Izliaja : 10., 20. in 30. dan vsakega meseca. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Eokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. V e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravništvu ,,Mira“ y Celovcu. Leto XI. V Celovcu, 20. septembra 1892. Štev. 26. Vendar enkrat! Krajni šolski sovet v Globasnici je dné 4. septembra t. 1. dobil sledeči odlok: „Št. 3517. / okr. žol. sovet. Krajnemu šolskemu sovetu v Globasnici. Vis. c. k. deželni šolski sovet je z odlokom z dné 21. avg. 1892, št. 922, simkaj naznanil, da se je z odlokom dež. šol. soveta z dné 13. februarja 1892, št. 399, odbila prošnja občinskega odbora za upeljavo izključno slovenskega učnega jezika na tamošnji šoli, in da sta se proti tej razsodbi omenjena zastopa pritožila do vis. c. k. učnega mini-sterstva. K temu se omenja, da je dné 17. januarja 1892 simkaj došla uloga od 58 posestnikov in starišev šolo obiskajočih otrok, ki prosi, naj na šoli ostane dosedanja jezikovna uredba, iz česar je dež. šol. sovet spoznal, da se ne vjemajo vsi prebivalci občine Globasnica z željo omenjenih za-stopov, da naj se upelje na tamošnji šoli slovenski učni jezik. C. k. dež. šol. sovet spremeni zdaj svoj odlok z dné 13. febr. 1892, št. 399, in določuje na podlagi 8 6., drž. šol. postave z dné 17. maja 1869 sledeče: 1. Dozdanja dvojezična in dvorazredna ljudska šola v Globasnici se s početkom prihodnjega šolskega leta razdeli v d v e samostojni, eno razredni ljudski šoli pod skupnim vodstvom, in sicer v eno dvojezično, t. j. slovensko-nemško z dosedanjo jezikovno uredbo, in v eno slovensko, na kterej se bo rabil le slovenski učni jezik. Šolski vodja ima dolžnost, o pričetku šolskega leta prašati stariše, oziroma jerobe, ali hočejo dati svoje otroke v slovensko, ali v slovensko-nemško šolo. 2. Na dvojezični šoli se bodo seveda rabile dosedanje učne knjige in berila. 3. Na slovenski šoli se ima nemščina kot učni predmet poučevati pričenši s 3. šolskim letom skozi tri ure v tednu. 4. Nazorni pouk (Anschauungsunterricht) na slovenski šoli se ima v prvih dveh letih izključno v slovenščini vršiti. 5. Da se otroci preveč ne obremenijo, sme v srednjem in višem oddelku slovenske šole izostati po ena ura risanja in telovadbe. 6. Postavnim zastopnikom slovensko šolo obiskajočih otrok (starišem, jerobom) je na prosto voljo dano, izjaviti se, da se njih otroci ali varovanci ne bodo udeležili pouka v nemščini. Taka ustmena ali pismena izjava pa se sme šolskemu vodstvu dostaviti samo o pričetku šolskega leta. 7. Na slovenski šoli se bodo s pričetkom prihodnjega šolskega leta rabile sledeče knjige in berila: A. Slovenska berila in slovnice: a) I. oddelek (1. in 2. šolsko leto): „Začet-nica41 in „Prvo berilo14 od Iv. Miklošiča. (24 kr.) b) II. oddelek (3. in 4. šolsko leto): „Drugo berilo — slovnica.44 (35 kr.). c) III. oddelek (5., 6., 7., in 8. šolsko leto): -Tretje berilo44 (40 kr.) in „Slovenska slovnica44 (45 kr.) od P. Končnika. B. Knjige za učenje nemščine: a) II. oddelek: „Slovensko-nemški Abecednik44 od K. Prešerna. (35 kr.). b) III. oddelek: „Z-vveites Lesebuch44 iz za- loge šolskih knjig. (36 kr.) — „Sprachbuch44, II. del od J. Lehmanna. (8 kr.) tff Za računski pouk na slovenski šoli naj se rabijo samo slovenske Močnikove računice, in naj se razdeli pouk na posamičnih oddelkih po učnem načrtu. To se vsled omenjenega visokega odloka naznanja krajnemu šolskemu sovetu z naročilom, da te nove določbe pravočasno razglasi in da na to tišči, da se bodo otrokom nove knjige pravočasno oskrbele. C. k. okrajni šolski sovet v Velikovcu dné 28. avgusta 1892. Predsednik: Webenau 1. r.“ Globaščani so toraj nekaj dosegli; deželni šolski sovet je vendar nekoliko odjenjati začel, in to je tudi dobro znamenje. Vendar občina Globasnica nič ni prav vesela tega odloka, kajti iz dvo-razredne šole se jej naredi enorazredna, in za nemško šolo se bo pričel lov na stariše in otroke. Nevednim ljudem se bo toliko časa na uho vpilo, kako je nemščina potrebna, da se bodo izrekli za nemško šolo in svoje otroke v tisto poslali. Čudno je pri tem tudi to : V drugih krajih, kjer je ob- čina v nemškutarskih rokah, tam velja le to, kar občinski zastop reče; če so v takih krajih posamični slovenski posestniki za slovensko šolo prosili, reklo se jim je: „Vi nemate pravice prositi, le ob- činski odbor ima pravico, v vašem imenu govoriti.44 Zakaj se ni tudi tukaj tako odgovorilo tistim 58, ki jih je neki mož nagovoril, da so se podpisali za staro (nemško) šolo? Ko bi bili ti 58 res Nemci, bi jim mi privoščili nemško šolo; ker so pa Slovenci, ne priznamo jih za ,,nemško manjšino44. Občinski odbor v Globasnici ima tedaj prav, da tišči na to, naj se reši njegov priziv do vis. c. k. učnega ministerstva. Dopisi prijateljev. Iz Celovca. (Prepir po katoliškem shodu.) V Ljubljani je strastna dnevnem redu, zato se ne smemo čuditi, da se tudi v katoliški stranki nahajajo prenapeti duhovi. Ker smo mi katoliški shod nekoliko kritikovali, izrekajo že nad nami svoj anathema in nas vržejo med liberalne liste! „Slovenec“ pravi, da smo pisali v liberalnem tonu44, dva Ljubljanska duhovnika pa sta „Mir44 nazaj poslala in rekla, da ne smeta podpirati protikatoliškega tiska. Kisum teneatis! Kdor naš list skozi deset let prebira, te sodbe pač ne bo potrdil. Leto in dan se vojskujemo z liberalci in brezverci in ukljub temu je „Mir“ proti-katolišk list!! Naj bi vendar kteri teh gospodov prišel nà naše shode in poslušal, kako mi na vsakem shodu govorimo prepričalno za versko šolo, potem bo o nas drugače mislil. „Slovenec44 se izgovarja, da tudi on zagovarja pravice koroških Slovencev. To je res. Toda mi vprašamo: zakaj se pa na katoliškem shodu ni smelo protestirati zoper krivice, ki jih mi trpimo? Ali nismo potem opravičeni misliti, da se nekdo boji vladne zamere? — Sicer pa pristavimo že danes, da so koroški obiskovalci katoliškega shoda priznali, da je bil shod sijajen in veličasten in da je zapustil v njih prijeten utis, četudi nijso videli izpolnjenih vseh svojih nad in želja. Brez dvoma bi bili imeli od shoda več koristi, ako bi se bila posvetovanja tudi v odsekih vršila mirneje in previdneje. Iz Celovca. (Sad naših šol.) Ker se tem ubogim koroškim Slovencem ne privošči, da bi se v