Študijska knjižnica v Celja pošta Celje - Muaejski trg 1 pošt* predal 113*
Posamezna številka 8 dinarjev
Poštnina plačana v gotovini
Izdala Okrcat odfcor Socialistične zveze delovnih ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor Odgovorni urednik: Stane ŠuV'' — Tiska Mariborska tiskarna v Maribora — Nas i -edništva in uprave: ..Zasavski vestnik" TrbcV,	uprava nlnika —
Telefon «. 54 — Račus	vinici ‘ dne bank«
v Trbovljah 614-T-148.;— lisi ij~_.	1 < sredo —
Letna naročnina S00 din. polletna" 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 din "rr Posamema številka 8 dtn Rokopisi morajo biti T.-artaništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo
leto vii., Štev. 3
TRBOVLJE, 20. JANUARJA 1954
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Pred občnimi zbori osnovnih organizacij Socialistične zveze delovnih Hodi
/ Lahko rečemo, da smo Ietoš-1 nje leto kar dobro začeli, saj smo se od lanskega leta posto-vilj s kar lepimi uspehi v politični in gospodarski dejavnosti. Uspehi preteklih let nam bodo pri nadaljnji izgradnji naše socialistične odmovine v spodbudo, izkušnje pa dragocen nauk. Ena izmed glavnih nalog nas vseh je, da vse te izkušnje iz bogatega zaklada dosedanjih let s pridom izkoristimo.
Ko bomo proti koncu meseca ! januarja in v teku februarja polagal; obračun svojega dela za preteklo leto v organizaci- j jah SZDL, se bomo potrudili, da iz vseh občnih zborov naše " ocialistične zveze izluščimo istveno vsebino našega dela in tpebov. Pridobljene izkušnje t nam bodo smernice. naše nadaljnje delo v ntrje- j nju odborov in organizacij DL na terenu. Poleg teren- j h organizacij naše Sociali- | »učne zveze pa bodo v tgiku tega meseca in meseca febru- i arja tudi občni zbori vseh na- i sih ostalih družbenih organiza- ! cij in društev. Povsod imejmo pred očmi samo eno: do podrobnosti pregledati vse naše delo v minulem letu in iz tega napraviti pravilne zaključke za naše nadaljnje prizadevanje. j
Zbori osnovnih organizacij SZDL se bodo po sklepu Okrajnega odbora naše Socialistične zveze pričeli v mesecu februarju, v teku tega meseca pa moramo izvršiti temeljite priprave, tako da bodo občni zbori res uspešni. Na njih je treba pretresti tudi vso našo gospodarsko dejavnost, s političnega vidika oceniti vse pozitivne postavke, seveda tudi kritično presoditi vse negativne pojave.1
Za dobro izvršitev zborov je treba še v tem mesecu sklicati množične sestanke s članstvom, j Na terenu bo treba natanko! proučiti in pretehtati, da 11 ustreza sedanja razdelitev od- j borov ali ne. V okraju imamo primere, da je na območju ene-1 ga občinskega ljudskega odbora tudi samo en občinski odbor Socialistične zveze, kar pa se je v teku leta izkazalo kot premalo. Vzemimo za primer samo Dole pri Litiji; občina je zelo razsežna ter Ima tudi en sam odbor SZDL, kar Je konkretno 1‘C7 f‘aln# razširjene Dole premalo in bo treba premisli«, Kje bi bilo umestno postaviti in izvoliti nove odbore. Pri 700 volivcih na Dolah je en sam odbor SZDL vsekakor premalo. Treba bo to vprašanje pretehtati in napraviti ustrezne ko-Jfke- ~ Isti primer imamo v Cemseniku. Tudi tu je en sam odbor Socialistične zveze, spričo razsežnosti občine pa bi bili Potrebni trije. Ravno zaradi te-»a PriSlo n. pr. prav v Cemseniku do nepravilnosti. Tam-aaj so celih devet mesecev re-rlT3,11 YPT»S*nje predsednika odbora SZDL, akoravno je bil

ta izvoljen. Prav tako tudi ▼ Kolovratu še do danes niso rešili vprašanja tajnika Socialistične zveze, prav tako ni odbor SZDL poslal za vse leto nobene članarine. Iz vsega tega sledi zaključek, da bodo morali naši centri nuditi v prihodnje terenom večjo pomoč kot doslej. Pomagati jim bo treba nadalje še v večji meri * raznimi predavanji, kulturnimi nastopi naših »Svobod« in še drugače, kjer bo lahko odigral med drugim veliko vlogo tudi Potujoči kino IO LP okraja Trbovlje. Vsekakor bo morala Socialistična zveza voditi več računa na _ terenu o kulturno-prosvetni dejavnosti ter ne bo smela dopuščati, da bi posamezni neodgovorni ljudje razbijali kulturno delo.
seboj ideološko-političnega de- | Za izključitev I* vrst član-la, ki je in ki bi moralo biti stva SZDL je pristojen le zbor osnova vse dejavnosti vsakega ' članov Socialistične zveze, ne pa
v ■. ■'■■■■ ...v -M. ■
- % . ' - »
■ • /
V:;
društva, če hočejo naše »Svo bode« doseči zastavljeni si cilj, bedo morale preiti iz svoje ozkosti v vse večjo širino in globino.
Pri vseh teh pripravah pred občnimi zbori pa se bo treba pogovoriti tudi o razširitvi števila članstva, prav tako seveda o odvzemu članskih pravic vsem tistim, ki jih s svojim zadržanjem ne zaslužijo. Nepravilno je bilo na primer, da je neki zaupnik SZDL na terenu odvzel članu legitimacijo, ker tri mesece ni plačal članarine, rekoč mu, da ni več član Socialistične zveze. Odvzem članstva sodi med pravice zbora članov SZDL, ne pa med pravice po-
Ob pripravah na občne zbore sameznikov. Zbor članov SZDL se bo treba seveda temeljito po- ! “»J bo nekak P«rlament na ya-govoriti z društvi o načinu de-1 ali n* terenu ta naj odlo-la; tudi v tem pogledu bo -tre- j c» o taksnih in podobnih vpra ba voditi več računa. Vse pre- ; malo se je SZDL zanimala za delo v sindikatih, »Svobodah«
in naših fizkultumih društvih. Socialistična zveza naj se pred izvedbo občnih zborov po razgovori z vsemi ostalimi organizacijami in društvi o njihovem delu, nato pa naj po razgovorih o vseh podrobnostih izvede občni zbor, ki naj pomeni pregled vse dejavnosti na področju, kjer dela zadevni odbor SZDL.
Vse premalo je socialistična zveza vodila račun o delu v društvih »Svoboda«. Ta društva v našem okraju niso doslej odigrala svoje vloge v smislu programa, postavljenega ob ustanovitvi naših »Svobod«. Naše »Svobode« bi morale biti no-siteljice celotne kulturne dejavnosti s prirejanjem najraz- ! mih
V tem mesecu pred občnimi zbori naj se torej podrobno razpravlja kako razširiti vrste Socialistične zveze, prav tako .ie treba ob tej priložnosti. urediti vprašanje pobi-I ranja članarine. Povsem nepra*
1 vilno je, da se ponekod pobere članarina kar za pol leta ali za celo leto. Članarina se mora pobirati vsak mesee sproti in ne i za celo ali pa za pol leta. — Vsekakor bo tudi potrebno, da j se v času pred Izvedbo občnih zborov temeljito pogovorimo o sistemu našega dela. istotako o neaktivnosti nekaterih odborov. Podčrtati je treba dejstvo. "X • so posamezna vodstva organiza. j cij SZDL v našem okraju nedelavna; občinski odbori Sociali- j . stične zveze marsikje v pre- i j majhni meri nomagajo pri reševanju pojavllajočih se proble-
posameznikL Sedanji odbori morajo temeljito pretresti in pregledati posamezne kadre in med njimi izbrati res najboljše člane. Občinski odbori SZDL se morajo pri svojem delu povezati z vsemi organizacijami in društvi na terenu. SZDL naj skliče širša posvetovanja dobrih državljanov v vprašanju vzgoje naše mladine na splošno — posebno pa naj se obravnava vprašanje vzgoje in zaposlitve mladine od 14—18 leta. Organiziranje raznih-tečajev je stalna naloga odborov SZDL; to dejavnost je treba razširiti In povečati. Se v večji meri pa je treba razviti predavanja v okvi. ru društev in sindikatov, zlasti pa vzgojna predavanja. Organizacija SZDL naj svojo dejavnost pred III. kongresom ZKS še bolj povečajo, saj se bomo s tem najlepše pripravili in po-počastlli III. kongres ZKS.
S. S.
*	. i i

■ \
4T c

mSmšSmm';

h 1
Zimsko veselje
Seja okrasnega zbora io zbora
proizvajalcev trboveljskega okraja
V soboto, 16. t. m. sta se spet, kraja. Med drugim je ta tovariš sešla okrajni zbor in zbor 1 poudaril, da ima današnji učni proizvajalcev našega okraja. Na ! načrt mnoge pomanjkljivosti, tej seji so ljudski odborniki i kakor je to povedal v svojem pod predsedstvom tov. Martina referatu že njegov predgovor-Crosaka, predsednika OLO Tr-j nik. Tov. Brečko je v nasled-
tičnejših predavanj, literarnih večerov in podobno. Vsega tega doslej ni bilo. Zlasti v naših centrih smemo mirno trditi, da »Svobode« niso storile tega, kar , bi z inteligenčnim kadrom, s j katerim razpolagajo naša revir- i ska središča, lahko napravile. Vse preveč so se ta društva spuščala in Izgubljala v drobnih stvareh, niso pa videla pred
v te.i »H oni delavnosti. Tudi člani Zveze komunistov so doslej v organizacijah SZDL zelo slabo delali sli pa celo nič. O teh vprašanjih se bo treba tem»l.Wto pogovoriti.
Na -»dnu soh Okrajnega odbor- Socialistične zveze v Trbovljah so bili v zve«! * volitvami In v zvezi s pripravami
bovlje, obravnavali probleme ljudske prosvete in šolstva ter zdravstvena vprašanja in soc. skrbstvo. Po razpravi o obeh perečih problemih so ljudski odborniki sprejeli še nekaj drugih važnih sklepov.
Letno poročilo o delu Sveta za ljudsko prosveto Je podal inž. A1-
njem navedel nek zanimiv primer iz Hrastnika, kako danes Učijo otroke v šoli, Upajmo, da so taki primeri le sporadični, da ne bomo morda delali krivice prizadevnim šolnikom. V Hrastniku je učenec IV. razreda osnovne šole dobil nalogo, da napravi spis o »Vlogi družine v današnji družbi«. Ko trezen
za TIT kongres sledeči skleni:
predsednik Sveta tov.
bert Juvančič, za njim pa je človek to sliši, ne ve, ali naj poročal tov. Pavle Kovač o delu se smeje ali jezi. Kaj naj pove komisije za reformo šolstva, j 10 ali 11-leten deček o tem Diskusija o teh važnih vpraša- vprašanju, saj je obdelava tega ; njih je bila zanimiva. Tako je problema vendar težka naloga tega zelo zanimivega poročila, ljudski odbornik tov. Stane I za odraslega, v življenju že iz- j pač pa nad njegovo obsežnostjo
! V naslednjem je okrajni zbor sprejel ustrezne sklepe glede poučnih tečajev in glede kmetijskega šolstva, ker je res treba nuditi vso pomoč naši vasi.
Poročilo o delu Sveta za zdravstvo in soc. skrbstvo je podal podpredsednik OLO Trbovlje tov, Viktor Burkeljc. Na to poročilo se odborniki niso pobliže oglašali k besedi, ker je bil ta referat preobširen in predolg — vendar je tov. Tone Alič pravilno dejal, da tako važnega problema, k;ot je vpra-1 Sanje zdravstva in soc. skrbstva, ki terja velike finančne žrtve od naše skupnosti, ne moremo obiti. (Odborniki se niso morda spotikali nad vsebino
ZKS sprejeti Brečko iz Hrastnika
val probleme šolstva svojega
Ali |e možna pocenitev mleka?
To vprašanje postavljajo v Trbovljah, prav tako pa tudi v Hrastniku in Zagorju, kajti t Trbovljah prodajajo mleko kar po 32 dinarjev, medtem ko sta- mostojno podjetje »Vitamlnka«, ne mleko v Ljubljani 25, v Ma- ki oskrbuje Trbovlje z mlekom, riboru 28, v Zagorju pa tudi 28 sadjem in zelenjavo. Trgovska dinarjev kot v Mariboru. V Tr- podjetja v Trbovljah ne krijejo bovljah je torej mleko najdraž- sebi več razlike v ceni mleka, Je.	j zaradi česar je torej prišlo do
Do konca lanskega leta je podražitve mleka in sicer na stalo mleko v Trbovljah 28 din, ceno 32 dinarjev za liter, razliko v stroških pa je krilo do j Upravičeno so začele trbovelj-tedaj Mestno trgovsko podjetje, ske žene godrnjati, zlasti pa kar je šlo na račun podražitve matere, Id imajo veliko otrok, drugih potrošniških artiklov. Po kajti cena za to najvažnejše
novem letu se je pa v Trbov- > nekaj store, kajti nakupna i ljah izvršila reorganizacija tr- na 18 dinarjev pri kmetu — 26 govskih podjetij, ob kateri pri- dinarjev franko Trbovlje — po-
liki so ustanovili posebno sa- j trošniška cena 32 din — pravi.	_	,
da je razpon ©ene od kmeta do ! ku> kJer » dani pogoji za tak
obravna- kuž enega in razgledanega člo-1 veka! — Tov. Brečko je nadalje naglasil, da bi bilo umestno in koristno, če bi naše šole, zlasti še v kmečkih predelih, posredovale svojim učencem osnovno znanje o delu in nalogah našega kmetijstva, prav tako pa naj bi se po šolah uvedel pouk o drugih praktičnih delih (šolske delavnice itd.), kar bi bilo priporočljivo za šole v Hrastni-
pozor!
_ 1,Ttldl letos Pripravlja uprava »Zasavskega vestnika« ^nlg,?dn" ircbanJe *a vse tiste naročnike našega usta, ki bodo do 30. aprila 1954 poravnali naročnino »Za Mvskega vestnika« za vse letošnje leto. 2rebanje Predvidoma 30. aprila 1954. Za sedaj omenjamo, da J?® ** *» žrebanje pripravili preko 100 lepih nagrad, f-onmte torej s poravnavo naročnine, saj položnice ste z® Prejeli v eni izmed zadnjih številk.
n»rV?iSt,'n| naročniki našega Usta imajo s poravnavo naročnine še drugo ugodnost: za primer smrti po kakšni nezgodi SO ZAVAROVANI ZA VSOTO 10.000 DIN, se izplača svojcem ponesrečenca — za primer trajne
valldnosti po taki nesreči VANI ZA 20.000 DIN.
bo
bo-
ki
in-
SO NAROČNIKI ZAVARO-
Omcnjamo še, da stane naročnina za naš list mesečno samo 25 din — ako ga pa posameznik kupuje vsak teden sproti, tedaj je list zanj dražji in tudi ostalih ugodnosti tak bralec lista nlnja. — V eni izmed prihodnjih številk bomo že objavili del nagrad, ki smo jih pripravili za naše žrebanje, katera so nam podarila naša Podjetja In ustanove ter nam tako tudi letos pomagala k čim večjemu uspehu naše akcije.
UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA«
hranivo za otroke je previsoka. Trboveljske žene In matere so prišle pred dnevi na urad ] mestne občine Trbovlje ter *a-: htevale. da se skliče poseben ' sestanek, na katerem naj se | ugotovi, zakaj Je mleko v Tr-1 bovljah najdražje. V torek, 12.
I Januarja, je bil ta sestanek na mestni občini, ki se ga je udeležil tudi direktor podjetja ! »Mleko« v Ptuju. — Tovariš Bratec, direktor ptujskega podjetja »Mleko«, je obrazložil težave svojega podjetja in govoril o možnostih, ki bi privedle : do pocenitve mleka. Navedel je,
' da so Trbovlje v času zagotov-, Ijene preskrbe potrošile 90001 mleka dnevno, danes, ko je mleko v prosti prodaji, ga pa Tr-' bovlje konsumirajo Ie 15001 | vsak dan. Trenutno eene mleku i n! mogoče mižati. Odkunna cena na kmetih znaša franko Ptuj 18 din za liter mleka, kmetje pa trdijo, da Je njegova odkunna cena prenizka. Podjetje »Mleko« v Ptuju pošilja mleko v Trbovlje po 26 din za liter, stroški za prevoz v Trbovlje, kal©, lokalni razvoz mleka v Trbovljah ter stroški trgovskega podjetja »Vitamlnka« v Tr-bovliah na povišajo ceno mleka na 32 dinarjev.
Vsekskor hi bilo nujno, da odločilni činitelji v Trbovljah
konsumenta previsok, saj da kar celih 14 din za liter, torej 4 din manj, kot dobi kmet za liter mleka. Tu bi bilo potrebno, da se da pri mleku morda nekakšen regres, ali pa se napravi kak drug izhod. Kakor je že omenjeno zgoraj, prodajajo mleko v Ljubljani po 25 din, razliko pa krije tamkajšnja Okrajna zadružna zveza. V Trbovljah je šla do konca lanskega leta ta razlika v breme Mestnega trgovskega podjetja.
V Ptuju predlagajo od po moč na ta način, da bi pristojni činitelji poskrbeli, da bi podjetja za mleko dobivala n. pr. bencin po kmetijski ceni, premog in električni tok tudi po gospodinjski ceni, s čimer bi bilo mogoče znižati prodajno ceno mleka na 26—28 din. Ta predlog ni ravno slab in ga bo treba še proučiti. — Omenimo ie, da tudi druge države dajejo regres za ta najvažnejši prehrambeni artikel. Tako stane n. pr. v Holandiji liter mleka — preračunano v naš denar — 27 din. Tukaj regresira država pri litru mleka 7 din. Na tak in podoben način krijejo razliko med nakupno in prodajno ceno mleka tudi v drugih državah. V naši državi verjetno še ni mogoče urediti to vprašanje na ta način, da bi sama država krila razliko cene pri mleku, namreč z znižanjem eene bencina, premoga in toka, pač pa je — kakor smo že rekli — predlog vreden razmišljanja. Vsekakor je pa res, da ne smemo dopustiti, da bi matere ne mogle kupovati svojih majhnim otrokom mleka, zaradi njegove previsoke cene. — Morda bi tudi
pouk, seveda pa tudi po ostalih naših osnovnih šolah. — Govornik se Je dotaknil nadalje tudi težav Glasbene šole v Hrastniku, v kateri so vpisani 103 učenci, vendar so na tem zavodu težkoče z učnimi prostori, I prav tako manjkajo tej šoli še razna glasbila. Iz Trbovelj še \ do danes niso vrnili klavirja in fagota, ki so si ju izposodili v Hrastniku, čeprav je tamkaj ■ samo 1 klavir, medtem ko jih | je v Trbovljah deset.
