi. Pevski zbor p.d. Briški grič mu je zapel pred hišo žalosti in pred odprtim grobom. Z lepim nagovorom se je v imenu tovarišev poslovil od pokojnika Saverij Rožič. Kare! Planinšček je bil kolon in je obdeloval zemljo Taccoje-ve. Njegovi predniki so se naselili v hiši, kjer Planinščkovi še danes stanujejo, pred približno 500 leti. Vedno so bili koloni in so se pošteno nagarali za druge. Pokojnik je bil, kot toliko Slovencev, poklican 1942. leta v «battaglione specialen ter odposlan v Asti v Piemontu. Od tam je odšel 1943. leta v Grčijo, kjer so jih zajeli Nemci. Proti koncu 1944. leta je pri Beogradu pobegnil in se priključil partizanom. V rojstni kraj se je vrnil po letu 1950, kjer je kot kolon nadaljeval z obdelovanjem tuje zemlje. Poroka z Dorotejo Petrič, ki mu je 1955. leta povila sinčka Jožka, ni trajala dolgo, ker mu je žena umrla. Drugič se je poročil z domačinko Slavico Gravnar, s katero je imel sina Florjana. Prvi sin ima 11 drugi pa 9 let. Pokojni Karel je bil požrtvovalen prosvetni delavec. Kadarkoli so ga potrebovali, ni nikoli odrekel. Zavoljo tega ga bodo v društvu zelo pogrešali; prav tako pa ga pogrešajo tudi v družini. kateri je bil skrbni oče in mož Ker traja tradicija postavljanja «maja» Na gorici v Boljuncu že tako dolgo, da nihče ne ve, kdaj se je ta navada sploh uveljavila, je bilo povsem normalno, da so «maj» postavili tudi letos. Zato je bilo v noči med soboto in nedeljo v Boljuncu vse živo in da so bolj redki Boljunčani legli k počitku, kajti mladi fantje so «maj» postavljali, mnogi domačini so jih pri delu opazovali, drugi pa so posedali pri kozarcu in čakali, kdaj bodo fantje s pesmijo naznanili, da je «maj» postavljen, da se je dvodnevno praznovanje začelo. Kot vsako leto, so tudi letos imeli boljunški fantje tudi mnogo napornega dela, kajti tako visokega hloda s tolikšno krono ni lahko postaviti. Zato se je delo zavleklo do poznih ur. šele okoli 2. ure ponoči je bil «maj» postavljen. Letos pa je bilo čakanje tega trenutka nekoliko bolj prijetno, ker so boljunški fantje in Boljunčani nasploh imeli na obisku skupino mariborskih novinarjev, ki so pripe- liHIliiimililMMlMMlilliillilllllIHlliiimillliiiniiiml Smrt v kuhinji (Nadaljevanje s 3. strani) Morrison ni mogel več tega prenašati. Celo če bi lahko govoril, bi sedaj raje molčal. «Ne samo, da je ležal z glavo v pečici, ampak tu je še neka druga čudna stvar v zvezi z Mannin-gom in mogoče bi nam vi lahko pomagali. Ta plinska pečica, najbrž gre za samomor, kajne?« Morrisonu se je vrnil dar govora. «Da, mislim da » Je bil to res njegov glas? «Našll smo steklenico viskija na mizi, ki Je bila naročena včeraj popoldne v trgovini in danes zjutraj smo jo našli skoraj prazno. Mogoče je to vzrok, da je to storil?« Kaj je bilo «to»? je bilo kaj narobe? Ali je ta podeželski inšpek tor kaj odkril? «Veste, gospod, naj Je bil kriv viski ali neumnost, ampak ali si lahko predstavljate, da kdo potisne svojo glavo, pijan ali trezen, v plinsko pečico in odpre plin ter pri tem pozabi, da Je bil plin odklopljen že prejšnji teden, ker ni plačal računa? Sicer po drugi strani lah ko razumem, pozabil je vse, kar se Je zgodilo prejšnjo noč, nič čudnega po vsem tem popitem viskiju. Ko se je zbudil, je še vedno gledal pijani in zmešano v mene, toda — hej, gospod! Kaj Je z vami?« Robert Morrison je nezavesten ležal na tleh ob Inšpektorjevih nogah. Ijali s sabo tudi znani slovenski ansambel Vitkov kvintet, ki je vse od poldvanajste do poldruge ure po polnoči igral Na gorici slovenske in tudi druge pesmi. Med gosti iz Maribora in domačini je bil stik takoj vzpostavljen, da se je okoli ansambla zbral velik krog domačinov, kar pa fantov ni motilo, da so s svojim delom nadaljevali. In tako je z glasbeno spremljavo delo šlo kar dobro od rok, posebno ker so žejni delavci in gostje lahko brezplačno gasili svojo žejo z dobrim domačim vinom. Ce smo že toliko povedali o postavljanju «maja», ga moramo tudi nekoliko opisati: hlod so boljunški fantje pripeljali iz Lipice, bor za krono pa od nekod iz bližnje okolice. Višina letošnjega «maja» je znašala okoli 15 m, na krono pa so navesili okoli 450 kg pomaranč in limon. Na vrhu pa je, seveda, plapolala rdeča zastava, ki jo je bilo naslednje dni videti daleč naokrog. Mlajši boljunški fantje, ki še ne smejo postavljati «maja», pa so okrasili vso vas s topolovimi vejami. Naslednji dan, v nedeljo, pa so se zbrali «Na jami« vsi fantje, si pripeli na prsi kostanjev cvet in nato v sprevodu prinesli pod «maj» Na gorico topolovo vejo ter nato odšli na ((fantovsko uro« v vaško dvorano. Kaj so se tam pomenkovali in dogovorili, ni znano, ker je to njihova tajnost, ki jo ljubosumno čuvajo, gotovo pa je, da so ob «cencija, zdravo« popili kar precej belega vina. ven dežele v neko čistilnico in topilnico ali pa naj izgradi lasten kombinat. Leta 1961 so v Rablju nakopali 60.000 ton cinkove svetlice in 4.000 svinčenega sijajnika in okoli 6.000 ton zelo različnih železnih kršcev. Spričo realnosti italijanskih ir,- evropskih konkurenc so padle razne iluzije, da bi bil kombinat prav v Rablju. Pogoji, kjer bi stal, niso lahki: Enaka razdalja od Rablja in Salofossa, velika površina, najmanj 150 tisoč kvadratnih metrov, cestna in železniška povezava s celotno evropsko cestno mrežo, na voljo različna in številna delovna sila od navadnih kopačev kubikašev do raznih kovinskih in tehničnih topilnih mojstrov, davčne olajšave in dolgoročni krediti za izgradnjo topilnih o-bratov. Sedanja vrednost izkopane rude ni posebno velika, ker znaša povprečno 3 milijarde lir, toda rudarski dobički so navadno najnižji, obdelava kovin in drugih stranskih proizvodov prinese šele pravo vrednost, ki bi bila naslednja: čisti cink 6 milijard 699 milijonov lir, germanij (kovinsko kemični element) 2 milijardi 171 milijonov, kadmij 223.000.000, žveplena kislina 669 milijonov, svinec 482 milijonov 670 tisoč. Skupno 10 milijard 246.670.000 lir. Rabelj torej verjetno ne bo sedež velikega kovinarskega kombinata, ker