svoji materni besedi brati in pisati naučili, primorani so, slovenske besede pisati z nemškimi črkami. V rokah imamo pismo nekega vojaka, ki V spomin na prvo sv. mašo, ktero je daroval o. Reginald Klupper v Podravljah dné 24. julija 1892. Ko so otroška leta Ti cvetela, Ko bila Ti je zemlja srečen raj — Takrat si Tvoja mati je želela, Da pred oltarjem zrla bi Te kdaj. Vresničile so vroče se ji želje — Danes si prvič daroval Bogu. Z obličja sije materi veselje, Ko gleda srečo svojega sinu. Pa tudi narod, ki Te sina zove, Napaja o slavnosti tej radost, Saj šteje med odlične Te sinove — Med njim preživel Svojo si mladost. Kedàr opravljal boš daritev sveto, Pomoli tudi mi za narod Svoj : Da bilo zanj bi vsako srce vneto, Da srečno bi končal s sovragom boj. V spomin na prvo sv. mašo, ktero je daroval novomašnik Anton Sturm v Domačalah dné 7. avgusta 1892. Pozdravlja Te za strelom strel, Pozdravlja narod Te vesel — Privrel je sem od vseh strani, Ker Tebe videti želi. S ponosom narod zre na Té, Veselje polni mu srcé, Preživel čas si zlati tu — Zibala Te je mati tu. Sedaj pa kot krepak se mož Boril za sveto vero boš. Dodeli Ti moči Gospod I v borbi za slovenski rod! Bogdan. Molzna krava. (Dalje.) „E, gospod okrajni živinozdravnik, kje ste? Vi ste tako marljiv, da se niti ne odpočijete,44 oglasijo se gospod župnik na dvoru. „Evo me, precej pridem,44 odgovori Francé. Potem naroči Janezu, da naj postavi tele zraven krave, da je obliže in osnaži. Ko se bo na-sesalo, naj je postavi v malo, z dii napravljeno zgradbo zraven starke, ali navezati je ne sme-. „Pa najprvo moramo brezo izmlesti, da ne bo tele zbolelo,44 meni Neznač. „Tega pa že ne,44 odgovori domači gospod en-malo razburjeno. „Prvo kravino mleko ima namreč lastnost, da odstrani iz telečjih črev ono klejasto (limaste) blato, ktero se je nabralo v njih še pred porodom. Ako pa se tele kmalu po storitvi ne očisti, tedaj lahko nevarno zboli, ali celò pogine. To si zapomnite enkrat za vselej.44 Pred hišo so stali v živem pomenku gg. župnik, kaplan Blaž, kaplan Tomaž, učitelj, kočigazda ter njegov brat, občespoštovani in imoviti vaški posestnik, Peter Dolinar. „ Dobro došli!44 zakliče živinozdravnik zbrani družbi. Srčno se pozdravijo. Stric Peter pa pristavi : „Jako me veseli, da te zopet vidim, dragi France ; zdaj te pa ne pustimo tako hitro od sebe, da poučiš tudi nas nekoliko o živinarstvu, ako Bog dà. Slišal sem, da si se na tujem mnogo mučil s predavanjem, na nas pa si celò pozabil.44 „Stirinajst dnij imam dopusta,44 odgovori mladi Dolinar, „potem pa moram iti na svoje novo mesto. Jaz nisem pozabil svojih rojakov, ali osoda je tako nanesla, da sem moral službovati dalje časa na tujem.44 „Izvolite gospoda, mati že drugikrat kliče k južini,44 reče kočigazda. „Nič bolj pa ne morete žensk raztogotiti, ako jih ne poslušate, kedar kličejo k mizi ; one vedno zatrjujejo, da postana jed ni dobra.44 Po južini ustanejo gosp. župnik, prečastiti in velespoštovani sivi starček, in govorijo blizu tako-le: „Močno sem vesel današnjega dné. Kajti danes imamo v svoji sredini mladega, ali nadepolnega, za kmetijski napredek vnetega farana. Kesnično vam povem, da je bral g. France danes prvo sv. mašo, jaz se ne bi bil bolj radovai, kakor se ra-dujem zdaj. Na svetu je treba različnih stanov, za kterega ima človek največ poklica, tistega naj si izvoli. V vsakem stanu pa se more zvesto Bogu služiti. Slavna družba ! Gospod okr. živinozdravnik si je gotovo izvolil pravi poklic, v kterem je že veliko storil za nàrod, osobito za kmetijski stan in izvestno mu bo tudi odslej mnogo koristil. Jaz vas spominjam samo na one poučljive članke, ktere je napisal v različne časopise. Iz njih lahko izpre-vidimo, kako je vnet za napredek gospodarstva. Ker se je preselil v našo bližino, smemo upati, da nas bo tudi odslej poučeval živinozdravstva in živinoreje, za kar mu bodo izvestno hvaležni vsi slovenski živinorejci. V to ime privzdignem svojo čašo ter napijem g. živinozdravniku, njegovim starišem in vsem njegovim sorodnikom.44 „Živeli, živeli!44 kličejo vsi navzoči, trkajoč z domačimi. Stric Peter pa pristavi: „Ako Bog dà.44 iz Gradca piše svojemu prijatelju. Izpustivši imena, se pismo do pičice tako glasi: „®ra5 am 8/9. 1891. 8ut>i mot fofab in priatu 9t. primem topere umoio befnoroto in ti pijdjem an par bejebi in popreiba li nabale pijcpem te prau lepo pojbrauim lubi 9t. ja§ te proftm podlimi pet golbinariou lubi priatu pomisli bajm tubi ^aftabe bobro ©toru fojmtibau ©tori tubi ti tato bobro ba= mibojtb poflau ©bai fai jam uijdj faie jolbajcfeti ftan lubi 9t. projimte t^itro 5 golbinariu tnipojt^li, topribam jpet na urlaub bom tubi $aS tebe jpet pomagu lubi 9i. projim te alna poftunbaifing ^emorijc^ pojuat jbbi pa jtlbnam moio jlabo pijane in ti pobam moio bejno Dtoto jbogom in tubi projim ja antbort najai." Iz Beljaške okolice. (Shod preložen.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico morala je shod, ki se je imel vršiti dné 25. t. m. v Štehnju, preložiti, ker častitim gospodom pevcem tega dné ne bi bilo mogoče sodelovati. — Dan shoda bode se pravočasno naznanil v „Miru“. Iz Podjunske doline. (Raznoterosti.) Veselje naših nasprotnikov, ki so mislili, da bodo s svojim pisarenjem po časnikih prisilili, da dobijo za prošta v Doberloves kakega bolj liberalnega in Slovencem neprijaznega gospoda, je hvala Bogu splavalo po vodi. Vsa dekanija se veseli novo-ime-novanega č. g. prošta Mariniča, ki so na glasu zvestega in neustrašljivega slovenskega rodoljuba in uzornega dušnega pastirja. Zato jim kličemo : na mnogaja leta! — Veseli so tudi Št. Lipšani, da dobijo po dolgem čakanju vendar spet svojega lastnega dušnega pastirja in sicer, kakor se čuje, zanesljivega rodoljuba in prijaznega gospoda. — Tudi v Globasnici so veseli, ker so na svojo šolsko prošnjo vendar nekaj dosegli, deželni šolski sovet hoče namreč Globasniško šolo na dve razdeliti, ena bo slovenska, druga je nemška. Veselo znamenje je, da se deželni šolski sovet našim željam vendar nekoliko približuje. Prej je poslušal le naše nasprotnike, naše želje je pa imel za golo „hujskarijo‘< (hetzerei). Zdaj je pa vendar sprevidel, da ni tako, in da nas je mnogo pristašev slovensko-katoliške šole. Vendar naše veselje ni