PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir nadaljevanje debate v poslanski zbornici Leto XXTV. Št. 158 (7051) TRST, sreda, 10. julija 1968 Vse je v zbornici že v naprej jasno kdo bo vlado hvalil in kdo napadal Socialisti hočejo pregovoriti Nennija, da bi prevzel predsedstvo parlamentarne komisije za zunanje zadeve Debata o program- j odvisnih levičarjev, izvoljenih 'ra govoru predsednika vlade Leo-poteka po že v naprej začrtajo1 k°iesniicah. Zato ni moglo biti kot da sta demokristjana ® Curti govorila v korist lii-uT’ medtem ko je govoril proti oeralec Badini Oonfalonieri. To zaradi tega. kot je dejal, ker je j. y _a na isti politični liniji kot ka? - a v’*a{ia levega centra, proti iP r SO se borili. Očital taiLeoneju' da si Je hotel prido-w naklonjenost socialistov z ob ne da bi niči listah KPI. Med drugim je dejal, da je Leonejeva vlada slabotna In da ne bo mogla realizirati niti tistih maloštevilnih sprejemljivih točk iz svojega programa, kot je n. pr. davek na vatikanske delnice in obnova italijanskega predstavništva v evropskem parlamentu Popoldne je najprej govoril republikanec Biasind, ki je označil Leonejevo vlado za nadaljevanje ‘n ne prekinitev politike levega centra, ki jo imajo republikanci za veljavno. Pripomnil je le, da je program v očitnem nesorazmerju s časom, ki si ga je vlada določila. Sicer pa je Biasiini našel marsikaj pohvalnega v Leonejevem programu. Obljubil je, da republikanci ne bodo delali Leonejevi vladi ovir. Misovec Almirante Je v polemiki z Biasinijem dejal, da Leonejeva vlada ni nadaljevanje levega cen- •juhami o deželah, bil rezultate komisije, ki je na a ustanovljena prav zaradi njih; ."•ojenost republikancev s popu-anjem glede pogodbe proti širje iiii .jfdrskege orožja; naklonjenost l~~~h Tirolcev z obljubami glede ^.hlerna. Gornjega Poadižja. Proti oa je govoril tudi Oriilia, član ®sane skupine, ki je nastopil v ®hu avtonomnih socialistov in ne- ,,l|lH(llllll,ll im m n h n m n, mi n mn Htiifiimiiii 1111111,111111111,1111| Hlinili m,, mun. J^MONSTl{ACIJA V PALERMU Protest Sicilijancev prizadetih po potresu Tu in tam jc prisl« tudi do incidentov b.^LERMO, !). — Na tisoče preje j ev sicilskih pokrajin, ki jih del Januarski potres najhuje priza-u ’ se je danes udeležilo «po-Pajj na Palermo;, da bi protesti-sti *?ro^ Plašnosti in nezadostno-tv,„_v*adne in dezelr; •> pomoči. De-u°astranti so se pripeljali v Pa-avt 3. posebnimi vlaki, avtobusi, nekateri pa celo na vo-n-.i1; Med njimi so bili župani in *&nik; v,seh °b?in p?zadetih številni parlamentarci in u^elm svetovalci. roii,red.sednik deželnega odbora Ca jel d iJe v Palači L)’Orlean spre-ie -le e8aeijo demonstrantov, ki mu va i„Zr cerkve. »Vsekakor, je izjavil dr. Hranička, so vprašanja dvostranske ureditve odnosov med CSSR in katoliško cerkvijo mnogo važnejša.« BONN, 9. - «Der Spiegel« bo general Albert Schnez nadomestil sedanjega načelnika generalštaba gen. Josefa Molla, ko bo ta oktobra šel v pokoj. Čeprav imenovanje Schneza še ni potrjeno, pa je ta vest dvignila precej prahu in sprožila ostre polemike zaradi obnašanja častnika med nacizmom. Po reviji «Der Spiegel« Je Schnez dovolil 1. 1944, ko je bil s činom podpolkovnika v Italiji, dvema mladima častnikoma, da sta prijavila bodočega generala Bundeswe-hra Hansa Hoefznerja, češ da je simpatiziral s nputchem« 20. julija Sueški guverner je danes sporočil, da je bilo zaradi včerajšnjega izraelskega bombardiranja Sueza u-bitih 43 oseb, 67 pa ranjenih. Egiptovski vojaški predstavnik je izjavil, da so Izraele' prvi streljali brez vsakega razloga in so usme^ rili streljanje proti četrti El Arbein v Suezu. Dodal je, da je bilo tudi med Izraelci mnogo mrtvih in ranjenih. Egiptovsko topništvo je za _ ______________________ ^ __ delo tudi skladišče streliva in uni-1 Jal, da glede kraja ne bo proble Napovedan sestanek Johnson-Tieu VVASHINGTON, 9. - Predstavnik Bele hiše je izjavil, da se bo predsednik Johnson rad sestal z južnovietnamskim predsednikom Toda datum ni bil še določen Predsednik Tieu je predlagal se stamek v Honoluluju okoli 20. ju lija Predstavnik Bele hiše Je de čilo pet tankov in nekatere izraelske opazovalnice. Med izraelskim bombardiranjem je bilo porušenih ali poškodovanih 150 hiš. Bombardiranje je trajalo 130 minut. Med mrtvimi je tudi pet otrok in štiri ženske. Skupini tujih dopisnikov, ki so jim pokazali razdejanje, je sueški guverner izjavil, da gre za najbolj barbarsko izraelsko bombardiranje čez prekop po lanskem bombardiranju, ki je povzročilo nad 100 mrtvih v Izmajliji. V bolnišnici so tudi ranjeni vojaki, toda niso povedali njihovega števila. Guverner je izjavil, da gre nedvomno za akcijo, ki ima namen demoralizirati prebivalstvo. Med porušenimi je tudi ena cerkev s samostanom in šolo. Zatem je guverner izjavil, da so se hoteli Egipčani izogniti množični reakciji nasprotnika in zato niso spočetka odgovorili na izraelski napad z lahkim orožjem Pozneje pa je bilo topništvo ZAR prisiljeno odgovoriti in je povzročilo sovražniku znatno škodo. Računajo, da je na mesto Suez padlo najmanj 500 topovskih gra-Fo poročilu revij«, -nat velikega in srednjega kalibra. ■ --a . Toda ni bila zadeta rafinerija, Ki so jo Izraelci bombardirali lanskega oktobra. Pred lansko vojno je imel Suez nad 200.000 prebival cev. Po lanskem bombardiranju so izselili približno polovico prebivalstva, toda del izseljencev se je polagoma vrnil. V Kairu se bo jut' prvič sestala nova palestinska narodna skupščina, ki je bila izvoljena 12. junija v Amanu in ki ima sto članov raz nih gibanj za osvoboditev Palestine. Najvažnejša skupina v novi skupščini je organizacija za osvoboditev Palestine, ki ima petdeset predstavnikov. Sledi z 38 člani organizacija «A1 Fatahi' s svojim vo- ...............n"""................................................... PRVIČ V VZHODNI DRŽAVI Razveljavljen odlok o študentovskem listu «Razlog» ZAGREB, 9 — Okrožno sodišče v Zagrebu je razveljavilo odlok javnega tožilca Zagreba o začasni prepovedi prodaje časopisa «RazJog» št. 57, ki ga izdaja študentovski center zagrebškega vseučilišča. Svet okrožnega sodišča sodi, da vsebina člankov objavljenih v časopisu ni taka. da hi se lahko prepovedalo prodajo. Javni tožilec iz VČERAJ SO ŽE TUDI V ČSSR OPRAVILI PRESADITEV SRCA Prevladuje mnenje, da bo operacija uspela mo v, glede datuma pa se bo John son posvetoval s svojimi glavnimi posvetovale! V Sajgonu so sporočili, da morata Johnson in Tieu govoriti o številnih važnih in nujnih vprašanjih, zaradi česar so potrebni neposredni razgovori. Sajgonski poslanik Bui Diem, kl vodi južnovietnemsko delegacijo za povezavo z washingtonsko delegacijo v Parizu, je trdil, da je vietnamska vojna spopad med Severnim in Južnim Vietnamom, ter da je vloga osvobodilne fronte samo postranska. Navzočnost ((zavezniških sil« pa je samo »prehodna«. Dejal je, da so za konec vojne potrebna pogajanja edinole med Severnim in Južnim Vietnamom. V Sajgonu je predstavnik vlade poročal o napadu osvobodilnih sol na položaje južnovietnamske vojske ob reki delte Mekong Trdil je, da so osvobodilne sile uporabljale sol-žilne pline. V severovzhodnem delu Južnega Vietnama se nadaljujejo spopadi med ameriškimi ln osvobodilnim', silami. Južno od demilitariziranega področja je bila včeraj srdita bitka med osvobodilnimi ta ameriškimi silami. Osvobodilne sile so napadle tudi neki bližnji grič, toda Američani so se učinkovito branili. Ameriška letala so nadaljevala bombardiranja položajev osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu ter raznih krajev v Severnem Vietnamu. BRATISLAVA, 9. -■ Danes so izvedli v bratislavski bolnišnici prvo presaditev srca v vzhodni Evropi. Vest je oddal radii Bratislava v obliki intervjuja z dr. Vladimirjem Haviariem. Operacij- se Je začela ob 10. uri po italijanskem času. Podrobnosti niso znane, vendar se je zvedelo, da je bila na operacij ski mizi neka 50-letna ženska. Zdravniki so se že dva meseca pri pravljali na presaditev, vendar ni so mogli priti di primernega darovalca, zaradi česar so med tem časom umrli že trije bolniki s srčno okvaro. Tokrat so le prišli do primernega organa, ki so ga odvzeli 40-letnemu možu ki je umrl zaradi padca z okna. Rad'o Bratislava je javil, da se je operacija končala okoli 16. ure in da je stanje bolnice dobro. Praški radio je kasneje objavil nekaj podrobnosti o prvi presaditvi srca v ČSSR. Bolnica, 50-letna Helena Horvatova, je pristala na kirurški poseg, ke se je zavedala, da je to edina rešitev zanjo. Horvatova je bila že več let zaradi okvare srčnih zaklopi- na zdravljenju v oratislavski bolnišnici in njeno stanje se je v zadnjih dveh mesecih močno poslabšalo. Kirurški poseg se je začel danes ob 9.30, ob 13. uri pa so ji presadili srce, ki jc kmalu začelo redno utripati. O-peracijo so posneli nt filmski trak in eden od zaravnikov, dr. Stepa