nima dovolj rude, da bi bilo obdelovanje v pol in finalne proizvode konkurenčno. Tudi v deželi Furlanija-Julijska krajina bi verjetno ne mogli spraviti skupaj toliko rude. Morda pa bi jo, saj je blizu slovenska Mežica in pa še kakšen drug bližnji rudnik Srednje Evrope, ki na ni na ozemlju Evropskega skupnega tržišča, kjer je še mogoče izključiti tujo konkurenco. Morda pa je pritisk Pertusole in drugih krogov na deželni odbor prevelik, pa zato prikazujejo pogoje hujše kakor so. Vsekakor kaže, da dežela Fulanija-Julijska krajina ne bo mogla izpolniti programa, ki ga je s prisvajanjem lastništva tar ko visoko postavljala. Predelava rude mora biti v deželi, če že ne v Rablju, saj stane zdaj prevoz od 8 do H lir na kilogram cinka, medtem, ko bi na kraju samem znašala 3 lire za kg. Zagovorniki dežele so trdili, da mora ves zaslužek pri pridelavi rude v pol proizvodnje ostati v deželi, da je treba zaposliti ljudi iz dežele iz njenih hribovskih krajev, ki morajo drugam v e-migraciio. Karnijci in Beneški Slovenci bi delali v takem rudarskem kombinatu, seveda ne za mezde Perusole, ing. Nogare in sedanje Ammi in tudi ne nove kombinacije s salafosko vprego. Bodo pa že rajši šli delat za marke in švicarske franke kot za pičle lire dosedanjih rudarskih režij v strahotno nevarnih razmerah sedanjega izropanega rudnika. ar Kraški vodovod... Zakaj ni vode? Kaj še te bomo stradali? Saj - je ne dobivar mo zastonj ampak jo drago plačamo. Menda je še ne primanjkuje. Če pa gre za kakšno popravilo, zakaj nas uprava vodovoda pravočasno javno ne obvesti, da bi se z vodo preskrbeli vsaj za prvo silo? Kaj so naše, to je potrebe deželanov, drugačne od onih mesta? Takšne in podobne izraze ogorčenja smo slišali, ko je kraški vodovod predzadnjo soboto zvečer in v nedeljo zelo slabo deloval in ponekod v višjih legah (Praprot, Šempolaj) odpovedal. Temu ogorčenju se ni čuditi, ker je od vodovoda odvisen velik odstotek prebivalcev, a je vodnjakov le še malo. če vodovod le za trenutek odpove, je hiša v veliki zadregi. Najhuje pa je za gostinske obrate. Kjer ni vode, se gosti kmalu razidejo, pa če so dani vsi ostali pogoji. Vodo porabimo vedno več in to nele za hišne, ampak tudi v kmetijske namene, še posebno kjer se bavijo z zelenjadarstvom in cvetličarstvom. Tega porasta potrošnje se ni predvidevalo; zaradi tega je na primer trnovski rezervoar z nekaj lOO kub. m veliko premajhen. Zadeva preskrbe vode postaja torej vedno bolj resna. /•S ,., m Wm - W7 \1WM Obisk gostov iz Maribora Za prvomajske praznike so bili na obisku po Tržaškem in Goriškem člani uredništva mariborskega dnevnika «Večer» s svojimi družinami, da spoznajo naše kraje in ljudi. Spremljal jih je sekstet Vitek, ki je z igranjem borbenih in narodnih pesmi navduševal naše ljudi po vaseh, ki so jih obiskali. «Na gorici« v Boljuncu v soboto ponoči med postavljanjem mlaja Na ljudski veselici 1. maja v Križu kosilu v zadružni gostilni v Dolini NA OBISKU PRI NAGRAJENCU V PRAMAGGI0RE GRADNIK ni samo proizvajalec izvrstnih vin ampak tudi spreten trgovec s svojim pridelkom Tvrdka Ing. E. RIGHI x TRST 17, STEVERJANA Karel Planinseek v „ , šu začetku tega tedna so v W(f,rj&nu položili k večnemu 43-letnega Karla Pla- ^Sčka vihri Rn, je , - z Brega v Steverjanu. (i zaradi srčne kapi, ki voitir mu<;ila zadnje čase in za-hiši- katere je bil tudi v bol-Posn ' Na zadnji poti ga je Premila ogromna množica TRG GOLDONI 9 TEL. 94-OŽŽ s preko “tu-ietnim delovanjem m kmetijskem področju nudi kmeton tn vrtnarjem najnižje cene, prvo vrstna semena; vsakovrstne kmetijsko orodje in stroje, brizgalke, sredstva proti rastlinskim zajedalcem tn proti glivičnim boleznini, piščance in krmo EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK motornih kosila.i m motornih lopat iRONDINK inotokulti-vatorjev »SIMAtt« ter .COFU NA*, naravnega in osušenega gnoja v prahu. Iz nabre/fnskega okoliša Gospodarji zemljišč ob cestah nastavljajo na napise «Proprie-t& privata — vietato Tingresso«. Na vprašanje, zakai ne napišejo tudi v slovenskem jeziku, je nekdo rekel tako-le: «To bi bilo odveč. Mislim, da znamo vsi Slovenci kai je in kaj ni moje. Ni pa tako pri mnogih Tržačanih, pristnih Italijanih ir. potuj-čenih drugorodcih. So med njimi tudi takšni, ki ne napravijo škode zgolj iz nevednosti, ampak namerno in z nekim u-žitkom. Pred njimi ni lastnik dotičnega zemljišča varen. Takš. ne divjačine še ni bilo. Kam bi to prišlo?« Kot drugi naši podeželski predeli se v lepih nedeljah In praznikih tudi naše področje namnoži za lepo število izletnikov pešcev in z vozili. Prvi jo uberejo po stranskih stezah in klancih, da se srečajo s čimbolj pristno naravo. Zanimiva ie beseda takih bolj razgledanih in pametnih meščanov; «Tako blizu mesta so ti kraji, a kakšna razlika! Ti ljudje tukaj se ne zavedajo, kaj imajo. Ni čudo, če so tako krepki in zdravi ter dosežejo tako visoko starost.« Vozila pa imajo drugo smer in cilje. Ta pretežno rinejo pred gostišča. Nekatera od teh so izletnikom že dobro znana. Njim gre predvsem za lokale, kjer se ravnajo po načelu: gosti majhni zaslužki, dobri zaslužki. Meščani in tudi nemeščani si želijo predvsem zdravo in okusno hrano ter domače okolje. Ne želimo si takšne burle. kot le bila predzadnji petek (do 100 km na uroi In je povzročila na nežni rasti precejšnjo škodo. Dobro, da je trta komaj pognala. Najin pogovor se je zaključil v kleti, s srebanjem traminer-ja, ki je še bolj razvezal jezik. Gradnik je poprijel vprašanje vinskih razstav, ki jih prirejajo v Steverjanu. «Lansko leto — reče — sem bil v razsodišču vinske razstave, ki so jo priredili na Bukovju, in sem jim svetoval, naj se pogovorijo ter priredijo prvo občinsko vinsko razstavo, na kateri bi sodelovali vsi briški vinogradniki.