popolno, ker se bojimo, da bodo nasprotniki naše ljudi na vso moč begali in obdelovali, da bi otroke upisali v nemško šolo. Zato ima občinski odbor v Globasnici prav, da zahteva, naj se posluša njegov glas, ne pa glas nekterih, ki so bili le s sladkimi besedami zapeljani, da so se podpisali za staro šolo. Dokler pa ministerstvo pritožbe ne reši, bo pa šolska oblast najbrž svoj sklep izvršila in razdelila Globasniško šolo. Da tedaj Slovenci na sramoti ne ostanemo, je dolžnost vseh rodoljubnih možakov v Globasniški občini, da tudi oni Jezika ne šparajo“ in da ljudem prigovarjajo, naj dajo svoje otroke v slovensko šolo. Prosti ljudje pač ne vejo, kaj je šola in kaj se more otrok v šoli naučiti, zato omahujejo zdaj na levo, zdaj na desno ; navadno tistemu vrjamejo, kdor zadnji ž njimi govori. Nespametno je, takim ljudem šolske reči v razsodbo predkladati. Ker pa že gosposka tako hoče, treba je pa ljudi poučiti, da bodo vendar enkrat pameti več prostora pustili pri šolski uravnavi. — Na onkraj Drave pa spi vse spanje pravičnega. Nikogar skoraj ni, da bi ljudstvo dramil. Velikovški rodoljubi se menda nič ne prikažejo iz mesta na deželo. Ciril-Metodove podruž- Bilo je še več napitnic, kakor duhovskemu stanu (učitelj); skupnemu delovanju duhovnov in posvetnjakov v obrambo slovenske narodnosti ter v povzdigo kmetijstva (kaplan Tomaž) ; družbi sv. Cirila in Metoda (kaplan Blaž); družbi sv. Mohorja (kočigazda) itd. Polagoma se je prikralo v sobo več sosedov, kteri so posedli okolu peči. „Daj, povej nam France kaj o živinoreji, ako Bog dà; Neznaču si jo pa res dobro zasolil, da bo dolgo pomnil, ako Bog dà,“ oglasi se Peter. „Govedarstvo je najkoristnejša panoga kmetijstva, “ prične živinozdravnik. „ Goveda donašajo našemu slovenskemu kmetu največ dohodkov. Ali ona bi dajala še več dobička, ko bi se umno držala in pravilno vzrejala. To pa razumejo naši posestniki premalo. Večji gospodarji, ki imajo dovolj živine, redé goveda večinoma samo za eno svrho. Nekteri jih gojé radi obilnosti mleka, drugi dobivajo največ dobička od pitanja, a tretji vzrejajo večinoma vprežno živino. Omenjena reja je najkoristnejša ter daje največ dobička. Ali manjši živinorejci, ki ne redé in ne morejo rediti mnogo živalij, morajo na to gledati, da dosežejo vse tri svrhe naenkrat. Pri nas mora biti krava dobra mlekarica, pripravna za razplod ter slednjič sposobna za debelenje; vol pa mora trdo voziti in se tudi dobro spitati. Naravno je, da se v tem slučaju ne more doseči najvišjo stopinjo dovršenosti, kajti težko je služiti trem gospodarjem; a vendar se dobi pri pametnem ravnanju precejšnjih koristij.“ (Dalje sledi.) niče še vedno nemajo. O slovenski šoli v Št. Rupertu je tudi vse tiho. Če bomo tako dremali, bo prihodnja volitev za državni zbor spet nesrečna! Iz Podjunske doline. (Prepir med g oštirji in š tac un ar ji) je zdaj zavolj žganja. Gostir-jem je strogo naročeno, na to paziti, da se ljudje ne upijanijo. Pridejo pa pijanci in razgrajajo ter upijejo, če ga jim ne daš. Prepir je gotov, nazadnje pa morda še sitnosti in kazen. Tudi mora gostir več priprave imeti, ljudem na drobno točiti in visoke davke plačevati. Štacunarji pa žganja še več prodajo in nemajo nobene odgovornosti. Po leti se ljudje vležejo v kako senco blizo štacune, si kupijo celo flašo žganja in ga v senci pijejo, po zimi pa v kaki bajti. Pa ne malo, ampak strašansko. Šta-cunar dà žganje lahko boljši kup, ker nema ž njim toliko stroškov in dela. Pri gostirjih se pijančevanje zabranjuje, v štacunah je pa prosto. To ni pravično. Štacunarjem naj bi se žganje vzelo in dalo samo gostilničarjem, ki so z davki dovolj obloženi, pa morajo tudi pivce nadzorovati. Iz Rinkol. (Raznoterosti.) Mnoge in velike nesreče, ktere nas letos zadevajo, nam podirajo zaupanje v boljšo prihodnjost. Že v poletju je padla neka dekla raz voza, da je več dni v nezavednosti ležala, in ni bilo upanja, da bi še kedaj na s snopjem naložen voz lezla. — Mladi Perdus, ki ni bil še dolgo oženjen, se pelje v gojzd po steljo ; na slabem potu pa, kakoršne zamorejo le Rinkolani imeti, se nabasani voz na njega zvrne in mu prsne kosti potare. Močneje kosti, kakor so možke, morajo pa ženske imeti, ker dekla je zopet zdrava, mož pa je že drugi dan po nesreči previden s sv. zakramenti umrl. — Kakor da bi že teh nesreč ne bilo zadosti, prihrumi od Homč semkaj 26. avgusta o pol treh popoludne huda toča, ki nam, pa tudi bližnjim Vogrčanom večino jesenskih pridelkov uniči. Kterim ajdovim bilkam je toča prizanesla, te je posmodil vroči jug. Zdaj pa prazne pleve slana mlati, ki je padla danes (12. sept.), ko to pišem. Sploh imamo letos slabo letino. Tudi sadja ni, ktero nam zdravo pijačo daje, naši hlapci in dekle pa toliko radi mošt srkajo. Kje ga boš vzel, ker ga nikjer ne bo? Dobra bo pijača, ki je tako močna, da mline in žage goni. In skoraj že ni kaj prodati, da bi se poravnala obilna plačila, ktera se nam bolj in bolj nakladajo? Toliko iz skrite vasi, za ktero razun štajerkoltra, kakor nekteri latinsko ime „eksekutor“ izgovarjajo, malo kdo vé. Iz Ljubljane. (Družbe sv. Cirila in Metoda) se je slovensko občinstvo — čeprav to počitniško dobo ne vzpodbujevano po vodstvenih zahvalah — spominjalo z veiiko požrtvovalnostjo zadnji mesec. Hvaležnimi čutili beležimo najpoprej knjižni dar g. nadučitelja Žirovnika iz Št. Vida nad Ljubljano, — ki nam je poslal večjo zbirko in po 100 iztisov svoje „Spomenice B. Potočnika4' in „opisa“ 25letnice tamošnje čitalnice, — in pa že tretji knjižni dar g. župnika Cotelja iz Kanfanara v Istri. — G. Iv. Čebašek pošilja 53 gld., nabranih med duhovnimi in svetnimi gospodi o petdesetletnici vč. g. župnika Jerneja Ramovša v Poljanah; z letnino podružnice za „Brežki okraj" smo prejeli 30 gld. 20 kr. kot čisti ostanek dohodka gledaliških predstav vrlih diletantov Breške čitalnice in 17 gld. nabranih v čitalnični puščici; g. J. Tomšič iz H. Bistrice pošilja 25 gld. nabranih po predsedniku „planinskega društva" iz Sušaka o priliki izleta v Bistrico; Ciril-Metodijski dar Šentpeterske moške podružnice iznaša 12 gld. 50 kr.; oni cestnega odbora" za okraj kamniški, nabran na predlog g. župana Močnika po g. A. Mejaču ml. pa 10 gld. 65 kr. — načelnik g. Mih. Stare sam je daroval 5 gld. ; o učiteljski konferenciji v Črnomlji so zložili zbrani g. učitelji kot nàrodni obolos o 30letnici službovanja g. nadz. Jeršinovica 10 gld.; g. Fr. Čargo iz Tolmina daruje 7 gld.; gdč. Viktorija Praprotnikova, učiteljica v Postojini pošilja 5 gld. nabranih v veseli družbi drugi dan po glav-nej skupščini v Postojini, g. pravnik A. Švigelj iz Borovnice pa 5 gld., nabranih pri domači veselici ; g. bogoslovec Albin Klun 2 gld. kot darilo male družbe v Smledniku; g. mati umrle Ljubljanske mestne vrtnarice Marije Podobnikove nam je izročila 1 gld. 60 kr. kot letni navadni dar hčere, ki ji je umirajoč naročevala, da naj nikar ne po-pozabi njenega vsakoletnega daru družbi, in iz No-vegamesta smo prejeli od neimenovanega nàrod-njaka 1 gld. — Vam, ki se spominjate naše družbe posamno ali v družbah, veselih ali žalostnih, vsem vam naj izprosita brata sv. Ciril in Metod obilnega nebeškega blagoslova pri vsem vašem delovanji! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Gorenjskega. (O družbi sv. Cirila in Metoda.) Zavolj te koristne družbe je zdaj mnogo prepira po slovenskih časnikih. Moja misel je ta: Akoravno je družba do zdaj svojo dolžnost vestno spolnovala, kolikor so jej moči dopuščale, vendar ne moremo tajiti, da so njene moči še prešibke, da bi nam izdatno pomagala. To se bo še le potem zgodilo, kedar se družba, podobno družbi sv. Mohorja, postavi popolnoma na cerkvena tla in se v vsaki fari osnuje podružnica. Pravila bi se morala potem tako spremeniti, da predsednika podružnice ni treba voliti, ampak župnik je že kot tak načelnik farne podružnice. Vsak župnik si bo v častno dolžnost štel, da pridobi kar mogoče veliko članov, in tako bodo dohodki družbi ni močno narastli. Komur je za stvar, in ne za osebe, se temu predlogu ne more upirati. Delajmo z Bogom in Božji blagoslov ne bo izostal! Iz Radgonskega okraja. (Nemškutarij a.) Tudi mi slovenski Štajerci radi prebiramo „Mir“, pa naši nasprotniki nam ga ne privoščijo in ga preganjajo. V trgu smo dobili pravičnega notarja g. Otona Ploja. Pa tudi nemškutarjev in odpadnikov vse mrgoli, še v okolici. Nedavno so v okolici, v sredi Slovencev, napravili nemško „fajerber“, da bi temprej ponemčili fante in mlajše posestnike. Zakaj se v slovenskih krajih ne ustanovljajo slovenske „požarne hrambe"?! V tem smo Slovenci preveč malomarni, potem nas pa nasprotniki prehitevajo in zavlečejo našo mladino v svoje mreže ! Deželni zbor koroški, 1. seja. Po sv. maši se zberejo poslanci okoli desete ure. Deželni glavar dr. Erwein je otvoril zborovanje s primernim govorom. Rekel je, da se bo zbor imel pečati z novo deželno bolnišnico in s predelano postavo o pokojninah učiteljev, ki so ob enem vojaki. Končal je s trikratnim „hoch“-klicem na svitlega cesarja. Potem je deželni predsednik baron Schmidt pozdravil poslance s kratkim ogovorom. Volitev novega poslanca Franc Huberja se potrdi. Nova poslanca grof Lodron in Huber storita obljubo. Pri volitvah v odseke so slovenskega poslanca Einspielerja spet popolnoma prezrli. 2. seja. Hill in ge r poroča, da je na prošnjo Celovškega mesta, naj bi jej vojaška uprava plačevala več stanarine za vojake, tista odgovorila, da bo o tem pogajanje, kedar se mesto odloči za zidanje konjiške vojašnice. Deželni predsednik pravi, da bo treba razširiti tudi topničarsko kosamo in da bo za to treba 127.000 gld. —Občinam Železna Kaplja in Galicija se dovoli, pobirati po 4 gld. doklade od vsacega hektolitra upi-janljivih pijač. Več predlogov se izroči odsekom. Ghon vpraša dež. predsednika, ali je res v Beljaku en tujec umrl za sumljivo boleznijo. Baron Schmidt odgovori, da je bil tisti tujec prej v Porečah in da se je le prehladil in si želodec pokvaril. Zdravniki so potrdili, da ni imel kolere. 3. seja. Več predlogov se izroči odsekom. Našteli jih bomo, kedar bo zbornica o njih sklepala. Politični pregled, V češkem deželnem zboru se bodo menda Staro- in Mladočehi v tem zedinili, da podpišejo skupno adreso na cesarja, v kterej bodo prosili, naj se češko državno pravo ponovi. To je prvo zbližanje obeh strank; želeti je, naj bi se vsi Cehi zedinili v eno samo stranko, potem bodo spet močni. — M a 1 o r u s i ali Rusini v Galiciji so bili zadnji čas nezadovoljni, ker jim vlada ni tega dala, kar je obljubila. Zdaj so pa cesar ukazali, da se mora v Kolomeji ustanoviti maloruska gimnazija, in sicer se bo letos odprl prvi razred. — Krščansko-socijalna (protijudovska) stranka med avstrijskimi Nemci vedno bolj napreduje. Nedavno je napravila velik shod v Warnsdorfu med nemškimi Pemci, in več tisoč poslušalcev se je z navdušenjem izreklo, da se pridružijo tej stranki. Ta stranka nam je iz treh uzrokov priljubljena, prvič ker spoštuje krščansko vero in duhovnike, drugič ker se poganja za zboljšanje blagostanja med nižjimi stanovi, in tretjič ker priznava ravnopravnost vseh avstrijskih uàrodov. Bog daj, da bi ta stranka nemški nàrod k sebi potegnila, potem dobimo pravično in krščansko vlado. Kajti s sedanjo na vse strani omahujočo vlado ne moremo zadovoljni biti. Nek Celovški rodoljub je nedavno to resnično sodbo izrekel: „Taaffe dela kakor tisti mož, ki je hotel svojemu psu rep odsekati, pa si je mislil, da bo psa preveč bolelo, če mu celi rep naenkrat odseka, toraj mu ga je prvokrat le malo odsekal, in čez nekaj dnij spet en košček, tako da je moral pes isto bolečino desetkrat trpeti namesto enkrat. Ako bi bil Taaffe v prvih dveh letih svojega vladanja ravnopravnost izvedel, bi bili liberalni Nemci sicer hudo vpili in kričali, pa zdaj bi bilo že vse pozabljeno in Nemci bi bili novega stanja zdaj že vajeni. Tako pa Slovanom ravnopravnost le v malih drobtinicah meče, liberalni Nemci pa zavolj tega že vsa leta kričijo, in vendar Slovani še polovico tega niso dobili, kar jim gre, in političnih bojev in nàrodnih prepirov še dolgo ne bo konec." — Tirolci, ki mnogo vina pridelajo, niso nič veseli, da se je po novi kupčijski pogodbi Lahom mogoče storilo, svoje vino k nam prodajati. Zato so v deželnem zboru vlado prosili, naj uvažanje laškega vina nekoliko otežuje. Nam Korošcem pa ta želja Tirolcev ni po volji. Je pač tako, kar je za enega slabo, je za druzega dobro. Pri nas na Koroškem se je do zdaj večjidel točilo slabo, večinoma spakedrano ali celò zbrozdano, ponarejeno