nek, je napravil tudi nekaj barvnih posnetkov. Dr. Ladislav Kuzela. ki je sodeloval pri operaciji, je prisostvoval presaditvi srca v ZDA, in sicer Mike Kasperaka. M Bratislavi pa poudarjajo, da se jj glavni kirurg dr. Karol šiška poslužr metode dr. Barnarda. Vse naprave, ki so jih uporabili pri operaciji, so bile domače proizvodje Eden od zdrav nikov je izjavil, da so morali zaradi notranje krvavitve pustiti ne kaj časa odprt prsni koš in je pripomnil, da srce dobre deluje, zaradi česar prevladuje mnenje, da bo operacija uspela Prof. šiška pa je na tiskovni koferenc' izjavil, da je HOUSTON, 9. — Sodišče je obsodilo 27-letnega Philippa Raya Al-lena, ki je bil obtožen umora 8-ietne deklice in napada na njeno družino, na 260 let zapora. Zločinec je izjavil, da Je spil ducat kozarcev piva preden Je vdrl v stanovanje Johna Roberta Jonesa. Tu je z udarcem ubil 8-letno Richey Leono Jones, posilil in hotel umoriti njeno 28-letno mater in končno je z nožem zabodel 36-letnega očeta malega dekletca. Allenu, ki ga je psihiater spoznal za popolnoma prištevnega, je sodišče dodelilo 99 let zapora za vsako obtožbo umora in posilstva, po 25 let zapora za vsak poskus umora in 12 let ječe za tatvino. Vet letalskih poletov med Hannoverom in Berlinom BONN, i«. — Letalske družbe, ki povezujejo Hannover z Berlinom, so •sklenile povečat: šteiilo poletov. V juliju bodo letala družbe »Pan American* izvedle 22 poletov več, družbe »BEA* pa 7. Ceno vozovnic so od 3. julija znižal, od 68 na 51 mark., Na tiskovni konferenci, ki je bila v Rostocku, je zunanji minister Nemške demekr iticne republike Otto Winzer izjavil, ds bo njegova država spoštovala letalski prehod, ker je ta pod nadzorstvom Sovjetske zveze. Winzer je prpomnii, da uvedba vstopnega vizuma v NDR ni praktično prinesla nobene komplikacije, ker so na avtocestah zvezne republike daljše kolone avtomobilov kot na obmejnih prehodit: z NDR. LJUBLJANA, 9. — Ob petinse-demedeseti obletnici Planinske zveze Slovenije bo tradicionalni planinski tabor, ki bo 3. in 4. avgusta v Logarski dolini. Organizatorji proslave so pripravili šotore in vse potrebno za 5.090 planincev .................""".■■"..."..."..n.......... Vročina, vročina... RIM, 9. — val vročine noče ponehati. Tokrat so najvišjo temperaturo zabeležili na Sardiniji, kjer se je gibala med 38 do 40 stopinj, medtem ko se je toplomer v Sassariju dvignil celo do 41 stopinje. V Terniju se je temperatura močno dvignila: popoldne so v senci zabeležili 38 stopinj. Nič bolje ni v Neaplju, kjer so ljudje množično odšli na dopust. Domnevajo, da je mesto zapustilo nad 200.000 oseb, drugi pa iščejo ohladitev v morju ali v gozdičkih. V Neaplju je bilo danes med kopanjem več nesreč: 4 otroci so utonili, nekaj pn jih je varnostna služba policije rešila iste usode. V Bocnu je termometer vztrajal pri 37 stopinjah in tudi v hribovitih predelih ni nič boljše, saj imajo skoraj povsod 30 stopinj. Zaradi vlage je bilo danes v Rimu, kjer je bilo 35 stopinj, skoraj neznosno. Prebivalci so se množično odpravili na morje ali pa se hladijo v parkih in gozdičih. Edino turisti se sprehajajo po središču Rima in tu pa tam se hladijo ob številnih vodnjakih, kamor namakajo noge. Vse kaže, da ne bo tako kmalu assr ra-sMr-Ss szrss s«* vrhovno sodišče ^sklene urhn«. I £„ia J? I ro*Je visokega zračnega pritiska. vrhovno sodišče Do sklepa vrhov-1 vanje možganov nega sodišča ostane v veljavi od-1 malino. popolnoma . „ _______pritiska, nor- vremenoslovci napovedujejo za I prihodnje dni še večjo vročino. BEOGRAD, 9. — V vseh krajih Jugoslavije je bilo danes zelo toplo. N;, beograjskem letališču je bilo 37,2 stopinje, medtem ko je v Beogradu vročini prekoračila 38 stopinj. V mnogi n lunjih Vojvodine je mio dane oo 3o do 37 stopinj nad ničlo. V najjužnejšem delu Jugoslavije v Demir Kapiji je bilo 37. medtem ko Jc bilo na Ohridskem jezeru malo bolj sveže: 30 stopinj. V notranjost Crnp gore je bilo 37, medtem ko jt na obalnem področju bilo od 30 do 32 stopinj. »Najhladnejše; je bit, danes v Ba ru, 28 in v Kopru. 29 stopinj Relativno hladneje jt bilo v Sloveniji, v Ljubljani 32. v Mariboru .w, V Bosni so se temperature gibale od 34 do 3i. Ze jutri predvi* devajo meteorologi sončen in zelo topel dan. v AAif/rtr 9 ~ 2e tn dru 'majo v„,A zL,l pravo saharsko vročino. Val vročine se je iz Evrope pre-maknil v Afriko, kjer so prebivalci obrežnih krajev včeraj le s te-žavo prenašaii 45 stopinj v senci. Danes zjutraj ob 9.30 je termo-^ kazal « stopinj, kar je prisililo številne prebivalce mest da so se odpravili na plaže in iskali osvežitev v morski vodi kl pa je znatno bolj topla kot po na-vadi. Vreme včeraj: NaJvISja temperatura 31,7, najncžja 23,5, ob 19. uri 30 sto. pinj, zračni tlak 1019,9 dim. m vlaka 60 odst., veter severozaho-dnik 10 km na uro, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 27,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SHEDA, 1». julija Ljubica Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20,54. Dolžina dneva 15.28. Luna vzide ob 21.51 in zatone ob 5.04. Jutri, ČETRTEK, 11. julija Olga ZA RAZLAŠČENA ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO TOVARNE GMT Delegacija pri vladnem komisarju za dosego višjih cen za zemljišča V delegaciji so bili dolinski župan Lovriha in podžupan Bandi ter predstavnik odbora boljunskib kmetov V ponedeljek je vladni komisar Na dnevnem redu je nadaljevanje upravičene zahteve, ponovno vsto- dr. Cappellini na prošnjo dolinske občinske uprave sprejel na razgovor dolinskega župana Dušana Lo-vriho, podžupana Marina Bandija in zastopnike odbora boljunskih kmetov, ki jim bod, vzeli zemljišča za gradnjo tovarne GMT. Razgovora se je udelež‘1 tudi predsednik ustanove EPIT dr. Sacerdoti. Delegacija je vladnemu komisarju obrazložila vprašanje cen za zemljišča in ga zaprosila, naj bi posredoval, da s° zadeva ugodno reši brez razlastitvenih dekretov in tožb. Predvsem je t-eba zvišati nizke cene, ki jih je ponudila ustanova EP IT za nekatera zemljišča, da ne bo krivic z različnimi cenami za enako vredna zemljišča. Glede cen je delegacija poudarila, da so zdaj zemljišča pri Boljuncu dražja, ker jih je pač zaradi dosedanjih razla-ščevanj vedno manj. Po novih razlastitvah za tovarno GMT marsikateri domačin ne bo imel več niti primernega zemljišča, da bi si se zidal hišo. Pri tem je treba tudi upoštevati dejstvo, da bo nova tovarna zrasla tik ob vasi. Vladni komisar je dejal, da se zaveda težav in zaskrbljenosti prizadetih lastnikov, da je treba zvišati cene, da pa je treba pri vsem tem upoštevati splošne interese. Rekel je tudi, da bodo od nove tovarne imeli korist tudi domačini, ki bodo tam dobili zaposlitev. Pri tem je dolinski župan opozoril vladnega komisarja na primere diskriminacije v nekateric tovarnah in podjetjih na škodo domačinov s pretvezo, da niso strokovno usposobljeni. Utemeljena je torej bojazen, da se bo v tovarni GMT dogajalo tudi tako, če ne bodo tega pravočasno preprečili pristojni organi in če slovenska mladina ne bo dobila strokovnega zavoda. Dan«s seja deželnega sveta razprave o programski izjavi predsednika Berzantija. Doslej je spregovorilo 16 svetovalcev, prijavlje nih pa jih je še 10, in sicer: Pit-toni (PSU), Morpurgo (PLI), Colo-ni (KD), Baracetti (KPI), Ginaldi (KD), Di Caporiacco (MF), Metus (KD), Coghetto (KPI), Dal Mas (PSU) in Del Gobbo (KD). Ponovna stavka osebja Rdečega križa Sindikat nameščencev Rdečega križa Delavske zbornice sporoča, da bodo nameščenci spričo neobčutljivosti vodstva RKI za njihove pili v stavko v dneh 11., 12. in 13. t. m. ter še v dneh 18., 19. in 20. t. m. V sporočilu je tudi rečeno, da je v stikih med državnimi sindikalnimi organizacijami prišla do izraza možnost nadaljnje zaostritve agitacije. Pripravlja se tudi ponoven protestni pohod osebja RK po rimskih ulicah z delegacijami tudi iz drugih mest. S Vladni komisar prefekt dr. Cappellini je včeraj obiskal novega predsednika deželnega sveta dr. prof. Michelangela Ribezzija. Popoldne pa je dr. Cappellini sprejel dr. Falca in dr. Carriero, dosedanjega oziroma novega ravnatelja Banco di Napoli. Začetek ustnih izpitov za matura ...' Ulili m Maturanti trgovske akademije se mučijo v potu «svojega obraza« Včeraj so se začeli ustni zrelostni izpiti na trgovski akademiji ter znanstvenem in klasičnem liceju, na učiteljišču pa so se začeli že v soboto. Na trgovski akademiji opravlja zrelostne izpite 35 kandidatov, na klasičnem liceju 16, na znanstvenem liceju 20, na učiteljišču pa 26, skupno torej 97 kandidatov (od tej 14 iz Gorice). Hudo je v tej pasji vročini opravljati zrelost- ne izpite; muka za kandidate in za profesorje. Na znanstvenem in klasičnem liceju bodo ustni izpiti trajali do 17. t.m., na trgovski akademiji do 16., na učiteljišču pa do 12. t.m. Na znanstvenem in klasičnem liceju ter na učiteljišču