Leto 1886.
305
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIII. — Izdan in razposlan dne 27. julija 1886.
O«.
Ukaz ministerstva za finance od 12. junija 1886,
da se železni reservoarji, ki so bili za izvoz žganja v kako vnanjo deželo porabljeni, sinejo cola prosto nazaj v avstro-ogersko colno okolijo vvažati.
Deloma izpreminjaje točko 2 v razpisu finančnega ministerstva od 1. septembra 1885 (Drž. zak. št. 126), dopušča se v porazumu s c. kr. ministerstvom za trgovino in z udeleženimi ogerskimi ministerstvi, da se železne shrambe (reservoarji), uporabljeno za izvoz žeste (špirita), odnosno železnocestni vozovi domačega izvira imajoči take shrambe, kadar se izpraznjeni nazaj vvažajo, tudi brez zabeležbenega postopka smejo tedaj cola prosto odpravljati, kadar te shrambe, odnosno vozovi s takimi shrambami sestavljajo lastnino domačega (tozemskega) železnocestnega podjetništva ter so kot taka lastnina v popis vzeti, zaznamenani in sè številkami prevideni.
l>imajewski s. r.
99.
Ukaz miuisterstev za notranje reci in trgovino od 17. junija 1886,
s katerim se ministerijalni ukaz od 17. septembra 1883 (Drž. zak. št. 152), razmejujoč pravice med lekarnami in pa prodajalnicami materijalnega blaga z dotičnimi drugimi obrti vred, deloma
izpreminja in dopolnjuje.
Ministerijalni ukaz od 17. septembra 1883 (Drž. zak. št. 152), s katerim se postavljajo meje pravicam lekaren (apotek) nasproti prodajalnicam materijalnega blaga in dotičnim drugim obrtom, dopolnjuje in deloma izpreminjaje — zauka-zujeta ministerstvi notranjih reči in trgovine takö :
(SlovmtiHoh.)	».Q
§. 1.
Da ne bi se stvar krivo tolmačila, bodi izrečeno, da izimki od reči, katerih prodaja je pridržana lekarnam, kakor jih določa §. 2, odstavek 2 ministerijalnega ukaza od 17. septembra 1883 (Drž. zak. št. 152), kolikor se ti izimki odnašajo na dijetetična in kozmetična sredstva, z zobovnimi čistili vred, po tem na kirur-gična obvezila, — obsezajo vsa dijetetična in kozmetična sredstva in tako tudi vsa kirurgična obvezila brez ozira na njihovo ime, torej sokove iz vsakovrstnih plodov (pridelkov), cvete ali spirite, esencije, paste, celtelce, pomade, oblepke itd. in da so izmed teh predmetov prodajni pravici lekarnikov pridržani samo oni, kateri so po propisih farmakopeje pripravljeni.
§• 2-
Dopolnjujoč določila § 3 omenjenega ministerijalnega ukaza določa se:
O pravici, prodajati v zdravilo služeče stvari ali kemijske preparate, o katerih istodobni tehnični uporabi in vsled tega prodajnem pridržku lekarnikom biva dvojba ali prepir, razloča, kadar se tak slučaj primeri, ministerstvo notranjih reči zaslišavši strokovno-tehnična mnenja v porazumu z ministerstvom za trgovino.
§• 3.
Na podlogi nasvetov prejetih od političnih deželnih oblastev in zvršujoč §. 4 ministerijalnega ukaza od 17. septembra 1883 (Drž. zak. st. 152) dopušča se tudi drugim obrtom in ne samo lekarnam na prodaj imeti in prodajati tu niže imenovane, samo v zdravilo rabljene tvarine po načinu in pod uveti, kakor je navedeno v naslednjih paragrafih, namreč:
Absinthii herba Althaeae folia et radix Angelicae radix Arnicae rhizoma Asa foetida Aurantii folia Calami aromatici rhizoma Calendulae flores Capilli Veneris herba Cassiae fistulae fructus Centaurii minoris herba Chamomillae vulgaris flores Foeni graeci semen Gentianae radix Gramini8 rhizoma Iiyssopi herba Inulae radix Imperatoriae rhizoma Iridis florentinae rhizoma Jaeeae herba Lichen islandicus Liquiritiae radix Lycopodium Malvae flores et folia Manna
Meliloti herba Melissae herba Menthae crispae folia Menthae piperitae folia Millefolii herba Oleum jecoris aselli Oleum lauri
Ononidis spinosae radix Origani herba Papaveris Rhoeados flores Phellandrii aquatici semen Quassiae lignum Rhei radix Rosae flores Rosmarini folia Sambuci flores Scolopendrii herba Serpylli herba Spongia usta Tamarindi fructus Taraxaci radix Tiliae flores Trifolii fibrini herba Valerianae radix Verbasci flores.
§. 4.
Obrtnikom, ki so na podlogi §’ 16, št. 13 obrtnega reda od 20. decembra 1859 (Drž. zak. št. 227), odnosno §* 15, št. 14 postave od 15. marcija 1883 (Drž. zak. št. 39) dopustilo (koncesijo) prejeli, daje se oblast, svojo poslovršbo raztegniti na stvari imenovane v §“ 3 tega ukaza ter imeti na prodaj in prodajati jih.
