0 našem deželnem zboru. Kar smo v zadnjem listu rekli o naSem deželnem zboru, pov6 dovolje, kako da je in bode njegovo delovanje. Stranka nemških liberalcev sklene v njem, kar je njoj drago in če je to v obče dobro, je še tudi koIikor, toliko more biti za naše ^lov. Ijudstvo dobro Nikakor pa naj človek ne prieaktije od tega zbora, da sklene kaj, kar bi bilo v prvi vrsti koristno za slov. Ijudstvo. Glovek sploh ne more imeti več visokih mislij o zborih, kakor jih doslej poznamo, kajti postave, resolucije, govori itd. ne napravijo rodovitne zemlje, pa tudi uim, katere so našiin pridelkoin na škodo, ne odpravijo, temu nasproti pa eutimo od dne do dre huje davščine, ki jih inianio prav sem od one dobe, kar volimo v razne zbore. Pravih koristij imamo torej pae malo od tacih zborov in zato oni nam nič niso posebno na srci, ali kaj čemo? Ti zbori so postavni in njih sklepi so, po črki postave, volja, sklepi ljudstva, saj imajo poslanci, katere voli ljudstvo, v tej reči besedo in zoper njo ne more vlada niti naložiti davkov, niti narediti postave in tako se ona rada zasuče po vetru, ki veje iz raznih zborov. Zaslopniki Ijudstva, poslanci so torej pri državnem vozu lahko zavor ali pa ludi priprega, na vsak način pa je važno za volilce vprašanje: koga voliino ? Žal, da po načinu, kakor se voli v sedanjem času, redko prihaja volja ljudstva na vrh ter si voli po navadi ne tako ljudstvo poslanca, kakor poslanec, oziroma njegova stranka volilce svoje. Kaj hoče torej poslanec potem druga, kakor da služi svoji stranki ter ustreza željam svojih volilcev v toliko, da jih n. pr. pri kakein sbodu, posluša in če je veliko, še obljubi delovati zanje, več pa če obljubi, ni iiti resnica. Sedaj so torej stranke na vrhu in v našein dež. zboru ima slranka neinških liboralcev vajeli v rokali in zato gre dež. voz popolnem v liru nemšlva in libera- lizma. Doslej so bile že štiri seje, v cetrtek, v^petek, v soboto in pa v torek in vse jako kratke, saj je vsak začetek neki težak. Tudi dež. glavarju je bilo v prvi seji, dne 6. aprila nekako tesno pri srci ter mu^beseda ni tekla gladko, vendar pa je obljubil veliko, več more biti, kakor se more v dež. zboru storiti. Najprej ,je rekel, da bi biio dobro, ko bfdež. zbori bili vsako leto šest do sedem tednov; o tem je bila že tudi beseda v shodu dež. glavarjev na Dunaji. Zatem pa je hvalil delovanje dež. odbora: kakor se razvidi iz poročila, izdelal je le-ta več načrtov za'postave glede na oskrbovanje siromakov, domovinsko pravico, krajevne železnice itd. H koncu povabi poslance, naj se spomnijo svitlega cesarja s »slava!« Predloge dež. odbora izroči zbor nato raznim odsekom in poslanec Morre zagovarja še svoj predlog, naj se iz dež. kase da podpore tistim posestnikora, ki so po raznih nemških krajih trpeli lani vsled uim večjo škodo. Druga seja je bila v petek, dne 7. aprila ter je deželni odbornik dr. Schmiderer nasvetoval, naj se izvoli »vinarski odsek« in predlog se vsprejme brez ugovora. Nato se predložijo razna poročila dež. odbora, najbolj o gospodarskih stvareh in o njih še bode pozneje posebej posvetovanje. Dr. Heilsberg predlaga zatem, naj stori dež. odbor, kar je v njegovi moči, da se ovrže nova cena na južni železnici, ker je velika, previsoka. Predlog se izroči želfczniškemu odseku. — V seji dne 8. aprila pa se izvoli vinarski odsek in sicer gg.: grof Attems, trgovec Pfrimer, grof Stiirgkh, baron Moscon, dr. Starkel, dr. Jurtela, dr. Radej, prof. Robio in kmet Regele. — Dr. Link nasvetuje zatem, naj dež. zbor naroči dež. odboru, da ugovarja zoper cenik, kakor ga vpelje južna železnica, izlasti še zoper ceno pri težjem blagu. Znamenito je doslej v dež. zboru bilo to, da je prosil za dalje dopusta že v pr.vi spji dr. Ner-kermann, župan v Gelji. Kaj ga neki drži doma? Ali nior».*vahtati« na tamošnje SlovenceV