so izpiti v telovadnicah, na trgovski akademiji pa v profesorski zbornici. FESTIVAL ZNANSTVENO-FANTASTIČNEGA FILMA Med sinočnjimi tremi filmi je bil najboljši belgijski Občinstvo vedno bolj številno - Poljski film «Upior> ni prepričal Pred vedno številnejšim občinstvom so se sinoči nadaljevala predvajanja filmov v okviru znanstveno fantastičnega festivala. Na vrsti so bili trije krajši filmi in sicer belgijski «Ultra Je t’aime», angleški «Beaeh Head» in poljski «Upior». Najboljši med tremi je bil prvi, katerega je prvotno organizator namenil dopoldanski prireditvi, nato pa ga predstavil namesto dokumentarca «Le bombardon*. Gran Mallory prosi prijatelja Joeja naj ga ubije, da bi ga tako rešil neznosnih sanj, v katerih vidi mater in sestro, ki sta umrli sedem let prej. Joe mi res ugodi, toda od takrat se sanje polastijo njega. Vrne se na kraj, kjer se je sedem let prej zgodila nesreča in res najde Mallorija, njegovo mater in sestro, ki živijo v samotni hišici. Joe bi rad odnesel s sabo vsaj sestro, v katero je zaljubljen, ................................................................................................................................................................................................................................................................................lil...............................................................................................um.......... SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Odobritev okrog 130 sklepov in odgovori na razna vprašanja Pomol VII bo verjetno dokončan do jeseni - Nameščanje prezračevalnih naprav v predoru pri Senenem trgu bo zaključeno do srede avgusta Na svoji sinočnji seji je tržaški prej. Na zadevno vprašanje sveto-občinski svet opravil precejšnje valcev Gombača in Vilhelma je od-delo saj je odobril približno 130 bornik Blasina odgovoril, da na sklepov. V prvem delu seje so i Proseku ni ambulante INAM, pač župan in odborniki odgovorili na J pa da sprejemajo tam paciente vprašanja nekaterih svetovalcev.! zdravniki, ki so povezani z INAM. Tako je župan odgovoril na zadev- j INAM je zdravnike opozorila, naj no vprašanje o pomolu VII in iz-1 upoštevajo urnik, kar so zdravniki javil, da se po zastoju zaradi po-, zagotovili; občinska uprava pa se manjkanja fondov dela za izgrad- Danes ob 9.30 se po večdnevnem odmoru zopet sestane deželni svet. njo omenjenega pomola bližajo koncu in da bo pomol verjetno dokončan do jeseni. Medtem se dokončujejo načrti za cestne povezave, načrti za železniške povezave pa so že izdelani. Na vprašanje glede zračenja predora pri Senenem trgu je odbornik Mocchi odgovoril, da bo delo dokončano do 22. avgusta ali pa morda še NA DVORIŠČU DRUŠTVENE GOSTILNE Razdelitev nagrad udeležencem občinske razstave vin v Dolini Prvo nagrado je prejel za belo in črno vino Valentin Žerjal iz Boijunca 219 - Župan Lovriha je govoril o razlaščanju plodne zemlje, dr. Bucco pa o važnosti pravilnega kletarjenja je obvezala, da bo nadzorovala spoštovanje urnika. Po dogovoru vodij svetovalskih skupin je nato občinski svet glasoval kar po vrsti za 33 upravnih sklepov, nato pa s tajnim glasovanjem za 81 sklepov. Med temi so sklep o nakupu goriva za ogrevanje (10 milijonov lir), za nakup goriva za občinska vozila (18 milijonov lir), za asfaltiranje cest (100 milijonov lir), ter številni sklepi za podporo družinam, ki so se morale izseliti iz stanovanj, za proteza" > invalidom itd. m^vrSCO' 'SO- nato prišli spet skle-piV"in>'6ieer " .»-vr««". <-.B Fb i rl ; 1 • j • ' 1 . . I 1 1 l' Devet «specialistov» prijavljenih sodišču zaradi kraje raznih predmetov po cerkvah Zamisel za take donosne tatvine se je porodila voditeljema tolpe Fabiu Pittoniju in Paolu Rizziju v času, ko sta bila v zaporu Tolpa devetih mož, ki so se «spe-cializirali* v kraji dragocenih predmetov iz cerkva naše dežele in jugoslovanskega obmejnega pasu, se bo morala odreči svojemu donosnemu delovanju. Po več kot dvomesečnih preiskavah so agenti tržaškega letečega oddelka pod vodstvom dr. Petrosina razkrinkali tatove ter jih prijavil sodnim oblastem. Tolpi je načeloval star znanec tržaške policije, Fabio Pittoni, rojen pred 27 leti v Chioggi, stanujoč v našem mestu i Ul. Fabio Severe 90, po poklicu restavrator umetnostnih del Kljub temu, da je še mlad, so se morali policija in sodne oblasti že nič kolikokrat u-kvarjati z njegovirm nepoštenimi «podvigi». Pred kakim letom je bil tudi več časa zaprt v tržaškem zaporu, in prav tu se je spoprijateljil s svojim poznc.išim tovarišem, 26-letnim Paolom Rizzijem, iz Ul. Pola 12, ki je ravno tako sedel zaradi tatvine. V dolgih urah zapora, ko nista imela kaj početi, sta tovariša, da bi si preganjala dolgčas, snovala načrte o bodočem delovanju. Pittoni, ki je bil po svojem poklicu izvedenec v umetnostnih predmetih, toda to je nemogoče, ker je mrtva in se ne more vrniti med žive ljudi. Odlično izvajanje igralcev in posrečena giasbera spremljava je dala delu pravilen ritem, v katerem se izmenično pojavljajo dramatični in groteskni učinki. Drugi na programu je bil «Beach llead*, televizijski film, ki ga je pripravila BBC. Kot pred njim nemški «Planet ausser kurs», je tudi ta pokazal omejenost teh del, ki ne najdejo v televizijski!, prostorih tiste sproščenosti, katere so potrebni. Tudi tokrat so bile očitne tehnične pomanjkljivosti, v primeru z nem škim delom pa je bilo to vendarle dosti bolj napeto in zanimivo. Zelo medle in neurejene vsebine je bil poljski «Upior», katerega ni rešila niti barvitost, ki vsekakor daje tem filmom veliko prednost nad črnobelimi. Dogodki se vršijo v gradu stare grofice Sugrobine, katero dolžijo, da je volkodlak. Mladi Runievvski, ki je zaljubljen v njeno nečakinjo Doszo, tega ne verjame in jo skupaj z dekletom obišče, toda ponoči ga grofica in njen prijatelj napadeta. Ko se zjutraj zbudi, misli da je sanjal, ko zapazi na Doszinem vratu majhno rano, ki mu vzburi: nove sume. Tudi to delo je le povprečno, predvsem pa prekratko (30’), da bi lahko zadovoljivo razvilo temo. Med igralci, ki so se sinoči vrstili na platnu, so bili še najboljši Nadja Gary in Paul Louka, v glavnih vlogah belgijskega filma in pa Edvvard Bishop v angleškem televizijskem filmu. Popoldne je bil v Excelsioru na sporedu film Alraune (Mandrago-ra), iz leta 1927, katerega režiser je Henrik Galeen. Profesor Strong je posinovil mlado Madragoro, ka tere mati je bila prostitutka, oče pa ubijalec. Tudi hčerka je podedovala veliko slabih lastnosti, čeprav jo skuša profesor vzgajati. Na koncu je še on sam žrtev njenih spletk, in le nepričakovan prihod nečaka prepreči, da se tudi zdravnik ne bi omadeževal z zločinom. Danes so na sporedu popoldne ob 17.30: Die Nashorrer (Nosorogi), The Black Cat (Črni maček, 1934); zvečer, ob 2i.30: Legacy of Ge-mini (ZDA), Tolerancija (Jugoslavija, Tumannost Andromedy (SZ) uk Poletne prireditve INitma Goich na «Bastione fiorito» Po briljantni otvoritvi pevske revije v lokalu «Bastione fiorito* na gradu z Laro Saint Paul, se bo v petek in v soboto od, 22.45 do 23.45 predstavila tržaškemu občinstvu Wilma Goich, lokal pa bo na razpolago občinstvu od 21.30 do 2. ure za ples z orkestrom Sergia Bo-schettija. Wilma Goich, rojene v Savoni, sicer pa po poreklu staršev z Reke, se je prvič uveljavila na tekmovanju movih glasom v Pallanzi, toda dejanski prvi življenjski uspeh je doživela v inozemstvu l. 1964 na festivalu sredozemske pesmi v Bar-celloni. Na festivale, v Sanremu 1965 je bila v finalu s pesmijo vLe colline sono in /tore* in druga absolutna l. 1966 s pesmijo «.ln un fiore». Na zadnjem tekmovanju «Uit disco per Veslate» je lansirala pesem «Finalmente». Za svoj tržaški nastop na gradu je pripravila izbor naslednjih pesmi iz svojega repertoarja: «Le colline sono in fiore», «Non ci saro», «Ho capito che ti amo-. , ’ ClpoHa, Ul. Belpoggio 4, MarchtO' Ul. Glnnastica 44 Miaril, Drevored Mirarnare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 0.30) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Manj zoni. Largo Sonnino 4. INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. D^mbrost« Ul Zoruttl 19/c Darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti Adrijan* Zerjula, darujeta Janka In Vilk° Batič 2.000 lir za Glasbeno matico- Žalosti ob smrti Ivanke Hlač*’ vd. Jazbar por. Babič se pridrli' žujejo družine Konlč, Mohorčič W Zcrzenon. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša predraga IVANKA HLAČA, vd. JAZBAR por. BABIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 10. t. m., ob 15.