in včasih še za zdravje škodljivo vino, ki so ga večjidel uvažali ogerski Judi. Zdaj smo veseli, da dobimo pošteno, dobro in dober kup vino iz Laškega. Zato želimo, naj bi se laškim trgovcem ne delale presitne ovire. — Tržaški magistrat je spet enkrat pokazal svojo nestrpnost. Kaplanu v Kojanu je ustavil plačo, ker ne zna laško. Opira se na lažnjivo ljudsko štetje, ki izkazuje v Kojanu mnogo Lahov. Nam je pa znano, da je Rojan slovenska vas, in da tam kaplanu laščina skoraj nič ni potrebna. Iz tega se vidi, kako potrebno je, da se za ljudsko štetev naredi nova postava. Treba bo šteti _„narodnost“, ne pa „občevalni jezik“, in narediti je treba stroge in natančne določbe, da bo vsaka goljufija nemogoča. —V Gradcu sebo naredila zveza katoliških mojstrov. Sploh se vidi, da v nemških mestih krščanstvo spet napreduje. V slovenskih mestih je pa žalibog menda narobe! Sv. Oče papež hočejo bojda v kratkem razposlati okrožnico, v kterej bodo razlagali, v kako osebno nevarnost jih utegne spraviti bodoča velika vojska. — V Srbiji se bojijo viharnih dogodkov, ker je vsa dežela razburjena zavolj samolastnega postopanja regentov, ki so sostavili liberalno mi-nisterstvo, čeravno je večina ljudstva liberalcem nasprotna. — Francozi se jezijo na Nemce, ker so zvedeli, da Nemci puške prodajajo divjim Dahomejcem v Afriki, kteri so s Francozi v vedili vojski. — Kitajci so spet pobili mnogo misijonarjev in drugih kristjanov. Ko bi se to Judom zgodilo, bi bili vsi evropski diplomati po koncu in vojni parniki bi že plavali proti kitajskemu obrežju. Za kristjane pa menda ni škoda! Gospodarske stvari. Reja goveje živine za pleme. (Govor gosp. pristava V. Rohrmana iz Grma pri Novem-mestu na shodu katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem na Golšovem dne 28. avgusta t. 1.) Dragi rojaki ! Pozvan po slovenskem katoliško-političnem in gospodarskem društvu v Celovcu, da bi prevzel pri današnjem shodu poučni govor, prišel sem drage volje semkaj, ker vem, da se zelo zanimate za kmetijski napredek in se hočete utrditi tudi v gmotnem oziru, kar je prvi pogoj za zboljšanje narodnega svojega blagostanja. Ta trud je toliko bolj hvalevreden, ker je treba v današnjih časih velikega napora, če se hočemo pririniti do boljšega položaja in do boljših dohodkov, s kterimi nam bo pokrivati od dné do dné naraščajoče stroške. Napredovati pa moramo! kdor ne bo napredoval in vporabljal novejših izkušenj v prid svojemu gospodarstvu, bo zaostal in premoženje njegovo pojde rakovo pot, med tem ko si bode lahko pomagal gospodar, ki nima le veselja in razuma za svoj poklic, ampak kteri je tudi varčen in zmeren, in kteri rad prebira kmetijske časopise in knjige, ter si na ta način pridobiva potrebnih vednostij za sedanji čas. Če hočemo dandanes izhajati, truditi se moramo na vse načine, da bodemo pridobili iz kmetije več dohodkov. Pred vsem pa je potrebno, da svoje kmetije času primerno uredimo, t. j. da se pečamo le s takimi vrstami gospodarstva, ki se nam najbolj izplačajo, in da pridelujemo le tiste sadeže, ki dajejo največ dohodka. Tukaj se priporoča že zarad vlažnega podnebja in travorodne zemlje, pa tudi iz vseh drugih ozirov v prvi vrsti živinoreja. Keja goveje živine je tukaj že od nekdaj najbolj razširjena, in glavni vir gospodarjevih dohodkov. Edino le z živino si pridobimo še najlaglje potrebni denar za davke, posle in delavce itd. Na njo treba je tedaj tudi zanaprej obračati vso skrb, ter si prizadevati na vse načine, da nam pomaga do blagostanja. Res je sicer, da je reja goveje živine pri nas že precej napredovala, in da dajemo drugim krajem v tem oziru dober izgled; vendar je mogoče, govejo živino tudi pri nas še v marsičem izboljšati in to moramo. Privesti jo moramo še na višjo stopinjo, da nam bode dajala še več koristij kakor doslej. In pogovoriti pota, po kterih moramo dospeti do tega cilja, to sem si izbral za predmet današnjemu predavanju. V ta namen priporočam v prvi vrsti, da redimo za pleme le take živali, ki so našemu kraju primerne. No tukaj smo hvala Bogu tako srečni, da nam ni treba za drag denar iskati živine za pleme po drugih deželah, ker imamo v domovini hkrati dva plemena, t. j. piavo ali belo labodsko pleme in rudečelisasto belansko pleme, ki sta oba prav dobra za rejo. Skrbeti je tedaj le za to, da si izberemo izmed teh dveh plemen tisto za svoja gospodarstva, ki je bolj pripravno in kraju primerno, ktero je tedaj boljši za užitek in po kterem kupci rajše poprašujejo. Če smo se odločili v tem kraju za rejo labodskega plemena, poprijeti se je skraja take reje, da se živina zjednači, kajti nič ni slabšega, kakor če redimo različno živino. .Naj si bo, da redimo eno ali drugo pleme, toplo vam moram na srce polagati, da rabimo za rejo le take živali, ki so pravdobre za užitek, in da je sčasoma odstraniti od nadalnje reje vse živali, ki dajejo premalo koristij, ki so bolehne, skratka, ki niso dosti prida. Kakor se namreč dobre lastnosti starišev podedvajo, ravno tako se podedujejo tudi slabe lastnosti in napake. Od slabih, mehkužnih in bolehnih roditeljev ne bodemo nikdar dobili dobrih telet. Živali za pleme morajo biti tedaj brez napak, zlasti še brez tako imenovanih dednih napak t. j. takih, ki za gotovo preidejo od starišev na zarod. Take napake so pri goveji živini n. pr. pojatnica ali velika pojetnost, pljučne bolezni, jetika. Za pleme je odbrati iz tega vzroka le take živali, ki so popolnoma zdrave, krepke in lepo ustvarjene. Le zdrave živali so dobre za užitek ; ker dobro prebavljajo po-vžito hrano, so tudi ješče in se dobro redé. Od zdravih, krepkih in lepo ustvarjenih živalij zado-bimo pa tudi dobre potomce, in to morajo imeti živinorejci povsod v čislih. Še posebno je gledati na dobre lastnosti pri bikih, ker zaplodijo biki dosti večje število telet kakor pa krave. Od ene krave dobimo na leto samo enega teleta, od bika pa tudi lehko 80 telet. In če pomislimo, da se dobre in slabe lastnosti bika ravno tako podedujejo kakor kravje lastnosti, potem lahko razumemo, kako zelo si pokvarimo rejo, če imamo slabe bike za pleme. Dobri biki so neprecenljive važnosti za zboljšanje govede in zategadelj si skušajo tudi povsod pomagati najprej z dobrimi biki. Jaz mislim, da ustrežem vam gospodarjem, če