List 8.
Gospodarske stvari.
Gospodarji! zložimo si zemljišča.
Spisal dr. Jan. Bleiweis. 3. pismo.
Sem ter tje se sliši, da kmetje ne bodo marali za zložbo zemljišč in da se bodo trdovratno upirali takemu početju.
Mi pa mislimo, da se kmetu marsikaj podtikuje, česar on ni kriv. Mnogokrat drugi — v gosposkih suknjah tičijo za kmetom, ki mu glavo mešajo in ga huj-skajo v to in uno.
Skušnje vseh dežel, kjer so začeli vpeljavati zložbo zemljišč, nam pričajo, da tam, kjer so se kmetje upirali zložbi, niso tega storili iz nevednosti — vsaj vsak človek previdi, da je bolje imeti svoja zemljišča skupaj kakor raztresena, in tudi iz trdovratnosti ne — saj svojeglavnost ondi prestane, kjer nastopi pametna razsodba; al upora najbolj krivo je bilo t#, da ni postave, ki bi gospodarjem dala poroštvo, da se bode zložba po redu izvrševala, in jim jasno kazala pot, kako bode to šlo. Dokler se gospodar boji, da to, kar bi on začel, mu poder6 drugi, in če 5 glav more ovirati to, Česar želi 10 glav, ni mu zameriti, da se ne ogreje za stvar, ki mu je še popolnoma nova.
V vseh deželah pa, kjer se je vpeljala postava za zložbo zemljišč, so se tudi kmetje za-njo kmalu ogrčli; nekteri veljavni možje* med njimi, župani, faj-moštri so stopili na čelo zložbi ter se prizadevali podučevati druge gospodarje, in kmalu se je vnelo veselje do novine. Nekteri so se cel6 podali v take dežele, kjer je bila zložba zemljišč že dognana, in tako hvalepolni so se vrnili domu, da niso miru dali, dokler se tudi pri njih ni začelo zlaganje poljd. Videli so, kako lepo je imel vsak posestnik svoja pota vredjena, da mu niso drugi razvozili, kar je on za svoje potrebe vredil, — kako lepo si je razvrstil svoje polje itd.
Kmetje na Saksonskem se tudi niso pritoževali zoper postavo, ki je silila gospodarje, da so si zložili svoja zemljišča, ampak pritožili so se le zoper to, da je postava zahtevala, da dve tretjini glasov morate pritrditi zložbi, namesti da bi že polovica glasov zadostovala, da se prične zložba. Tudi zoper to so se pritoževali, da se ni brž v kataster prememba zapisala itd. Pomanjkljivost postave tedaj je bila kriva, da so se nekteri upirali, ne pa svojeglavnost kmetov.
Iz vsega nam je tedaj to jasno, da je pred vsem postave treba za zložbo zemljišč, in to dobre, temeljito prevdarjene in  po razmerah vsake dežele posebej
določene postave. Da bi se taka postava naredila po enem kopitu, napaka bi bila to velika, in že naprej se lahko reče, da z napačno postavo ne dosežemo blagega cilja in konca, ki ga v sebi nosi zložba zemljišč*