Ljudski odborniki so nato obširneje razpravljali o kmetijskem šolstvu in o potrebi kmetijskih nadaljevalnih šol. Istotako so obravnavali ustanovitev enoletne kmetijske šole v našem okraju (opomba uredništva: glej članek Lada Zakoška o tem problemu v našem listu). — Ljudski poslanec tov. Viktor Kovač je govoril o vprašanju udeležbe naše mladine v naših višjih in visokih šolah ter naglasil, da je v teh šolah premalo delavske in kmečke mladine (opomba uredništva: vzrok tega nevšečnega pojava je navedla neka delavska mati iz Hrastnika, or čemer smo pisali v prejšnji številki »Zasavskega vestnika« na 3. strani).
Ljudski odbornik iz Loke pri Zidanem mostu je pa obravnaval vprašanje vloge učiteljev na naši vasi. Ta tovariš je omenil učitelja Alifa ki daje svojim
saj obsega nad 35 tipkanih strani!). Posamezni odborniki so dejali — vendar ne v diskusiji, pač pa v medsebojnih pogovorih — da bi bilo umestno, da se taka obširna poročila dostavijo vsaj 14 dni pred zasedanjem okrajnega zbora ljudskim odbornikom v prepisu, da Jih utegnejo prej pregledati in proučiti, nato pa bi se o posameznih vprašanjih na seji okrajnega zbora razvila debata. — Po daljših razgovorih je bilo sklenjeno, da se razprava o tem referatu odloži na prihodnjo sejo, ki bo 25. januarja.
V nadaljevanju seje so ljudski odborniki sprejeli še nekaj sklepov o imenovanju raznih komisij, nato pa je še ločeno zasedal okrajni zbor proizvajalcev.
O delu Sveta za zdravstvo in soc. skrbstvo bomo poročali podrobneje v prihodnji številki našega lista.
Za Daše
Kakor lansko leto bodo tudi letos redna predavanja za gospodinje v mali dvorani Doma »Svobode H.« (bivši društveni dom).
Prvo predavanje bo v ponedeljek, 25. t. m. ob treh popoldne. Predaval bo največji slovenski strokovnjak za perutninarstvo, inž. Ločdšnikar, o ameriškem in našem perutninarstvu, ki ga bo spremljal z več kot sto barvnimi slikami. — Predavatelj bo tudi obrazložil in na slikah pokazal, kako že pri piščančkih lahko razločimo, kateri izmed njih bodo krmo dobro izkoriščali, hitro rasli in __________ katere kokoši bodo dobre nesna Razboru,! niče!
. učencem ob Pridite poslušat in gledat vsi, cerkvenih praznikih za nalogo, S ki se zanimate za perutninar-kaj naj preberejo doma, da jim j stvo, zlasti vse trboveljske go-
ob takih dnevih ne bo hoditi v šolo Ta šolnik zapre šolo, kadar umrje kak bogatejši kmet — učencem pa naroči, da morajo it! vsi otroci za po-(Nadaljevanje na 2. strani) i grebom takega vaškega veljaka.
| *" ’
treba spodinje! Povejte
to tud! sosedom, ki sami tega ne bodo brali. — Če bo dopuščal čas, bo isti dan tudi predavanje o lastnostih posameznih sort krompirja.
Smernice sodobnega sadjarstva s posebnim ozirom na značilnosti našega okraja
(Nadaljevanje)
c) Njivski nasadi z vmesnimi posevki imajo sicer to prednost, da ima drevje navadno v izobilju hrane, svetlobe in zraka, da pa je oskrbovanje in prevažanje škropilnic med drevjem otežko-čeno, da je enako kot pri travniških nasadih onemogočena uporaba strupenih škropiv v času rasti vmesnih posevkov, da na vmesne posevke navadno škodljivo vpliva tudi senca sadnega drevja in da včasih tudi drevesne veje oteikočajo obdelovanje vmesnih posevkov. Odpadajoči plodovi se umažejo.
č) Čisti sadni nasadi na obdelanih tleh, ki jim pri nas navadno pravimo »sadne plantaže«, omogočajo gojitev umetnih drevesnih oblik z nizkimi debli na šibko rastočih podlagah. Ti nasadi dajejo ob ustrezni zemlji, podnebju, podlagi in sorti, gnojenju in oskrbovanju največje in najlepše pridelke ter povrnejo vloženi kapital v krajši dobi
tisoč sadnih vrtovih prav toliko nje — močno olajšano, olajšano ali še več sadja, kot b; ga zras- j nadalje skladiščenje m trgovanje s sadjem —
k) v enem samem velikem nasadu z isto površino — s to prednostjo, da za tisoč družin ni treba prevažati sadja od kraja proizvodnje do kraja potrošnje, da ima nadalje tisoč družin s sad-jarjenjem razvedrilo in da je okoli teoč domov okolica lepša, prijaznejša pa tudi celotna slika naših krajev.
i 3. Višina debla je tudi že precej časa predmet spora med sadjarskimi strokovnjaki. Nekateri so za nizka, drugi za srednje vi-! soka, tretji pa za visoka debla. Spor je menda sploh nepotreben. Vprašanje višine drevesa je namreč nedvomno neločljivo po-; vezano z vprašanjem načina sad-jarjenja. Na ekstenzivnih travni-; ških in njivskih nasadih prihaja I v poštev le visokodebelno drev-j je. Tudi pri (Intenzivnih čistih nasadih s travno rušo je mogoče | le visoko in rsrednjedebelno gojil
s sadjem — na drugi strani je pa spet resnica, da je rodovitnost nasada tem enakomernejša, trn večje je števSo sort in da je kmetu v takem primeru za spravljanje sadja na razpolago neprimerno daljša doba.
Neizpodbitno je tudi, da ima-
tem, da so iste sorte v raznih okoliših naše majhne Slovenije navzkriž za cele mesece v zoritvi in trajanju.
Na čas zorenja ka na bpežnost sadja vpliva — kot znano — tudi vreme v posameznih letih, način gojitve in rezi drevja ter še mnogj drugi činttelji. Vemo na primer, da nekatero leto ne po-
r	w	i jr*	, ua llc.n.U ICi1CMJ UC JJV
mo z majhnimi nasadi za domače čaka do pomladi nobeno jabolko
-------— -h— v —j« uUU1 ; drevje. Nihče pa ne bo gojil vi-
kot drug način sajenja, ker prej j *0k°debelnega drevja v čistih, začnejo roditi — toda življenj- i redno obdelovanih nasadih, tem-ska doba je krajša. V tak nasad i le nteko ^ kvečjemu sred-
je treba vložiti zelo veliko sredstev (zlast: za rigolanje in za ograjo, brez katere je tak način sadjarjenja nemogoč). Veliko stroškov je treba nadalje za vsakoletno obdelovanje in oskrbovanje, še več pa je treba visokokvalificiranih strokovnjakov — sredstev in strokovnjakov za ta način dela nam pa še primanjkuje. Tveganje (riziko) je pri tem načinu sadjarjenja največje, tako glede izbire vrst kot glede možnosti pozebe, poškodb po zajcu, bolezni dreves in sadja, tržnih razmer itd. Uporaba prevoznih škropilnic in odvoz sadja je otež-kočen, prav tako se umaže sadje, ki pade na tla. Iz obdelanih ta! se izpirajo hranilne snovi, odplavlja se pa tud; prst sama, zlasti v brežnih legah. Zaradi tega smemo v brežnih legah na ta način sadjariti samo tedaj, če napravimo terase z ravnimi površinami, oporne strmine in če jih obsejemo s travo.
II. Vel kost nasadov je tudi vprašanje, ki se nanj gleda t tega ali onega vidika.
a)	Nekateri se navdušujejo le za velike »strnjene nasade* v krajih,, ki so za sadjarstvo najugodnejši in kjer naj bi zasadili s sadnim drevjem tud; brežinaste njive, tako da bi postalo sadjarstvo v teh okoliših glavna gospodarska veja kmetovalcev. Spet drugi pa svarijo pred tem načinom sadjarjenja, češ da sadjarstvo v prevelikem obsegu ne bi dajalo kmečkim gospodarstvom zadostne gospodarske trdnosti. Resnica P« je, da je velik strnjen nasad laže obdelovati in oskrbovati, zlasti še škropiti kot pa raztresena drevesa — res je tudi v takih nasadih olajšano širjenje bolezni in še bolj škodljivcev. Prav tako je res, da so pogoj za uspešno sadjarjenje v velikem obsegu ustrezne naprave za odvažanje, sortiranje in skladiščenje sadja — seveda pa tudi dovolj usposobljenih moči za oskrbovanje dreves in za spravljanje sadja.
b)	Poleg velikih strnjenih nasadov, katerih namen je pač pridelovanje sadja za potrebe trga, so in bodo povsod pri nas ohranili velik pomen tudi nasadi okrog domačij za domače potrebe, bodisi tako imenovani kmečki sadni vrtovi (»pungreti«), bodisi obh šni sadni vrtovi in vrtički v mestih in industrijskih naseljih. Res je pač, da zraste v
njedebelna drevesa.
Razen tega pa se v teku življenjske dobe obesijo prenekate-remu visokodebelnemu drevesu pod težo sadja veje prav do tal —. v pregostih nasadih pa ima po nekaj desetletjih rasti tudi nizkodebelno drevje veje samo še visoko nad tlemi.
4. število sort, ki naj jih gojimo, Je prav tako predmet živahnih razprav) nekateri skušajo doseči omejitev števila sort na nekoliko najboljših vrst, drogi pa vedno priporočajo nove in nove ali Izboljšanje sorte, ali pa stare vrste, ki smo jih nezasluženo opustili.
Izven dvoma je, da je v nasadu z majhnim številom sort oskrbovanje — zlasti škroplje-
potrebe tem več veselja in užit-« ka, kolikor bolj so nasadi sortno raznovrstni. Tako bi morda smelo veljati, da naj bi v majhnih nasadih gojili čim več sort — v velikih, strnjenih nasadih, namenjenih za potrebe trga, pa čim manjše število.
5. Važnejše kot število sort je skoraj gotovo njih Izbor, zlasti vprašanje številčnega razmerja med drevjem posameznih sort. Resnica je, da gojimo premalo poznih zimskih jabolk, jesenskih sort pa preveč. Težave so tudi s
razen bobovca, mošančka in ontarija — drugo jeto pa trpi celo boskoop do maja.
Prav zaradi vseh teh okoliščin je treba pri sestavi okrajnih in krajevnih sadnih izborov velike previdnosti. Po drug; strani bi pa b$o treba vplivati na drerves-ničarje, da bi cepili dovolj drevesc s sortami, ki so priznano najboljše in sprejete v krajevne sadne Izbore -- ne pa s sortami, ki niso priporočljive za širjenje.
(Kpnec prihodnjič)
iz Radeč
Skoro vsak težko pričakuje Novo leto v tihem upanju, da bo boljše in lepše kot preteklo. In v takem upanju ljudje rada v veselem razpoloženju čakajo in dočakajo dvanajsti udarec ure v Silvestrovi noči, ki prelomi čas in napove začetek novega leta, ki naj bi prineslo novo, drugačno življenje.
Ob vsakem takem prehodu i2 starega v novo leto je veselo vsepovsod in veselo je bilo vsako leto tudi v Radečah. Vse je pričakovalo, da bo tudi letos, pa se Radečani nič posebno ne pohvalijo. Silvestrovanje, ki ga je v Radečah priredilo TVD »Partizan« (edina »prireditev« v letu 1963), je bilo, kot pravijo, precej puščobno in dolgočasno. Ustregli so z njim edino mladini s proslulo »rumbo« in »rašplo« ter podobnimi eksotičnimi plesi, na katere je udarjala takt neka trboveljska muzika. Poglavitno, kar daje ljudem dosti vzroka za zabavljanje in negodovanje, pa je bilo pri tem silvestrovanju prevehka vstopnina, ki jo je pobiralo TVD »Partizan« in sicer po 100 din
Vtisi z mladinske konference na terenu II. v Hrastniku
Spet je minilo eno leto ln vse j zimo na vsaki mladinski konfe- 1 itd. Vendar so poročila poudar-
organitaclje si volijo novo vodstvo ter polagajo račun o svojem delu v preteklem letu. Tako sem prisostvoval tudi konferenci mladinske organizacije na terenu 11 v Hrastniku. Ta organizacija predstavlja mladino v Hrast-
renci. Iz tega bt napravili zaključek, da ta mladinski sestanek ni bil najbolje obiskan. Mislim namreč, da 50 mladincev ne predstavlja celotnega mladinskega kolektiva na tem terena, ne vem pa, kje naj bi Iskali
nlku od RUcklovega mostu proti j krivdo tega nezadovoljivega po-
Spodnjerm Hrastniku z mladino v Kemični tovarni in Steklarni ter v Zasavju. Lahko rečem, da je v tem delu hrastniike doline precej mladine, vendar sem videl na konierencj samo mladince, ki so zaposleni v Steklarni ter nekaj mladink, ki jih opa-
java.
Po poročilu tov. Saše Vaupotiča smo pa videli, da mladina na tem področju le nekaj dela. saj je večina mladine vključena v posamezne sekcij* »Svobode 11* v Hrastniku, v ŠD Bratstvu, v kegljaški sekciji, pri brodarjih
ZADNJE DNI PO SVETU
Medtem ko se zahodne velesile trudijo, da bi datuma berlinske konference ne spremenili, prevladuje v Londonu prepričanje, da želi sovjetska vlada doseči, da bi za nekaj časa odložili razgovore zunanjih mi' nistrov. Moskva bi se tako znašla v boljšem položaju, kar se tiče gonje zoper evropsko obrambno skupnost in bi tako onemogočila francoski vladi, da v parlamentu šele po sestanku štirih sproži predlog o ratifikaciji sporazuma o evropski vojski.
Po vrnitvi poveljnika cone A STO generala Wintertosia v Trst poročajo, da so zahodne velesile spremenile svojo taktiko v prizadevanju, da bi spravile Jugoslavijo in Italijo v tržaškem sporu. Zahodne sile navezujejo svoje neposredne nade na konferenco petih držav, nova taktika pa je v tem, da bi bilo treba sondiranje nadaljevati, dokler ne bo dosežen sporazum.
Novi predsednik francoske republike Renč Coty je prevzel dolžnosti od dosedanjega predsednika Vincenta Auriola.
V Italiji so 6c pred sestavo nove vlade, ki jo sestavlja Fan-fani, pojavila nova nesoglasja v demokrščanski stranki. Te diference so tolikšne, da že povsem določno vodijo v razkol. Napori Vatikana in klerikalizma ni-
so kos temu procesu in zato se | Je predsednik vzhodnonemške posreih, da bi združili vlade Grottew
jim ne
razne tokove krščanske demokracije. Spričo tega Je težko verjetno, da bi Fantsnijeva leva struja po zadnjih srditih napadih lahko našla skujmo politično osnovo z ostalimi skupinami demokristjanov.
O prvem zasebnem snidenju med ameriškim zunanjim ministrom Dullesom in sovjetskim veleposlanikom Zarubinom še ni nobenega poročila. Mnenja so le, da ni prišlo do nesporazuma med njima, vsekakor pa bo moral prvemu sestanku slediti še drugi.
Predsednik grške vlade Papa-gos je odšel v spremstvu zunanjega ministra Stefanopulusa in ministra pri predsedstvu vlade Sifneosa v Francijo, kjer bo imel razen razgovorov s francoskimi državniki tudi sestanek s poveljnikom Atlantskega pak_ ta generalom Gruentherjem. j Nato bo odpotoval Holandijo.
Bao Daj, šef vietnamske države je ob imenovanju predsednika vlade princa Bu Loka izjavil, da enotnost Vietnama predstavlja pogoj z» mir v In-dokini. Dejal je tudi, da se je treba s Francijo razgovarjati glede »vzpostavitve pravičnega združevanja na temelju zaupanja«.
V dunajskih krogih so z veliko pozornostjo sprejeli vest, da
Grottewohl izjavil, da bo tudi avstrijsko vprašanje na dnevnem redu berlinske konference. Na Dunaju menijo, da je Grottewohlova izjava prvo znamenj e, da bo tudi SZ pozitivno odgovorila na nedavno pobudo z Dunaja.
Med vladno krizo v Italiji sta Nenni in Togliatti nepričakovano sprožila manever, ki je povzročil trenutno zmedo v političnih krogih; oba sta Izjavila, da se bosta njuni stranki proti Fanfanijevemu kabinetu abstinirali, seveda če Fanfani v svojem programu ne bo zahte-
jala, da je bilo 'premalo političnega dela * mladino. Slab odnos do mladine je opaziti nadalje tudi v tovarni, kjer je sam mladinski predsednik udaril mladinca, kar je napravilo zelo slab vtis na celotno organizacijo.
Pričakoval sem od mladincev žtvphno diskusijo, ki pa je sprva ni bilo. Sele ko so predstavniki raznih društev prikazali razne probleme, s katerimi se ukvarjajo in ubadajo, so se mladinci nekoliko razživeli. Stanje, kje vse dela mladina tega terena, so opisati za »Svobodo 11* predsednik Kastelic, za SZDL v Steklarni predsednik Stanko Cvelbar, za sindikalno organizacijo pa predsednik Viktor Rački, ki so v svojih poročilih navedli naloge, kj sloje pred mladinci.
V diskusiji so mladinci načeli vprašanje sobe v Samskem domu, kjer bi se kratkočasili z igranjem šaha in poslušanjem radia. Tovarna /Im bo verjetno šla v tem pogiedu na roko. Sklenili so nadalje, naj bi bil kabinet Predvofaške vzgoje do nadaljnjega odprt vsak dan. Na ta način bi se mogli tamkaj shajati mladinci, ki so prišli iz Steklarske šole v Rogaški Slatini, ki so večinoma naš/ južni bratje, a ne najdejo primernega razvedrila v svojem prostem času, zaradi česar zaidejo v slabo družbo.
Tl mladinci si sami kuhajo v Samskem domu, kar kvarno vpliva na njihovo zdravje. Poudarili so, da jim je menza predraga, saf pri svoji plačj ne morejo dajali za hrano
val takošnjo ratifikacijo evropske obrambne skupnosti.