spregovorim kaj več o plemenski vrednosti, reji in rabi bikov. Kedar izbiramo bike za pleme, gledamo vsigdar na njegovo vnanjost in zahtevamo, da je krepke rasti in pravilne telesne oblike, ali z drugimi besedami, da je lepo ustvarjen. Prsi mu morajo biti globoke in široke, hrbet raven, noge pa tudi ravne in močne. Koža mora biti raztegljiva in gladka, dlaka pa mehka in svetla. Najboljše znamenje, da bode bik dober za pleme, so pa vendar le njegovi roditelji. Kdor tedaj bika kupuje ali doma odbira, mora največ gledati na to, da izvira od take krave, ki je prav dobra za užitek in popolnoma zdrava. To morem še posebno poudarjati, ker se prerado zgodi, da gledamo preveč na njegovo vnanjost in premalo na to, kakega rodu da je. Opozoriti mi je pri tej priliki še na nekaj, namreč, da ne smemo plemeniti med seboj s o-rodnih živalij. Taka plemenitev ima tem bolj škodljive nasledke, čim dalje jo tiramo in čim bolj sorodne po krvi so si živali. Mi zadobimo namreč s tako plemenitvijo potomce, ki ostanejo radi nerodovitni ali jalovi, ki so mehkužni in posebno podvrženi raznim boleznim. Take živeli so z večine slabotnega života in drobnih kostij. Krave nam redno prezgodaj rodò in dajejo teleta, ki so večinoma pomanjkljivo razvita. In zakaj omenjam vse to ? Zaradi tega, ker si na ta način mnogokrat pokvarijo rejo tisti gospodarji, ki si zmiraj doma iz-redé bika, da ga rabijo doma za pleme, brez ozira na to, ali so si živali med seboj v rodu ali ne. To nikakor ni prav! Da se pa to večkrat dogaja, to prihaja tudi od tod, ker gledajo gospodarji preveč na vnanjo postavo bika in premalo na njegov izvir. Doma izrejene bike kaže zamenjati ali pa rabiti le za živali, s kterimi ne stoje v bližnjem sorodstvu. (Dalje sledi.) Kako bi se pospešila narodna in strokovna omika slovenskih obrtnikov in kako njih blagostanje ? Znano je, da je med raznimi stanovi po Slovenskem še veliko nepotrebne nemškutarije. Najbolj se drži ta Slovencem tako škodljiva lastnost raznih rokodelcev, velikih in majhnih, raznih trgovcev, gostilničarjev in drugih obrtnikov. Zato morajo slovenski domoljubi gledati na to, da spravijo pod svojo zastavo še obrtnike tako, kakor so si pridobili že druge stanove. To važno zadevo sprožil je v svoji 20. številki vrli koroški „Mir“. Dokazujoč važnost obrtnega stanu priporočuje ustanovitev slovenske obrtne družbe, ki bi raztegnila svoje delovanje po vsem Slovenskem. Ta družba naj bi imela nalogo, nabirati družbenike po vsem Slovenskem, izdati za nje svoj časopis, pospeševati ustanovitev obrtnih šol, itd. čeravno imamo po Slovenskem že veliko obrtnih zadrug, ki so se po postavi ustanoviti morale, veliko okrajnih bolniških blagajnic, v ktere morajo donašati doneske skoro edino le obrtniki, vendar bi bilo res treba splošnega obrtnega društva slovenskega, ktero bi vse te raztresene zavode vodilo in z nasveti podpiralo. Zato le želimo, da bi se „Mir“-ova želja izpolnila. Ob enem pa hočemo sprožiti še misel, ktera bi, ako se vresniči, enako veliko koristila slovenskim obrtnikom. Prekoristna družba sv. Mohorja je izdala že vse polno raznovrstnih knjig za svoje častite ude, kterih šteje po vsem Slovenskem že blizo 60.000. Udje družbe sv. Mohorja so brez izjeme slovenskega rodu in katoliške vere. Zato so tudi pisane vse knjige te družbe v slovenskem jeziku in krščansko-katoliškem duhu. Različnih so pa stanov njeni družabniki. Največ družabnikov te družbe je kmetskega stanu. Zato se je ona tudi na nje večkrat ozirala ter izdala več knjig, ki govoré o vspešnem kmetovanju. V tem oziru namerava ona tudi še v bodoče slovenskega kmeta podpirati. Med družabniki Mohorjeve družbe je pa tudi veliko rokodelcev in raznih obrtnikov. Tudi tem naj bi vrla družba vstregla; izdaja naj primerne knjige tudi za-nje. O rokodelstvih in obrtih se je pri Slovencih itak le še malo pisalo. Knjiga o tem še ni prišla do zdaj pri Slovencih na dan. Nekaj izjeme o tem dela le knjiga „kupčija in obrtnija“, ktero je bil spisal pokojni Fr. Kočevar in založila družba sv. Mohorja že 1. 1862. „Novice“ so pač o svojem času sem ter tje prinašale kakošno drobtinico o obrtih. Dve leti (1883 in 1884) je v Ljubljani izdajal krojaški mojster M. Kunc mesečnik „Obrtnik", ki je pa zavoljo slabega podpiranja pred leto dni prenehal. Začel je sicer v novi večji obliki zopet izhajati 1. 1888., a je moral kmalu prenehati. To je malo častno za slovenske obrtnike, kterih je gotovo kacih 50.000 in to takih, ki morajo davek od obrta plačevati. Kar je pa še druzih obrtnikov, ki davka ne plačujejo, in kar je pomočnikov, učencev rokodelskih in fabriških delavcev, presegati utegne 100.000 duš, torej ’/ia vseh Slovencev. Knjige družbe sv. Mohorja pridejo v roko največ slovenskim kmetom, duhovnikom, učiteljem ; obrtniki, -bi rekel, da se zelò zelò premalo vpisujejo v to prekoristno družbo. Ko bi pa vrla družba začela izdajati strokovne spise še za obrtnike, pridružilo bi se jih veliko več. Domoljubni udje neobrtnega stanu, kterih bi te knjige morebiti toliko ne zanimale, opozorili bi rokodelce na-nje ali je jim posojevali. S tem bi jim vstregli, s tem bi koristili obrtu v obče in naposled tudi naši slovenski stvari, ki bi s pomočjo takih knjig prodirala v obrtnijske kroge, kjer se je do zdaj le preveč nemščina, in to pokvarjena nemščina šopirila. Iz takih knjig bi sprevidili tudi neobrtniki važnost rokodelstva v človeški družbi, v deželi in državi sploh. To bi pripomoglo mnogo k temu, da bi drugi stanovi v bodočnosti skazovali rokodelskemu stanu večje spoštovanje, nego do zdaj. Da bi se obrtništvo pri nas povzdignilo k temu, lehko vsi Slovenci posebno s tem pripomorejo, da domače rokodelce podpirajo. Med rokodelci po naših mestih ni veliko Nemcev, marveč so večinoma Slovenci ali drugi Slovani. Če tudi nosijo nekteri nemško suknjo, srajca jim je še trdna slovenska robača. Le malo truda bi nas stalo, pa jim slečemo nemško ogrinjalo in jih ogrnemo s toplim slovenskim kožuhom, t. j. z narodno zavestjo. Take ndrodne rokodelce in obrtnike treba je dejansko podpirati in jim rajši privoščiti zaslužek, nego židovskim in drugim tujcem. Če kupujemo izgotovljeno obleko, obuvalo in druge reči na sejmih od raznih tujcev, le malokdaj ceneje kupimo. Če se tudi včasih to pripeti, pa dobimo tako blago, ki le malo časa trpi. Saj veste, kako zna Jud na sejmih sladko govoriti, samo da nam blago na prečuden način vsili. Mnogokrat nas opehari. Podpirajmo torej rajši znane domače poštene rokodelce, pa terjajmo od njih, da nam po ceni naredé. Ako bodo naši rokodelci dobili od nas delo, bodo oni tudi z nami se potegovali za čast Slovencev, in ako bode naš kmet domačemu rokodelcu zaslužek dajal, bode tudi slednji njegove pridelke lahko bolje plačeval. ^Domovina." Občni zbor društva vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa. (Konec.) Oprava se je poslala 42 cerkvam. 