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice najprej na pogrebno svečanost v škedenjsko cerkev, nato na mestno pokopališče. Žalujoči: mož Franc, sineva Stanko in češko, snahi Alba in Ines, vnuki, pravnukinji in drugo sorodstvo Trst, 10. julija 1968 ZA NADALJNJE! UVELJAVLJANJE JUNAŠKE ZGODOVINE V idrijskem muzeju so odprli oddelek partizanske glasbe Lažji dostop do bolnišnice «Franje» - Načrti s tiskarno «Slo-venijo» - Galerija partizanske grafike vzbuja pozornost vseh Okolica Idrije je nudila partizanom s svojimi gozdovi, grapami in Planotami kolikor toliko varna za-rccisca, če sploh smemo govoriti ® kaki varnosti v partizanih! Zato 1 prav nič čudnega, če so prav u nastali nekateri najvažnejši objekti NOB, med katerimi moramo na prvem mestu navesti partizansko bolnišnico «Franjo», ki je prav Kotovo edinstven in zelo dobro o-hranjen objekt. Mestni muzej v I-ariJ1. ki objekt upravlja, se je zad-nja leta zelo trudil, da je prido-?’*. mnoge predmete, ki so bili ta-KoJ po vojni odneseni in jih je postavil spet na mesto, ki jim pri-Ta akcija se še nadaljuje in bolnišnica stalno pridobiva na svo-Ji originalnosti in funkcionalnosti, Pf' čemer se strogo upoštevajo tu-61 vsa konservatorska načela. Lani je bolnišnico «Franjo» o-■skalo nad 30.000 obiskovalcev, ■Jed njimi okoli 7000 inozemcev. posebno pa se je dvignilo število halijanskih obiskovalcev. Idrijska občina pa je letos poskrbela tudi za zgradnjo nove ceste iz Loga, od koder je bilo treba do sedaj P01 nadaljevati peš, do vhoda v s. esko, kjer bo urejen tudi več-J1 Parkirni prostor za avtobuse in na. vozila- Dda na cesti so *edaj že toliko napredovala, da navadna vozila že lahko pridejo do vhoda, ker so v teku samo še zadnja obrobna dela. V Idriji prikujejo, da se bo število obisko-vev ?eclaj še povečalo. " začetku tega meseca je bol-"'snico obiskal tudi predsednik ^veze združenja borcev NOB Slo-eoije tov. Leskošek-Luka, ki je zrazil veliko zadovoljstvo nad do /.J opravljenimi deli in je ob .1. Priložnosti tudi sporočil, da bo Prevzela v svojo zaščito republika, ki je že določila večji Pesek za nadaljnja konservatorka dela, ki so jih že določili strokovnjaki. H»^a. drugi strani Idrije pa leži b^i nič manj važen zgodovinski Pornemk partizanska tiskarna «Slo-ntja*, kj je prav tajj0 dobro o-unjena in ima tudi svojega ču-aja- Obisk tega objekta pa je še c*0 majhen. Po 13 km dolgi ce-.. .lz Idrije na Vojsko lahko pe-JeJo namreč samo manjši avtobu-, ‘J1 zato se marsikdo ustraši me--jO >ko naporne vožnje. Tu so med . o tiskali predvsem «Partizan-7JjL dnevniki, ki je izhajal celo v nu/ ,'zvodih. Bil je to edini dnev-njk• ki je izhajal kjerkoli na oku-P ranem ozemlju. Tu so tiskali tu-i ,*‘l nostro avvenire», ki je bil umk in je izhajal v italijanščini, i. .v- Leskošek je v razgovoru s taJevn*m' organi obljubil, da bo tj.a že prihodnje leto posvetiti ^ j kksmi vso pozornost in zbra-i . di potrebna sredstva za olaj-i?Pje dostopa. To zasluži že sama v°Jskarska planota. ^se to je napotilo republiške fo- idrrl da so ze ,eta 1962 dodelili . Jskemu muzeju posebno galeri-srafike. kjer je za-in V m n . 3 najvidnejših grafikov v., ^“karjev, ki so delovali med 'n n' V raznlb krajih Slovenije met ■ 16(11 ustvarili edinstvene u-zn-,r'ue' Originali teh sicer dobro na' -t de* učinkujejo zelo močno Da „ Vllne obiskovalce, posebno naiv -i ibozemce, ki na ta način diJi6,frat šele prvič spoznajo tu-cijpKU tUrno plat borbe in revolu- soPrvaVmna ?an borca’ 4- juli-ia- Pa di 'orijskem muzeju odprli tu-Olash e^en oddelek partizanske ni r»,e' YerJetno je to prvi tovrst-zornn1126^*51 oddelek, ki zelo na-parH Prikazuje nastajanje znanih zbor„an.skih pesmi, partizanskih v ,n godb, ki so med borbo služile za dviganje borbene morale borcev in ki so v njih budile vero v končno zmago nad fašizmom. Glavne in najbolj znane pesmi so posnete tudi na magnetofonski trak, da je njihova lepota in u-metniška vrednost prikazana še bolj nazorno. Tako postaja naše rudarsko mesto Idrija pravo središče partizanskih tradicij, ki privablja vedno več domačih pa tudi inozemskih o-biskovalcev. S. L. Lepa. divjina: kanjon v dolini Peč v Cmi gori Ob 20. obletnici smrti Virgil Šček Danes mineva 20 let, ko je po kratki, vendar hudi bolezni zatisnil oči znani slovenski kulturni in javni delavec duhovnik Virgil Šček. Bil je star komaj 60 let in še poln načrtov in volje, tako da bi bila njegova življenjska žetev prav gotovo še obilnejša. Toda tudi od svoiih 60 let življenja ni zanemaril niti trenutka. Virgil Šček se je rodil v Trstu v delavski družini šolal se je v Trstu, za duhovniški poklic pa se opredelil konec srednje šole, ko je v Gradcu opustil tehniko, opravil dopolnilni maturitetni izpit na klasični gimnaziji in stopil v goriško bogoslovje Po novi maši, ki jo je pel v Trstu, je služboval v raznih krajih, kot npr. v Skednju, v Avberju in Lokvi. Že zelo mlad se je lotil javne- ....................11..................................................................................................................................................................................................................................... JOSIP KRA VOS V POSEBNIH BA TALJONIH KOT NEZANESLJIVI Neprijetno nočno srečanje z malce nadutim častnikom Improviziran koncert v prirodni, zeleni «dvorani» - Modrovanje duhovitega Dušana o hlagodatih vinske kaplje vn. Ta prizor nas Je moralno nekako dvignil, da smo nato laže prenašali nadaljnje napade mrčesa, dokler ni zadonela trobenta z jutranjo budnico. Vrata so se odprla in zvrstili so nas, da smo s sklonjenimi glavami odkorakali v veliko zastarelo bolnišnico. Tam smo posedli po dvorišču ali legli kar v cementna korita skupne pralnice na prostem, da smo mogli malce zadremati. Sele po enajsti uri smo se trije javili k dežurnemu zdravniku, da se potožimo zaradi nočne golazni. Ta pa nas je nahrulil, češ da gre tu že za množičen protest in ne za bolezen, ter da če se bomo ponovno prijavili, nas da zapreti in postaviti pred vojaško sodišče. Po tej neuspeli intervenciji sva z Dušanom tavala po še neznanih dvoriščnih prostorih, ko sva. od nekod začufa molitev žensk. Približala sva se pritličnemu prostoru in videla več žeffsTT V Skupni pralnici, kako perejo pod nadzorstvom sestre prednice. To sva nagovorila, ko so odmolile, tei ji potožila o naši mučni zadevi. In res, priznala je, da je silos strašno zanemarjen. Pa sva ji predlagala, da bi ga očistili mrčesa, če nam bi pomagala priskrbeti za to potrebne reči. Tu nismo naleteli na gluha ušesa, ker smo kmalu imeli vse, kar je potrebno za čiščenje in se ga lotili še isti dan. Ker prve noči, kljub naši prizadevnosti, nismo mogli pokončati dovolj mrčesa, se Je moral marsikateri naših fantov, ki se Je vdal daljšemu spanlu, naslednji dan Javiti zdravniku zaradi oteklin In drugih okužb. Kmalu so nas pričeli razmeščati po različnih oddelkih bolnišnice, dočim so nekatere poslali v bližnji kraj Quartti. Dušana in mene je doletela sreča, da so naju začasno dodelili vojaški lekarni. Potem so se naši fantje že takoj po prvem tednu povsod uveljavili s svojo pridnostjo. Mi pa srno s tovariši lekarno tako obnovili, da so se tudi stari predmeti, posebno pa tehtnica, svetili kot novi. Zadovoljni polkovnik pa je nama za nagrado zaupal celo ključe shrambe okrep-čilnih pijač za bolnike ln drugih zalog. O nas so sicer govorili, da dosti pijemo In mnogo jemo, a da tudi pridno delamo. Kmalu nas je sam general do-tičnega področja javno pohvalil in ukazal stotniku, da naj nam dovoli, da o prostem času smemo pohajkovati po mestu in okolici, nekateri celo ponoči. In takšno dovoljenje smo dosegli prav za našo skupino, ki je v prijateljski povezavi, kmalu priredila po kak prijeten družabni večer. Eden takih je bil v začetku avgusta, ko nas je zvesti Romano Ferluga povabil v svoj kraj bivanja — v Quartu. Po večerji je Dušan odprl zaupano shrambo krepčilnih pijač in nas založil z nekaj steklenicami' rekoč: ({Naredite požirek, da boste lažje peli, a kar bo ostalo, bomo spraznili s tovariši v Quartuju. Naša skupinica, Cerkvenik. Ferluga, Stančič in jaz, smo bili skupaj že nekoč kot naborniki “lh-zato smo bili kot pevci dobro uglašeni. Seveda so se nam ob prilikah pridruževali še drugi, ki so okrepili naš pevski zbor, tako da so nam že v Bologni leta 1930 pravili povsod le «1 coristi slavi«, ko so nas srečavali po gostilnah in na ulici ob prepevanju naših lepiii slovenskih pesmi. Pa naj omenim tu še to, da za časa fašizma nismo bili nikjer tako strpno sprejeti, kot prav pri vojakih, izvzemši v okolju redkih prenapetežev, sorodnih tistim izbrancem. ki so tedaj strašili pri nas doma. Obložen1 s steklenkami smo stopili v tramvaj, ki je vozil v predmestni kraj Quartu. Tam smo sprva le irolj natiho prepevali. Smo se pa sprostili na ves glas, ko smo spoznali, da naše petje sopotnikom ugaja. Številni meščani so nam na ovinku železniškega prehoda celo živahno zaploskali Ker je tam bila tudi postaja in ie večina izstopila, so nas ti naprosili, na se pomudimo z njimi in jim še kaj zapojemo. Nismo tega obžalovali, ker so nas odpeljali «> pravcato prirodno dvorano, ki jo je sestavljalo daleč naokoli slovito eksotično drevo, žareče v zahajajočem soncu kot kupola zelenega paviljona. Na kakih pet metrov visokem mogočnem deblu se je namreč bočila bohotna zelena krona lepo razvitih, skoro ravnih desetmetrskih Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-6cila - 7.00 Koledar - 11.35 Slov. prodne - 12.20 Za vsakogar ne-18 i c’ r3,30 Glasbeno potovanje -IR an .Umetnost in književnost -T'f0 Kumar, ljudske pesmi - 18.55 •' 1919 Lupine, higiena in - »nSr • 19-20 Razkuštrane pesmi . si »k ®P°rt • 20.35 Simi. koncert L10 Za vašo knjižno polico. Trst 12 Tamburaški ansambel -cin TSetia stran 13.15 E1 14 9n i3-40 Verdije; «Rigoletto> -120 Knjižne novosti. Koper 20 K n 8'39- 12.30, 15.00, 17.00, ba , ničila - 8.10 Jutranja glas-tičnl ,, p°Pevke - 9.30 Roman-kom skladbe - 10.00 Pod senčni-Dana- U'43 Nove plošče - 11.30 GW?njl bevci - 12.00 in 12.50 ven ; želi«h - 13.00 Beetho šče - 10-15 Nove plo- 15i'l°,Ritmi - 16.30 Dekliški 17 4k t V;3*1 Preberimo skupaj -Pon»i Massenetovih oper - 18.40 Pren‘ar!jeT Popevke 19.00 in 20.30 Jaz" 20 00 Orkester - 23.10 ‘3.35 Komorna glasba. 