Vrhovni poveljnik Združenega poveljstva v Koreji, general John Hull je izjavil v odgovoru na pismo, s katerim ga je obvestil general Timaja, da bo vse nesrepatrilrane ujetnike pred
v Belgijo in ! 23. januarjem izročil vojujočim , _ .	.	,,	. . „
3 se strankam, ki so jih ujele, da ! Zli .°^an,%cl>e ^v Adolia to potrjuje »poraz nevtralne ????/]?' Ia	mladinskega
za moške in po 50 din za ženske. Marsikdo se je pred vhodom v dvorano raje obrnil in spil pri »Erjavcu« za ta denar ustrezno množino vina. Zato pa je bilo po vseh gostilnah toliko bolj veselo ln živahno — v Domu »Partizana« pa se ob slabem vinu, v pusti, popolnoma neokrašeni dvorani brez kakršnega koli programa — pravijo — res ni dalo zabavati in biti dobre volje, kot človek na tak večer pričakuje. Očitno je šlo samo za materialni dobiček, kar pa ni in ne sme biti namen takih prireditev.
Dedek Mraz si je menda letos Izpahnil nogo in je le počasi prišepal v naše kraje in tudi hitro od capljal. Prejšnja leta in še lani je bilo zelo živahno, saj je dedek Mraz obiskal še otroke v najbolj oddaljenih vaseh, celo izven domače občine. Letos pa — skoro nič! Neki funkcionarji — pravijo, da po navodilu višjih forumov — so stali na stališču, naj dedek Mraz obišče samo partizanske sirote in socialno šibke, kar je lepo in pravilno, samo če bi dejali, da naj jih bolj »izdatno« obišče. To se je tudi zgodilo, toda po mnenju teh funkcionarjev bi dedek Mraz ostalih otrok sploh r.e obiskal. Lahko si mislimo, kakšno žalost in razočaranje bi jim povzročil. No — pa je povsem po zaslugi naših prosvetnih delavcev, učiteljev in profesorjev, ki so pravilno gledali na to vprašanje, dedek Mraz vendar obiskal tudi ostale otroke, seveda samo po šolah — če pa pomislimo, da je otrok vesel tudi najmanjšega daru. zlasti od dedka Mraza, lahko mimo trdimo, da so naši šolniki s tem korakom popravili veliko napako, ki so jo zagrešili nekateri funkcionarji.
Mestno gledališče pa je za Novoletno jelko uprizorilo otroško igrico »Srce igračk« v režiji prof. Janeza Pešca, ki je kljub mnogim težavam, ki so se pojavljale okrog nje, kar dobro uspela in je bila Igrica štirikrat uprizorjena v splošno zadovoljstvo.	Vi m
*
ALI JE MOŽNA POCENITEV MLEKA?
(Nadaljevanje s 1 strani)
I	železnica lahko znižala transportno tarifo za ta najvažnejši prehrambeni predmet. Veliko je ljudi, ki ne kupujejo mleka, rajši pijejo za zajtrk čaj, črno kavo ali pa prežganko. Imamo pa v revirjih družine, ki kupujejo za 6 otrok dnevno komaj
II	liter mleka, ker je predrago, zaradi česar trpi rast in zdravje otrok.
I Ce pogledamo potrošnjo mle-
! ka v Trbovljah leta 1947, smo v tem pogledu napravili korak nazaj in ne naprej. Je pa na drugi strani žalostna resnica, da se v Trbovljah spije vse
i preveč alkoholnih pijač, mleka
za hrano4400 din	|pa premalo. Zato bi bilo morda
Bil je govor še e drugih I umcstno razpravljati tudi o
vprašanjih, ob katerih so mladinci stavili razne predloge.
Pri volitvah sj je mladina Sp. Hrastnika izvolila za predsednika
komisije, ki ni izpolnila poslanstva, ki ji ga je naložil sporazum o premirju«.
Četrti sestanek med Iranom in SZ je od goden, ker se niso mogli sporazumeti, kakšen naj bi bil delovni program. Naloga iransko-sovjetske komisije je namreč proučiti vprašanje, kako rešiti spore med obema državama.
člane
komiteja pa najboljše mladince, ki se bodo trudili, da popravijo nezadovoljivo stanje v organizaciji. V tem prizadevanju jim želimo obilo uspeha.	R!go.
MED OPERACIJO
| »Gospod profesor, pri telefonu J govori Žana vašega bolnika. Pro-! sim vas. povejte mi, kaj govori moj mož med narkozo!«
1 umestno razpravljati drugem predlogu na tem sestanka, namreč da bi se vino podražilo pri litru za 10 din. S tem bi n3 zelo enostaven način krili razliko cene pri mleku. V takem primeru naše matere ne bi kupovale več mleka po 32 din za liter, pač pa po 20 din.
—	Potrebno je, da so o tem razgovoru na mestni občini poučeni vsi. Želeti je, da bi se o stvari oglasili še drugi k besedi, namreč glede prvega predloga o znižanju cene bencinu, premogu in toku, seveda pa tudi o prih!*’:u na ceno vina, kar !>i šlo v korist našim najdraž.rm
—	našim otrokom.	S. S.
Lado Zakošek:
(Nadaljevanje in konec)
Takoj po vojni smo se z veliko voljo lotili dela, da bi z nekaj krepkimi zamahi zajezili prepad, ki ga je ustvarila vojna v pogledu izobrazbe vasi in mesta.
Skoraj po vseh podeželskih šolah smo organizirali kmetijske tečaje, obiskovali so jih pa predvsem mladina z dovršeno osnovnošolsko obveznostjo in tudi starejši, zlasti listi, ki so želeli izpopolniti svojo srednješolsko In kmetijsko izobrazbo. Kmetijski tečaji, ki smo jih imeli predvsem v kmečkih predelih le z več ali manj splošnoizobraževalnim namenom, niso zadosti odločno težili za tem, da bi kmečki mladi- ! ciljem so bile lansko Jeto ni posredovali morda najosnov- novljene v našem okraju prve i nejše, vendar zelo potrebno kme- kmetijsko-gospodarske šole. Ze tijsko-gospodarsko znanje.	, ob poizkusu delovanja teh šol je j
Poleg tega nismo povsod uspe- • pokazala kmečka mladina neprl- j II, da bi v te tečaje pritegnili | čokovano veselje ln zanimanje
l/eč OzofocaUmellti mladini!
se brezciljno zabavali in li. Ne trdim, da je bilo tako povsod, toda največkrat je bilo tako.
Zato smo po dolgin letih Iskanja prišli do spoznanja, da je treba tudi kmečki mladini nuditi določnejše pogoje za dvig njene »poklicne Izobrazbe* In za spoznavanje konkretne vrednosti njenega dela in življenja. S tem
usla-
(Glej štev. 51(53 »Zasavskega
veseli- i ko uresničljiva. Vendar smo
globljem razmišljanju prišli tja, od koder smo prišli. Sola naj bi senastallla v gradiču, kjer je sedaj Dom onemoglih. Obširna polja, lepi sadovnjaki in še dokaj urejena gospodarska poslopja bi popolnoma ustrezata za praktično delo učencev na tej šoli. Za-
vestnika)
ob različnim sestankom. V lem primeru je treba organizirati stalno predavateljsko mrežo naših kmetijs-klh strokovnjakov in jim omogočiti, da bodo delali, kjer so mladini najbolj potrebni.
Kljub prejšnjim neuspehom moremo zaradi naših Izkušenj trditi, da bi bilo vsako odstopa-
misel pa je bila — žal — poslana I nje od že storjene poti beg v ne-
večje števlo kmečke mladine, ki je bila potrebna popolnejše In praktlčnejše izobrazbe. Največkrat so bili tečaji slabo pripravljeni In tudi slabo obiskani. Očitna napaka pa je bila v tem, da so prihajali na predavanja neizkušeni ali nepripravljeni predavatelji, ki so govorili mladini n vseh mogočih stvareh, niso ji pa znali vzbudili veselja do njenega dela ln do življenja na kmetiji. Ponekod »o se tečaji celo spremen li v zabavišča In plesišča. zaradi tega nekateri niso jemali stvari resno in so prihajali na tečaje samo zalo, da bi
zanje, ki se ni omejevalo zgolj I na praktično delo na kmetljsko-| gospodarskem področju, temveč je težila tudi k spoznavanju in i mzumevanlu kmetijskih in gospodarskih dejstev, ki jih je kdaj koli doseglo napredno kmetijsko.
Da bi stvar še odločneje premaknili z mrtve točke, smo lani na konferenci Društva učiteljev in profesorjev našega okraja sprejeli načelen sklep, da bi v Loki pri Zidanem mostu ustanovili stalno eno-all dvoletno kmetijsko šolo Zamisel je bila zelo lepa in na prvi pogled tudi lah-
ad aeta, ker za onemogle ne najdemo primernega prostora. Ako bi se pa vsa področja naše druž-beno-gospodarske dejavnosti resneje lotile tega tako perečega problema, potem bi dosegali uspehe tam, kjer vidimo sedaj samo neuspehe.
Tudi kmetijske zadruge bi morale v času, ko bijemo trd bol za dvig naše kmetijske ravni in ko ustvarjamo temelje, na katerih bomo gradili gospodarstvo noše vasi, pokazati več samostojnosti In zdrave odločnosti; biti bi morale srce vsega življenja in delovanja naše vasi, morale bi biti tista neogibna vez, Ul bi združevala kmečke Interese z Interesi ostatP družbe.
Nikakor se ne moremo rado-vol/tfl m snrtlarnltl s nrllržnosl-nlm/ prcdavanil, M nat bf bil t nekak dodatek ali nameček k
izglednost In neodgovorno prepuščanje kmečke mladine samo-hotnl rasti In razvoju.
Sr
Posebno poglav/e v pridobivanju znanja kmečke mladine pa predstavljajo šolski vrtovi in šolski sadovnjaki.
Uredba o šolskih vrtovih t dne 10. iunija 1949. leta določa, da mora imeti vsaka osnovna šola, vsaka gimnazija In učiteljišče ustrezen šolski vrt Ako šola nima šolskega vrta, se II mora dodeliti v obdelovanje potrebno zemljišče. Beda/, po skoraj šestih letih po objavi omenjene uredbe, bi morale Imeli vse šole dovolj veliko In rodo^dtno zemlflšč» za šolski vrt kol trčilo pri pouku Iz kmelllUva sadjarstva In tudi ze-jcnladarstva.
Vestno oskrbovan In nrnvltno urejen šolski vrl nam lahko nudi
verno sliko skupnega delovanja šole In vasi, In nam ni samo v okras, temveč lahko predstavlja izhodišče za napredno sadjarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo — In kjer so pogoji za to, tudi za vinogradništvo. Šolski vrt je lahko učilo za slehernega kmeta.
Prvi šolski vrtovi pri nas so se urejevali že pred skoro sto leti. V njih so se vzgajali prvi sadjarji In vrtnarji. Kmetje iz i bližnje In daljne okolice so do-| bivali takrat sadna drevesca samo Iz šolskih vrtov. Kasneje so se tl vrtovi napravljali tudi pri vaških šolah In so Imeli neprecenljivo zaslugo za napredno sadjarstvo, vrtnarstvo In tudi vinogradništvo ter čebelarstvo. Marsikateri uitlclj-vrtnar je s svolim vzornim delom odločilno vplival na gospodarski razvoj svoje okolice In s svojimi pobudami spremenil kraj v sadjarsko ali katero koli drugo gospodarsko področja.
Druga svetovna vojna In na-urejene šolske razmere v prvih povojnih letih so uam tudi v tem pogledu prizadejale težke posledice In škodo. Potrditi moramo, da šolski vrtovi še marš kje ne ustrezalo vzgojnim In učnim zahtevam. Nekdal cvetoče In lepo urejene šolske vrtove so zamenjale žalostne divjine, polomljene ograje In zanemarjeni napadi. Šolski vrtovi niso več levi vrtovi, ki so nekoč napolnfevall človeka ob pogledu nanje z veseljem In zadovoljstvom, ampak — 1
tako se ml zdi — predstavljajo nepotrebno zlo Zg učitelja in menda tudi za učence.
Ce hočemo šolske vrtove urediti tako, da bodo resnično služili svojemu namenu, potem je v prvi vrsti potrebno, da preskrbe 1 občinski ljudski odbori, ki :o odgovorni za materialno oskrbo šol, zadostna sredstva »za ureditev ln za vzdrževanje vrtov in naprav*. Vendar nam takšni prijemi še niso porok, aa bodo vrtovi zares učilnica naših bodočih kmetovalcev, dokler nimamo na šolah učiteljev, ki bodo imeli za takšno delo veselje ih smisel. Zato je potrebno, da se na učiteljiščih uvedejo predavanja o kmetijskih predmetih, kjer nar te upošteva sedanji ln bodoči rcrvol našega kmetijskega gospodarstva. Za t ste učitelje pa, ki že delujejo na tem področju, je treba v poletnih merečih pripraviti tečaje oziroma predava-i nja, kjer bodo v nekaj letih dobili potrebno z nanje za svoje uspešnejše delo.
Po tej poti bomo prišit do novega naraščaja učiteljev, ki bo-lo nesebično delovali za napredek kmetijskega gospodarstva pri nas.
Pogled na vaško šolo se bo tedaj iz temelja izprcmcn/l ln mladi učitelji ne bodo več videli v njih tvoje pogubljenje, temveč bodo prav tu spoznali smisel In smoter svojega dela.
Bili so več kakor pridni
(Rudnik rjavega premoga v Zagorju v letu 1953)
so celo ob novoletnih praznikih, ker so razumeli in se zavedali, da bi bil v nasprotnem primera ogrožen marsikateri vlak na naših progah.
Ni pa to edini uspeh kolektiva zagorskega rudnika. Za svojo najpomembnejšo pridobitev v lanskem letu štejejo zagorski rudarji novo odvažalno napravo v Vinskem rovu in izgradnjo kopalnice za rudarje. Oba objekta sta zgrajena po vseh sodobnih načelih rudarske tehnike. Nihče ne more reči, da rudniška uprava ni posvetila obilo pažnje higienski in dragi zaščiti svojih delavcev. Organi
i te oprave nenehno iščejo nova in nova pota, nove načine, kako bi olajšali težko delo rudarja v jami, kar se jim je marsikje posrečilo. Na številnih krajih so ti organi odstranili gro-i zeče nevarnosti in radarja zagotovili nemoteno in uspešno delo.
I Delavski svet rudnika ni počival. V stalnem stika je s svojimi delavci, ki ga niso izvolili samo na papirja. Pridno je posegal v vse važne probleme rudnika, nudil mnogo konstrak-I tivnih predlogov, ki so bili v prid radarju. Se naletimo na ljudi, ki podcenjujejo vlogo delavskih svetov in pravijo, da so le-ti nepotrebni. Toda takih lju-
di je vedno manj. Vsi spoznavajo pomembnost te velike pridobitve, ki je v zgodovini delavstva doslej edina.
Iz tal rastejo na zagorskem rudniku novi objekti, njegovo lice se spreminja iz dneva v dan, z njim pa dobiva tudi mesto Zagorje videz mladosti, dobiva podobo mladih in vztrajnih delovnih ljudi.
Naši radarji so nam porok, da bo vedno in vedno več črnega diamanta zapuščalo našo dolino, vzporedno s tem pa se bo dvigala tndi blaginja vseh tistih, ki ga kopljejo. Nove poti naše mlade socialistične dežele so močan porok za blaginjo naših delovnih dni.	—M—
Ko so zagorski rudarji pred dnevi pregledovali svoje lanskoletno delo in ga primerjali z leti bližnje preteklosti, so ponosno ugotovili, da je njihov trud žel mnoge delovne zmage, mnogo uspehov.	|
Marsikdo bi dejal: delali so tak . kakor so delali njihovi očetje, kakor so sami delali že prejšnja leta. Pa so vendar de- . lali malo drugače.
Preteklo leto so zagorski rudarji nakopali okrog 590.000 ton premoga! Številka je velikanska, vendar pa zgovorno pravi, da so bili rudarji v Zagorju lansko leto več kot pridni. S temi tonami so naložili na železnici natanko 26.959 vagonov — okoli 30.000 ton pa so ga porabili rudarji sami za svoje lastne potrebe in za proizvodnjo gradbenega materiala na zagorskem
rudniku. Če bi iz zagorske po- Spričo okol.ščine, da imamo i la v kemičarskih kolektivih po-1 Predsednik GO sindikata ke-staje odvažali ta premog s po- 7 nažem okraju tri velika pod- j vsem zadovoljiva.	mičnih delavcev, tov. Milan Kaj-
sebnimi vlaki, bi uslužbenci te !etJf kemične stroke — Steklar- Pred člane plenuma je bilo po- danič, je obširneje opisal naloge postaje	morali sestaviti preko	n° *n Kemično	tovarno v Hrast-	stavljeno vprašanje, kako čim	našega sindikata prt tolmačenju
530 vlakov, vsak vlak pa bi	ter Papirnico v Radečah — hitreje in čim bolje tolmačiti čla- plačnega sistema. Opaža se, da
imel 50 vagonov. Celotna pro- hočem navesti, kakšna vprašanja j nom sindikata naše nove gospo- nekatere podružnice intervenira-izvodnja premoga je bila mi- Je obravnaval sindikat kemi- . darske uredbe, da bo članstvo o j jo v tem pogledu neposredno nul'' leto za 40.090 ton večja kot	,v na svojem plenumu v Kam- j njih res podučeno.	j v Beogradu in ne postavljajo te-
predlanska, se pravi, zagorski niku-.	Tajnik RS ZSS tov. Mavricij ga vprašanja kot skupni pro-
rudarji so presegli lani svojo Najprej je plenum razpravljal ' Bore je v diskusiji navedel neka- blem. Jemljejo ga vse preveč lo-storiinost za celomesečno proiz- ,	° nadaljnjem	delu sindikata za	tera zelo važna dela v sindikatih,	kalno, tako rekoč za vsako pod-
vodnjo.	j	političen dvig	članstva in o vlo- j Važno je zlasti, da bodo naše	jetje za sebe, kar ni pravilno.
Z nakopanim premogom so §l,f„„„®1^or0a?i?.acij v na-. sindikalne organizacije pravilno ( člani plenuma so se zadolžili, našemu gospodarstvu veliko ko- J- ,V1 socializma v na- cenile fizične jn duševne delav- ,	,	,
Ustili.	Danes je rjavi nremog	Š1 drzaVL Zel°	dobro Poročilo je	ce. To vprašanje je treba razči-	da ^ sode!oval1 na občmh
..	anes je rjavi premo„	„nnra,til	mi da £riiadeJu Jres pridejo-do	zborih, ki bodo v sindikalnih po-
zaslužene veljave. Naloga sindi-	družnicah naših podjetij še ta
katov je nadalje, da vzgajajo	mesec.	Rigo.