§• 5-
Prodajalcem materijalnega blaga in v takih krajih, kjer nf prodajalnie materialnega blaga, tudi drugim trgovskim obrtnikom sme nadstoječe obrtno oblastvo I. stopinje podeliti oblast, v §. 3 tega ukaza imenovane stvari na prodaj imeti ter prodajati.
Podeljujoč to oblast paziti je na krajevne razmere in potrebe.
Da dobode tako oblast, mora prositelj ali sè svedočbo izdano od kakega javnega učilišča, na katerem se uči blagoznanstvo (poznanje trgovskega blaga), ali pa, če take svedočbe nima, s preskušnjo opravljeno pred kakim cesarskim okrajnim zdravnikom izkazati, da mu je moči prej imenovane tvarine za gotovo spoznati ter ločiti eno od druge.
§. 6.
Prodajalci imajo dolžnost, v §. 3 tega ukaza navedene zdravilne stvari tako v prodajalnici sami, kakor tudi v hraniščih zalogi namenjenih imevati odločene od drugega prodajnega blaga v pripravnih shrambah, da bodo varne pred prahom in drugo onesnažbo, ter hraniti jih vsegdar nepokvarjene in v dobrem stanu ; tudi morajo te shrambe biti prav in razločno zaznamenane.
Zdravila, kar jih je iz rastlinstva vzetih, smejo se v zalogi imeti in prodajati samo nezdrobljena ali na debelo razrezana, da je še moči vsako spoznati po samem videzu. Na ovoji je ime oddanega zdravila razločno poočititi.
§• 7-
Obrtno oblastvo naj prodajališča na razpregledu imeva ter najstrožje nadzira (§. 8, a) postave od 30. aprila 1870, Drž. zak. št. 68). Sosebno je uradnih zdravnikov dolžnost, včasih pregledati jih ter pregledujoč paziti na to, če se prodajalec drži mej svoje oblasti in če dela na tanko po zgornjih propisih.
§• 8.
Z ozirom na posebne razmere, kakor bivajo po mrzličnih krajih na Primorji in v Dalmaciji, daje se c. kr. mestodrštvoma v Trstu in Zadru oblast, zaupanja vrednim obrtnikom dopuščati, da smejo imeti v zalogi in prodajati iz lekaren prejetega kinin-sulfata, ki je bil v lekarnah na jemljaje (doze) po 0‘5 in 1‘0 gram razdeljen.
Škatlice (kapsule), v katerih morajo biti taki jemljaji spravljeni, naj lekarnik zapečati in opravi z razločnimi signaturami, ki jemljaj na tanko naznanjajo; tudi je na ovoji poočititi trdko (lirmo) onega lekarnika, od katerega je bil na jemlja je porazdeljeni kinin-sulfat prejet.
Il I Obrtnik, kateri je zadobil oblast, oddajati kinin-sulfat, ima dolžnost, prejemati ga, kakor je biio prej rečeno, samo in edino iz lekaren, ter naj izkazuje ta prejem s posebno dobavno (prejemno) knjižico, v kateri je določno izraženo in z lekarni ko vi m podpisom potrjeno, po koliko jemljajev in kdaj je prejel.
§• 9.
Prestopki tega ukaza podvrženi so kazenskim določilom, izrečenim v §. 6 ministerijalnega ukaza od 17. septembra 1883 (Drž. zak. st. 152).
§• io.
Oblastvo, katero je komu po §§. 5 in 8 tega ukaza oblast podelilo, sme to oblast tudi zunaj slučaja v §. 9 namignenega tedaj zopet odvzeti, kadarkoli se pokaže kak pomislek proti osebi, kateri je bila pooblastitev podeljena.
Taafie s. r.	Fuüswald s. r.
08.
Postava od 25. junija 1880,
s katero se izdajo določila o sodni oblasti v ozira na kazenske stvari, imajoče svojo podlogo
v anarhističnih težnjah.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč :
§• 1.
Glavna razprava o obtožbi zarad kaznjivega djanja, katero je po veljajočih postavah odkazano poroti, tedaj ne spada pred poroto, kadar kaznjivo djanje svojo podlogo ima v anarhističnih težnjah (prizadevah), merečih na posilni prevrat obstoječega državnega ali družbenega reda.
V tem slučaji se uporabljajo določila §§ov 3 in 4 postave od 23. maja 1873 (Drž. zak. st. 120), o časnem ustavljenji porot, ter naj obtožitelj po §“ 207, št. 4 kaz. pr. r. za tega delj stavi ustrezni predlog. Proti temu predlogu ima obdolženec pravico vgovora po drugem odstavku §“ 208 kaz. pr. r.
Meni li sodni dvor pri posvetovanji, katero biva po končani razpravi, da ni dokazano, da kaznjivo djanje ima za svojo podlogo anarhistične težnje, mereče na posilni prevrat reda, na katerem stoji država ali družba, tedaj izreče svojo nepristojnost ter se za nadaljsnji postopek uporabljajo določila §* 261 kaz. pr. r.
§. 2.
Ta postava veljâ na dve leti.
§. 3.
Zvršitev te postave je naročena Mojemu ministru za pravosodje.
V Schönbrunnu, dne 25. junija 1886.
Franc Jožef* s. r.
Taafte s. r.
Cra/.sik s. r.