7rN°c,onalni program ročšla ‘o09- 13 00. 15.00, 20.00 Po-Zvočn; . 30 Jutranje pesmi - 9.05 trak - 11.30 Ura glasbe - SREDA 10. JULIJA 1968 za mladino - 17.4j Slovstvo in umetnost - 18.15 Glasba za mladino - 19.15 Radijska priredba - 20.15 Radijska drama - 21.15 Simfonični koncert II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.40 Glasba po željah - 11.49 Plošča za poletje - 13.00 Pisan spored 14 00 Juke box - 15.15 Pianistka S. Ker-senbaum - 18.20 Poljudna enciklopedija 20.50 Znanstvena oddaja - 21.00 Jazz. ///. program 10.00 Operna glasba - 12.55 Simfonični koncert - 14.20 Chopinova glasba - 14.30 Sopranistka I. See-fried - 15.30 Debussyjevc skladbe - 16.20 Purceli in Schubert - 18.15 Gospodarstvo - 18.45 Italijani in morje 19.15 Koncert - 20.30 Komorna glasba - 21.00 Fantastično potovanje v prihodnje tisočletje. Filodifuzija Plof* Kontrapunkt 14.45 in "15.15 _ a Poletje - 16.00 Spored 8.00 Skladbe za klavičembalo -9.35 H. Wieniawski in Dvorak -11.05 Violinist Grumiaux - 15.30 Bach, Vivaldi, Beethoven - (Lahka glasba): 8.30 Glasba z vsega sveta - 10.00 Jazz. orkestri in so-lis.i. Slovenija 7.00, S.00, 10.00, 14.00, 20.30 Po- Tsaasm ročila - 8.25 lnform. oddaja - 9.08 Glasbena matineja - 10.00 Pravljice in zgodbe - 10.15 Počitniški pozdravi - 10.30 Orkestri ■ 11.15 Pri vas doma 13.00 Na današnji dan - 13.10 Iz naše glasbene preteklosti - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Slov. narodn-: - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Igramo za razvedrito 16.40 Argentinske narodne 17.00 Vsak dan za vas -18.05 Mladina sebi in vam - 19.15 «V poletnem vrtu. « - 19.45 Naš razgovor - 20.00 Lahko noč, otroci! 21.00 Massenet «Don Kihot» - 23.10 Zaplešite z nami - 24.05 U. Koziol: Pesmi. Ital. televizija 16.30 Kol. dirke po Franciji - 18.15 Goldoni: L’imbroglio dei due ritratti - 19.45 šport - 20.30 Dnevnik - 21.0č Almanah - 22.00 Šport na sreda 23 00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Film: «Noz-ze infrante* 22.35 Književnost in umetnost Jug. televizija 21.00 in 24.20 Poročila - 19.40 Kljukčeve dogodivščine — lutke 20.05 Zabavno glasbena oddaja • 20.45 Vijavaja - 20.56 Pesem poletja - 21.40 Gibanja — oblike (ba let) - 21.58 Otvoritev dubrovniških poletnih prireditev 22.30 Ekran na ekranu 23.30 Pobegla bolni ška sestra — film. vej, ki so prehajale v lepem loku nagnjene prav dc tal, kjer so iz njih koncev iz zemlje spet pognala manjša drevesa tvoreč nekakšno prirodno živo mejo. Nepozahen mi je spomin na to prirodno čudo, ki ga je pa žal med vojno razmesarilo bombardiranje. Toda takrat je pod njim mogočno zvenela naša pesem, tam daleč na tuiem, vendar med hvaležnim občinstvom, kateremu smo morali ob slovesu še in se peti, dokler nismo zaključili z zelenemu okolju primernj poskočno pesmijo Vodopivčevih «Žaba> ter dodali še «Anehe el tram de Op-cina». Tiste čase so /. drugimi trgovci s celine prihajali na Sardinijo tudi razni Tržačani, ki so iskali, zlasti v vojnem času, tako iskana živila. Ko so zvedeli za nas, so naju z Dušanom nekoč povabili na pojedine—r gostilno, ki je bila na drugem meni neznanem koncu mesta. V veseli družbi nasiti krajanov smo prešerno prepevali, obilno jedli a tudi mnogo pili. Zato je ob slovesu bil Dušan kar pošteno natreskan. Čeprav se je majal na desno in levo, je vseeno prav ubiral pot k vojašn.ei. šele takrat sem spoznal, da poleg drugih lepih lastnosti, ima Dušan tudi izreden orientacijski čut. Nakazoval mi je smer, ker jo je le počasi ubiral za men^j in se vsako toliko ustavljal ter sedal na kako predpraž-no stopnico, kjer sva modrovala in si tudi marsikaj zaupnega povedala, pa se potožila, vedoč, da sva sama brez tujih prič. Na neki taki postaji je Dušan nenadoma poskočil ir opotekajoče se zaplesal ter me začel goreče piepričeva-.r «Glej, zasaj se tudi ti ne napiješ prav pošteno’ Tako pozabiš na vse. Juh, kako je to prijetno!* in zagnal je visoko stran kapo ter se ni niti zmenil več zanjo. Odgovoril sem mu, da je vina moj oče dovolj pogoltal, toliko, da je moja mati zato nesla v Trst njegovo srajco v požegnanje pravoslavnemu popu in ga prosila, naj lako požegna, da, če ne ho oče nehal piti, da pa vsaj sin ne bo pil No, oče vseeno ni nehal piti. «Prav je imel oče, prav,» je skoro kriče pridiga1 Dušan. «Pa še ti pij, da pozabiš na vse,» je zaokrožil. Pa glej smoio, ali se ne prav tedaj prikaže izza vogala višji oficir s soprogo. Osuplo obstane in se takoj zadere «Beh, cosa fatte qui a quest’ora?s> Priznati moram, da sem bil v veliki zadregi in ves zmeden. Ne tako Dušan. Brž salutira, čeprav brez kape in stoje v pozoru prične proseče rotiti oficirja, naj nama oprosti, ker sva preveč dolgo proslavlja.a rojstvo svojega sinčka, ki da se je rodil v Trstu. To pa ni ganilo oficirja, ki je stopil za vogal in pričel klicati: «La ronda, do v e la rondal* Vojaških obhodnic pa se je Dušan najbolj bal. Morda je zato potegnil robec in se začel pred oficirjevo ženo solzavo cmeriti: «0 picio mio. Povero picio mio, che triste principio! > Pa je gospa stopila za možem in ga pomirila: «Stai buono, Raffaello, hanno un maschietto come noi!» Tak je bil naš zvijačni Dušan Med moštvom vojašnice in bolnišnice so bili tudi nekateri domačini. Od njih smo zvedeli o nenavadnosti nekega predmestnega predela Cagliarija, ki so ga imenovali «Alle grotte*. Pa naju je nekega popoldneva gnala radovednost, da sva si šla z Dušanom ogledat to bedno področje. Predstavilo se nama je na mali planoti, valoviti m razdrapani in polni votlin v suhi hribovini, v katerih so stanovali ljudje iz najnižjih slojev in poklicev. Bili pa so v takih votlinah tudi razni obrati. Tako sva srečala na najinem ogledu, ko sva privzdignila zaveso v neko večjo votlino, pravcati mlin na oslovski pogon. Osel je imel zastrte oči s staro krpo in je vdano drob.l v krogu, da je poganjal vreteno, ki je vrtelo mlinski kamen, ki je mlel žito v moko, namenjeno v tihotapske namene^ črne berze. Mlinar pa je bila ženska, ki je sedela v kotu in mirno pletla Pred živobarvno zaveso sva naleteh na vrsto vojakov z nekaj civilisti Menila sva, da je tam gostilna, pa je bila le javna hiša. Ko sva se nagledala še zvrhano rnero drugega siromaštva, sva se v mrcku in z mešanimi občutki molče vračala v vojašnico, ki se je nama zdaj zdela pravcata palača. Sredi avgusta so v Cagliariju priredili tradicionalne procesijo v čast sv. Evsisiju. bila je to veličastna parada vseh vrst ljudi, peš in na okrašenih belih konjih, ki so v svojih begata okinčanih narodnih nošah Sardinije šli v dolgem sprevodu. O tem so nam že prej pripovedovali nekateri lekarniški častniki. Bili“sč z nami zelo prijazni, a opazil sem, kako me stalno nadzirajo Ln zasledujejo moje kretanje. • Nadaljevanje sledi) ga udejstvovanja ir. bil med ustanovitelji Ciril-Metodove šole pri Sv. Vidu v Trstu, «Jadranske založbe*, to je poznejše tNaše založbe», Mohorjevi družbe» in «Katoliške tiskarne. v Gorici; dal je pobudo in tudi sodeloval pri izdaji tednika Mal list» itd. Veliko je snoval in pisal, zbiral narodno bogastvo na Primorskem in zgodovinsko gradivo naših krajev, čeprav v tisti mračni dobi zbranega gradiva ni mogel obdelati in objaviti Pripravlja, se je pač na čas, ko bo tudi njegovemu ljudstvu možno svobodneje zadihati, v kar je verjel in za kar se je ves čas predano trudil. Ob razpadu avstro-ogrske monarhije se je z vso vnemo posvetil politiki in na prvih volitvah po prvi svetovni vojni je bil tudi izvoljen v rimsko poslansko zbornico, kjer se je skupno z drugimi slovenskimi poslane' boril za o-snovne človečanske pravice Slovencev pod Italijo. Ker pa je bil Šček duhovnik, bi kot tak ne smel priti v parlament, ker je to Vatikan prepovedal, ker je bil vse do konkordata 1929 Vatikan sprt s