Plenum kemikov se je sešel v Ramnlkn
zagorskega rudnika močno ce- ff^J*"*"*?* njen, saj ga izvažamo celo v tu ? °dbora t0V' Franc P,azar'
jino. Zagorski nremog ogreva •! ,dru9™ ugotovil, da se,	----... __
nešteto domov, poganja spet ne- e po.u ona aktivnost v sindikatu svoje člane tudi z* gospodarje štete tovarne,' kuril je nešteto po7e<:ala' Članstvo se je lotilo ! podjetij, da ne bodo ostali samo železniških lokomotiv, našim pra . čnega sprovajanja zelo mezdni delavci kot nekoč. Delav-elektramam pa nudi potrebno 7ažnih naP°tkov ter sklepov III. | ci se morajo svoje veljave v so-gorivo za proizvodnjo električ kon9resa RS ZSS. Predvsem se cialističnj družbi zavedati v polnega toka. Ta premog je dokaz.1 Je ?ok“ala 7e!ika PoIitična *a‘ ' da naš rudar ve ceniti, da je od -est naž,h kolektivov in revolu-čmega zasavskega diamanta f.IOI?.aren pogovor naših delovnih
Težko In naporno je delo v JamI.
ni meri.
Glavna razprava se je razvila diamanta J?u“.aren ougovor nasin delovnih okrog vprašanja strokovnosti v nase gospodarstvo v precejšnji 1?. 1 Protl sklepom ob zgodovin- , kemični industriji in glede kva-
----• — -	ski sramoti barantanja in proda- Ufikacije kemičnin delavcev. Ka-
je našega Trsta pohlepnim neo- ko naj vzgajamo kemične kadre,
Na pragu občnih zborov sindikalnih podružnic
,,lek!ena pesi"
med našimi rudarji
meri odvisno.
ssssgi gmm mumm mmMmmm
ske šole. Take šole imamo za	sirjeni pienum OOS. Izvršni od-	nevarno za pasivizacijo marlji-	odkrito spregovoriti o vseh sla*
vzgojo papirmčarjev, steklarjev	bori sjndikalnih podružnic so se	vih sindikalnih funkcionarjev. V	bostih, ki se tičejo konkretno
m za kem-vne laborante. Vse te	na svoje zbore pripravili, vpra-	podjetju so sindikalni funkcio-	njihovega podjetja, ter tako sl-
šole preživljajo finančno krizo.	$anje pa je, kako se bodo nekate-	narji poklicani, da opozarjajo na	stematično odpravljati njihove
Posebno vprašanje je sola v Ru-	r{ odjjorj ponašali s svojim de-	nepravilnosti, da budno pazijo	napake. Kaj pa bodoča vodstva,
šah ki vzgaja kemične laboran-	jom ter £ianstvom ob priliki svo-	nad splošnim varčevanjem, da	podružnic? Pri izbiri novega
te. Ta šola bi morala v glavnem . jetnega obračgna. Cas, v utrjujejo delavsko enotnost, ter vodstva naj članstvo izbem vzgajati strokovno izobražene	katerem so se naši sindikati v	na vs? nasprotne pojave odločpo	takšne odbornike, ne samo da
delavce, t..j. kvalificirane delav-	pretek;em letii.poglabljali, je bil'	odgovarjajo' Primere resnice je	bodo sposobni opravljati to
------	----J— c® “	stfok®- y^.*;ek a ■ pesler in živahen. Sa; so sindi- treba povedati v obraz. Neute- funkcijo, temveč da bodo aktiv-
nadalje, ki so si »Jekleno pest« L«* m«*, i« «?IvT»rW ti kati odigravali važno vlogo v meljeno kritiziranje ter spletkar- ni v vsem delu, ter nosili zaeta-najprej izposodili, Jo prebrali,	7 .	„d°	„ naši družbeni strukturi. Poglab- jenj-e je škodljivo ne samo za vo vsega dela v podjetju. Nova
Jo^Lrjo^k^lH rokihizpopolnjujejo in dvigajo,“med- Ijanje in utrjevanje delavskega delo sindikalne podružnice, am- vodstva, ki bodo izvoljena, naj JV imajo	vsak	cas	pri	rokah.	, tem ko je teoretičnega pouka	upravljanja, ideološka borba za	pak škoduje celotnemu razvoju	se pa zavedajo, da bo njihova
»Jeklena	pest«	postaja	v	na-' zadosti V Rogaški Slatini so raz-	utrditev delovnih kolektivov so	našega naprednega gospodarstva.1 naloga v bodočem letu še težja,
ših	krajih	živ,	pisan	dokument	bijače šole javno razgalili. Ti so	b;!e ^avne in poglavitne naloge	Zagovarjanje delavcev s strani	, ter da bo potrebno vložiti maksi-
— povest,	ki	ne	bo	nikoli	po-	skušali šolo razbiti. Industr jska	sindikatov.	smrkata naj bo utemeljeno, ker	malne napore za uresničenje de-
zabljcna. Ostala bo svetei s po- šola v Vevčah je najboljša in tu- Ko stojijo sin-kalne podruž- le pridne, socializmu predane de- la in utrditve vloge in poslanstva min na veličastne dni naše re-	di najbolje deluje. Opaža	se	pa,	niče pred občnimi zbori je njiho-	( lavce srne sindikat zagovarjati, sindikalnih podružnic.	L.	L.
volucije, ko se je tudi naš slo-	da kader, ki se izuči v teh	šolah,	va važna naloga, da funkcije so-	1
venski rudar skupno z mnogimi	ne dobi primerne službe	in	za-	cialistične demokracije uveljav-
drugimi uprl tujcu. Spomin na	poslitve, kar je problem,	ki	ga	ljajo in utrjujejo. Potrebno se je
to knjigo bo prehajal iz roda v b°do morala kemična podjetja pogovoriti o družbeni vlogi sin-red, tako da njena povest ne bo pravilno rešiti.	j dikatov in njihovem poslanstvu
zgodovine.' posebno "draga"”je niko11 Po*»bljena; ostala boi Razprava o teh vprašanjih je v sedanjih družbenih pogojih,
».«m ruflarjem. MmU	5?,f	n. j bodo
•AT.CR&AK!'as»»ivgra«
doživela med našimi rudarji n«*«.™_ ”n,^° jih f® «n ind.«triit i» nravtako slab	:n 2ivahen' ?a,
tolikšen uspeh kot knjiga »Je-
klena pest«. Če izvzamemo De-dierjevo »Titovo biografijo,« je ta knjiga trenutno najbolj aktualna ne samo v Zagorju, marveč v vsem okraju.
Kupujejo jo in berejo vsi brez izjeme. Videl sem prihajati v pisarno Mestnega komiteja ZK v Zagorju rudarje, uslužbence in kmete — vsi so hoteli imeti knjigo, ki tako živo obuja spomine na težke, a vendar svetle dnj naše nove
Popravek
V članku »Iz ga prinesli na
Loke«, ki smo; rativni govor. — Pri proslavi 3. strani v 1.! občinskega praznika v Loki je
1 se^'«™w‘dv£Stt proti" našim defovTif v glavnem strokovnjaki, doče delo. Občni zbori naj bodo številki našega lista z dne 6 | poleg tov Daj čmanove zapel z njim boril! v	^ narodom.	1 med njimi dekan fakultete za ke- plod vsega našega preteklega tn t. m. in smo ga morah zaradi samospev tudi tov Ivo Jenčič,
nibi ™ n-I?,!iaZnramo ob raimi’x i	I milo prof Tni! Gerl, ki ie”zelo nadaljnjega dela. Na občnih zbo- pomanjkanja prostora krajšati,
P ,„odiil vse opisanej Tako so se trboveljski, hrast-	•»intai ■ v«, rih nai se uveliavi prosta kriti- se ie vrinilo nekaj neljubih
vprašan ie-	,1, NaJ pwstane ^ vseh naših vija, ki so ji potrebni novi in- P . L.toSn„ _Jrimerj pri od lja, govor na proslavi občinske- cnnci-aija«, m,
vi rasanje- »bt bral Jekleno množičnih oreanizaeii- »Povest »eniril lcemiie Ta kader na Dre- Kata- Le osnl Pnme ' Pri ga praznika je pa imel tov. Loj- tov. Knezove ir pest.« in spet: »Do kam sj že .jeklena ne*t>B.. ™.i,.	poJas1 dorašča, zato ga zelo pri- krivanju raznih nepravilnosti, j ze Mlinar kot obč odbornik. Ta 1 variš Lojze Mii
prišel?« — Govoril sem z rudarji, ki so jo prebrali v nekaj dnevih, pa jo pričenjajo spet znova in znova. Nekateri jo znajo komaj po izidu skoro že na pamet. Nekateri odlomki iz knjige so pa predmet posebno živahne debate, zlast; poglavje »V revirjih žari«. Prav tako vzbujajo pozornost številne fotografije, ki jih je avtor knjige očuval. — Čeprav je knjiga precej zajetna, vendar v primerjavi z ostalimi ni predraga. *
SLUŽBENO VPRAŠANJE Direktor nekega zoološkega vrta, ki je bil na potovanju, je dobil od svojega oskrbnika pismo sledeče vsebine:
»Spoštovani gospod direktorl — Vs0 živali so zdrave, samo šimpanza noče jesti in tudi igrati se noče; želi si družbe. Prosim, da mj sporočite, kaj naj napravim z njo do vašega povratka.-
ki je hkrati vodil kvartet Igro »Dva ducata rdečih vrtnic« Je režiral tov Lojze Mlinar, ki Je brat tov. prof. Ivana Mlinarja iz Celja. V igri so nastopili mla-dinci-dijaki, med njim polog Zormanove to-Mlinar in ne prot
-M-	' manjkuje.
odločno nastopanje sindikalnih tovariš je imel tudi komemo- Ivan Mlinar. — Uredništvo.
Prvi sle na vrsta

Marsikak bralec se bo vprašal, kaj naj pomeni zgornji naslov, zato ga bom v naslednjih vrsticah pojasnil.
V Hrastnik sem se priselil v juniju lanskega leta. Ob nastopu službe so mi zagotovili stanovanje. Ker tedaj še nisem bil poročen, sem dobil stanovanje v Samski hiši Kemične tovarne. V dodeljeni mi sobi je bil tudi dentist hrastniške zobne ambulante.
Po nastopu službe sem se 0-žeail. Ker sodi dodeljevanje stanovanj v pristojnost stanovanjske komisije mestne občine Hrastnik, sem se razumljivo obrnil nanjo za dodelitev
ustreznega družinskega stano- preden nimate stanovanja?« — vanja. Funkcionar te komisije Ko je prišla moja žena domov tov. H. M. ml je ob tej priložno- in mi povedala, kako je bila na I sti odgovoril, da »momentano ni stanovanjskem uradu odslovlje-
ertanovanja«, da pa ga bom do bil, preden 6e bo moja žena priselila v Hrastnik. Po tem zagotovilu nisem nikogar več nad
na, me je seveda opazka stanovanjskega funkcionarja precej »pogrela«.
Naslednji četrtek sem šel spet
legoval za stanovanje, živeč pač sam na stanovanjski urad. Pred
' vrati Je stala cela vrsta Interesentov za stanovanje. Ob tej
_______________________________ _ priložnosti je prosilo neko še
so ti tamkaj dali obljubo, ki j neporočeno dekle za stanovanje sem Jo navedel. Bil sem prepri- — tej pa je stanovanjski funk-čan, da drže mojo prošnjo In j cionar odgovoril: »Poroči se, po-
v dobri veri. da zadostuje, če se človek samo enkrat obrne na stanovanjsko komisijo, zlasti če
svojo obljubo v evidenci in da bom dobil stanovanje brez nadaljnjih intervencij.
Meseca avgusta preteklega leta se je priselila v Hrastnik tudi moja žena. Kdo ji bo zamer«, če je bila prva točka njenega »dnevnega reda«: »Kal je s stanovanjem?« Lepo in prizanesljivo sem jd obrazložil, kar so mi rekli in obljubili na stanovanjskem uradu, ko sem prosti za družinsko stanovanje.
Prvi četrtek po prihodu moje žene (stanovanjska komisija
tem boš pa lahko dobila stanovanje!« Ta je torej dobila ravno nasproten odgovor kot moja žena. Ko sem razmišljal o obeh nasprotujočih se odgovorih, sem prišel do zaključka, da se na stanovanjskem uradu poslužujejo takih — če tudi kon-tradikcijskih izjav samo zaradi tega, da stranke čimprej odpravijo.
Nato sem prišel na vrsto tudi jaz. Vprašal sem, kaj jc s stanovanjem, ki so ml ga obljubili. Se preden sem dobro prestopil
uraduje ob četrtkih) se je sama 1 prag, me je stanovanjski funk-obmila na stanovanjski urad. denar »pobožal in pogladil« s Razumljivo Je, da moja žena ni prijaznim odgovorom: »Prvi ste bila dobro volje, ker nisem Se na vrsti, drugi teden bo .sigur-
dobil obljubljenega stanovanje, zlasti *•, ker so mi na uradu reldi, da bom že dobil stanovanje. pred no se bo moja žena priselila v Hrastnik. Ko je že-
no’!« Jaz sem seveda vese8o čakal na »drugi teden«, čakal sem ga vse tedne in mesece lanskega leta in čakam ga — še danes. Kdaj bom dočakal ta »dru-
Pogled na stanovanjske zgradbe na trgu Revolucije In na upravno poslopje rudnika Trbovlje.
na intervenirala na stanovanj- : gl teden«, ne vem. Po vseh irskem uradu Jo je omenjeni to- ! kušnjah bo ta srečni teden doži-, variš H. M. odslovil t«kole: vela verjetno kakšna naša po-I »Zakaj ste se pa prej poročili, znejša generacija v prihodnjem
stoletju, jaz ga s svojo ženo po dosedanjih izkustvih najbrž ne bom. Omenil bom še. da sem si , vsak četrtek od lanskega avgusta dalje, kadar sem prosil za družinsko stanovanje, vse do | danes vestno zapisoval vseko mojo intervencijo, vsakokrat so me pa potolažili in odpravili s stereotipnim stavkom: »Prvi ste na vrsti!«
Soba, v kateri stanujem z ženo, je majhna samska soba. V njej spiva z ženo, kuhava, služi nama tudi kot jedilna shramba in za vse druge potrebe kulturnega človeka. Soba je vlažna, da kar teče po zidovih, zaradi česar so najine obleke in vse 1 ostale stvari, ki jih imava v so-! bi, plesnive od v’afie. V tej so-■ bi sva imela z ženo tudi nekaj ! konzervnih kozarcev za zimo (sadje, zelenjavo in podobno). Vse se nama je pokvarilo. Vzrok: vlaga in toplota v sobi, ki nama služi, kot sem že omenil, tudi kot kuhinja. V kako neveselem, da, naravnost obupnem položaju živiva z ženo v tej mali sobi, si lahko mislite, saj je bivanje v njej zaradi vlage in plemobe tudi zdravju Škodljivo, Ko’in ske vod° nama na srečo ni treba kupovati, saj sva oba odišavljena z vonjem po plesnobi, ki ga vsak zelo ceni.
Kakor vsakemu civiliziranemu človeku, ki se oženi, je bil tudi nama potmben nakuo pohištva ki me I« stalo nad 100 tisoč dinarjev. Ker nimava pri-
mernega stanovanja, imam sobno pohištvo shranjeno na hodniku Samskega doma. a je že pokvarjeno in polno prahu — najina kuhinjska oprava pa čaka na boljše čase v skladišču trgovine, kjer je tudi vse prašno. Ce bom hotel pohištvo napraviti spet uporabno, bom moral šteti precej »jurjev« za po-I pravilo in obnovo. Vsi torej vidite, da sem z ženo materialno In zdravstveno močno prizadet.
—	Ljudje me vprašujejo, kaj je z mojim stanovanjem, jaz pa jim hrabro in optimistično odgovarjam: »Prvi sem na vrsti!«
—	saj so mi vendar na stanovanjskem uradu v Hrastniku tako obljubili.
j Prosil bi, da bi se pristojni činitelji za mojo zadevo poza-j nimali, zlasti zaradi materialne in zdravstvene škode, ki jo trpi-' va z ženo. Morda bodo »odgovorni« poklicali na zagovor prizadete ljudi zaradi prazne obljube, ki sem jo dobil na stano-1 vanjskem uradu.
I Ce ti odločilni činitelji morda ! dvomijo, da ne pišem »objek-tivno«, potem jih lepo in spodobno prosim, da pošljejo j zdravstveno komisijo, da moje ' dosedanje »komfortno stanovanje« pregleda. Na ugotovitev te komisije čakam z mirno vestjo. ‘ Ignac Kramar, Hrastnik 91
Širom po našem Zasavju
Novice iz hrastniške doline
Umrl je 47-letm samski delavec v Hrastniški steklarni Franc Flis, zadet ob kapi. Fii- j sov oče je bil ključavničar v ( Kemični tovarni. Franca so pokopali na Dolu z delavskimi častmi ob veliki udeležbi Hrast- j ničanov. Zalostinko so mu za- j peli pevci »Svobode n.«, godba tega društva mu je pa igrala v slovo žalne koračnice. Zastopnik ' steklarskega kolektiva se je poslovil od pokojnika ob grobu. Poudarjal je predvsem njegovo delavsko disciplino. — V Zgornjem Hrastniku je preminila 90-letna Marija Ačkun (do sedaj najstarejša Hrastničanka), vdova po rudarju in bivša gostilničarka pod Ojstrem ter mati, babica in prababica hrastniških Afikunov. Njene zemeljske ostanke so shranili v Dragi. — Naj v miru počivata!
Letošnja zima še ni prehoda, tako da kar zadovoljivo napreduje delo pri novi šoli. Pokrili so jo že. Sedaj bodo oa lahko opravljali še drugo delo pod streho. — Ker ni v letošnji zimi zadosti padavin, primanjkuje, kakor drugod, tudi ▼ Hrastniku vode in elektrike. Po zadnjem južnem vremenu se bo pa verjetno stanje z vodo in električnim tokom izboljšalo.
