Lončarstvo.
( II: J. on&r je rokodelee, ki od gline (ila) zdeluje lonce in drugo posodo, _.._¦_ ':«• v katerej se ktihajo ter varč jedi in tekočfne.    Glina je raznoTrstne
Sj boje; tndi j« ali mastna ali iilasta. in se da mpsiti, ako jo jt vodo razmofimo. Lončar naredi posod« v raznej obliki iu velikosti in potem jih snSi, ožiga, ljarva in loši (cinja). Zemlja za lonce treba da je čista, v njej ae sme. hiti aobenega kiraena. Ravno zarcuU tega jo je presejati skoii po-sebno reSeto, potem ngnjžtati in razdroliiti, a nazadnje zopet z roko dobro iz-premešati, predno se posoda zaSne delati.
Najpnprej lončar potrebuje lonCarskega srpa, rekSi ostrega železa, podobnega poloviti lune, s katenm se gradasta gjina razreže v tenke plat-nice, da tak6 najde vs:ik najmanjši kampn.
Okroglo posodo lončar deia ua lonfar.skem kolčvratu, a oglasto 8 po-močjo les(!nih ali sadrenih tvorilih (kalupih).
Ako boče lon^ar louee (pisker) namliti, vzame najpred kos vlažne in popolnem pripravljeue gline (ila). dene ga na gorčnjo kolut lončarskega ko-16vrata, zavrti z nogo kolri, z rokaina pa stiskava glino; v tem, da se kolut vrti, daje glini podobo valjka. Potem vtakne palec v viiljek ter neprestano ko]6 vrteč daje a palcem loncn 6110 obliko, kakevšno žel! irncti. Kadar je lonec dogotovljen, izgladi ga ter ga z medeno (mesingasto) žico odreže od kohiti. Hciftaj in ilnige Ion6eve ilele. ki se na koluti izvB3ii no daiM, nareili z rok') ter jib na loiiec prilfipi.
TaM se zdehijejo sklede. plildniki, skledice in druge take posode. Sarao to je treba pčmneti, da sp take stvari dolbejo z okroglasto posodo, narejeao od lesa. plocevine, roga ali jia od samc gline.
Ko jc posoda izgotčvljena, snSf se v sonci a nikoli ne na aolnci, potem sn takOj pobarra, pol^Si in olgi. — Lončarska roha je navadno od slahojše gline, poločena je 9 svinJenim steklom, ali se pa še ceW ne l<5ši, kakor n. pr. lonci za CTetlioe. Pri MSenji (ciaauji) to pvoste robe sp. dostikrat zgndi, da se vbs svinčoni okis 119 zveže 8 kremenico, iii v tacih poscdab so jedi lehko navzamejo strupenpga svinca. Izbirati je torej treba zmirom le dobro ožgano, jasno zvenččo robo s svetlira lošern.
k
Eamenina (Steingnt), od katere se zdelnjejo vodoi vrii itd., poloSi se s tem, da se v razbeljeno peč vrže soli (Kloraatrijiuu). Sol razhlapi in pokrijo posodo od sunaj in od znotraj z lehkotopnim natronovim steklom.
LonCarski Io5, s katerim se posoda loši, narejena je navadno iz 7 delov svinčenega prahn in 4 delov dobro izprane gline, vse to se dobro zmelje ux z vodo tako razmoči da porftane teko^fna. V to smes se potefn še kak& druga reč pridene, da se dobi različna boja (barva). Posode se potlej v tako zm6B namočijo ali so pa ž njo polivajo.
Suhe posode se žg6 t dolgoj, četverooglatej, obokanej p66i, ki je nare-jeDa od saine opeke. V to pe6 se toliko posod postavi, da je peč do rrha polaa. Izpr?a se t pe4 le po malein kuri, potoui pa bolj in bolj, dokler ni pco vsa razbeljena.   Čez 18 do 20 ur so posodo ožgaae.
Takisto se zdelujejo tudi druge, draže in unieteljno narejene posode, ki pridejo v trgovino pod različnimi imeni, reeimo: fajans, porcelan, kaolin itd.
Porcelan. Kinezom 2e davno znan, ijuašel j» na Nemškoni še le 1703. I. kemik Bottcher, ki je dobil od saskoga kueza Joachima povelje, da mora zlatd delati. Mož je marsikaj poskužal. mešal iu topil, naposled j^ dobil — zna se, dii ne zlata, nego neko lepo belo stvar, porcelan imeno^ vano, ki je za mesto Meisseu, kjer se je 1710. 1. ustanovila prva tovarna z& porcelan, bi]a pravi vrelec obilega zaslužka.
Različao lonSarsko posodo zdelovali so že v najatarejšib. uasih, tar ss je ta uiueteljnost daiulanes že tak6 razvila, da je te vrste b]ag6 poatalo pi-edmet okusa in razkoSja (raisipnosti).   Vzrok  temu j» um^teljua  izdelava,
Da je lončarstvo zoI6 stero,   to  uani prifa sv. pismo.    LoniSarje so Iz~ rnelci zeW spoStovali.   Bila je jedna loniSarska obitelj iz rodii Judinega,  ki je samo z& kralja zdclofala posodje iu j« tudi v kra,ljevem dvovu staiiovala. Bgipčani, Kitajci (Kinezi), Grki in Kimljani so se tudi pečali z izdeloranjem lomiene posode.  Loučarsko kol6 so Ijudj(5 pozuali in rabili ža pmd Kristovem   J rojstvoui, a loš (oinj) izumili so Egipčani.  Etrurake posode (v Italiji), katere   1 Se dandanes izkopavajo iz zemlju, znane so po vsem svetu.
Vse druge draže in umet*ljuo narejene posode se zdelvijejo v porcelaaskib.   I tovarnah (fabrikah), samo navadne posode zdelujejo naSi IoaCarji. Ti poslednji zdelujejo tudi pefif.                                                                                I.T.