kraljevino Italijo. Zato je bilo Virgilu Sčeku ves čas, ko je bil član rimske zbornice, prepovedano maševati in opravljati druge verske obrede. Ko nc drugih volitvah ni mogel več biti izvoljen v rimski parlament, se je Virgil Šček posvetil drugačni borbi za pravice slovenskega ljudstva v Italiji. Zato sta ga policija in fašizem stalno preganjala, hkrati pa je bil slabo zapisan tudi pri tedanjih višjih cerkvenih krogih, tako da Virgil Šček ni postal nikoli župnik. Virgilu Ščeku namreč ves čas niso nikoli zaupali župnije Glede tega je Virgil šček nekem pismu zapisal: *Nisem bil nikdar župnik in zato mi ta naslov nn pritika. Bil sem sicer nu župniji v Avberju, vendar do župnika se nisem povzpel, ker me ni oaobril ne škof ne papež ne kralj ne cesar in niti prefekt ne Mussolini.» Veliko bi merah še pisati, da bi vsaj približno priicazali lik Virgila Ščeka, tega doslednega in svojemu ljudstvu do skrajnosti predanega javnega delavca Tega kratkega in le priložnostnega napisa ob 20. obletnici njegove smrti pa nikakor ne moremo zaključiti, ne da bi poudarili tudi to, kako se je Virgil Šcek že oa samega začetka opredeli', za Osvobodilno fronto slovenskega naroda in ka-ko je zanjo dal kar je bilo v njegovih močeh, in to v nasprotju tudi z določenimi cerkmnimt, krogi, v nasprotju s svojimi predstojniki, s katerimi je bil -malone vse življenje sprt, kar pač niso razumeli njegove ljubezni do naroda, ki si je po tolikih stoletjih vendarle začel ustvarjati bodočnost. IVAN REGENT: STOLPEC mi PD/9 VAŠ PRIJATELJ ZAVAROVALEC Informativna akcija o zavarovanju, katero je začel Državni zavarovalni zavod (Istituto Nazionale delle Assicurazioni) v dnevnem časopisju, ima namen podpreti in dopolniti informacije, nasvete in navodila, ki jih vsakodnevno nudijo naši svetovalci, ki so v stalnem stiku z občinstvom. Danes bi Vam radi predstavili te sodelavce. V tujini, kjer je izredno razvito zavarovanje vseh oblik, a še posebno življenjsko, je poklic zavarovalca znan in tudi od vseh spoštovan: v mnogih deželah imajo družinskega zavarovalca, kakor imamo pri nas družinskega zdravnika ali odvetnika. Ko se rodi sin, kupi novo hišo, zamenja avtomobil, poskrbi zaupni zavarovalec, da je takoj zavarovana nova pridobitev dru žine: na tak način je gospodarska zaščita družinskih članov vedno popolna ter nič in nihče r.c ostane prepuščen goli igri slučaja. V Italiji je poklic zavarovalca dokaj nov. Ta se je razvil v tem stoletju, bolj v zadnjih desetletjih. Ravno zaradi tega sta morda pri nas moralni lik in strokovnost zavarovalca še premalo poznana. Zavarovalec mora delati izredno obzirno, zato je njegova dejavnost (delo) težko in mnogokrat ne dovolj upoštevano. Da se ga lahko v redu opravlja, je treba biti vsestransko pod kovan, podrobno poznati vso snov zavarovalne vede, posebno pa način, kako naj pristopimo k ljudem ob konkretnih življenjskih dogodkih. Zavarovalec mora vzbuditi v sogovorniku potrebno zaupanje in zaupljivost, da bi lahko spoznal in od vseh strani osvetlil problem, ki bo predmet njegove obdelave, mora se vživeti vanj in predlagati najumestnejšo rešitev tako prizadeto, kot da je to njegov problem. Poleg tega mora znat: poenosta viti in razložiti na enostaven način najbolj zapleteno snov: skratka oživeti mora suhoparno govorico številk. Ko se boste srečali z zavarovalcem, se spomnite tega, kar smo Vam povedali. Pomnite, da je kvalificiran in strokovno pripravljen človek pravi strokovnjak, on Vam bo pomagal rešiti najobčutljivejša osebna in družinska vprašanja. Dejstvo, da sprejmete zavarovalca doma ali v uradu, ne predstavlja za Vas nobene obveznosti. Če ga poslušate, lahko izveste stvari, kate rib važnosti niste poznali. Pogovoriti se z njim pomeni, da ste dobro vložili svoj čas. Zavarovalci INA so posebej usposobljeni za to, da Vam nudijo vse informacije in nasvete, ker so bili izučeni na posebnih tečajih, ker delajo organizirano in pod vodstvom izkušenih generalnih agentov, ker zastopajo javno ustanovo, ki je 56 let največji italijanski zavarovalni zavod ter eden največjih v Evropi in v svetu. INA ima v svojih vrstah na tisoče zavarovalcev, ki so dnevno v stiku r občinstvom, da bi mu dali vse potrebne informacije, nasvete in pomoč. Sprejmite jih kot prijatelje, poslu šajte jih z zaupanjem! KDOR DOBRO RAČUNA SE ZAVARUJE rSTITVTO NAZIONALE DELLE ASSICVRAZION1 SPOMINI 62. Ko sem delal pri založbi, sem se dvakrat sprl zaradi dveh zelo enostavnih vprašanj. Najprej sem se sprl zaradi vprašanja «kako prevajati«. Imeli smo sestanek vseh prevajalcev, na katerem so prevajalci razlagali, kako je treba prevajati, zlasti pa, s kakšnim znanjem in s kakšnim čutom odgovornosti je treba prevajati Lenina in Stalina. Vsi navzoči inozemski in prav tako tudi ruski tovariši so odgovor na to, kako prevajati, zreducirali na zelo enostavno formulo: prevajati je treba dobesedno. Prevajalci so besedo dobesedno po svoje razumeli. Tretji dan «učene» razprave sem tudi jaz prosil za besedo in v krajšem govoru povedal, da kdor hoče dobro prevajati, mora v prvi vrsti dobro obvladati svoj jezik in jezik, iz katerega prevaja, hkrati pa mora biti predvsem sposoben tolmačiti original v svojem jeziku. S temi besedami, zlasti z besedo «tolmačiti», sem zbudil med prevajalci velik hrup in vsi so me ogorčeno spraševali, kako neki si upam tolmačiti Lenina, rekli so, da Lenina in Stalina ni potrebno tolmačiti in da je treba njuna dela samo dobesedno prevajati. Odgovoril sem, da se strinjam z njimi, da pa nihče ne more prevajati, če ne zna avtorja tolmačiti. Moje besede niso nič zalegle. Hrup je bil vedno večji, očitali so mi domišljavost, predrznost in mi povedali, da bodo o vsem poročali CK KP Sovjetske zveze. To je bilo edino, kar so mogli v tem primeru storiti. Čez kakšnih deset ali petnajst dni je CK KP Sovjetske zveze odgovoril, da je treba prevajati tako, kot trdim jaz, ker je samo tako pravilno. Dogodek sam po sebi bi bil lahko smešen, bil pa je žalosten, če človek pomisli, da je morala najvišja sovjetska instanca prevajalcem povedati, kako je treba prevajati. Moj ugled je po tem sporu sicer nekoliko zrasel, sem si pa z njim nakopal veliko sovražnikov, ki so začeli iskati slabosti v mojih prevodih in pri redakcijah prevodov. Opisani dogodek marsikaj pove, zlasti žalostno resnico, da si ljudje v deželah, kakršna je tedaj bila Sovjetska zveza, ne upajo več samostojno misliti in ne zaupajo več v svoje sposobnosti. Drugi dogodek: v založbi smo govorili o narodnem vprašanju v Češkoslovaški. Rekel sem, da so Čehi svoje narodno vprar šanje že rešili. Stara tovarišica Džerdžinskaja (vdova po ustanovitelju čeke) mi je odgovorila, da Cehi niso še rešili narodnega vprašanja, ker imajo v svoji sredi tudi SlovaKe. Tudi moje zelo jasno pojasnilo, da Slovaki niso rešili svojega narodnega vprašanja, Čehi pa da so ga, ker imajo svojo državo, se pravi, da so ga rešili na edini način, ki je mogoč v kapitalizmu, je ni zadovoljil. Sporno vprašanje so predložili v rešitev CK KP Sovjetske zveze. In tudi tokrat je CK dal prav meni. V devetih letih dela pri Založbi marksističnih knjig v tujih jezikih sem se sprl tudi z enim od slovenskih prevajalcev, ki me je naznanil vodstvu Kominterne, češ da so moje redakcije prevodov slabe. Med drugim mi je očital, da sklanjam Hegel — Hegla, namesto Hegel — Hegelja, kot je menil, da je prav. Komisija, ki smo jo sestavili, da bi pregledala prevode, ki sem jih redigiral jaz, je bila sestavljena iz samih ruskih tovarišev, ki niso znali slovenski. Pravilno sklanjatev imena Hegel in neutemeljenost ostalih očitkov sem zato lahko dokazal le s čitanjem ustreznih odlomkov iz knjig Ušeničnika, Kreka, Fr. Kidriča ter s slovensko, v Ljubljani izhajajočo komunistično revijo, ki sem jo prinesel s sabo v Moskvo. Komisija je moj zagovor sprejela. Mislim, da je bilo leta 1937 ali 1938, ko smo izdali Zgodovino VKP(b) tudi v slovenskem prevodu. Znano je, da so to knjigo napisali tako. kakor je želel Stalin, se pravi, po njegovih navodilih in njegovih nasvetih. Znano četrto poglavje te knjige (o filozofskem in zgodovinskem materializmu' pa je celo napisa! Stalin sam. Zaradi tega je založba zelo skrbela za to, da bi bila zgodovina pravilno prevedena v vse jezike. Ker nismo imeli slovenskih' stavcev, sem prečital besedilo te knjige najmanj desetkrat* da bi- ga očistil tiskovnih napak, kolikor se je le dalo. Kmalu potem, ko je knjiga izšla v prevodih številnih jezikov in smo uredniki to knjigo znali že na pamet, je založba organizirala večerne tečaje, na katerih so nam predavali, kako je treba knjigo razumeti. Se pravi: najprej so prevajalci dobili nalogo knjigo prevesti, uredniki pa jo urediti, šele potem pa so jih začeli učiti, kako je treba knjigo razumeti. To pomeni, da so mislili, da je mogoče prevajati in redi-girati, ne da bi prevajalec in urednik razumela originala. Tudi v