«' Pritrdil sem mu, kako pametno bi bilo, da bi vsaj na gospodarskem področju prevladala zdrava pamet ir. bi se vinogradniki v Brdih vsedli za skupno mizo In se pogovorili, kako bi najbolje uveljavili svoje eospodarske koristi. «Zares ne gre, da se nam nekateri škodoželjno smejejo, ko vidijo, da tako majhen kraj prireja kar dve vinski razstavi, že res, da jim dobrega vina ne manjka pa vendar takšno stanje ne more ir. ne bi smelo več trajati,« sem pristavil Preden se je pogovor zasukal na gospodarska in še poprej na politična vprašanja, zlasti na tista, ki zadevalo Krmin, mi je Gradimir Gradnik s Plešivega, nagrajenec z Oskarjem za vino v Pramaggiore, pripovedoval o svojih naporih v povojnih letih, s katerimi se je od leta 1947, ko je pridelal vsega skupaj komaj 8 borih hektolitrov, razvil v močnega vinogradnika s solidno gospodarsko osnovo in letno proizvodnjo, ki se suče okoli 300 do 400 hi. V hiši, kjer stanuje Gradnik, pravijo po domače pri Kortino-vih. O njei mi je sedanji gospodar povedal zanimivo zgodbo, ki jo je vredno opisati. Sodnik Cortini. ki je bil sodnik v Tol-meču, je hišo zapustil nečakom in je tako prišla po poroki s Torošem iz Medane, v dobre roke. Toroš je odkupil zemljo in ustvaril posestvo, ki ie merilo okoli 100 ha. Vinogradništvu se je ta mož posvečal z vsem srcem in tudi s pametjo. Ker je dosti potoval po Evropi — trgoval je z Dunajem. Nemčijo, Poljsko, Parizom — ie spoznal nevarnost oeronospore, ki se le takrat, se pravi r.ekako okoli leta 1890 pojavila tudi v naših krajih. Trte je začel škropiti z modro galico, kakor je to videl v Franciji. Ker še ni bilo škropilnic, je hodil med trtami in jih škropil s čopičem, ki ea ie pomakal v raztopino. S tem si je nakopal jezo župnika iz Me- dane, ki je priredil celo procesijo, ker je delal «proti božji volji«. Vendar je Toroš vedel, kaj dela: ohranil je pridelek, ki ga je peronospora drugim uničila. Bil je medanski župan ir.- je zgradil cesto iz Medane do če-majne. čemajna pravijo Medan-ci kraju v bližini Sirkove gostilne, kjer je nekoč stala tabla z nemškim napisom cGemeinde Cormons« (Občina Krmin). Posebno zanimivo ie bilo njegovo gospodarsko poslopje. Klet je grajena na francoski način z oboki. Za svojo uspešno vinsko proizvodnjo je bil na Dunaju dvakrat odlikovan z zlato medaljo. Po drugi vojni se ie v Korti-novo hišo na Plešivem vselil Gradimir Gradnik. Ker so potegnili mejo tik ob njej, so se vanjo vselili financarji ki skrbijo za promet na mejnem prehodu. Večidel zemlje je ostal v Jugoslaviji, tako da ie na preostalih vinogradih pridelal novi gospodar vsega skupaj le 8 hi. Leta 1950 je z državnim prispevkom za zemljiške izboljšave u-redil nove oovršine ter zasadil okoli 13.000 trt. Zrigol al ie spočite travnike in gmajne, ki so Gradimir Gradnik • steklenicami svojega vina in lepimi nagradan.i jih petdeset let gnojili za seno in so imeli dosti kalija. Ko so začele trte tokaja, sauvignona, traminerja, caberneta, merlota in pinotov okoli leta 1955 roditi, je odprl v Krrninu lokal in začel vino prodajati. Spoznal je, da gredo v prodajo vsa vina, najbolje pa takšna, ki niso niti preveč sladka, niti preveč suha, ampak so r.ekje na sredini; imeti morajo buket. Prijavil se je na vinske razstave ter kmalu dosegel lepa priznanja. V njegovi sprejemnici ie 12 zlatih medalj in dva Oskarja za vino. Nobene zadreee nima s prodajanjem vina; vso proizvodnjo vstekleniči. Poleg 'men s kvaliteto pa so na stekleničnih etiketah tudi naolsi «Os-kar za vino leta 1955» Takšna napisa si ne more privoščiti vsakdo. Gradnik si ga lahko in to z velikimi gospodarskimi koristmi. Prebrali smo nekaj pisem, ki so mu jih poslali liubitelii njegovih vin iz nairazličneiših krajev države. V njih naročaio na stotine steklenic «prav takšnega vina kot ste mi ga poslali z zadnjo pošiljko«. Gradnik je kot vinogradnik popolnoma uspel, njegova skrb za posestvo na ga navaja k temu, da misli tudi za naprej. Ker nima sinov, je svojo starejši hčerko poslal na študil v Conegliano da se izšola in nadaljuje delo svojega očeta. Tako je uresničil svojo skrito željo — poslati enega Gradnika v Conegliano. V njegovih šolskih letih zanj ni bilo prostora v Coneglianu, ker so bila šolska mesta zasedena, na se je moral vpisati na industrijsko - trgovsko šolo. Dandanes se veliko govori o vinogradništvu v Brdih, o zadružništvu, o nujnosti zaokroževanja posesti o mehanižaciji v proizvodnji, o prodaji, o vinski kleti, skratka o vseh ukrepih. ki nal zagotovijo člmvečjl in čimbollši pridelek, da se bo proizvajalcem delo izplačalo ter jim dalo tolikšen kos kruha, ki bo v sorazmerju z vloženimi sredstvi ir. napori. Lahko rečem, da je Gradnik (na Krminskem jih je še nekaj takšnih in vsi so Slovenci) lep primer združitve vseh naporov za uveljavitev kmeta - proizvajalca v sedanji hudi konkurenci in gospodarski bitki. GORAZD VESEL Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,4, najnižja 15.2, ob 19. url 17.6; zračni tlak 1006.6 stalen, vlaga 50 odst., veter 4 km sever, nebo 9 desetin pooblačeno, padavine 14.8 mm, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17.2 stopinje. Tržaški dnevnik 8. maja Danes, NEDELJA, Miha Sonce vzide ob 4.43 in zatone ob 19 20. Dolžina dneva 14.37. Luna vzide ob 23.42 in zatone ob 6.57 Jutri, PONEDELJEK, 9. maja Gregorij VELIKO PRIČAKOVANJE V DEŽELNIH KROGIH Od razsodbe računskega dvora odvisnih za tri milijarde lir javnih del v deželi Zaradi spora med deželno upravo in deželnim odposlanstvom računskega dvora je zastalo mnogo javnih del V deželnih krogih vlada veliko | člena 60 deželnega statuta In od pričakovanje za sklepe, ki jih bo lokov predsednika republike št. 959 in 960 od 26. junija 1965. Načrti javnih del pač spadajo tudi med sklepe krajevnih ustanov, ki jih mora dokončno odobriti dežela. Zato spada odobritev načrtov, pa čeprav predvidevajo državni prispevek, v deželno pristojnost na podlagi novega sistema nadzorstev. Odv. Pacia je tudi natančno obrazložil pomen omenjenega odloka št. 1116, po katerem se prenaša na deželo tudi vprašanje razlastitev. Zato ni tu nobenega neskladja. Na podlagi teh pripomb odv. Pade menijo v deželnih krogih, da bo ugodna rešitev tega vprašanja omogočila takojšnjo izvršitev nad tri milijarde lir javnih del, prav