5 jih je, da so nekaj plačale, druge so bile pa brez vsake plače obdarovane, in sicer: Poreče na Gori, Krems-briicken, Leoben, Afritz in podružnica, Wòllan, Št. Jur na Strmcu, Dobriach, Št. Urh pri Žihpoljah, Sagritz, Liesing, sv. Kri, Tweng, Altersberg, Treff-ling in podružnica Tangern, Št. Gertraud, Ovbre, Deutschbleiberg, Št. Martin pri spodnjih Trušnjah, Ingolsthal, Obermiihlbach, Škofiče pri Celovcu, Baldramsdorf, Paternion, Vrata, Kreutzen, Amlach, Mòrtschach, Gorje, Št. Pavel pri Ferndorfu, Kamen, Apače, Pusarnitz, Št. Tomaž, Kirchbach, Schiltern- dorf, Steindorf, Št. Kancijau, kapelica usmiljenih bratov v mestu Št. Yidu, Št. Urban, Molzbichl. Letni račun od 1,.. januarja 1891 do 1. januarja 1892. Dohodki: Doneski udov in dobrotnikov . 1626 gld. 30 kr. Skupnina za cerkveno opravo, knjižice in drugo.... 2447 „ 98 „ vkup 4074 gld. 28 kr. Troski: Za blago........................ 3367 gld. 68 kr. Plača za delo..................... 655 „ 8 „ Zavoji, stanarina, carina, pošta 117 „ 10 „ Tiskovine......................... 250 „ 12 „ Božja služba........................ 8 „ 40 „ Primanjkljej od leta 1890. . . 319 „ 8 „ vkup 4717 gld. 46 kr. Če se odbijejo dohodki 4074 „ 28 „ primanjkuje 643 gld. 18 kr. Da imamo primanjkljej, pride od tod, ker smo si napravili nove društvene knjižice in sprejemnice v dveh jezikih, in ker se prošnje za podporo nerade odbijajo. K sklepu prosim Vas, milostni gospod knezo-škof, da zbranim poslušalcem govorite nekaj spodbudnih besed ter nam podelite višepastirski blagoslov." Preuzvišeni gospod knezoškof so na to govorili sledeče do srca segajoče besede: „Hvaljen bodi Jezus Kristus! Sv. apostelj Pavel je v pismu do Kimljanov izrekel besede, ki so zelo imenitne v pogledu na naše društvo: »Kar je v Bogu nevidnega, njegova modrost, moč in dobrotljivost, se lahko spozna v vidnem stvarjenju.« Gospod se je tedaj na zunaj razodel. Človek sam je dvojno bitje, obstoječ iz telesa in duše. Zato je moral tudi Zveličar, da bi ljudi odrešil, človek postati in med ljudmi bivati. Ako je pa resnična njegova beseda: »Ostanem pri vas vse dni........«, resnična je zavolj tega, ker prebiva med nami sicer neviden, pa v vidni podobi kruha in vina. Tako je tudi delovanje društva vednega češčenja dvojno : je duševno delovanje, neposredno obrnjeno k Bogu, to je molitev, je pa tudi drugo bolj pozemsko delovanje, skrb za cerkveno opravo, ki je pa posredno tudi z Bogom v zvezi. Duševno delovanje pripada duši. Društvo napeljuje svojih 7000 udov, da uklanjajo svoja kolena pred najsvetejšim ter ga molijo s spokornim duhom. Stvar se uklanja Stvarniku, kteremu se ima zahvaliti, da je in da živi. To je veličastno opravilo, podobno opravilu angeljev in svetnikov v nebesih, ki se pred Bogom klanjajo ter mu izrekajo slavo in čast in zahvalo. To dela naše društvo v celi škofiji kakor iz enih ust. Zato imam kot višji pastir uzroka dovolj, da zahvalim vse tiste, ki pri tem društvu sodelujejo. — Drugo društveno delovanje je tudi k Bogu obrnjeno. Kar je v cerkvi veličastnega, čistega in lepega, če prav pri-prostega, to spodbuja k pobožnosti. Vse mora v cerkvi na to spominjati, da smo v hiši Gospodovi. Če tedaj društvo toliko revnih cerkva olepšati pomaga, povzdiguje s tem krščanska srca k pobožnosti, vabi jih v cerkve in k najsvetejšemu zakramentu, da mu izrečejo svojo zahvalo. Beklo se mi je enkrat: »ti zbori tukaj se ponavljajo, saj je zmirom ena ista pesem.« To pa ni res. »Ljubezen«, pravi neki pisatelj, »vedno enako govori, pa je vendar zmirom različna.« Letošnje molitve niso lanske molitve; letošnje molitve ljubezni so nove. Tudi delo ni isto, kakor je bilo lani; nove šivanke so se rabile, nove skrbi je bilo treba nositi, nov je bil trud, ki je prihajal iz ljubečega srca. Vsako leto se kaj novega stori, tako v molitvi, kakor v skrbi za društvo; tako v darovih, kakor v delu. Kaj so pridne roke naredile, to bomo videli v razstavi, česar pa ne moremo videti, to je trud in skrb duhovnikov na deželi, ki društvo razširjajo, da bi vernike nagnili za darove, namenjene Zveličarju samemu. To delovanje je v naših dneh, posebno v naši škofiji potrebno, to so stopnice po lestvi do nebes, ki naše srce z Bogom zvežejo. To društvo pa naklada še drugih skrbij, o kterih se nam komaj kaj sanja. Ne vemo, koliko dela ima odbor, koliko vodja pisarij, koliko stopinj morajo storiti gospe odbornice, ne poznamo vseh notranjih bogoljubnih mislij, ki so spremljale gibčne prste pri delu ; ne poznamo, tiste nežne ljubezni, ki je izvršila dela, ki jih bomo zdaj videli. Misliti pa si to zamoremo in hvaležni moramo biti za tako požrtovalno delovanje. Nihče, ko jaz, ni v prvi vrsti toliko dolžen, svojo zahvalo za to izreči duhovnikom na deželi, gospem, gospodu ravnatelju in odbornicam, kteri vsi so nosili večji del društvenih bremen. Naj bi to društvo, ki je še le 14 let staro, tudi zanaprej se razcvitalo in razširjalo. Ker je to društvo neposredno k Bogu obrnjeno, mu gre pred vsemi društvi prvo mesto. Naj bo toraj to društvo priporočeno vsem duhovnikom, naj bi se mu pred vsem pridružilo mnogo delavnih in skrbečih gospij, da bi se prav mnogo cerkva polepšalo in pobožnost vernikov povzdignila. V tem smislu podelim vsem zbranim moj blagoslov. Hvaljen bodi Jezus Kristus!" * * * Po tem nagovoru se je vse podalo v drugo izbo, kjer je bila cerkvena obleka razstavljena. Vse je skrbno izdelano, nekteri kosi so posebno vabili vseh poglede na sebe. Čeravno ni v blagu bogastva iskati, priporočajo se izdelki vendar s svojo prikupljivo priprostostjo in čednostjo ter s svojo strogo cerkveno obliko. Dostojnost, vestnost in marljivost sije iz teh izdelkov. Nevicar. Na Koroškem. Hud