klubu emigrantov je več narodnih skupin organiziralo večere o tem, kako je treba Zgodovino VKP(b) razumeti. Tak tečaj je organizirala tudi sekcija italijanskih političnih emigrantov. Za predavatelja je bil določen tovariš Togliatti. Zgodilo pa se je, da ga neki večer ni bilo. Čakali smo ga nad pol ure. Tedaj so Obiskovalci tečaja naprosili mene, naj nadaljujem Togliattijevo predavanje tam, kjer je on končal. Prošnji sem se nerad odzval, ker sem se bil knjige in poslušanja predavanj o njej že naveličal. Med mojim predavanjem je Togliatti stopil v sobo in se usedel v prvo vrsto. Ko sem ga opazil, sem se ustavil in ga naprosil, naj on nadaljuje s predavanjem. Togliattiju pa je bilo kar prav, da sem predaval namesto njega in naprosil me je, naj nadaljujem. Po diskusiji in po mojem zaključnem govoru mi je Togliatti rekel, da je z mojim predavanjem zelo zadovoljen. Prosil me je, naj s predavanji tudi v prihodnje nadaljujem Jaz. Tako se je zgodilo, da sem zgodovino VKP(b) najprej okrog desetkrat prečital; ko pa je knjiga izšla, sem se moral hoditi na ruske tečaje učit, kako je treba to zgodovino razumeti, kar kaže, da je bilo mogoče knjigo prevesti, ne da bi jo prevajalec razumel, vrhu vsega pa sem italijanskim emigrantom jaz, ki sem sam bil tečajnik, predaval, kako je treba to knjigo razumeti. Naj priznam brez baharije, da so bila moja predavanja o Zgodovini VKP(b) povsem drugačna od ruskin predavanj, ki sem jih poslušal. V Moskvi je bila Komunistična univerza za narodne manjšine Zahoda. V sklopu te univerze Je bila tudi jugoslovanska sekcija, v kateri so poučevali v srbskohrvatskem jeziku. S tovarišem Gustinčičem sva predlagala zastopniku CK KP Jugoslavije pri Kominterni tovarišu Gregorju Vujoviču, da bi ustanovili tudi slovensko sekcijo, v katero bi pošiljali svoje slušatelje jugoslovanski, italijanski in avstrijski komunisti. Do uresničitve tega predloga je prišlo leta 1933. To sem zvedel na čuden način. Slučajno sem bil v palači Lux, kjer so stanovali inozemski delavci Kominterne. Tu sem srečal tovariša Gregorja Vujeviča, ki me je povabil k sebi v sobo in mi povedal, da je slovenska šola odobrena. Dal mi je list papirja, na katerem je bil napisan šolski predmetnik Vzel sem papir in stekel z njim k tovarišu Gustinčiču, ki pa je bil najprej užaljen, ker je Gregor povedal prej meni kot njemu, da je šola odobrena. Gustinčiču sem rekel, da zaradi tega ni treba biti užaljen, da se je to zgodilo čisto slučajno in da sem mu prinesel predmetnik naše šole zato, da lahko izbere predmete, katere želi na šoli predavati. Gustinčič si je izbral vse predmete, tudi zgodovino slovenskega naroda, meni je prepustil le občo zgodovino in slovenski jezik omejilo, potem pa ga dokončno pogasilo. Škoda zaenkrat še ni ocenjena. Oškodovanci so domačini iz Gabri j. Študenta zapeljala s ceste S ceste sta v ponedeljek nekaj po 22. uri zapeljala v Zdravščini motociklista iz Tržiča ter se dokaj hudo poškodovala. Ponesrečenca sta Di Bon Massimiliano, star 18 let, iz Ul. Rossini 46, ki se je udaril v glavo, in 17-letni Nereo Morin iz Ul. Caprin 3, ki je zadobil šok ter udarec v glavo; oba se bosta zdravila 15 dni. ga ter ga je oprostil obdolženega dejanja. Branil ga je odv. Devetag. Za zaprtimi vrati so sodili 30-letnemu Nicolu Cotugnu, državljanu z Juga, ki so ga dolžili opolzkih dejanj in goljufije. Cotugnu so očitali, da je hotel poljubiti neko žensko, in da je počel tudi druga dejanja, ki jih je ta ženska smatrala za nedostojna. Dolžili so ga tudi, da ni imel v redu dokumentov za potujočo trgovino. Proces je bil za zaprtimi vrati. Cotugna so oprostili prvega obdolženega dejanja ker ni kaznivo (individualna gledanje na nekatera vprašanja torej še ne more biti žaljivo in kaznivo), obsodili pa so ga zaradi nedovoljene trgovine. Predsednik sodišča Storto, stranka sodnika dr. Arculeo in Bossi. Namestitev «plovnih vrat» pri novem doku v Tržiču še štiri črpalke za polnjenje ter tako zvišali dotok. 6. julija je gladina vode dosegla višino 7,50 m nad dnom in omogočila plavanje plovnih vrat. Poletne počitnice trgovin v Gorici Po predhodnih preizkušnjah, ki Jih zahtevajo klasifikacijski registri in ki so bile opravljene predvčerajšnjim, so včeraj ob 15.30 prvič namestili pri vhodu v novi dok za gradnjo ladij v Tržiču velika plovna vrata. Novi objekt, ki je sestavni del doka, bo omogočal, da dograjena ladja zapusti dok potem, ko ga bodo preplavili z vodo. Računajo, da bodo lahko spuščali v dok poprečno 25,000 kub. m vode v eni uri (hitrost polnjenja je seveda deloma odvisna od velikosti dograjene ladje). Plovna vrata so dvokrilna ter so dolga 57 m, široka 7 m in visoka 11,3 m, tehtajo pa 655 ton. Temu Je treba dodati še 220 ton trdnega balasta in 155 ton tekočega (slednji bo služil le za utrditev objekta). Po namestitvi vrat so včeraj popoldne začeli prazniti dok z dvema črpalkama pomožne postaje. Fraznitev bo trajala predvidoma 37 ur. Ko bo izgotovljena glavna črpalna postaja (konec tega meseca), bo mogoče izprazniti dok v 10 urah. V prejšnjih dneh so opravili predhodne poskuse za polnjenje doka. V ta namen so ustavili dre-nažne črpalke pri vhodu ter so spustili vodo, ki je dotekla v dok z zmogljivostjo 800 litrov na sekundo. Pozneje so spravili v tek Zveza goriškiih trgovcev nam Je poslala v objavo seznam trgovin, ki bodo zaprte zaradi poletnih počitnic. Vsako popoldne, razen sobot in predvečera na praznik, bodo zaprte naslednje trgovine: od 8. do 25. julija: Cargnel Maggiorina, jestvine, Ul. Montesanto 86; Morati Ame-dea vd. Zucca, jestvine, Ul. Morate-santo 36; Romano Carla, sadje in zelenjava, Ul. Montesanto 54. Od 10. julija do 25. julija: Bigot Giovanni, jestvine, Ul. Garibaldi 5; Tommasini Francesco, jestvine, Korzo Verdi; D’Agnolo Ottavia in Vendramin, jestvine, Korzo Itali-j & 4 Od 15. do 25. Julija: Roner Dino, jestvine, Ul. Faiiti 27. Od 15. julija do 30. avgusta: Sca-rel Lulgia, Ul. Boccaccio; Scarel . 16 km pred ciljem je ušlo v ospredje sedem vozačev, ki so si kmalu priborili več sekund naskoka. Ta skupina se je sama predstavila pred ciljem, kjer so Belgijci povsem zaprli pot Italijanu Passuellu, tako, da se je moral zadovoljiti šele s tretjim mestom. ETAPNA LESTVICA 1. Van Ryokenghem (Bel. A), 183,50 Okm dolgo pot od Bayonna do Paua je prevozil v 5.28’47” s poprečno hitrostjo 33,487 km na uro. 2. je bil Godefroot (Bel. B) 3. Passuello (It.) 4. Brand (Sv. - Luks.) imiiimiiimiiiiiifiiuiiiiilliiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimimiiiiiiiiiiiuilHiMiiiiiiiiimimiiliiliiiiiiiiimiHiiiiiiiiimiii TENIS Odlična igra Piliča na tilriiirju v Parizu 5. San Miguel (šp.) 6. Bayssiere (Fr. C) 7. Jourden (Fr. A), vsi v zmagovalčevem času, 8. Bitossi (It.) 40” zaostanka, 9. Pintens (Bel. A) 10. Bolley (Fr. B) in nato še drugi vozači v njegovem času. SKUPNA LESTVICA 1. Van den Berghe (Bel. B) 57 ur 57’49” 2. Guyot (Fr. A) 2’29” zaostanka 3. Passuello (It.) 3’26” 4. Genet (Fr. A) 3W 5. Dem Hartog (Niz.) 3’36” 8 In’t Ven (Bel. A) 3’45” 7. Ducasse (Fr. B) 3’54” 8. Elorza (Šp.) 3’57” 9. Schiavon (It.) 4’03” 10. Chappe (Fr. B) 4’08” itd. Lestvica za veliko gorsko nagrado pa je po dosedanjih enajstih prevoženih etapah naslednja: 1. Bitossi (It.) 10 točk, 2. Wright (VB), Zilioli (It.) in San Miguel (šp.) 6 5. Lemam (Bel. B) im Hoban (VB) 5 točk. Čeprav je bila že ta etapa ((pirenejska«, pa vozači do višjih gor* še niso prišli. To se bo zgodilo danes, ko bo tekmovalce vodila od Paua do St. Gaudensa 221 km dolga pot. imiHlllllfllllHIIIItlllllllHIMIIIIIMIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIMIIIIinaillUaillllllllllllllllllllllimillllllllllMIIIIIMIIlMI KOŠARKA ŽENSKO EVROPSKO PRVENSTVO Sinoči na sporedu prvo finalno kolo Sinoči se je na Siciliji nadalje- valo žensko evropsko košarkarsko prvenstvo. Na sporedu je bilo prvo finalno kolo, ki se je odvijalo v dveh mestih. V Messini potekajo srečanja za podelitev mesta od prvega do sedmega, v Ragusi pa od osmega do trinajstega. V Mes-sini so v prvem večeru zabeležili naslednje Izide: Jugoslavija - Poljska 59:47 (32:25) Italija - Belgija 61:36 (26:21) Izidi srečanj tolažilnega kola v Ragusi: Madžarska-Nizozemska 49:42 (22:19) Ceškoslovaška-Francija 54:49 (20:19) Romunija- Z. Nemčija 55:43 (28:26) Ljubljana središče slovenske košarke V drugem dnevu mednarodnega, Čanju pomerila s Španijo v Bar- Smrtna nesreča mladeniča v Tržiču Včeraj popoldne se je v Tržiču pripetila smrtna prometna nesreča. Motociklist 15-letni Gianfrv.nco Bulfoni iz Ul. Romana 30 se je na svoji levi strani direktno zaletel v nasproti vozeči opel peka 39-letnega Luciana Bosia iz Tržiča, Ul. Cosulich 51. Dečka so hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico, kjer je uro po nesreči umrl zaradi notranjih poškodb. V bolnišnici so za 10 dni pridržali tudi Bosia, ker se je udaril v glavo, njegovega 12-letnega sina pa so samo obvezali po obrazu, kjer ga je ranila razbita vetrna šipa. ENOTNI POLETNI URNIK sta uvedla urada SKGZ in Kmečke zveze, Ascolijeva ulica; do konca avgusta bosta odrpta od 7.30 do 13.30. «odprtega» teniškega turnirja v Parizu so med drugimi zabeležili pri moških posameznikih dva presenetljiva izida: Jugoslovan Nikola Pilid je premagal Amerikanca Dennisa Ralstona s 3:0 (6:2, 6:3, 6:1), Južnoafrikanec Cliff Drysdale pa je izločil wimbledonskega finalista Avstralca Tonyja Rocha s 3:0 (6:3, 6:3 in 6:4). Še nekaj drugih izidov: Pancho Gonzales (ZDA) • Roy Emerson (Avstral.) 