tako pa bo rešila tudi vprašanje sprejel v tem tednu nadzorstveni odsek računskega dvora v Rimu glede vprašanja odobritve načrtov javnih del krajevnih ustanov v naši deželi, ki jih uresničujejo z državnim denarnim prispevkom. Pri tem ne gre samo za izbiro med dvema različnima pravnima razlagama izvršilnih določb deželnega statuta glede javnih del, razlagama, na katerih vztrajata po eni strani deželna uprava in ministrstvo javnih del, po drugi strani pa deželno odposlanstvo računskega dvora, pač pa gre predvsem za to, da se razvozla zapleteni položaj, ki je že povzročil precej škode. Zaradi stališča deželnega odposlanstva računskega dvora v tem vprašanju so morali namreč odložiti začetek raznih javnih del v pričakovanju, da se izreče o sporu osrednji računski dvor. Odborništvo javnih del računa, da je zaradi omenjenih birokratskih težav zastalo za kakih tri milijarde lir del. O tem zapletenem vprašanju sta med drugim že večkrat razpravljala minister za javna dela Mancini in deželni odbšrnik za javna dela Masutto, ki pa sta le ugotovila enaka gledišča. Spor je nastal potem, ko je začel veljati 26. avgusta 1965 odlok predsednika republike štev. 1116, ki govori o pristojnosti krajevnih uprav glede javnih del, ki se nanašajo na odobritev načrtov, na kolavdacije itd. Ker je člen 22 o-menjenega odloka prenesel na deželo vse državne pristojnosti glede javnih del krajevnih ustanov, je nastal dvom, ali velja ta prenos pristojnosti tudi v primeru, ko daje za ta javna dela prispevke država. Deželna in državna uprava javnih del trdita, da ima te pristojnosti dežela, tukajšnje odposlanstvo računskega dvora pa zagovarja nasprotno stališče. Pri tem pravi, da se ne sme dežela z odobritvijo načrtov vključiti v upravni postopek, ki se tiče prispevkov, saj je ta postopek v celoti urejen z državnimi zakoni. Predpostavlja se namreč, da se z državno odobritvijo samo po sebi razume, da so ta dela proglašena tudi za javnoko-ristna. Medtem pa nima deželni odbor, ki je odobril načrte, moči, da bi lahko proglašal javna dela krajevnih ustanov za javnokoristna, tudi če ne bi dala država prispevka. Razume se, da ravna krajevno odposlanstvo računskega dvora tako v upravičeni skrbi, da se točno spoštujejo ustavne določbe, po drugi strani pa povzroča to zastoje. V petek je že odsek za nadzorstvo pri računskem dvoru,na javni seji razpravljal o tem vprašanju, pri čemer je bil navzoč tudi odbornik za javna dela Masutto. V razpravi je zagovarjal stališče dežele odv. Pacia, načelnik deželnega pravnega urada, ki je dal vrsto pravnih pripomb. Predvsem je odvetnik rekel, da sprejemajo dokončne sklepe o upravnih sklepih krajevnih u-prav nadzorni organi, in v tem primeru je nadzorni organ ravno dežela, saj je to nadzorstvo prešlo nanjo na podlagi člena 130 ustave, ........II.............. OD DANES DO TORKA PO STAREM OBIČAJU deželnih pristojnosti s širšega političnega gledišča, po katerem se ustava razlaga tako, da ni dežela neka ločena enota, marveč del celotne strukture demokratične države. Pozitivna razsodba računskega dvora bi tudi potrdila načelo, da se morajo odnosi med osrednjimi državnimi organi in deželo razvijati v duhu plodnega sodelovanja. Gen. konzulat SFRJ jutri zaprt Uradi generalnega konzulata SF RJ bodo jutri, v ponedeljek 9. t.m. zaprti zaradi praznovanja .Dneva zmage*. MLADI LJUBLJANSKI GOSTJE V KULTURNEM DOMU SPODBUDEN PRODUKCIJSKI KONCERT GOJENCEV GLASBENE ŠOLE «F. ŠTURMA» V 18 točkah so mladi godbeniki in pevci pokazali svojo sposobnosti in resnost glasbenega šolanja v Sloveniji Kadarkoli nas obišče kakšna kulturna, umetniška ali umetniško-pe-dogoška institucija iz slovenskega kulturnega središča Ljubljane ali tudi iz drugih večjih slovenskih središč, lahko znova ugotavljamo s kolikšno ljubeznijo in resnostjo ter strokovno sposobnostjo so v teh institucijah goji resnična umetnost ali vzgaja in plemeniti v umetniških stremljenjih mladi rod. Sinočnji koncert gojencev glasbene šole Franca Sturma iz Ljubljane v Kulturnem domu nam lahko v takih ugotovitvah služi samo še kot potrdilo. Zal nam prostor ne dopušča, da bi se podrobneje in izčrpneje zadržali pri tej koncertni produkciji in pri vsakem nastopajočem posamezniku ali skupini posebej, vendar pa ni mogoče mimo ugotovitve, da je bil ta koncert res nazoren prikaz pedagoškega dela na tej glasbeni šoli takorekoč od prvih korakov pri najmlajših do . i m i mi m 11 ■ 11111 m i n 11 m i m i m i m i n 11 n i m i im m i m i ii im m i m im im tim lil i lil m l m m m JUTRI V TRSTU POD PREDSEDSTVOM MEHIKANCA VALLARTA Sestanek znanstvenega sveta centra za teoretsko fiziko Sestanka se bodo udeležili številni ugledni znanstveniki - V torek v devinskem gradu razgovor o svetovnem seminarju o fiziki, ki bo julija 1967 v Trstu Jutri se bo sestal v Trstu generalni znanstveni svet centra za teoretsko fiziko. Razpravam bo predsedoval mehiški znanstvenik Vallarta. Sestanka se bodo udeležili tudi ravnatelj atomske agencije z Dunaja prof. Kcklund ter člana atomske agencije prof. Ric-ci in prof. Salingman, generalni ravnatelj evropskega sveta za jedrske raziskave prof. Welsskopt in ruski znanstvenik prof. Solov-jev Italijansko vlado bo zastopal odv. Gerin, center za teoretsko fi-žiko v Trstu pa bosta zastopala ravnatelj prof. Salan in namestnik ravnatelja prof. Budini. Nadalje se bodo sestanka udeležili še ravnatelj centra za fiziko iz Piše prof. Bernardini, predsednik vsedržavnega centra za jedrsko fiziko prof. Failini ter britanska znanstvenika profesorja Bondi in Bren-ner. Po končanem zasedanju general, nega znanstvenega sveta se bodo omenjeni znanstveniki v torek popoldne sestali v devinskem gradu, kjer bodo ragpravljali^p, prireditvi svetovnega seminarja o fiziki, ki bo v Trstu julija 1967. V CRDA preizkušajo parne turbine za Ameriko V Tovarni strojev pri Sv. Andreju so z uspehom preizkusili dve parni turbini iz serije petih enakih objektov, ki jih bo obrat CRDA zgradil po naročilu ameri- ške firme De Laval za neko petrolejsko čistilnico v Kolumbiji. Prva turbina bo lahko razvijala do 7025 KS moči pri 4860 obratih na minuto, druga pa do 4165 KS pri 8500 obratih na minuto. Sklepi Tržaške mladinske konzulte Komisija »prostega časa. Trza-ške mladinske konzulte je na svoji predvčerajšnji seji obravnavala številna vprašanja ter med drugim sprejela naslednje sklepe: 1. Komisija za .prosti čas. priporoča društvu «Pro natura carsi-ca», da poskrbi za širjenje v šolah in v mladinskih organizacijah knjig in brošur, ki zadevajo o-brambo kraške flore in favne, da se seznani čim večje število oseb s tem »žgočim in nadvse aktualnim problemom. 