ELEKTRIFIKACIJA se v hrastniški okolici vedno bolj š;rt Pri hrastaiškem rudniku je zasvetila prvič elektrika leta 1905, torej pred 49 leti. Od tega časa dalje se je pa širila električna razsvetljava po Hrastniku in pkolici. Na hrastniških cestah smo dobili električno razsvetljavo leta 1921, vasi Studence in Prapretno leta 1923, Plesko pa leta 1938. Po osvoboditvi svetijo z elektriko vse bližnje okoliške vasi, kakor na eni strani Podkraj in Dobovec, na drugi Krnice in Pod-krndce, na tretji Mrzlica in Zgornji Kal. Pred dobrim mesecem so odstranili petrolejke pod Sto-gom ln Spodnjim Kalom pri Gli-betovih. Letos pričakujejo elektrifikacijo prebivalci Spodnjega Kala, Kovka in Gore. Dolska občina je dala za uresničenje tega načrta lepe vsote v letošnji proračun. Pri Glibetovih je bil 6. decembra velik praznik. Delavec Glihe Je prišel s svojo ženo pred 45. leti v te hribe. Takrat Je bilo polno kamenja po njivah in okrog hiše, kjer so se plazile kače po kamenju. Oba zakonca st« z otroki z velikim trudom v teku let odstranila vse nevšečnosti okrog hiše ln si ustvarila prijeten dom. Ob začetku gospodarjenja še ni bilo dovolj denarja niti za petrolej, pa so si svetili s trskami, pozneje s petrolejem, pred mesecem Je pa pri Glibetovih zasvetila moderna razsvetljava — elektrika. Mnogo prostovoljnega dela je bilo. Največje zasluge za to modernizacijo ima Glibetov sosed Tine Hribernik.
Hrastniški muzej obstaja pravzaprav že nekaj mesecev. Delovanje muzeja je oviralo to, da ni imel do sedaj še nobenega prostora za zbiranje muzejskih predmetov. Predsednik Hofbauer je zbiral v svojem stanovanju vse.
kar je bilo muzejskega. Sedaj smo pa le dobili po velikem »dreganju« muzejsko sobo ▼ hrastniikem gradu in upamo, da se bo delovanje muzeja laže povečalo. Pred ustanovitvijo muzeja je nek predsednik kar sam iskal podatke in zgodovinske predmete v Hrastniku in okolici ter pošiljal zaaevna poročila centrali v Ljubljano. Sedaj mu pa pomagajo odborniki, ki so si v jeseni ogledali ilirsko-keltske grobove na Kavku in sklenili, da jih bodo izkopali pod nadzorstvom arheologa celjskega muzeja v letošnji pomladi. O tem ob priliki izkopa kaj več. Kljub temu, da v prvih treh tromesečjih lanskega leta ni bilo muzejskega odbora, se je le nekaj naredilo za muzej. Predsednik oziroma poprej zaupnik ljubljanskega muzeja je Imel dve zgodovinski predavanji ▼ Hrastniku lansko pomlad. Ob 150-letnici hrast-niškega rudnika in 100-letnici rudarske godbe je pripravil in razstavil 40 povečanih fotografij, ki so prikazovale razvoj hrastni-škega rudnika in rudarske godbe. Taka razstava se tudi pripravlja za 100-letnlco obratovanja hrastniške steklarne v letu 1956. Ob tej priložnosti bodo tudi razstavljeni steklarski izdelki raznih oblik, ki so bili izdelani v teku 100 let v hrastniški steklarni ali v drugih bivših slovenskih glažutah. Iz te razstave bo nastal steklarski industrijski mu-zei v Sloveniji s sedežem v Hrastniškem gradu.
Tri kinematografe sta imela še lansko leto Hrastnik in Dol. Sedaj imamo pa začasno le enega, in sicer kino »Svoboda II« v Spodnjem Hrastniku, ki ima sedaj seveda vedno razprodano hišo. Društvo »Svoboda I« v Zgornjem Hrastniku pa bo uredilo v svoji kino dvorani — bivši Lager-jevi dvorani — še gledališko dvorano, ki je za Zgornji Hrastnik zelo potrebna, ker je dvorana v Delavskem domu premajhna. Skoda, da se to že ni zgodilo lansko leto, ko so bile kinopred-stave slabše obiskane.
Prvo polletje so zaključile, kakor drugod, tudi vse šole v Hrastniku, tako nižja gimnazija, osnovna, glasbena in gospodinjska šola. Sedaj pa uživajo svojo prostost posebno na snežnih poljanah in z veselim srcem samo tisti, ki so dobro končali prvo polletje — s težkim pa oni, ki «o ga »polomili« v šoli. Upamo, da se bodo ti poboljšali in napravili s tem staršem spet veselje. O zaključku prvega polletja v hrastniških šolah bomo prihodnjič kaj več napisali.
Moderno manufakturno trgovino smo dobili v Zgornjem Hrastniku v bivši Bauerheimovi trgovini. Poprej je bna to trgovina z mešanim blagom, sedaj pa prodajajo v njej samo tekstilno blago.
Poglejmo malo zgodovino te trgovine. Prvo trgovino, bolje rečeno branjarijo, je imela Alojzija Bauerheim, rodom iz Savinjske dolin« še kot samica v Šusterjev: hiši, danes Bantanovi bili nad hrastniško rudniško železnico blizu Rflcklovega mostu.
Ko se je zgodila največja nesreča na hrastniški rudniški železnici leta 1861, kjer je padel vlak preko 15 m visokega Rucklovega mostu, je drugi strojevodja rudniške lokomotive Bauerheim po naključju ostal živ. Hudo opečenega in težko ranjenega so prinesli v najbližjo hišo, to je bila Šušterjeva, kjer je imela Alojzija svojo prvo trgovino. Stregla je bolniku in takrat sta se dobro spoznala s samskim nemškim strojevodjem iz Stuttgarta. Iz hvaležnost: je vzel Bauerheim trgovko Alojzijo za ženo. Mlado trgovko so Hrastničani imenovali od takrat »mašinfirerco«. Kot no-voporočenca sta se preselila v Logarjev mlin, kjer je imela mlada trgovka spet malo trgovino, vredno 200 goldinarjev, nato v poznejši hiši mizarja Bauer-heima poleg Blrtičeve gostilne, leta 1892 sta pa vdova trgovka Bauerheim in njen sin Pavel preselila svojo trgovino v na novo sezidano sedanjo trgovsko hišo. Nekaj let po osvoboditvi je to trgovino prevzelo Hrastniško trgovsko podjetje, ki je sedaj to trgovino moderniziralo, kolikor je bilo to mogoče napraviti v 62 let stari hiši. Veliko izložbeno okno dobi v letošnjem letu še dve veliki sosednji izložbi. Skladišče, hleve in gospodarske prostore Bauerheimove so pa preuredili v velike mizarske delavnice, ki jih ima v najemu Mestno mizarsko podjetje. Najlepša in na j več j a trgovina v Hrastniku je pa le še v Delavskem domu, ki obhaja letos 50-letnico obstoja in katerega nepremičnine je kot ljudsko imetje prevzel 1. januarja Mestni ljudski odbor v svojo last ★
POPRAVLJAJO SE KRIVICE S spremembo Uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetni službi se bo popravila krivica desetim učiteljem in učiteljicam v trboveljskem okraju, ki so bili leta 1952 prevedeni v X. pokojninski razred — medtem ko so prišli skoraj vsi pred 1. oktobrom 1947 upokojeni v IX., v letu 1953 upokojeni pa v VIII. pok. razred. Leta 1952 nepravilno prevedeni upokojeni prosvetni delavci so vložili ugovore na Republiški zavod za socialno zavarovanje, ki pa še niso rešeni. Sedaj se bodo ti ugovori obravnavali tudi kot predlogi za ponovno prevedbo, ker je s spremembo zgoraj omenjene uredbe razveljavljen 19. člen. In tako pridejo vsi učitelji, ki so bili upokojeni po 1. oktobru 1947 v VIII. pok. razred z veljavnostjo od 1. januarja 1954. Zato jim razlike, kakor so jih dobili upokojeni uslužbenci v drugih resorih, ne bodo izplačane. Tisti učitelji, ki so bili upokojeni pred 1. oktobrom 1947, ostanejo v IX. pokojninskem razredu. In tako bomo imeli spet stare in nove upokojence v prosvetni službi, kar ni v smislu socializma. V kratkem bo izšel nov pokojninski zakon. Upamo, da se bo takrat popravila zadnja krivica upokojenih prosvetnih delavcev in da bodo potem vsi ▼ VIII. pokojninskem razredu.	L. H.
Iz Litije in okolice
Zaradi zimske suše — nizka Sava
Zaradi suše v zadnjih tednih se je znižal tudi vodostaj reke Save. Z litijskega mostu so vidne velike snežne ploskve: otočki sredi savske struge. Pogled na suha mesta sredi reke nudi videz pogleda na arktične kraje. Kakor beležijo opazovanja naše Save, je bilo doslej najnižje stanje voda poleti in sicer 31. avgusta 1922, ko je bilo stanje vode — 26 cm pod normalo, to je 28 cm pod običajno srednjo mero rečnega stanja vode.
Merjenje vodnih izvirkov za litijski vodovod
Ob sedanjem nizkem stanju voda in slabih studenčnih izvirkov je najlepša priložnost za merjenje vodne množine posameznih izvirov. Odbor za litijski vodovod pri LOMO Litija ; ima zato zdaj najlepšo prilož-| nosi, da opazuje vodno množino izvirov, ki bi prišli v poštev pri zajetju za bodoči litijski in šmarski vodovod. Te dni so si , člani komisije ogledali izvirke v Vintarjevški dolini (na Ri-I harjevcu pod Javorjem). Kakor so ugotovila sedanja merjenja, ti vodni viri ne bi zadoščali za zajetje: ob nizkem : stanju imajo premalo vode. Do 1 sedaj ima še največ vodne mno-I žine Izvirek v Jablanici, ki so I ga že komisijsko ogledali in je | tudi ob sedanji zimski suši do-1 kazano, da ima še od vseh v , poštev prihajajočih vrelcev ' največ vode. Vse torej kaže, da bo dobila Litija vodovod iz Ja-blaniške doline. Da bi se to zgodilo čimprej, želi vse naše prebivalstvo.
Nesreča pri sankanju
V našem tedniku smo že lansko leto omenili, da grozi vsem sankarjem in smučarjem, ki se vozijo s hribca Marofa v bližini Vidovičeve gostilne, nesre-| ča. Zadnji del te steze prečka precej frenkventirano cesto Gr-bin-Litija. Te dni je res prišlo do hude nesreče. Kmalu po kosilu sta se izmuznila ženi železničarja Kotarja njena dva otroka predšolske starosti: Lojzek in Marinka in sta v času, ko je imela mati opravka pri dojenčku, smuknila s sanmi na hrib. ; Spustila sta se navzdol, v tein pa je privozil od litijske strani kamion, visoko naložen s slamo, od _ grbinske strani pa voz z gumijevimi kolesi, naložen z drvmi. Voznika sta se drug drugemu umikala, v tem pa sta I privozila po hribu oba otroka I in sta zavozila pod voz. naložen z drvmi. Medtem ko je sunek dekletce le odbil, je Kotarjev Lojzek padel s sani Jn težko vozilo je šlo preko njega. Vsi so menili, da je fantek prega-žen do smrti. Odnesli so ga v hišo in poklicali zdravnika dr. Lebingerja, ki je ugotovil težke poškodbe in odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnico.
, Tam so malega ponesrečenca vzeli takoj v roke ga rentgeni-' zirali ln ugotovili, da nima kljub
veliki teži, ki je šla preko njega, nobenih zšomov, le črevesa je imel večkrat pretrgana. Takoj so ga operirali in vse kaže, da bo deček ostal pri življenju.
Ta nesreča naj bo v svarilo, da je sankanje in smučanje na stezah, ki prečkajo glavne ceste, nevarno.
V	Litiji ustanavljamo
muzej
V	zadnjem času smo v Litiji poživili akcijo za ustanovitev , litijskega muzeja, ki bo zajemal j območje Kresnice-Litija-Sava 1 in Vače-Šmartno-Bogenšperk.
. Nedavno se je sešel iniciativni odbor domačinov; navzoča sta bila tudi arheolog dr France Stare in Tone Koprivnikar-Gorki, zasavska domačina, sedaj uslužbena v Ljubljani. Na ! sestanku navzoča akademska ! slikarica Mira Pregljeva je ob-| ljubila, da bo dala na razpolago ! prostor v svoji stavbi na Glav-1 nem trgu v tako imenovanem Farbarievem gradu.
Pohvalno je treba omeniti prizadevanje Litijanov, ki sode-| lujejo pri akciji za litijski muzej, saj so nas v tem pogledu | mnogi kraji, kakor Zagorje, Tr-I bovlje. Hrastnik i. dr., že pre-' hiteli. Litijski muzej bo imel 1 splošni del, pa tudi nosebe« oddelek posvečen NOV.
| Vse kaže. da bo litijski muzej ustanovljen v letošnjem Prešernovem tednu.
Divje race so prišle « v geste
Zadnji mrzli dnevi so privedli v Zasavje obilo divjih rac. Le-te so se zatekle iz banatskih močvirij, kjer so vode zaradi ostre košave zamrznile in jim je zato onemogočena prehrana. V revirje ob reki Savi pa prihajajo zdaj zasavski, pa tudi ljubljanski lovci, ki cenijo pečenko divjih rac. V zadnjem času so zapazili v zasavskih ' gozdovih tudi nekaj tropov div-| jih prašičev, zlasti v gozdovih j okrog Obolnega in Grmač. Div-! ji prašiči iščejo hrane v buko-| vih in kostanjevih gozdovih, j kjer pa najdejo letos le bolj • pičlo pašo; žira in kostanja Je j bilo namreč izredno malo. — I O divjih prašičih pripovedujejo 1 tud: kmetje in gozdarji okrog Polšnika, vendar letošnjo zimo zasavski lovci še niso podrli j nobenega divjega prašiča, lansko sezono pa so jih ob tem j časti ustrelili že osem. Kmetje si želč. da bi naši lovci v tem času. ko zaradi snega lahko zalezujejo ščetinarje, priredili čim več pogonov in tako unl-, čili nadležne čmuharje. ki so 1 povzročali vso jesen našim kmetom v koruzi in na krompirjevih njivah občutno škodo.
Živinski sejmi v Litiji
Ljudski odbor mestne občine Litija je z razglasom objavil dneve živinskih sejmov v letošnjem letu. Ti sejmi bodo 8. marca, 4. maja, 7. junija, 13. ! julija, 23. avgusta, 8 decem-
bra In 13. decembra. — Ne pozabite si te dneve takoj zapisati v svoje beležnice!
Tonetu Kolbetu v spomin
| V Ljubljani je tragično preminil zaradi živčnega zloma 53-letni Anton Kolbe, železniški uradnik. Po rodu je zasavski rojak in je tudi svojo mladost preživel v Litiji. Bil je med ustanovitelji litijskega šahovskega kluba, ki so ga ustanovili kot enega izmed prvih podeželskih klubov na slovenskem ozemlju že takoj po prvi svetovni vojni. Tone Kolbe svojega domačega kraja Litije in Vač, od koder je bila doma njegova mati, ni pozabil in je vedno rad zahajal med stare znance in prijatelje. Ob težki izgubi izrekamo užaloščeni družini naše iskreno sožalje, pokojnemu Tonetu pa bomo ohranili v Zasavju prijateljski spomin.
Od sobote do nedelje v Zagorju in Trbov jah
V	soboto, 16. t. m. zvečer so člani »Svobode-Center« v Trbovljah v Delavskem domu uprizorili pod vodstvom starega gledališkega veterana Leopolda Majdiča »Rokovnjače«. Kakor smo čuli, so v tej ljudski igri posebno ugajali Ivan Teržan kot Blaž Mozol, Ivan Bala kot hlapec France in Anica Kužni-kova kot Polonlca.
*
Zadnjo soboto se je ob pol 4. uri zjutraj v jami obrat Kotre-dež rudnika Zagorja zgodila težka nesreča. Rudarja Alojza Drnovška je podsul pesek. Reševalni ekiipi je uspelo še rešiti ponesrečenca, vendar je ta v nedeljo zjutraj v trboveljski bolnišnici svojim hudim poškodbam podlegel. — Preostalim naše iskreno sožalje!
★
V	Zagorju je preteklo soboto zvečer dramska družina »Svobode I« v Zagorju dala igro »Lacko in Krefli«. Ker pa se je predstave udeležilo samo 15 ljudi, so igro, ki so jo nameravali v nedeljo ponoviti, odpovedali.
*
V	nedeljo, 17. Januarja, je 3d-sovška SD »Svoboda« priredila pa skakalnici v Zagorju meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih.
V	tej tekmi je zmagal Ivan Rojina, član »Iilirije« iz Ljubljane (ki je v letošnji sezoni uspešno tekmoval v tujini) kot prvi s 188 točkami (dva skoka po 28 metrov); na drugem mestu je Miro Lorbar (»Proletarec, Zagorje) s 168 točkami (22 in 20 m); tretje mesto je zavzel Jože Sumer $ 165 točkami (21 in 20 m); na 4. mestu je Silvo Kastelic (»Proletarec«) s 164,3 točke (26 ln 26,5 m); peto mesto si je osvojil Emil Aj-tič (»Svoboda«, Kisovec) s 162 točkami (19,5 in 19 m). — Publika je zmagovalca Roiino po skokih še posebno prisrčno po-dravila.
ZADNJI DNEVI
HITLERJA
(Drugo nadaljevanje
Medtem je Hitler končal svoj obed ln njegovi gostje so bili odpuščeni. Nekaj časa Je ostal v svoji sobi, nato pa se je pojavil v spremstvu Eve Braun.1 Tako j« prišlo do druge svečanosti slovesa. Bormann in Goebbela sta bila navzoč n* v družbi z Burgdorfom, Krebsom, 1 Hewelom, Neumannom, Vos- j som, Rattenhuberjem, Heoglom, Funschejem in Llngejem, prisotne pa so bile tudi štiri ženske, in sicer gospa Christian, gospa Junge, gospodična Kril- j g er in gospodična Manzialy. Gospe Goebbelsove ni bilo, ker j je bila preveč razburjena zaradi smrtj svojih otrok, ki se Je pri- | bliževala. Ostala Je ves dan v | svoji sobd. Hitler in Eva Braun sta se rokovala z vsemi navzočimi, nakar sta odšla v svoje sobe. Razen visokih duhovnikov ln redkih posameznikov, katerih služba bo še potrebna, so Mli vsrl ostali odpuščeni. Čakali so na hodniku. Slišali so samo en strel. Po kratkem presledku so vstopili v sobo. Hitler Je ležal na divanu, prepojen s krvjo. Ustrelil se je v usta. Tudi Eva Braun je bila na divanu. Isto tako mrtva. Revolver je ležal poleg nje, vendar ae ga ni po-služila, ker je pogoltnila strup. Ura Je kazala pol štirih.
Kratko nato je prižel v bunker Artur Axmann, šef Hitler-
jeve mladine. Zamudil Je pošlo, vilno slovesnost, vendar so ga spustili v zasebne prostore, da vidi mrtvi trupli. Motril ju je in ostal v sobi nekaj minut, razgovarja.joč se z Goebbelsom. Nato Je Goebbels odšel, dočim Je ostal Axmann še kratek čas sam z mrtvima truploma. Na drugi strani bunkerja se je pripravljala druga slovesnost: pogreb Vikingov.