3:2 (6:0, 6:4, 2:6, 3:6, 6:3); Mal Andersen (ZDA) - Ernst Bu-cholz (ZDA) 3:0 (6:2, 2:3, nakar je Bucholz srečanje predal); Fred Stolle (Avstral.) - Andreas Gime-no (Šp.) 3:2 (5:7, 6:1, 4:6, 6:4, 6:2). DAVISOV POKAL Italijansko moštvo za dvoboj s Španijo Italijanska teniška zveza je potrdila, da bodo v finalnem srečanju evropskega področja teniškega tekmovanja za Davisov pokal zastopali Italijo naslednji igralci: Nicola Pietrangeli, Martin Mulli-gan, Eugenio Castigliano in Ezio Di Matteo Italija se bo v tem sre- oeloni v dneh od 19. do 21. t. m. Postavo svoje ekipe so najavili tudi Sp8nci in sioer naslednjo: Santana, Orantes, Gisbert in Arilla. Poroka nogometaša v jetniški celici Argentinski nogometaš Osvaldo Sosa, član kluba nArgentinos Ju-niores« bi se moral v prihodnjih dneh poročiti, a vse kaže, da njegova svatba ne bo potekala tako, kot si jo je zamislil. Sosa je namreč v nedeljo med nogometnim srečanjem z enajsterico «Velez Sarsfleld« nekega nasprotnega Igralca krepko udaril. Sodišče v Buenos Airesu ga je zato obsodilo na mesec dni zapora. Prav v tem času pa bi se Sosa moral poročiti z znano argentinsko filmsko igralko Anito Gonzales. Da pa ne bi poroke odgodili je Sosa sklenil, da se bo poročil kar v — Ječi. Ta nenavadni dogodek bo sicer manj svečan, kot bi bil sioer, bo pa zato bolj dobičkonosen: buenos-aireška televizija je Sosi že ponudila za televizijski prenos poroke milijon pesosov. Znano je, da Je Ljubljana eno Izmed največjih jugoslovanskih košarkarskih središč. V Ljubljani deluje košarkarski klub Olimpija, ki sodi med najmočnejše v Evropi in igra v njegovih vrstah tudi najboljši amaterski košarkar na svetu Ivo Daneu. Ljubljana pa ni prišla do tako kakovostnega kluba slučajno, ampak je to posledica izredno skrbnega dela nekaterih košarkarskih entuziastov. Tl pa niso skrbeli le za kakovost ljubljanske, in s tem tudi slovenske in jugoslovanske košarke, ampak tudi za množičnost. V Ljubljani imajo namreč samo v mestnem prvenstvu letos prijavljenih 53 ekip, h katerim pa niso prišteta moštva, ki nastopajo v slovenskih republiških in zveznih jugoslovanskih ligah. Samo letos so v sami Ljubljani registrirali nad 1.000 košarkarjev in organizatorji mestnega prvenstva imajo največ težav s — sodniki. Teh morajo namreč v vsakem kolu poslati na igrišča nad 50. do 4. avgusta v Angliji in sioer v Londonu in Manchestru. Za razpis je vladalo veliko zanimanje, saj se je za tečaj prijavilo kar 56 trenerjev. Ker pa je bilo razpoložljivih mest le 14 je nogometn* zveza med pripravljenci izbrala le najmlajše in najzaslužnejše trener* je. Med temi je tudi trener Trle-sline Enrico Radio. • ■■■■ i? ..k: NAŠI ŠPORTNIKI 0 ATLETSKEM PRVENSTVU mmmm Italijanski trenerji na tečaju v Angliji Naše športnike, ki so si ogledali pretekli petek, soboto in nedeljo državno žensko in moško atletsko prvenstvo v Trstu, smo vprašali, katera panoga Jih je najbolj nav-dušila. BORIS KOŠUTA (bivši atlet sedaj pa državni prvak v namizni tenisu: «Berutti je bil res izreden na 200 m, dober pa je bil tudi tek na 400 m.» VOJKO CESAR: tlzbira ni prav lahka, malo prednosti pa dajem moškemu finalu na 400 m.» RAVEL KODRIČ: eBerutti je pokazal na 200 m pravo mojstrovino.» DUŠKO ŠVAB: »Kot srednjepro-gaš moram biti soliaaren s srednje-progaši. Ugajal mi je tek na 800 m-Ni bilo sicer izrednih časov, mnogi pa so popravili osebne rekorde in vanje sem se najlaže vživel.» PETER ZUPAN (mladi metalec kladiva): «Od metalcev kladiva sem se lahko nekaj nauči, in njim sem največ sledil.* SONJA LUKAČ: "Sledila sem seveda največ krogli in težko sem s* sprijaznila z dejstvom, da sem morala samo gledati. Finale je bil skoraj na moji ravni. Upam. da bom dober rezultat dosegla na mladinskem prvenstvu, ki bo konec meseca v Neaplju * Italijanska nogometna zveza je pred časom poslala vsem italijanskim nogometnim trenerjem A, B in C Ugc razpis za udeležbo na posebnem izpopolnjevalnem trenerskem tečaju, ki bo od 14. Julija OR V KS I I L A B. MARUŠIČ: 0 Pred stoletnico šempaskega tabora Istega dne, 9. avgusta 1868, ko se Je v štajerskem Ljutomeru odvijal prvi slovenski tabor, je bilo podpisano vabilo, ki je za dan 24. avgusta 1869 (semenj sv. Jerneja) vabilo v Gorico slovenske župane in veljake na sestanek, na katerem bi se udeleženci pogovorili o prireditvi tabora, ki naj bi sklenil: — da se ustanovijo slovenske šole vseh stopenj, — da se izda zakon o slovenskem uradovanju, — da se zedini ves slovenski narod v eno kronovino z enim deželnim zborom. Sestanek naj bi sklepal še o ostalih predlogih, ki naj bi jih tabor postavil. Sestanek naj bi tudi obravnaval primernost prireditve tabora, določil kraj in čas zborovanja, izvolil naj bi odbor desetih članov, ki bi pripravili vse, da bi tabor potekal v skladu z veljavnimi zakoni, 15-član-ski odbor pa bi poskrbel za red pri taboru in ostala organizacijska vprašanja. Vabilo, ki so ga podpisali dr. Karel Lavrič, dornberški župan France Kerševani, vrtojbski podžupan France Maraš, štan-dreški župan Jože Nanut, solkanski župan Matija Doljak in rihemberški starešina Ivan Ličen, je potrebo sklicanja tabora razložil s sledečim: ((Nova postava pripušča vsakemu narodu, da se sme zbirati v narodne shode, ali kakor Sla-vjani pravijo, v ‘narodne tabore’, da ljudstvo izreče po tej javni poti svoje pravične želje. Cehi, naši slavni bratje, ki so se precej lotili te poti in zbralo se jih je po 6, 10 do 20 tisoč v enim kraji, kjer so pod milim nebom sklepali o važnih svojih zadevah, šta-jarski Slovenci se zdaj zbira- jo v Ljutomeru, in nadejati se je, da jih pride več tisoč in sklepali bodo o zadevah, ki so imenitne za vse Slovence. — Stajarski Slovenci so na nemški meji, mi smo pa na laški, in prav na mejah nam je sveta dolžnost zvesto skrbeti za narodnost našo, da ne poginemo, kajti le predobro so nam znani naklepi naših nasprotnikov; skrbeti nam je tudi za splošno blagostanje.« Prvo kratko vest o vabilu je priobčila «Domovina» (21. 8. 1868), medtem ko so besedilo proglasa po več kot e-nem mesecu prinesle ((Novice« (16. 9. 1868). Taborsko i-dejo so poleg osrednjega slovenskega časopisja prinašali na Goriško tudi primorski časniki. ((Domovina« (31. 7. 1868) je s kratkimi besedami najavila ljutomerski tabor in dodala: «Veseli nas ta tabor ne le za to, ker je to na Slovenskem nekaj novega, tim več posebno zato. ker kaže določen prestop iz pogubljive zanikavnosti na oder positiv-nosti.« Po ljutomerskem taboru je isti časnik v posebnem članku pisal: «Ne mi, nasprotniki naši so to prvi izrekli, da Slovenci smo politični faktor, s katerim je treba računati. Nasprotnik pa ima bistro oko. In, če je veljal ta rek pred poldrugim letom, o lan- ski volitveni borbi, velja tim- več zdaj: potrebuje ga tabor ljutomerski. Da, tabor v Ljutomeru zaznamuje novo dobo Andrej Marušič (1828-1898), urednik »Domovine«, eden vodilnih staroslovencev na Goriškem v zgodovini narodnega našega razvoja, zaznamuje določni prestop na politično polje«. Avtor članka neki R. je še dodal, da se je slovensko narodno gibanje iz čitalniških ((živio » in «slava» klicev preselilo na «politiška tla« in pri obravnavi dela deželnih zborov pisal, da so «nekake više u-čilnice, v tem ko so tabori v političnem oziru to, kar domače ljudske šole glede na občno omiko ljudsko. Od tod njih važnost. Množicam so bliže in niže in jim bolj v živo segajo nego d. zbori« («Do movina«, 21. 8. 1868). mk . ' ILIRSKI PRIMORJIH .9' ..P***. to - > (>:••<«( V V': ■ t j ->(»*»■....................... V ponedeljek 24. avgusta, na semanji dan ob prazniku sv. Jerneja, se je v Gorici zbralo večje število slovenskih veljakov, odzvali so se vabilu. Sestanek se pa ni vršil, ker je lastnik dvorane, kraja sestanka, gostilničar na goriškem Katariniju odpovedal prostore, drugega kraja sestanka pa ni bilo mogoče izbrati zaradi u-radne potrebne prijave kraja sestanka. Zato je bil sestanek prestavljen na 7. september. Navidezna nepomembna muha goriškega gostinca Je povezana s pritiskom goriških I talijanov. Tako piše ((Slovenski narod« (1. 9. 1968): ((Kakor bi jih z ledeno vodo ob- VABILO NA NAROCBG «4» ''*'*« ''»«*■<> «<•' '<**">’( <*»•: ‘ •?(«> <«*!• I"»»V* «*> «*»'!«• <»>('“»(*-< I« <" 's“'"'<>'>«■ ’> - s ~.:2:. it ......... ,, Ssr -■■t i > v . 1 < - ■'r*: «