2. Komisija se strinja nadalje z načrtom, da se v dolini Glinščice zgradi panoramska cesta (po trasi železniške proge, ki jo sedaj ru-šijo), toda le pod pogojem, da bo ta pot služila izključno pešcem ter bo zaprta za avtomobilski promet. Komisija meni, da je ta u-krep potreben za zaščito kraškega sveta ter dejavnosti ljudi, ki se ukvarjalo s planinstvom. 3. Komisija za »prosti čas« pri Mladinski konzulti priporoča nadalje, da se uvede zgornja meja hitrosti motornih vozil (največ 30 km na uro) po Ul. S. Nazario na Proseku, in sicer zato. da bi se zagotovila varnost številnih skupin oseb, ki hodijo po omenjeni ulici. treba podpreti vse pobude, da bi ustanova lahko nadaljevala svoje človekoljubno delo. Ob priliki tega dne sta papež Pavel VI- in predsednik republike Saragat poslala vsedržavnemu vodstvu priložnostne pozdrave in čestitke. Dnuva mater in otrok Tradicionalni vaški praznik s plesom pod mlajem v Dolini ne M« javno proslavili i * * Ob priliki 8 maia. ki Dos Mlaj sredi vasi so že postavili * Koncert godbe na pihala - Poskrbljeno za domače vino in prigrizek Danes se v Dolini začne tradicionalni vaški praznik s plesom pod mlajem. Dolinski fantje in dekleta se že nekaj dni pripravljajo, da bo danes, jutri in v torek prijetno razpoloženje in dovolj zabave za mlade in odrasle. Na trgu je že postavljen visok mlaj, vrhu katerega je velika češnja z lepo krošnjo, polno pomaranč in' limon. Sinoči so jo nekje »ukradli« in pripeljali kar s tovornjakom. Pod mlajem se bo danes ob 18. uri začel ples, ki bo trajal do 24. ure, jutri pa bo ples od 20. do 24. ure. Danes ob 16. uri bo koncert domače godbe na pihala, v torek ob 18. uri pa bo spuščanje mlaja. Kot običajno bo tudi letos ob priliki tega praznika občinska razstava domačih vin, na kateri sodeluje 21 vinogradnikov iz dolinske občine, ki razstavljajo 26 vrst vina, večinoma belega. Prijatelji dobre domače kapljice bodo lahko prišli na svoj račun na razstavi, v osmicah in gostinskih o-bratih, ki so si priskrbeli dobro vino in dovolj hrane za vse goste. Blizu vinske razstave bodo pekli čevapčiče. Tam zraven je plesišče, medtem ko je vrtiljak nad vasjo blizu stare cerkvice, pred zadružno gostilno pa so razna strelišča. V društvenih prostorih prosvetnega društva «Valentin Vodnik«, ki so nad zadružno gostilno, Je bila sinoči otvoritev razstave maket slavonskega umetnika invalida Branka Radunkoviča, ki je že razstav- S hvaležnostjo se zahvaljujem svojim staršem za pomoč, da sem lahko dovršil študije in postal doktor vseh medicinskih znanosti na univerzi v Ljubljani (Fakulteta za med. in sto.) ter na univerzi v Padovi (Fakulteta za med. in kr.) za zdravnika kirurgije DR. SALVI (SLAVEC) MIRKO Žena prof. Alenka s sinčkom Borisom mu čestitata za uspešno opravljeni državni izpit. Dolina, 8. maja 1966. ljal v Gregorčičevi dvorani. Otvoritve razstave sta se med drugimi udeležili župan Dušan Lovriha in predsednik SPZ dr. Robert Hlava-ty. Razstava do odprta danes, jutri in v torek od 9. do 12. In od 16. do 21. ure. Obisk te razstave toplo priporočamo. Danes ob 15. uri bo umetnik-invalid, oblečen v slavonsko narod, no nošo, na svečani otvoritvi razstave, nagovoril goste m zapel nekaj narodnih pesmi. Občinstvo je vljudno vabljeno. Avtobusna podjetja SAP in La Stradale bosta pomnožili vožnjo avtobusov s postaje na Trgu stare mitnice; avtobusna zveza z mestom pa bo do 24. ure. Na svidenje torej v Dolini! Napadalca na Marinškovo še niso izsledili Karabinjerji preiskovalnega oddelka so sinoči še vedno iskali neznanega mladeniča, ki je predvčerajšnjim popoldne v Spominskem parku med Ul. Capitolina in Cabo-ro zverinsko napadel 16-letno Zlato Marinšek iz Pirana, Tartinijeva ulica 7. Preiskovalni organi niso obupali, čeprav ni lahka naloga izslediti približno 25 let starega mladeniča, na podlagi protislovnih izjav, ki Jih Je dala Marinškova. Kot smo poročali včeraj, je ranjeno in pretreseno nesrečnico zagledal nekdo, ki se Je nemudoma pobrigal in poklical bolničarje RK. Marinškovo so odpeljali v bolnišnico ter jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Včeraj so karabinjerji s pomočjo tolmača Marinškovo zaslišali. Kakor je mogla, je Marinškova povedala, da se je z avtobusom pripeljala v Trst in izstopila na Trgu Stare mitnice. Tedaj se ji je približal neznani mladenič in ji začel nekaj ponujati v prodajo, nato jo je zvabil v središče in na grič Sv. Ju. sta, kjer naj bi jo hotel posiliti. Dekle se je branilo, nasilnež pa jo je najprej začel pretepati, potem pa pobral kamen in začel z njim udrihati dekle po glavi. Zdravstveno stanje Marinškovo je še vedno zelo hudo in dekle je med zasliševanjem večkrat podala protislovne izjave glede zunanjosti neznanega napadalca. Karabinjerji nadaljujejo s preiskavo, da bi na podlagi pičlih podatkov izsledili zverinskega nasilneža in ga iaročill pravici. Ob priliki 8. maja, ki je posvečen vsem materam, Vsedržavna u-stanova za zaščito mater in otrok proslavlja dan »Matere in otroka«. V tej zvezi je pokrajinska federacija ONMI objavila sporočilo komisarja tržaške federacije Raffaella Corberija, v katerem izraža svojo solidarnost z osebjem celotne organizacije ONMI v Italiji, kateremu grozi nevarnost, da bo odpuščeno. Hkrati se komisar zavze ma tudi za prizadete družine, k: bi v novih pogojih ne bile več deležne družbenih storitev ustanove ONMI, ker obstaja nevarnost, da bodo zaprli