Ko je poslal bencin na vrt, Je Kempka odšel skozi podzemski hodnik, ki J« povezoval njegov urad ▼ Hermann Gbring Strasse e kanclersko palačo. Giinsche ga je pozdravil z besedami: »Sef Je mrtev.« V tem trenutku so se odprla vrata Hitlerjeve sobe ln Kempka je postal soudeleženec v pogrebnem prizoru.
Medtem ko se je Axmann zamislil nad mrtvima truploma, sta vstopila v sobo dva esesov-ca; eden je bil Hitlerjev sluga Linge. Zavila sta Hitlerjevo truplo v plahto, pokrila sta okrvavljeno in zdrobljeno glavo ln odnesla sta ga na hodnik, kjer so ga drugi opazovalci lahko spoznali po njegovih priljubljenih črnih škornjih. Nato sta dva druga esesovca odnesla truplo po štlrirednih stopnicah do zasilnega Izhoda, ki vodi na vrt. Potem je vstopil v sobo Bormann in dvignil truplo Eve
Braun. Njena smrt je bila lažja in ni bilo potrebno nobenega pregrinjala, da bi se pokrili dokazi o njej. Bormann je odnesel truplo na hodnik ln ga Izročil Kempki, ki je nadaljeval z njim pot do začetka stopnic. Tam ga je prevzel Giinsche, ki ga je takoj nato predal tretjemu esesovcu, da ga odnese po stopnicah na vrt. Kot dodatni ukrep proti morebitnim motilcem pogreba so naglo zaprli druga bunkerjeva vrata, ki so vodila v kanclersko palačo in tudi nekatera od onih vrat, ki so držala na vrt. Na nesrečo pa včasih tudi najskrbnejša previdnost ne pomaga. Neposredna posledica te previdnosti je bila, da sta prisostvovali dejansko sceni, iz katere so ju hoteli izključiti, dve nepooblaščeni osebi. Eden izmed policijskih stražnikov, | neki Erfch Mansfeld, je bil v . službi v opazovalnici na voga-| lu bunkerja in je v trenutku, j ko je skozi neprozorni in z žveplom nasičeni zrak opazil nenadno ln sumljivo hitenje raznih ljudi ln slišal loputanje z vrati, mislil, da Je njegova dolžnost, da to razišče. Spusta se je iz opazovalnice na vrt in se napotil naravnost k zasilnemu izhodu, da vidi, kat Je pravzaprav na stvari. Pri Izhodu se j je zaletel v pogrebno procesijo, 1 kt je pravkar prihajala na prosto. Najprej sta šla dva esesovca, ki sta nosila neko truplo, zavito v plahti, lz katere so štrlele noge v črnih škornjih. Nato je stopal drugi esesovec, I ki Je nosil truplo Eve Braun, j ki ga je bilo takoj spoznati. Sledili so ostali pogrebci: Bor-mmn, Burgdorf, Goebbels, Giinsche, Linge in Kempka.
Giinsche Je zaklical Mansfeldu, naj se urno umakne s poti, in Mansfeld — ko je videl ta prepovedani, pa vendar zanimivi prizor — se Je vrnil v svoj stolp.
Po tej prekinitvi se je obred nadaljeval. Obe trupli so položili drugo ob drugo nekaj stopinj dalje ob izhodu in ju polili z bencinom iz posod. Rusko bombardiranje sc Je pridružilo nenavadnosti ln nevarnosti te ceremonije, in spremljevalci mrličev — da se zavarujejo — so se umaknili do samega Izhoda. Tam je Giinsche namočil krpo v bencin, jo prižgal ln jo vrgel na trupli. Plamen Ju je na mestu objel. Spremljevalci so stali v pozoru, pozdravili so Hitlerja in se zopet vrnili v bunker, kjer so se razšli. Giinsche je pozneje opisal prizor onim, ki ga jim ni bilo dano gledati. »Sežiganje Hitlerjevega trupla,« je pripovedoval, »je bilo najstrašnejše doživetje, kar sem jih doživel v svojem življenju.«
Medtem pa je Se neka druga priča opazovala celotni prizor. Bil je to eden izmed policijskih stražnikov, ki je prišel na kraj dogodka prav tako slučajno iz vzrokov previdnosti, ki bi ga morala Izključiti e prizorišča. Pisal se Je Hermann Kamau. Njemu je ukazal enako kot drugim stražnikom, ki niso bili v službi, neki oficir SS, naj se Izgubi; napotil se Je v kantino kanclerske palače. Cez nekaj česa pa se Jo kljub prepovedi vrnil v bunker. Ko je prišel pred bunkerjeva vrata, je opazil, da so zaprta. Zato se je podal na vrt z namenom, da ae
bo vtihotapil v bunker skozi, zasilni izhod. Ko je stopil izza vogala pri opazovalnem stolpu, | kjer je imel Mansfeld službo, je presenečen obstal, ko je zagledal pred seboj dve trupli, drugo ob drugem, tik ob vratih bunkerja. V istem trenutku sta trupli zagoreli obe naenkrat, tako da se je Karnauu zazdelo, j da se je to zgodilo povsem | spontano. Drugače sl Karaau . tega nenadnega plamena ni mo. \ gel raztolmačiti. Videl ni niko- ! gar, ni pa mogel biti plamen rezultat sovražnega ognja, ker je bil oddaljen le tri stopinje od izhoda. »Verjetno je nekdo prižgal vžigalico s strani, kjer so se nahajala vrata,« je pred- | postavljal Kamau, in ta njegova predpostavka je v bistvu točna. |
Kamau je kratek hip opazo- : val trupli, ki sta goreli. Lahko ju je prepoznal, čeprav je bila j Hitlerjeva glava zdrobljena. \ »Pogled nanj,« tako je pravil pozneje, »je bil odvraten do skrajnosti.« Nato Je odšel v bunker, ln sicer deozi zasilni izhod. V bunkerju Je srečal I | Sturmbannfilhrerja Franza i Schedleja, oficirja, ki Je poveljeval eškorti SS Schedle, in Je 1 bil baš od bombardiranja ranjen v nogo. Odhajal Je z mu-j ko. »Ftlhrer Je mrtev,« Je rekel,
| »zunaj ga sežigajo,« in Kamau i mu Je pomagal, da je odšepal I dalje.
| Mansfeld, ki Je bil v službi ' v stolpu, je prav tako opazoval t sežiganje trupel. Ko se Je po- j vzpel na stolp, ko ga je bil Gtlnsche odgnal z vrta, Je opa-| zoval skozi lino velik steber 1 črnega dima, ki se je dvigal z vrta. Ko se je dim polegel., je
opazil isti dve trupli, ki ju je bil že videl, ko so ju nesli po stopnicah. Sežigali so ju. Ko so se spremljevalci pogreba zopet umaknili pod streho, je prizor opazoval še naprej. Videl je esesovce, kako prihajajo v presledkih iz bunkerja in da polivajo še več bencina na trupli, da bi še nadalje goreli. Nekoliko pozneje ga je v službi zamenjal Kamau, in ko mu je ta pomagal, da se je spustil s stolpa, sta odšla ponovno ogledovat goreči trupli. Sedaj so spodnji deli telesa že zgoreli in so brle vidne kosti Hitlerjevih nog. Uro kasneje je Mansfeld ponovno obiskal mrtvi trupli, ki sta še vedno goreli, vendar Je ogenj že ponehaval.
Popoldne je poskušal še tretji član policijske straže opazovati prizor sežiganja trupel. Bil je to Hans Hofbeck. Vzpel se je po stopnicah iz bunkerja in je stal pod izhodnim obokom, kjer pa ni mogel ostati. Zadah po sežganem mesu je bil neznosen ln ga je pregnal z mesta.
Pozno ponoči je Brigadeftlh-rer Rattenhuber, šef policijske 6traie, stopil v »pasji bunker«, kjer so stražniki preživljali svoj prosti čas, ln se pogovarjal z nekim narednikom eskorte SS. Rekel mu je, naj sc obrne na svojega poveljujočega častnika Schedleja in naj vzame s seboj tri zanesljive može, da bodo sežgali trupla. Brž nato se je Rattenhuber vrnil v »pasji bunker«, kjer *e Je obrnil do stražnikov ln Jih opozoril, naj ohranijo dogodke tega dne v naj-strožji tajnosti. Vrak do, kdor bi o tem kaj črhnil, bo ustreljen.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Potujoči kino Ljudske prosrete okraja Trbovlje ima uspehe
Dva meseca je poteklo, odkar si je Ljudska prosveta okraja Trbovlje preskrbela filmsko aparaturo za svoj potujoči kino z namenom, da tudi našim vasem in vsem od miših okrajnih centrov oddaljenim krajem, kjer nimajo še kinematografov, nudi filmsko umetnost.
Prvi uspehi te kulturne usta- j nove kažejo zlasti v naših kmečkih predelih umestnost in koristnost nakupa v ta namen potrebne posebne kino aparature. Skraja so nekateri naši kmetje z nekakim nezaupanjem sprejeli prve filmske predstave, posebno pa ni bila všeč ta novost tistim konservativnim, na vse staro usmerjenim kmečkim ve-kakom, ki jim ni do tega, da bi e e naš podežel ski človek tudi na ta način izobraževal in si širil svoje kulturno obzorje. Le-ti so dejali, da je vse to za našega kmečkega človeka »nepotrebna izguba časa« in da bo film posebno škodil naši vaški mladini.
V resnici je pa popolnoma drugače. Imeli smo priložnost ■\ 'deti, da si naši kmečki ljudje želijo filmov, zlasti poučnih in zabavnih, in da se tej ustanovi ni treba bati, da bi bile predstave z dobrimi filmi slabo obiskane. V Mlinšah bo na primer okrajni potujoči kino prirejal
redne kino predstave in se sko-ro vsi tamkajšnji kmetje, posebno pa vaška mladina, veselijo vsakega filma, ki jim prinese kaj novega, zabavnega in koristnega. Pred kratkim so prireditelji pozabili nabiti zadevni oglas na oglasno desko, naši kmetje in mladina so pa že vpraševali v Kmečki zadrugi in še drugje, če to pot ne bo kino predstave. Res je, da so prvikrat sprejeli film z nezaupanjem. Vse to pa je bil le trenuten pojav. Danes si vsi ti ljudje ogledujem dobre filme z resničnim veseljem — da, celo z navdušenjem. Naši kmečki ljudje imajo v tem pogledu svoje posebne želje in ne marajo vsakega filma. Nekateri si želijo predvsem naše domače slovenskp filme, spet drugi, zlasti mladina, se pa ogreva za tuje. Na kmetih prevladuje želja po naših domačih filmih. Ko sem govoril o tem s starim kmetom Tonetom, mi je dejal približno takole- »Gospodom duhovnikom, posebno nekaterim. ta novost verjetno ne bo pri srcu Zlasti jim ne bo všeč, ko bodo na predstava« videli tudi mladino. Spet bodo poskušali preprečevati obisk predstav. Morda bodo ponekod rudi uspeli, toda ne za dolgo Ce bo film dober, ga bomo toplo spre-
jeli, če bo pa slab, ga bomo seveda zavrnili.«
Mislim, d? k tej izjavi komentar ni potreben. Prva in najvažnejša naloga naše Ljudske prosvete je, da preskrbi za naše podeželske kraje in kmečke ljudi res dobre, vzgojne in zanimive filme, zlasti takšne vsebine, ki bodo prikazovali našo stvarnost. Seveda ai naš kmet Želi tudi veselih in zabavnih filmov, ki bodo z zdravim humorjem razvedrili našega kmečkega človeka po njegovem težkem delu. Važno bi bilo tudi, da prireditelji pred vsakim fil- j mom razložijo vsebino in namen filma, da si bo naš preprosti podeželski človek ustvaril pravilno sodbo o vsakem prikazanem filmu Naši šolniki v teh predelih našega okraja si pa želijo tudi takih predstav,! ki bi bile primerne za naše pionirje da bi se tudi ti spoznali z našimi filmi in se ob njih učili in razvedrili. Posebno si želijo . čirrmrej našega »Kekca«, j Omenimo še. da po naših po-deželskih krajih za nekaj tednov ne bo kinematografskih j nredstav — to pa zaradi tega, i ker je filmska anaratura tre-1 nutno v tovarni »Iskra« v Kfa-1 nju v generalni reparaturi. Ko bo aoarat temeljito potvavljen in izboljšan, bo potujoči kino našega okraja snet začel z r»>d-: nimi predstavami.	—M—
Ameriški film: ..Krvna osveta"
Konlka 2825. Po samotnih goščah In po hribih se skrivajo banditi, ki jih sicer irancoska policija preganja, toda težko jih je spoznati. Bandit na Korziki ne pomeni to, kar ropar. Banditi so tam ljudje, ki imajo čut za poštenje in čast, samo da ne priznajo drugega zakona za poravnavo medsebojnln sporov razen krvne osvete.
Barracinijevl so ubili posestnika Antonia Delta Robb.o. Po običaju bi ga moral maščevati naj-starejšl sin. Ker je bil daleč v Franciji, ga je sestra Colomba težko čakala, da bt poravnal zahrbtni uboj. Orso Della Robbta se je deset let potikal po svetu s Irancosko vojsko. Po water-loojski bitki se je vrnil domov. Colombo, ki je gorela od maščevanja, je komaj spoznal. Korzičanom se je zdel tu). S seboj je pripeljal zaročenko Angležinjo Nevllovo In njenega očeta polkovnika. O krvni osvetl, o ven-
dettl ni hotel nič slišati. Colomba je zato s svojima prijateljema banditom Pedr.nom in kmetom Brandom toliko časa iskala krivca očetove smrti, da je pregovorila Orsa za dvoboj z Barracinl-jevlm najstarejšim sinom v Dolini hrastov. Barracinijevl, pravi ubijalci, so pripravili Orsu zasedo, da bi ga zahrbtno ubili. Prišlo pa je do boja, v katerem je padla kot nova žrtev Colomba, Orso je bil pa ranjen. Nesmisel krvne osvete se vleče iz roda v rod. To je najbolj sprevidel Orso. Kljub temu da je bila na njem vrsta za maščevanje, je hotel biti prvi, ki bi začel zakonito pred sodišči poravnavati rodbinske spore. Korzika ne sme postati veliko grobišče mržnje in medsebojnega sovraštva. Ne več zob za zob In oko za oko. Pravica In ljubezen naj zmagata nad življenjem.
Kino »Svoboda Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal v bližnjih dneh prednje navedeni ameriški film. — Kino »Svoboda« v Zg. Trbovljah bo pa imel prihodnje dni na sporedu francoski film »Ustreljen ob zori«. — Razpored predstav bo razviden z lepakov in reklamnih omaric.
VSEM DRUŠTVOM IN ORGANIZACIJAM NA PODROČJU OKRAJA TRBOVLJE IN LITIJE!
V mesecu januarju in februarju bodo občni zbori naših društev in organizacij, kjer bodo ta podala pregled svojega dela v preteklem letu. Ker bi naš list rad priobčil poročila o delu naših organizacij in društev, jih prosimo, da nam pošljejo te referate, da tudi v »Zasavskem vestniku« objavimo prizadevanje in uspehe naših organizacij in društev. — Vsa poročila pošiljajte uredništvo »Zasavskega vestnika« v Trbovljah.
FILMSKE ZANIM VOSTI
»Greta Garbo44 ni bila nikoli moja ljubica!
Tako je odgovoril stari, danes že^ sivi lastnik velike trgovske hiše Christian Bergstrom iz Stockholma časniškim poročevalcem, ki so ga stalno nadlegovali za izjavo, odkar so slišali, da je bil stari, simpatični Bergstrom nekoč mladostna ljubezen slavne Grete Garbo. Bergstrom je novinarjem priznal le, da je bila Greta Garbo kot mlado dekle učenka v neki njegovi trgovini. »Bila je pripravna in spretna učenka,« je pripovedoval Bergstrom radovednim časnikarjem. »Edino, kar sem ji dolgo časa zameril, je bilo to, da je »božanska Greta« takrat kot najmlajša učenka v mojem podjetju nekega dne, ko smo imeli visoko sezono in mnogo dela, kratkomalo brez prošnje za dopust pobegnila iz službe in šla k filmu.«
Sedaj je stari Bergstrom o veliki filmski igralki seveda že davno drugačnega mnenja. Dejal je,' da je bilo gotovo najpametneje, kar je mogla tedaj napraviti njegova 16-letna učenka Greta Gustafsom — tako se le namreč Greta Garbo nekoč pisala — iz katere je postala pozneje »božanska Greta Garbo«. ki jo je občudoval ves svet.
Marqareta Lockwood ni pretirano sramežljiva
^V^Y°j0Tn najnovejšem filmu se pokaže omamno lepa angle-Ška gledališka in filmska igralka Margareta Lockwood za deset sekund brez kakršne koli obleke v vsej svoji naravni le-poti. V Angliji imajo filmski cenzorji toliko smisla za lepoto, da se n:so spotikali, če se prekrasna Margareta Lockwood — pri nas jo poznamo n. pr. iz filma »Noro srce« — pokaže javnosti neoblečena. Zanimivo Pa Je da so v Ameriki v tem P?®1?** bolj strogi. Tamkaj so ta »kočljivi« prizor iz filma iz-strigli. Američani bodo torej
Kotiček za naše pionirje
Nagradna slikanica za pionirje
zaman čakali, da bi videli Mar- Yorku Tudi ne bomo videli pri gareto Lockwood v vsej njeni nas še plastičnih filmov po sl-
lepoti.
Obisk kinemat‘grafov v Ameriki je močno nazadoval
, stemu »Ciperama«, ki terja ! montažo treh projekcijskih apa-| ratur. Prav tako je za naše raz-; mere neuporaben sistem »Cine-; maskope«, ki prikazuje filme na malo zakrivljenem platnu z
Dragi pionirji in pionirke! Poslikajte sneženega moža oziroma dečke in deklice okrog njega z raznimi barvnimi svinčniki ali pa z barvicami. Sneženemu možu lahko napravite črn nos, kakor ga ima v resn‘ri
slikal to zimsko podobo, tem več upanja ima za nagrado, ki je obenem tudi pohvala. Obilo uspeha!