vihar je bil nedavno v Pliberku. Trgal je strehe, lomil drevje in sploh mnogo škode naredil. — Pri Podnarju v Slov. Plaj-bergu so se fantje med plesom stepli. Kmetski sin Voltej Ložekar je bil zaboden. — Razpisani ste službi okr. zdravnikov v Vetrinjah pri Celovcu in na Muti (Mauthen) v gornji Ziljski dolini. — Tatovi so ulomili v cerkev na Otoku (pri Vrbskem jezeru) in vzeli iz pušic kakih 12 do 15 gld. — Celovški župan in nekteri odborniki so šli v Ljubljano in si tam ogledali klavnico, kosarne in gledišče. Bili so prijazno sprejeti. Kakor znano, hočejo tudi v Celovcu klavnico zidati. — Vojaški oskrbovalni hram (Verpflegsmagazin) v Celovcu nam naznanja, da prodaja pšenične in ržene otrobe po 4 gld. sto kil. Na Kranjskem. Novo šolsko leto v deželni vinarski, sadjarski in poljedeljski šoli v Grmu pri Novemmestu se prične 3. novembra. Naše gospodarje opozarjamo na ta deželni zavod ter jim zelo svetujemo, da pošljejo va-nj za 2 leti svoje gospodarstvu namenjene sinove. Poučuje se v slovenskem jeziku, in to v vseh predmetih niže realke, posebno pa še v strokovnih, umnemu gospodarju neogibno potrebnih predmetih kakor v poljedelstvu in rastlinstvu, živinarstvu, vinstvu (trtarstvu in kletarstvu), sadjarstvu, zelenjadarstvu čebelarstvu. Ves strokovni pouk je spojen s praktičnimi opravki v gospodarstvu. Novi učenci štipendisti imajo pouk, stanovanje in hrano brezplačno. Plačujoči učenci plačujejo pa po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. na leto šolnine. Razen tega, da je ta zavod za bodoče gospodarje prekoristen, je tudi prav po ceni. Vsak imovit gospodar naj toraj pošlje svojega gospodarstvu namenjenega sina, ki je dovršil ljudske ali meščanske šole ali nekoliko razredov realke ali gimnazije ter je dopolnil 16 let, za dve leti v kmetijsko šolo v Grm in kesal se ne bode nikdar. Posebno je še omeniti, da se učenci v Grmu učč tudi lepega vedenja, poštenosti ter ščedljivosti. — Na katoliški shod v Ljubljani je došlo do 2000 ljudij, med njimi 456 duhovnikov. — Gospa Smuk na Dunaju je volila 120.000 gld. Metliškemu mestu za dijaške štipendije. — Za vojaškim zdravnikom dr. Čučkom,- ki je v Selnici pri Št. Iljnu umrl, dobi družba sv. Cirila in Metoda okoli 4000 gld. — V Šmartnem pri Litiji se je ustanovil tamburaški zbor. — Umirovljeni prof. Jos. Marn v Ljubljani je odlikovan s Franc-Jože-fovim redom. Čestitamo! Na Štajerskem. Za cerkev v Jurkloštru so dali svitli cesar 100 gld. — Pogorela je Gotzova pivovarna v Mariboru; škode je 40.000 gld. — V Slovenjegraškem okraju je povodenj naredila okoli 30.000 gld. škode. — Za vino letos na Štajerskem slabo kaže, strupena rosa je mnogo škode napravila. — Graški škof so napovedali molitve zoper kolero. Na Primorskem. Mesto Trst dobi steber (obelisk) iz rudečega granita. V kratkem ga pripeljejo iz Egipta. — V Trstu je umrl kanonik č. g. Ivan Legat, uzoren duhovnik in rodoljub, usmiljen pomočnik za vse siromake. Še Lahi so ga spoštovali. Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica 5 6 20 4 36 5 45 ječmen 3 60 4 50 oves 2 — 2 50 hejda 5 70 7 10 turšica (sirk) 4 — 5 — pšeno 7 80 9 75 fižol — — repica (krompir) — — — — deteljno seme — — Sladko seno jepol gld. 70 kr. do 2 gld. 50 kr., kislo 1 gld. 30 kr. do 2 gld. — kr., slama po 1 gld. 50 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 70 do 75 kr. kila, maslo in puter po 95 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 33 do 35 gld. stari cent. Loterijske srečke od 10. septembra. Gradec 25 32 77 10 60 Dunaj 52 62 14 82 46 Red za točenje (Schank-Ordnung) za županstva na Koroškem, natisnjen v obeh deželnih jezikih (nemško - slovenski) in na željo nekterih občinskih zastopov založen, dobiva se (po 10 kr. iztis) v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu. IVI I a d fant, 24 let star, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, tudi že vojakov prost, ki zna tudi dobro brati, pisati in računati, bi rad sprejel službo za mežnarja in organista, ali pa kako drugo pri-merno službo. Ime se izve pri uredništvu „Mira". ktero prireja GABRIJEI, PICCOLI, lekarnar ,,pri angel j u“ v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, krepča želodec, ter pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 steklenicami velja gld. 1.36, z 55 steklenicami, 5 kilogramov teže, velja gld. 5.26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico raz- ___ prodajajo lekarne v Celovcu Thurn- w a 1 d in £ g g e r , v Beljaku d r. K n m p f in S c h o 1 z, v Trbižu Si egei. Moka za živino po 5 gld. 50 kr., ržene otrobe po 5 gld. 10 kr. 100 kilo prodaja iz razpošilja Leopold Majdič, mlinar v Velikovcu. SOB^OSBOSHIOttOBaOBSOl o Krist. G-undlach* slikar, poLarvar in lakirar v Celovcu, Mariannengasse št. 7., izdeljuje napise, srhe po strogo heraldičnih pred- -piših in take reči. Posebnost: Napisi na glažovino, les, pieli in zid. Za fino, elegantno in ročno delo se jamči. Ker si je priskrbel lalcirarsko peč za pleh, na kar opozarja posebno klepače, zamore lakirati tablice ua durih, posodo Iz pleha, bane za kopanje, vrče za vodo, plehaste okrožnike, kuhinjske posode itd. v kratkem času, trpežno in lepo. Velika zaloga oljnatih barv na drobno in debelo po najnižjih cenah. ■OVOOHOBOi !.. I 0 I I o ! ISAITJI, je letos dobro rodila in se daje boljši kup, kila po 145 kr. in više, kakor je sorta. iz parnega mlina delniške družbe v Pešti. NATORNA VINA, rudeča, bela, v sodih po 56 litrov in več, in prav posebno priporočam še moja tirolska vina po 24 gld. hektoliter. Za pošteno, pristno blago se jamči. Kupčija za tržaško blago, zabelo, moko in vino: AMAJV» PROSEA v Celovcu, kosarnske ulice štev. 24. Kramarjem se daje blago nekaj ceneje. 2000 kosov v delu. Za najboljši uspeh jamči tovarna 1*11. JI. W F A RTI I in dr. Normalni, patentirani, jekleni plug; mlatilnice na ročno gonjo ali pa na par; žitne čistilnice ; slamoreznice; mečkalnice za krompir ; olj arnice ; peči s hranilnim ognjiščem za kuhinje in pranje. PH. MAYFARTH in dr. tovarna za stroje, poseben oddelek za vinarstvo in sadjarstvo, na Runa j n II/l, Tabora trasse 76."^® Ceniki zastonj. — Zastopniki se sprejmejo. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik Podkloštrom. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.