več otroških vrtcev. Spričo tega položaja je komi sar sklenil, da ne bodo imele manifestacije ob priliki »dneva matere in otrok, javnega značaja. V prepričanju, da je dejavnost vsedržavne ustanove za zaščito mater in otrok nenadomestljiva (med drugim tudi zaradi visoke stopnje požrtvovalnosti osebja), dr. Raffaello Corberi meni da je * Danes zjutraj odpotuje vladni generalni komisar dr. Mazza na tridnevni obisk v Beirut, kjer bo gost libanonske vlade, ki ga je povabila. V KULTURNEM DOMU likovna razstava ljubljanskih študentov V fogerju balkona Kulturnega doma je bila včeraj ob 17. uri otvoritev likovne razstave članov Likovnega kluba študentskega centra iz-Ljubljane. Z 22 olji in šestimi plastikami se predstavlja deset mladih razstavljavcev: slikarji Leopold Hočevar, Bogoslav Kataš. Metka Krašovec, Jože Meglič, Ladislav Pengov Vladimir Potočnik in Edvard Zajec ter kiparji Marko Pogačnik, Kemal Selmanovič in Dušan Tršar. Razstava, ki izpričuje zavzeto iskanje umetniškega izraza in tolmačenja individualnega sprejemanja pojavov našega bivanja in ki odkriva kljub mnogim očitnim vplivom tudi jasna osebna umetniška stremljenja, bo odprta še danes in jutri. Vsem, ki se zanimajo za u-metniška stremljenja mladega slovenskega slikarskega in kiparskega rodu, toplo priporočamo, da si razstavo ogledajo. V «Verdiju» koncert Respighijevih skladb Prav gotovo je bila dobra ideja, pripraviti koncert samih skladb Respighija, ki je umrl pred tridesetimi leti. Respighi je eden izmed stebrov italijanske novejše glasbe. Na včerajšnjem koncertu so bili na vrsti najprej Antični plesi m arije, dela iz 16. stoletja, ki jih je Respighi imenitno priredil. V drugi točki, Koncertu v «misoli-dičnem« načinu za klavir in orkester, smo imeli priložnost seznaniti se s pianistom Giorgiom Via-nellom, ki spada tudi še med bolj mlade umetnike. Koncert je odigral z znanjem, ki mu je odlična podlaga tudi za samostojno inter-pretacijsko gradnjo. Sledila so Gozdna božanstva, pet pesmi z orkestrom. Kot solistka je nastopila znana pevka Bruna Rizzoli, ki ie spet pokazala svojo veliko pevsko kulturo. Za zaključek je orkester zaigral »Rimske borovce« ter navdušil zlasti z zadnjo sliko. Občinstvo je vse izvajalce nagradilo s ploskanjem, odobravanja pa je btl še posebej deležen mladi dirigent Eli o Boncompagni, ki je nelahek posel opravil zares v mojstrskem stilu. zadnjih letnikov, ko osvojeno teoretično in praktično znanje že daje svoje bolj ali manj očitne rezultate v umetniškem oblikovanju posameznikov ali skupin. In še zvemo, da je na tej šoli okrog 1400 gojencev, ki se posvečajo petju in glasbilom, potem si lahko predstavljamo, oslanjajoč se na to, kar smo sinoči slišali kolikšna pozornost se v Sloveniji polaga na glasbeno vzgojo in kako silno pomembno nalogo opravljajo glasbene šole v matični deželi. Program sinočnjega koncerta je obsegal kar 18 točk, skrbno in smotrno izbranih tako, da smo slišali soliste in ansamble v šolski rasti. Po uvodnem nastopu štirih trobentistov s Skerljevo «Fanfare» so se najprej predstavile pianistke Ločniškar Anka in Teja ter Sonja Jovanovič, ki so 6-ročno zaigrale Tomčevo «Pomladno rajanje». Sledila sta Matiček Terlep in Peter Prelovšek, ki sta prvi na pikolo in drugi na kitaro podala Mozartov Menuet, Alenka Berkopec pa je na čelo zaigrala Beethovnovo koračnico. Nevenka Belič je na klavir zaigrala Lipovškovo Miniaturo in Siviče-vo «Dve bagateli» izredno lepo in tehnično dognano, Marina Pečar pa na violino Merkujevi skladbi ulstrska narodna» in «Studio-romanca». Klarinetisti Jurij Gregorka, Andrej Rojc, Leon Krek in Ferod Pirkmajer so zelo ubrano in čisto zaigrali Stibiljev «Preludij», Nada Maro-šek pa na klavir Lhotke-Kalinske-ga «Preludij» in Lovčevo «Grote-sko». Pri tej mladi pianistki smo lahko občudovali že kar temperamentno in tehnično dognano interpretacijo, kar velja tudi za Janeza Pemeja, ki je na čelo zaigral Rakova «Pesem» in «Lirični valček». Od solistov so nastopili še Jernej Soban, ki je na saksofon z že dognanim obvladanjem inštrumen. ta in z nenavadno toplim tonom zaigral Škerjančevi «Preprosta pesem* in ‘Valček*, violinist Vlado Vrbovšek, ki je za svojo izvedbo Winiavskega skladbe «Obertas* in za svoje temperamentno izvajanje požel navdušen aplavz, ter še Tadej Jakopič, ki je na klavir zaigral Martinujevo ‘Polko* in Ger. schivinov ‘Preludij*. Mladi pianist je obe skladbi zaigral brez not tehnično in interpretacijsko zanesljivo in izredno muzikalično. Od ansamblov se je najprej pred stavil dekliški oktet z dvema narodnima pesmima. Tako šolsko vzornega, intonančno čistega, tehnično zanesljivega in glasovno sočnega petja prav gotovo ni mogoče slišati kdajkoli in kjerkoli in kar lepo bi bilo, če bi ta ansambel o-stal skupaj tudi kasneje, ko se bodo glasovi posameznih pevk dokončno formirali v tonu in barvi. Kitarski ansambel ‘\fidstvom prof. Ljudmila Rusa je tudi nazorno pokazal, kakšne so izrazne možnosti tega ljudskega glasbila. Ob spremljavi godalnega orkestra pod vodstvom prof. Milivoja Sur-beka je pianistka Vida Jesenko doživeto podala Debusspjevo sklad, bo in tudi orkester je muziciral na diskretni ravni. Pod vodstvom istega dirigenta je nato simfonični orkester zaigral Skerlovo »Suito slovenskih plesov* v primerno razgibanem ritmu, toda z manjšimi intonančnimi netočnostmi in s preostrimi trobili, za zaključek pa sta nastopila simfonični orkester in otroški zbor s Skerlovo kantato ‘Otrokov dan* v šestih stavkih in s pantomimičnimi vložki solistov. Prav vsi izvajalci zaslužijo pohvalo in priznanje kot zaslužijo vse priznanje pedagogi te šole, zlasti pa prof. Milivoj Surbek in prof. Silva Hrašovec, fci sta z vso potrebno pedagoško skrbnostjo spremljala tn vodila mlade izvajalce. Prav veseli bi bili ,če bi lahko gojence te šole — kot je dejal v svoji zahvali predsednik Glasbene Matice, ki nam je ta koncert posredovala, Dušan Hreščak — še kdaj pozdravili v naši sredini, da bi se ob glasbenih dosežkih mladine v matični deželi glasbeno o-plajali