Se nekaj. — Ce nam boste slikanico poslali, potem jo se-lepo pravokotno in skrbno
Kljub vsem prizadevanjem enim ali dvema projektorjema, ameriških filmskih producentov Vsi ti trije sistemi imajo namreč še vedno pada obisk ameriških to slabost, da zahtevajo izredno kinematografov. Obisk je naza- veliko projekcijsko platno — od doval v zadnjih sedmih letih 11—23 metrov velikosti, ki jih v za nič manj kot 43.8 odstotkov, naših evropskih kinematograf-Krivdo za ta pojav je največ skih dvoranah ni mogoče na-iskati pri televizijskih aparatih, mestiti. ker so premajhne.
ki bodo kmalu skoro že v vsa ki ameriški družini.
Joan Crawford v cowboyskem filmu
Kakor beremo, se je Joan j Crawford izjavila, da bo nasto-
Zato pa bomo v naših biosko-j pih gledali »3-D filme«, kjer brez polarizacij skih očal vidi- j mo na platnu dve za 6,5 cm1 premaknjeni sliki — z očali pa plastičen film kakor v Ameriki. Ta način je tudi najcenejši, pila v nekem napetem cowboj- Treba ni drugega kot dva pro-skem filmu z Divjega zahoda, jektorja in dve kopiji filma A Vsi njeni občudovalci (pri nas in B. ki pa morata v aparaturi je posebno v lepem spominu iz teči seveda sinhrono (istočasno) filma »Njen obraz«) se radoved- Za kopijo A in B sta potrebna no vprašujejo, kako se bo ta torej samo 2 projektorja, ki jih f prefinjena karalcterna ip»«>lva ima skoro vsak boljši kino v \ znašla v svoji vlogi med divji- Sloveniji — treba pa je, da bo
i med predstavo samo en odmor ! povečati filmski boben od 600 I na 1700 m filmske dolžine. To-Kakor znano, se trodimenzio- vama »Iskra« v Kranju Je že nalni film, kjer gledamo vse začela izdelovati projektorje ža
ml coivboji.
3-D že letos pri nas?
slike in prizore naravno kakor v gledališču širi po vseh velikih kinematografih v Ameriki ln tudi bioskopi v Evropi se pripravljajo na to veliko fi'm- skončali izdelavo sko novost. V zadnji številki projektorja,
»Glas Gorenjske« pa beremo.
3-D filme Prvi sistem pri nas bo torej tak kot v ostali Evropi.
Medtem ko so v »Iskri« že prvega 3-D se v tej tovarni sedaj že ukvarjajo s teoretič-
da bomo plastični film videli nim študijem »Cinemaskopa« verjetno že letos tudi v Slove- ter bodo že v bližnji prihodno-nljl. Ce bo šlo vse v redu In po sti izdelali prototip takega fllm-srefi — tako pravi ta list — bo skega projektorja. Najzanimive-7 Kranju najoozoeie meseca je in nalnovejše je to, da bo julija prva predstava trodimen- novi cinematoskop projektor zionalnega filma.	i tovarne »Iskra« uporaben za
Seveda pri nas. kot po vsej : navadne za 3-D in za cinema-Evropi, kjer so največkrat pre- toskopične filme. Kako bodo to majhne kino dvorane, ne bomo napravili, je pa seveda še skriv-mogll uprizarjati plastičnih fil- nost. tovarne »Iskre«, mov »Panorama«, kjer so po- V Kranju bodo torej — ka-trebni kar 4 projektorji ln pol- kor smo povzeli po navedenem oblasto filmska platno. Tak ki- listu — predv’deno gledali piano »o si lahko privoščili za stični film najpozneje v letoš-zdaj samo Američani v New njem juliiu.	-cL
ker se maže), nato pa s trdim, lepo ošiljenim svinčnikom slikanico prerišite (prekopirajte) na kak podložen boljši papir, ki se bo dal lepše poslikati z barvicami. Črtice, ki jih boste s karbonskim papirjem prerisali, lepo prevlečite s črnilom, še bolje pa s črnim tušem, nato pa začnite delati z barvicami. (Pripomba: karbonski papir nečemu tistemu papirju, ki se uporablja pri pisanju na pisalni stroj za napravo prepisov ali kopij, kakor pravimo.)
★
NAGRADNA KRIŽANKA ZA PIONIRJE
Boste rešili spodnjo križanko? Menda ne bo pretežka. Poslala nam jo je Hermina Gačnik, dijakinja II. c razreda trboveljske gimnazije
1		3	i		
	h				
	5 ‘			B	
		m	7		
’ tudi njegovo pokrivalo, če hočete. Za metlo pa vzemite seveda primerne barvice. Z izbranimi barvami poslikajte obleke, pokrivala, ovratne rute itd. pri dečkih in deklicah, ki stoje okrog sneženega moža.
| Tako poslikane podobice nam I pošljite do druge sobote opoldne. Po prejemu teh slikanic bomo odbrali pet najboljših,
! med katerimi bo ena izžrebana j za knjižno nagrado. Potrudite se torej! Cim lepše bo kdo po-
izrežite s škarjami, tako da bo res lepa, kot se spodobi. Malo- , mamo obrezanih ter zamazanih slikanic ne bomo dali v žreb, , pač pa jih bomo vrgli v *coš. ! Vsak reden in skrben pionir mora dati vsak svoj izdelek iz rok v taki obliki, da je lepa in prijetna za oko. — če vam bo j časniški papir, ki je za barvice ; slab, pri slikanju te zimske 1 podobice nagajal, potem vzemite kakšen zelo izrabljen karbonski papir (ne Indigo-papir,
ČRKE: A, EE, I, J, K, LL, M. N, OO, S. T, V.
Vodoravno: 1 pot čez reko; 5. lepilo: 6 reka v Afriki; 7. žensko ime
Navpično: 2. ima vsaka hiša; 3. kurir (množ.); 4. ljubka žival v hlevu.
Rešitve nam prinesite ali pa pošljite do sobote. 23. januarja opoldne v uredništvo. Izžrebanemu bomo dali v spomin lepo mladinsko knjigo
REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA
Spet so nam naši pionirji poslali ali pa prinesli sami cel kup pravilnih rešitev našega magičnega kvadrata v zadnji številki »Zasavskega vestnika«. —• Rešitev se glasi- 1 soba; 2. okel; 3. Bevk; 4 Alko
Strogi žreb je prisodil, učen-do Avgustu Predovniku učencu II. razreda nižje gimnazije v Hrastniku, ki naf ob priložnosti pošlje v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo
5*. F B.:
Seveda šam mirni.
Tako sem torej čakal v temnordeče tapecirani sobi na črni usnjeni zofi, ki je stala pod podobo kraljice Viktorije. Res je trajalo samo četrt ure do povratka doktorja. Z njim sta stopila v sobo ie dva druga gospoda. Na v vse*1 *leh sem opazil nekakšno prepadenost Mladi doktor je predstavil oba svoja spremljevalca. Slišal sem dvakratni profesorski naziv. Segli smo si v roke in se priklonili Nato si je edien izmed obeh starejših gospodov nervozno popravljal svoja rožena očala na nosu in dejal: »Da povem pTav na kratko: vaš pes je poginil na otrplosti celega telesa. Našli smo na psu takšne velikanske množine tetanusovega bacila, da stojimo pred pravo uganko. Ali nam lahko poveste, kaj pomeni robec, ki je ležal pri poginulemu psu? Tudi robec je bil močno okužen s tetanusovimi bacili.«
Pogledal sem gospoda z roženimi očali. Čutil sem, da sem pobledel. Vendar sem zamogel odgovoriti šR kolikor toliko čvrsto: »Robec je moj. Imel sem psa rad in sem mu z gobca, preden je poginil, obrisal sline.«
»Kdaj je pes poginil?«
»Sinoči.«
Prosesor me Je gledal in se poskušal nasmehniti: »Srečo imate, da stojite ie zdravi pred nami. Majhna poškodba na roki, najmanjša ranica na prstu m — okuženi bi bili! Psa vam ne morem vrniti. Takoj ga bomo uničili in sežgali. Prav tako robec In kovček. Zal nam je, a ne moremo drugače. Prav gotovo niste slutili, v kakšni veliki nevarnosti ste bili.«
»Seveda ne. Mislil sem na nekašno zastrupitev, zaradi, katere je pes poginil.«
Profesor je prikimal. »Rad bi vas še vprašal, če slutite, kje se je pes okužil. Stanujete v Londonu?«
»Ne, v okoMd.«
»Govorite takoj z vašim domačim zdravnikom. Obrazložite mu ta zanimiv primer. Morda vam bo dal kakšno injekcijo proti tetanusovi infekciji.«
Vsi trije gospodje so »e priklonili, nato pa odšli. Stari sekretar, s katerim sem prej govoril, ml je dal račun. Plačal sem dvanajst šilingov in odšel.
Cesta Euston Road me je sprejela * hrupom in svežim zrakom.
Majhen moder avto se Je ustavil na robu ceste. Skoro bi me bil zadel z blatniki.
John Dickson je bil v avtu to me pozdravil: »Dober dan, doktor Calillat! Povozili vas bodo!«
Bil Je res čuden pozdrav. »Dober dan. gospod Dickson! Zakaj me bodo povozili?«
Nihče v Londonu sl ne sme na cesti dovoliti tako globoke zamišljenosti. Kam nameravate? Vas lahko vzamem s seboj?«
»Mislil sem — da, hotel sem iti domov.«
»Tud: Jaz. No, vstopite!«
Skraja sva malo govorila. Dickson je na kratko omenil, da prihaja z borze in da so kupčije na njej še vedno slabe, zlasti * vrednostnimi papirji pomorskega prometa.«
Na cesti Je bilo živo in DSck-son je moral voziti previdno.
»Doletela vas je težka izgaba, gospod Dickson. Jay Bddtngtan je bil vaš prijatelj in poslovni tovariš.«
»Da,« je odgovoril Dickson nekako nerad. Krmaril je s avtom z zanesljivo hladnokrvnostjo ve-likomiselnega človeka. Ni bil videti zgovoren in tako sem molčal tudi jaz. Sele ko sva bila daleč izven Londona in sva vozila l po slabo asfaltirani cesti proti
Jugovzhodu, mi je Dickson odgovoril na mojo pripombo, odgovoril tako, kakor da bi bil zadnje ki ure komaj pol minute: »Eddington ni bij več moj prijatelj in nameraval sem vse poslovne zveze z njim raztrgati. Seveda mu nisem želel smrti. Toda zgodila se je nesreča ln smrt je sama rešila najino vprašanje.«
»Bil sem trdno prepričan, da je bil pokojnik vaš prijatelj.«
»Na videz Je res tegledalo tako. Zdi se mi, da človek lahko živi leta in leta s kakšnim drugim, ne da bi ga spoznaj v dušo. Eddington se Je zadnje čase spremenil — še bolje rečeno: zgodile »o se stvari, kjer sem imel priložnost spoznati njegov pravi značaj.«
»Anthony mi je pripovedoval, d® ste imeli poslovne diference z Eddingtonora.«
»Bilo je to Se več. Ce gre samo za razlike v mnenjih, se je le mogoče še kako zediniti. Antho-ny vam je verjetno povedal, da mn Eddington ni izplačal zneska za prodano hišo. Anthony pa ni bil edini človek, ki se mu Je tako zgodilo. Eddington se je nameraval spustiti na borzi brez moje privolitve v neko sicer kratkočasno, vendar tvegano kupčijo. Ker Je bilo najinega denarja za njegovo namero premalo, ja hotel za nevarno kupčijo
uporabiti še denar najinih strank. Zaradi tega sva se hudo sporekla, kajti odklonil sem privolitev v dvomljive kupčije.«
»Od tega je že precej časa, kajne?«
»Ne. Odločilen razgovor o tej stvari sva imela šele včeraj popoldne. Imela sva nastop, ki mi je odprl oči. Uvidel sem — ka-! kor sem že omenil — da tega človeka dolga leta sploh nisem 1 poznal. Ni bilo sledu o kakšnem prijateljstvu. Nastopil je proti meni z očitnim sovraštvom in željo, da bi me uničil, to pa zaradi tega, ker sem mu rekel, da bom njegove kupčije preprečil. Najina pogodba mu namreč ni dovoljevala, da bi me izločil, zato je poskusil, da me postavi pod j duševni pritislc: izmislil si je neko nesramno laž, da bi me z njo omehčal.
Razgovor sva imela v najini privatni pisarni. Ko sem pod njegovimi besedami in izmišljenimi očitki na stolu odrevenel, Je naenkrat spremenil taktiko. Bil je spet stari dobri prijatelj, ki mi je dal roko na ramo ln rekel: .Kakor vidiš, ti ni treba imeti do Anthonyja niti najmanjšega obzira/ — Takrat sem vstal to ga udaril po obrazu.«
John Dickson je z obema rokama čvrsto držal za volan. Najbrž prečvrsto, zato je avto začel plesati po cesti.-»Ali naj ta za-
menjam?« sem ga naglo vprašal.
Zmajal je z glavo. Spet je imel avto v oblasti. S spremenjenim glasom in precej tiše Je začel go-i voriti, kakor da bi Se sramoval: i »Čudno, kajne, da vam vse to pripovedujem. Vendar sem se moral nekomu izpovedati. Sedaj mi je odleglo. Ani tega nisem mogel praviti, pred Anthonyjera me je pa bilo sram. Vi ste sicer tujec, vendar nekako sodite v našo družbo, zlasti še, ker ste sodoživeli to tragedijo.« Obrnil je glavo proti meni: »Me razumete?«
Prikimal sem mu. »Laž, kakor ste prej rekli, ki si Jo je Eddington izmislil...«
»Ne,« me je ustavil. »Nobene besede več o tem!« Z levico Je segel v žep svojega jopiča in potegnil iz njega zavitek cigaret Dal sem mu ogenj. Nato svs molče kadila daljšo progo.
»Ali je bil njegov zakon srečen?«
Dickson je razmišljal, preden je odgovoril: »Mislim, da je bil. Vsaj prej je bil njun zakon sTe-čen. Vendar pa Edith ni žena, ki bi kdaj koli potožila ali pokazala, da je v zakonu razočarana.«
»Res je tako. Hladna ženska je ' to. Vsaj svoja čustva zna obvladati. Sinoči sem jo opazoval, ko je stala pred svojim mrtvim možem. Niti solze ni potočila.«
I	(Dalje prihodnjič)
Kegljati steklarne so se pomerili
Predzadnjo nedeljo dopoldne so se pomerili v kegljanju ljubitelji tega športa v hrastniški steklarni. Tekmovali so v treh skupinah nameščenci tovarne, delavci notranjega obrata in delavci brusilnice. Za tekmo je bilo precej zanimanja. Vsi so pričakovali, da bo dal najboljše kegljače notranji obrat, vendar ni bilo tako. Brusilci so se zavzeli in dosegli najlepši rezultat, akoravno niso imeli predhodnega treninga.
KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE
Gnitje krompirja
Da krompir «e gnije pozimi, ga je treba jeseni izkopati ob suhem vremenu in ga spraviti v suho in primerno toplo klet. Pri tem ga ne smemo preveč premetavati, da se ne obtolče in ne rani. Shranjujemo ga torej na podu, ki ga napravimo iz močnih letvic, ne pa na golih tleh. Ako
mernejSi kruh za bolnika je prepečenec ali vsa) skorja. Prepečen kruh dobimo pri peku, pa tudi v vsaki kuhinji ga lahko napraviš sama. Zreži bel kruh na kose za prst debelo. Te rezine položi na ploščico, ki ima luknjice ali pa na posebno mrežico ter jo drži toliko časa nad žerjavico, da kruh dobi lepo rumeno skorjico. Ako ga pečeš nad pla-
nimamo v kleti takega poda, po- ' menom, se ti zažge. Mrzlega pa j sujmo po tleh pepel. Krompir ob- '
I Tako so člani tovarniške biu-silnice podrli skupno 305 klinov; najboljši med njimi je bil Blaž Keber z 10 točkami, nadalje Franc Poljšak z 9 točkami.
Na drugem mestu so steklarji iz notranjega obrata, ki so prevrnili 255 kegljev. Najuspešnejši v tej skupini je bil Smest Pufler z 11 točkami in Ivan Stoklas z desetimi.
Nameščenci so pa imeli smolo in so zasedli tretje mesto. Po- i v ah,
varujemo pred gnitjem tudi s tem, da ga posujemo z ogljenim prahom ali pa z gašenim apnom. Apneni prah se sicer zajč v olupke, vendar se z lupljenjem odstrani. Prašiči lahko jedo tudi tak krompir, ker jim celo koristi, ako pride v želodec nekaj apna, ker dobe po njem močnejše kosil.
Gnilega In nagnitega krompirja tudi ne smemo puščati po nji-ker bo potem drugo leto še
drli so 197 klinov. Najboljši med boij gnil. Razen tega se na lakih njimi je bil Ivan Rancinger z 8 j njivah vgnezdl mnogo črvov in točkami.	miši. Gnij krompir je treba glo-
Taka tekmovanja bodo prire- bo ko zakopati ali pa sežgati. jali letno dvakrat, in sicer spo-1 Zmrzel krompir postane sidrala 3: in jeseni.	Rigo j dek. Da izgubi ta okus, ga olupki	Ijenega pust mo dalj časa v vodi.
' Ako leži zmrzel krompir več ča-
polij z vročim mlekom, prej pa ga namaži s surovim maslom in potrosi s sladkorjem. Ta jed je zelo dobra tudi za otroke.
*
MLEČNA JUHA. — Razbeli v ponvici ali kozici žličko masla ter primešaj žličko bele moke. Pomešaj prav hitro, da se nič ne zarumeni, ter zalij z mlekom, osoli in kuhaj 5 do 10 minut. To juho pije bolnik čisto ali s kruhom, najbolje s prepečencem.
¥
MEHKO KUHANO JAJCE je najboljše, ako ga denemo v vrelo vodo in kuhamo 3 minute. S takim jajcem serviramo košček
belega prepečenega kruha, namazanega z maslom. Jed je izredno prebavljiva in jo bolnik lahko uživa pri vsaki težki bolezni.
NA VODI OCVRTO JAJCE (jajce na oko) je boljše kot na maslu. Zavri v plitvi kozici prav malo vode ter izlij vanjo jajce, katero sj prej ubila na krožnik. Pazi, da se ti ne razlije, ampak da ostane lepo celo. Ko se v vodi beljak dovolj strdi (kakor na masti), ga vzemi z luknjičavo lopatico ali pa s širokim nožem iz vode ter ga položi na košček toplega prepečenega kruha. Lahko daš tudi jajce samo. Jajce, ocvrto na vodi ali maslu, se lepo opeče, ako ga za nekaj trenutkov pokriješ s pokrovko. Beljak naj bo strjen, rumenjak pa le toliko, da se pregreje in se lahko še kruh omaka v njem. Na vodi ocvrto jajce je laže prebavljivo kol na masti, hkrati pa ohrani vse sestavine v taki obliki kakor mehko kuhano. Uživa ga lahko vsak bolnik in otrok, celo po težki operaciji.