tudi mi in zlasti še naša slovenska mladina v zamejstvu. j. k. V ponedeljek v Kulturnem domu Koncertni večer SAK «Jadran» V ponedeljek, 9. maja, bo ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma razgovor o sodobni komorni glasbi. Študentje akademije za glasbo iz Ljubljane bodo izvajali nekaj del in nato odgovarjali, sami in tudi prisotni skladatelji, na vprašanja poslušalcev. KONCERT «ARTE VIVA« NA RADIU TRST V torek 10. tm. ob 21. uri bo v Avditoriju «A» RAI koncert »Arte Viva« s sodelovanjem Italijanskega združenja sodobne glasbe Nastopili bodo Bruno Canino (klavir), Antonio Ballista (klavir) in Remo Gelmini (klavir in tolkala). Program obsega skladbe: »Diaio-ghi» G. F. Malipiera (za dva klavirja) ; »Piano Rage-music« B- Ca-nina in »Refrain« K. Stockhaus-na (za tri izvajalce); »Mobile* H. Pauseurja (za dva klavirja) in »Inni. L. Dallapiccola (za tri klavirje). Omejeno število vabil bo na razpolago pri vratarju RAI v Ul. F. Severo 7, dopoldne 9. tm. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU V Mali dvorani Danes, 8. t. m. ob 16.30 (abonma nedeljski popoldanski) V torek, 10. t. m. ob 18. uri PISMA GOSPE DE LESPINASSE recital MIRE SARDOCEVE V Veliki dvorani V soboto, 14. maja ob 21 uri (abonma premierski in prva ponovitev) V nedeljo, 15. maja ob 16.30 (abonma nedeljski popoldanski) V sredo, 18. maja ob 20. uri (študentski abonma) V četrtek, 19. maja ob 16.30 (invalidski abonma) V soboto, 21. maja ob 21. uri (okoliški abonma) V nedeljo, 22. maja ob 16.30 JAROSLAV HASEK DOBRI VOJAK ŠVEJK veseloigra v treh dejanjih Po dramatizaciji E. F. BURIANA priredil BRANKO GOMBAČ Prevod: JOŽKO LUKES Scena: ing. MIRKO LIPU2IC Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Režija: BRANKO GOMBAČ Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734-265. Nadaljnji razpored predstav bo objavljen kasneje. Slovenski klub in prosvetno društvo «Ivan Cankar« priredita v torek, 10. maja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, predavanje ob 90-letnici rojstva Ivana Cankarja. Predaval bo publicist dr. Fran Vatovec o temi IVAN CANKAR PUBLICIST IN ČASNIKAR Prebranih bo tudi nekaj ustreznih tekstov. Na zanimivo predavanje o izredno izstopajoči Cankarjevi osebnost vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji Slovenskega kluba in prosvetnega društva »Ivan Cankar«. iniiiiMiiiiiitiMiiiiiMiiiHiiiiiiitMimiiiiiiimirtiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiHiiinniiiiiHmimiiiimHimuijiMiniiiiiii HUDA PROMETNA NESREČA NA REŠKI CESTI Avtomobilist s silo treščil v vojaka in 5-letnega dečka Oba pešca sta hudo ranjena: fantek se bo moral zdraviti 60 dni, vojak pa celo 80 dni Reška cesta biizu stavbe št. 174 je bila včeraj popoldne prizorišče hude prometne nesreče, pri kateri sta se hudo ranila 5-letni deček in vojak 14. topniškega polka s sedežem na Opčinah. 21-letni vojak, častniški sluga Pa-rlde Borelli, je okrog 16. ure proti Katinari peljal na sprehod 5-letnega Pietra Špirita z Reške ceste 176, sina svojega vojaškega predstojnika Vojak je dečka držal za roko in se napotil po cesti, ki nima pločnika. Nenadoma je nasproti z avtom «volkswagen» TS 80835 privozil 26 letni varilec Giuseppe Baron iz Ut. del Veltro 65 in se z vso silo zalete) v dvojico. Borelli in mali Pletro sta hudo ranjena obležala na cestišču. Z zasebnim avtom so oba ponesrečenca odpeljali v bolnišnico ter ju nujno sprejeli na ortopedski oddelek. Mali Spirito se bo moral zdraviti 60 dni zaradi zloma desne noge • poškodbami mišičevja in kit, udarcev po levi nogi In čelu. Se huje se Je ponesrečil Bo- relli, ker se je pobil po čelu in zlomil levo nogo. Okreval bo v 80 dneh. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji- Kolesarja je podrl Na državni cesti med Opčinami in Fernetiči blizu strelišča se je včeraj popoldne pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev Je postal 22-letni Mirko Zrim z Narodne ulice 89, ki se je na kolesu peljal proti Fernetičem. Za njim je nenadoma z avtom fiat 850 TS 71626 privozil Karel Sosič s Proseške ceste 153 in treščil vanj. Zaradi močnega sunka je nesrečnega kolesarja vrglo na prednji del avta nakar je hudo ranjen obležal na cestišču. Z rešilnim avtom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico in ga pridržali na nevrokirurškem oddelku. Zdraviti se bo moral 40 dni, ker se Je pri nesreči pobil po glav) in čelu, zadobll pretres, sl zlomil desno ključnico ter se t««1T tv, ™irnh In DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA PRIREDIJO ples pod mlajem ki bo 8. in 9. maja V TOREK ZVEČER OB 1». URI PODIRANJE MLAJA Igral bo dolinski kvintet, pela pa bosta DARIO in DARKO ODPRTA BO RAZSTAVA DOMAČIH VIN Potovalni urad „AURORA** PRIREDI OD 2. DO 5. JUNIJA 1966 KRIŽARJENJE PO DALMACIJI IN IZLET NA PLITVIČKA JEZERA 4 motorno ladjo »JUGOSLAVIJO« od TRSTA — s postanki v 4ADRU, na MALEM LOŠINJU in na RABU - do REKE, od tu pa z avtobusi na Plitvička jezera in nazaj v Trst. CELOTNO POTOVANJE STANE 23.000 LIR Pohitite z vpisom, kajti število prostih mest je omejeno! informacije tn prijave pri potovalnem uradu »AURORA«, Trst, UL CSoerone 4, tal. »MS Gledal,išča VEHDI Jutri se pri blagajni gledališča Ver di- začenja prodaja vstopnic za 8 koncert spomladanske simfonične se zone, ki bo v petek, 13. tm. ob 21 uri. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Antonino Votto, sodeloval pa bo pianist Michael Ponti. Na programu so skladbe: Bach: Simfonija v d-molu op. 18 št. 3 za dvojni orkester; Rahmaninov : Koncert št. 3 v d-molu za klavir in orkester; Farina: Sonata za orkester imenovana »Bitka«; Musorg ski: Slike na razstavi (Ravelova in-štrumentalizacija). Kino Nazionale 14.00 »Amore alPitaliana« Technicolor. Walter Chiari, Paolo Panelli, Raimondo Vianello. Excelsior 14.00 »Delito quasi perfet-to» Eastmancolor. Philippe Leroy, Pamela Tiffin. Fenice 14.00 «Allarme dal cielo« E-astmancolor. Eden 14.30 »James Tont operazione D.U.E.« Eastmancolor. Lando Buz-zanca. France Anglade. Loris Giz-zi. Grattacielo 15.00 «Tutti insieme ap-passionatamente« Todd AO 70 mm. Barve De Luxe, Juhe Andrevvs. Nagrada Oscar 1965. Alabarda 14.30 «Furia a Marrakech« Technicolor. Stephen Forsyth, Do-mmique Boschero. Filodrammatico 14.30 «FBI operazione vipera gialla« Technicolor. Sam Garter, Moira Orfei. Aurora 15.00 »Django«. Cristallo 14.30 »Cincinnati Kid« Technicolor. Steve Mac Queen. Garibaldi 14.30 «Agente 077 dall’o-riente con furore« Technicolor. — Ken Klark, Margaret Lee. Capitoi 15.00 «L’uomo dl Hong Kong» Technicolor. Uršula Andress, Jean Paul Belmondo. Impero 15.00 »Da un momento all’al-tro». Vittono Veneto 14.15 «L'ultimo omi-cidio« Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 14.00 »Dio come tl amo« Gigliola Cinquetti, Mark Damon. Zadnji dan. Astra 15.00 «11 compagno don Camil-lo». Ideale 14.00 «L’affare Blindfold« — Technicolor. Rock Hudson, Claudia Cardinale. Abbazia 14.30 «Week-end a Zuydkoo-te» Technicolor. Jean Paul Belmondo. Prepovedano mladini pod 14. letom. Skedenj 14.00 «Pazzo per le donne« Technicolor. Elvis Presley. Astorla 14.00 «Per un pugno nelPoc-chio« Technicolor. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir« bo imel danes 8. maja od 10. do 12. ure sestanek ba. Ul. Montecchi 6-1II., na bodo razdeljene zadnje novitete. Na „.... staro hišo ob morju, sestanek so vabljeni tudi vsi sloven- paTijo in Medvejo, z lepim raz£‘J ski filatelisti, ki bodo seznanjeni z delovanjem kluba in se eventualno vpisali vanj. Slovensko planinsko društvo Trst organizira 15. maja 1966, ob cvetenju narcis, izlet na Golico čez Ljubljano, Kranj in Jesenice. Vpisovanje v Tržaški knjigarni do 11. maja 1966, • * * PD. Marij Matjisič-Milan v Bar-kovljah (Rumena hiša) priredi v nedeljo 29 maja tl. izlet v Postojnsko jamo, združen z ogledom Predjamskega gradu. Izlet se vrši s skupnim potnim listom. Kosilo bo v Postojni. Odhod ob 7. uri izpred sedeža društva. Vpisovanje dnevno qd 18. do 20. ure na sedežu. Pojasnila po telefonu št. 30597 od 12. do 14. ure. Vpisovanje se zaključi 12. maja. Za udeležence iz mesta bo odhod ob 6.30 izpred stavbe št. 5 na Trgu O-berdan. • * * Športno društvo Rosandra priredi 15. maja izlet z avtobusom v S. Oui-rino (Pordenone), kjer bo športno srečanje. Vabljeni navijači in prijatelji. Vpisovanje v Boljuncu v gostilni Miro Sancin do 9. maja. Cena 1200 lir. KINO SKEDENJ ob predvaja danes, 8. t. m. 14. uri Technicolor film: PAZZO PER LE DONNE (NOR NA ŽENSKE) Privlačen ELVIS IKESLEV EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE — TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940 O Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuta)«’ VESPA in trikolesni® tovornih vozil A P E »• 88 teri koli kral v Jugoslaviji- O Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov ® pribora « P I i G G I®1 Kino fotografski material SE C UL IR rrst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 ^ vabi prijatelje in znance. 0 1 ga obiščejo SEMENARNA pri Sv. Ivanu Ul. s. Cilino, & (blizu cerkve) prodaja PIŠČANCE vseh vrst po 90 lir Mali oglasi IŠČEMO NUJNO več knjig Bednarik: Zgodovina novega v.tjjl, II izdaja. Telefon: 730-713 »*> t«111 ZLATE predmete, ure, prodaj*^- ^ proti vrednosti starega srebrn«*'^ v prostorih klu- Inarja pri HOLLESCH, Trst, rt kiterem GiSvanni 1. Dr. G. GRUDEN ZDRAVNIK O R D I N I R A od ponedeljka, 2.5. 66 vsak dan razen sobote: Za OBČINO REPENTABOR v občinski ambulanti od 18 do 19. ure Za OBČINO ZGONIK v občin skih ambulantah: GABROVEC ob 15.30 SALE2 ob 16. ZGONIK ob 16.45 paSpin Medvejo, z lepim rat‘‘^ejn0 in vrtom. Dostop z avtorni,ettlK- 14—15-LETNEGA FANTA spfri"1*,^ koj v službo po zelo ugodnih jih trgovina avto pritiklin. pr)# dobite na upravi lista v Ul. cesco 20. VEDEZEVALKA (z dlani) M * 3t log Stella Fonda, Ul. Ginnasti” ^ sprejema vsak dan od 16. do 1 zen praznikov. Sintetične preproge tn prepruge za nodnike stike »BALATUM« tn KLON j Moderno Pokpi^E» podov z gumo «MOyUE- _ in ploščice »RIKETT« |g »AKMSTRt NU» BežriB »ROLI.PORT« Denešk« (tenoe venezianet Hitra ur^_j tev s specializiranim <>seDilit A. It P I I Al.PI.ASI Trg Ospedale št H Tei ' Darovi in prispevki ,. ' A iir rvetja na grob P0*'Ajj-na Križmančiča daruje družNjA, ||f ka Križmančiča (Pogonov) za športno društvo Za *Wetna Catenna Gogola por, “wiussl, 78-Jetna Anna Stogaus vd. rj®ga, 57-letna Maria Bukavec por. •tkila, 68-1 etni Giovanni Indrigo, 63-** Ermlnia Mattiassi por. Svagel. OKLICI: mehanik Mario Pischianz r* velavka Anna Tedesco, kolavda-ni, Fran*° Verginella in trg. pomoč-Maria Kraljic, uradnik Ennio trt n *n Šivilja Adriana Pockar, vi n ^U'e' Meniš in gospodinja Silit« ^ozz'' natakar Claudio Stradl in nit POm°čnica Clara Poretti, zastop-, *'*“Ulo Calvani in gospodinja An- * >« oassani. arniteKt s-anu i et-M« uKteUica Odiilla Coggi, elektri-nk'° Ulclgrai in gospodinja A-«1» Loviscig, Gino Oliva in Maria (-fsunta laconelll, upokojenec Carlo *i»n!nj ln gospodinja Fedora Anto-trgovec Ennio Bastiani in go-’P0<“nJa Silvana Matkovich, inženir » a i o poroko... °***site se pravočasno jOTOCRAFlfl* EGON Ul. Oriani 2 (Barriera) 83-295 .liP° Adaniich in uradnica Adele Mi-uradnik Antonio Miccoli in lio M Adal*‘sa Stanisci, pleskar Giu-cjmi ndo 'n gospodinja Laura Pac-tri n' d*lavec Mario Germani in n«, ^očnica Marisa Zarl, upokoje-U vkAndrea Miroslav o Cokelj in de-Carl ^*es Brunetti-n, trg. pomočnik la n ih trg. pomočnica Rosan- u ?a,r's‘. delavec Sergio Klatowsky Skir vka Guerrina Damiani, ple-B..-Guido Bembo in šivilja Maria « "i ggente, steklar Giovanni Della San-l . --^Ol -t^nica Ariella Mancini, karabi- (jina ln trg. pomočnica Bruna Fernet-»Bri.r?avec Valerio Carboni in trg. lijerv nriena Mancini, saraDi-niafp. ancesco Bonfante in gospodinj pT uset>p'na Si-ni, delavec Giovan-to »fsa 'n gospodinja Wanda Gaz-ln’,i‘•'ttrotehnik Ferruccio Bizzotto pr ’ v,‘Ja Mirella Refosco, pomorščak Ri*“c° Fusar in bolničarka Bruna titsin ?s’ skladiščnik Domenico Riz-' in delavka Anna Maria Fon- g, • m ueiavka Anna Maria Fon-lp