Ureditev prve neonske svetlobne reklame, ki opozarja prebivalstvo Trbovelj na nov oodprti »Foto* atelje.
KULTURNIKI V RADEČAH SO PRIDNO NA DELU Tudi v Radečah so tamkajšnji kulturniki poživili gledališko dejavnost, saj pripravljajo kar tri premiere. Tako bo že 23. in 24. januarja premiera operete »Planinska roža«, ki sta jo pripravila dr. Karel Matko in tov. Pešec st. Se v teku tega meseca nameravajo dati na oder tudi ameriško komedijo »Draga Ruth« — v februarju, in sicer na pustno nedeljo, pa komedijo Jaroslava Haska »Dobri I vojak Svejk«.
Zahvalo kolektiva vodstvu steklarne
*a v zmerno toplem prostoru, izgubi tudi sladkobo.
Krompir kali prezgodaj, če je v pretopli shrambi. Kali so strupene in jih ne smemo dati živalim. Tudi krompirju samemu škoduje in mu uničuje redilne snovi. Zato tudi star krompir nima pravega okusu. Dobro je, če krompirju redno odtrgavamo kali in s tem preprečujemo z mani Sevanje njegove hranilne vrednosti. Kakor mraz, je tudi toplota sovražnica krompirju.
Bolniška hrana
Pr s asitev zaposlitev v talini
V začetku prejšnjega meseca smo v našem listu objavili, da vse osebe, ki so bile zaposlene v tujini — razen v Franciji — svoje zaposlitve v tujini priglasijo Zavodu za soc. zavarovanje. Odziv je bil majhen, kar priča, da se naši ljudje ne zavedajo, kakšnega pomena je zanje in za državo, da registriramo vse zaposlitve naših ljudi v tujini. Nepriglašenih zaposlitev ne bomo mogli upoštevati
2e dalj časa se je nekaj »pripravljalo« v delovnem kolektivu naše steklarne. Predsednik sindikalne podružnice v tovarni se je večkrat oglasil v brusilnici brastniške steklarne ter se zanimal, »ali je naročeno že zgotov-ljeno ali ne«. Delo pa je bilo skončano. Slo je namreč za darilo, ki ga je delovni kolektiv tega podjetja pripravil za direktorja in glavnega inženirja v hrastniški steklarni.
Na Silvestrov dan se je celotni kolektiv zbral v »ezalnici tovarne, kjer je vladalo največje zadovoljstvo, da jd marljivi kolektiv srečno premagal vse težave v preteklem letu. Na tem sestanku so se vsi zbrani pomenili ob tej priliki o tem in onem — kaj vse je stekla.ski kolektiv napravil in dosegel v lanskem letu isi kako bo z delom nadaljeval letos. Vezalnica je bila nabito polna kakor že dolgo ne. Agitacija za ta zbor vsega steklarskega osebja ni bila potrebna.
Ko so bili vsi zbrani, je predsednik tovarniškega sindikata tov. Viktor Račk; povzel besedo. Zahvalil se je kolektivu za sodelovanje v sindikalni organizaciji ter se dotaknil težkoč, ki jih
ml ramo ob rami pred italijanskimi grabežljivci.
V naslednjem se je tov. predsednik zahvalil direktorju podjetja, tov. Jožetu Klanjšku za njegovo prizadevno in plodonos-no delo s tovarniškim sindikatom. V zahvalo za vztrajno in neutrudno delo tovariša direktorja za gospodarski napredek steklarne in njenega kolektiva mu je predsednik v imenu celotnega kolektiva izročil krasno stekleno vazo, izdelano v domači tovarni. V tej vazi so se svetili prekrasni rdeči nageljni kot priznanje direktorju za njegovo uspešno delo za 1000 delavcev ®n delavk obsegajoči steklarski kolektiv. Enako darilo je prejel
za svoj trud tudi glavni inženir Edo Birsa.
Seveda sta bila nad to pozornostjo kolektiva oba važna čini-telja v podjetju prijetno iznena-dena, saj na tolikšno pazljivost sploh nista bila pripravljena. To darilo, ki je priznanje obema tovarišema za njune zasluge v tovarni, naj bo hkrati porok, da je kolektiv hrastniške steklarne predan socializmu in da naši delavci znajo ceniti požrtvovalnost svojih voditeljev.
Delavci in delavke steklarne želijo, da bi tovariš direktor In vsi njegovi najožji sodelavci vodili podjetje še vnaprej po dosedanji poti, dokler ne bomo dosegli naš končni cilj — socializem.	Rigo.
pri uveljavljanju pravic iz so-Hrana, ki jo dajemo bolniku cialnega zavarovanja v tujih med boleznijo, je večkrat večje | državah, zaradi česar bo oško-važnosli kot samo zdravilo. Na- dovan prizadeti sam, na drugi vodno jo določi zdravnik (dieta). • strani pa tudi naša država, ki Ce pa bolezen ni tako nevarna, \ od zavarovalnih zavodov v tu-da bi bila potrebna zdravniška j jih državah ne bo prejela ustrez-pomoč, pa razumna in razsodna nih povračil.
gospodinja lahko sama pripravi hrano bolniku.
( V prvi vrsti mora biti vsaka jed, ki je namenjena bolniku zelo čista in dobro kuhana ter ko-| Ukor mogoče lepo servirana, da j vzbudi bolniku tek. Jedi, ki se ! jemljejo tople, naj bodo res i tople — jedi pa, ki naj se užl-j vajo mrzle, naj bodo zadosti hladne. Mastne jedi nikakor niso primerne za oslabljen želodec.
Zaradi dosedanjega premajhnega odziva in v namenu, da zberemo čimveč takih priglasitev, je Republ. zavod za 60C. zavarovanje rok za sprejemanje teh priglašeni podaljšal do 31. januarja t.1. Vabimo vse liudi iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, ki so bili kdaj koli zaposleni v tujini, da svoje zaposlitve čimprej priglasijo Okraj, nemu zavodu za socilano za
bodo sprejemala v petek, 22. t. m, in torek, 26. t. m. ter v petek, 29. t. m. v Domu onemoglih v Loki pri Zidanem mostu ter v pisarni občine Radeče.
Prosimo podjetja, ustanove, sindikalne organizacije in društva upokojencev, da ponovno opozore člane svojih kolektivov na ta razglas. — Naj ne bo nikogar, ki ne bi priglasil svojih zaposlitev v tujini!
Okrajni zavod za soc. zavarovanje v Trbovljah
OBVESTILO
Ker se Je v Trbovljah spet pojavila kokošja kuga, bo okrajni veterinar izvršil zaščitno cepljenje kokoši. — Interesenti naj se zglasijo pri kmetijskem referentu LOMO Trbovlje. Cepljenje bo stalo 5 din od kokoši.	LOMO Trbovlje.
Zato poberemo z juhe vso mast	Trbovljah ali pa
k, se nabere na povrs,u. Kot za- j	v Zagor.
premočno. Ne dajajte bolniku Priglasitve sprejemamo vsak svežega kruha, zlasti ne sredice, dan med uradnimi urami. ker je težko prebavljiva. Na j pri- glašenja za sektor
Pri-Radeče se
Dajte nam uvoženo
Trboveljski namizno-teniški igralci v Kranju
je prineslo preteklo leto podjet- | celotne komune.
•	•	L.1.1.II__ _____________».slnUr	U>___
Sredobežne sile, ki se pojavljajo med nekaterimi našimi potrošniki, niso v današnjem času morda slučajne — zahtevajo pa nujno, da nastopimo proti njim z odkrito in jasno besedo, zahtevajo nadalje širšo pozornost celotnega javnega mnenja, če ne
ju in kolektivu. Tov. preoaednik j je v svojem nagovoru poudaril, da se je tud; steklarski kolektiv v celoti solidariziral v vsem de- I lovnim ljudstvom Jugoslavije v njegovi borbi za naše nacionalne pravice, ki nam jih hočejo kratiti v Trstu. Tudi hrastniški steklarji so brez izjeme vsi pripravljeni braniti naš Trst z vsemi ostalimi delovnimi množica-
Preveč očitno je ie, da so nekateri naši ljudje v želji po snobizmu in ekstravagantnosti zašli le nekoliko predaleč, saj rušijo ugled našega poštenega in marljivega rudarja.
Mudil sem se v neki naši trgovski poslovalnici. Trije mladi ljudje so poleg mene kupovali britvice. Prodajalka jim je pokazala kar tri vrste teh britvic na-
Šah v Trbovljah
Prejšnjo nedeljo so imeli čila- j Vili Rugel, ki v drugem krogu ni šahovske sekcije »Rudarja« ni imel sreče. Končni vrstni red šahovski brzotumir za prven- je sledeči: 1. Mirko Sribar VSA stvo v mesecu januarju. Ker se točke, 2. mladinec Hinko Jaz-je te tekme udeležilo samo 9 bec 13, 3. Vili Rugel 10A, 4.—5. šahistov, so igralci odigrali Ado Taušič in Zvonko Dmov-
brzotumir »dvokrožno«. V prvem krogu je zmagal mladinec Hinko Jazbec, ki je vse nasprotnike — razen Rugla in Šlibarja, s katerima je remiziral — premagal. Sledila sta mu Vili Rugel, ki je izgubil partijo z Dušanom Galom, ter Mirko Sribar, katerega je premagal Rugel. Vrstni red v prvem krogu je bil ob koncu tale: Hinko Jazbec 7 točk, Mirko Sribar in Vili Rugel 6 A točke, Dušan Gala 4 točke, Zvonko Drnovšek 3 A ter pionirji Miran Gala VA točke, Božo Fajdiga 1 in Franc Knez pol točke.
V drugem krogu je zmagal Mirko Sribar, ki je izgubil partijo s Taušičem. Zelo je presenetil Zvonko Drnovšek, ki je Izgubil s prvim in z Jazbecem, ta pa je razen s prvakom izgubil igro tudi z Ruglom. Vrstni red v drugem krogu Je bil naslednji; Mirko Sribar 7 točk, Hinko Jazbec in Zvonko Drnovšek 6. Ado Taušič 5, Vili Rugel ln pionir Miran Gala 4 točke, Dušan Gala 3 ter Božo Fajdiga in Knez Franc po pol točke.
Skupno je zasluženo zmagai Mirko Sribar. Drugi je bil mla- , dinec Hinko Jazbec, tretji pa
šek 8A, 6. Dušan Gala 7, 7. pionir Miran Gala 6A, 8. pionir Božo Fajdiga 1 A, 9. pionir Franc Knez 1 točko.
Začelo se je nadalje šahovsko sindikalno prvenstvo Trbovelj.
šega izvora, ki so imele vse tri različne cene. Med tem časom so pa prišli v trgovino še trije fantje, verjetno tovariši prvih treh. Pridružili so se kupujočim in tudi sami začeli izbirati. Po kratkem pomenku so pa vsi že izbrane britvice naenkrat prodajalki vrnili iz zahtevali uvožene — inozemske! Ko jim je prodajalka vljudno pojasnila, da uvoženih britvic nimajo v zalogi in da so naše britvice v marsičem boljše od inozemskih, kjer so zlasti naše dražje še vedno cenejše od uvoženih, »o fantje prodajalko surovo zavrnili, »da so prišli kupovat, ne pa na sestanek!« Eden izmed teh »junakov« pa je celo dejal, da je vse uvoženo boljše kot naše. Nato so odšli iz trgovine trdno prepričani, da so ravnali pravilno.
Ali ni to primer, ki zasluži vso grajo? Treba je. da se ob njem pomudimo. Ali je mogoče, da naši izdelki, pa btio kakršni koli, zaostajajo za nekaterimi uvoženimi? Tendence podcenjevanja, ki so jih prinesli nekateri sno- i bistični meščani iz naših velikih , mest na podeželje, s katerimi skušajo ustvariti med ljudmi nekakšno vzdušje manjvrednosti vsega tistega, kar je naše, ne
Pred dnevi so v Kranju odigrali tradicionalni namizno-teniški turnir, na katerem so sodelovali namiznoteniški igralci iz Kranja, Jesenic, Ljubljane, Trbovelj, Kočevja, Škofje Loke, Tržiča itd. Tekmovanje je bilo zaradi tolikega števila igralcev in načina tekmovanja — igrati je moral vsak z vsakim — zelo naporno. Na tem dvodnevnem turnirju je član Rudarja, pionir Repše zasedel II. mesto v LR Sloveniji za pionirje in je bil tako uspeh v primerjavi z lanskim letom (4. mesto na Bledu) še bolj prepričevalen.
Rezultati pionirjev: 1. Teran (Projektor, Kranj) 9 zmag (brez poraza): 2. Repše (Rudar, Trbovlje) 8 zmag (1 poraz); 3. 2ezlina (Projektor) 7 zmag (2 poraza): 4. Mavenč (Kočevje): 6 zmag (3 porazi): 5. Mrgole (Škofja Loka) 5 zmag (4 porazi).
Vseh pionirjev v finalu je bilo deset.
Lep napredek Je dosegel tudi mladinec Herman, ki je v mladinski skupini izgubil z letošnjim prvakom Antoličem (Projektor) 2:1 (21:19, 19:21. 21:18) in je tako obstal med desetimi finalisti v tei zelo močni konkurenci na 6. mestu v LR Sloveniji.
Oba mladinca moramo zaradi tega uspeha nadvse pohvaliti. Upamo, da bosta z marljivim treningom sčasoma dosegla takšno stopnjo na tem športnem področju, da se bosta lahko pomerila tudi v zveznem merilu.
Listnica uredništva
j Sitra »Prizadete*. Tovarišica, ki nam je pisala o obdaritvi vojnih sirot po ZB, naj nam sporoči svoj naslov Nato ji bomo dali na njeno pritožbo potrebno po-l jasnilo. Uredništvo.
OPOZORILO
Do 15. februarja t 1. je treba plačati na račun 614-329602 Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje (Posebne takse), ali pa pri blagajni LOMO Trbovlje vse posebne takse, ki se pobirajo na območju tega ljudskega odbora po odloku, objavljenem v Uradnem listu LRS štev. -39/53.
1. Za reklame, ki se zaradi materialne koristi obesijo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove, ali v notranjosti javnih lokalov, na ograjah, v izložbenih oknih in podobno (tudi napisne table): a) do 1/2 m’ 400 din; b) 1 mJ 800 din: c) do 4 m’ 1500 din: d) nad 4 m’ 2500 din. — 2. a) od posesti psov, starih nad 6 mesecev: a) za čuvaje 200 din: b) za lovske pse 200 din; c) za luksuzne pse 800 din- — 3. a) od posameznega biljarda v javnih lokalih 1000 din; b) za kegljišče 1000 din; c) od vsakega paketa igralnih kart v javnih lokalih 500 din.
(Iz tajništva Sveta za gosp. in
komunalne zadeve pri LOMO Trbovlje)________________
IZJAVA
Nisem plačnik dolgov, ki bi Jih napravila moja žena Antonija. — Franc Rupar, Hrastnik, Kolonija 129.
PREKLIC
Preklicujem besede, proti Pavli Kumlanc, — Ivana Grčar,
izrečene Hrastnik. Hrastnik 68.
IZBIRA - IZBIRA — IZBIRA — IZBIRA
I
Z B
Največ izgledov na zmago ima- fmel"0 dovoliti! Nihče ne zani-in Sahteti »Rudaria« ih 'ati- da 80 niorda posamezni mo*
; ss?*«.sftvss*
nije, nadalje šahistl v trbovelj- Jen}° *el® * Pp«»ednjem času. ski elektrarni ter šahistl Strojne j T°da če bi tak in njim podobni tovarne v Trbovljah.	I ludi® vsaj malo pomislili, koll-
..	—i—. n ■ i.. i.... ko truda in znoja so vložil: naši
ZAKONSKE SLADKOSTI | delovni ljudje za napravo teh iz-»All si v svojem dolgoletnem delkov, da bomo končno neod-zakonu opazila pri svojem možu vlsni od tujine lahko dali našim kakšno spremembo?«	I ljudem lastne produkte — in če
»O pač! Ko je bil moj mož še bi « mladi, naduti ljudje pom’.-mlad, mi je vedno govoril o svo- slili, da ni vse zlato, kar se sveti,
jem srcu. Danes pa ne govori drugega kot o svojih ledvicah!«
VZDIH
Zakonec: »Biti astronom, Je pravzaprav sijajen poklic, Ce hočeš iti zvečer z doma, rečeš kratkomalo svoji ženi — da greš opazovat kakšno zvezdo.«
KARAMBOL
»Meni pripovedujete, prijatelj? Vi ste krivi. Jaz že dvajset let vozim avto.«
»Jaz pa že 70 let pešačim.«
in da je naš izdelek napravljen doma, kar mnogo velja, potem ne bi zahtevali uvoženo blago. Takih in podobnih primerov Je med nami še na cente, vidimo jih na raznih krajih v najrazličnejših oblikah. Moramo jih grajati, kjerkoli se pojavljajo, ker so tuji našemu času in našemu hotenju, ker je v nasprotju s pojmovanjem in hotenjem našega delovnega človeka, v nasprotju v prvi vrsti z revolucionar-
I
Z
B
I
R
A
I
Z
B
I
R
A
I
Z
B
I
R
A
Vse, kar ti srce trgovskega podjetja
poželi, lahko dobiš vsak dan v poslovalnicah
„IZBIR A“ ■ Tibovlje
Od 1. januarja 1954 dalje so v sestavu trgovskega podjetja »IZBIRA« sledeče poslovalnice:
POSLOVALNICA »NA TEREZIJI« (Požun)
POSLOVALNICA »POD TEREZIJO« (pri Radeju) POSLOVALNICA »NA NJIVI« (pri Dežmanu, špecerija) POSLOVALNICA »NA NJIVI« (pri Pašu, manufaktura) POSLOVALNICA »PRI ROZMANU« (Trbovlje II)
Zlasti opozarjamo na trgovino »Pod TEREZIJO« (pri Radeju), kjer je poslovalnica na novo založena z vsemi vrstami blaga, pohištvom in drugim. Dobiš pač vse, kar potrebuješ. Prav tako »PRI PAŠU«. V poslovalnicah »IZBIRE« lahko kupiš sedaj vse poceni in dobro. Z nakupovanjem »PRI IZBIRI« boš prihranil in zadovoljen boš!
NA SVIDENJE! — Vabita Vas uprava in kolektiv trgovskega podjetja »IZBIRA«
i
R
A
I
Z
B
I
R
A
I
Z
B
l
R
A
i no zavestjo našega rudarja.
ZB.RA — ZBIRA — IZBIRA — IZBIRA