Stev. 344. V Trstu, ¥ nedeljo, 10, decembra 1916» Letnik XI!. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj sc poSiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj lista .Edinost«. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge« omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A»i5kega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša : Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ................- «a tri mesece ............. • • • " za nedeljsko izdajo za celo leto....... za pol leta.................260 Posamezne Številke .Edinosti* sc prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Ogl.tsi trgovcev in o rtnikov.....mm po 1(J vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .........*......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst . . ......K 20.— vsaka nadaijna vrsta.............— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina >;i reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoštnoliranilniČni račun St. 841.652 Pregled najnovejših dogodkov. Romunska bojišča. — Sovražnik se neprestano umika na vsej črti. Romunske divizije, prihajajoče z gorovja, uničene. Od 1. decembra ujetih 70.000 mož m uplenjenih 184 topov in 120 strojnih pušk. Zasledovanje se nadaljuje po načrtu. Ruska bojišča. — V Karpatih in na vzhodnem Sedmograškem lokalni, a drago plačani uspehi Rusov. Na italijanskem in zapadnem bojišču položaj v splošnem neizpremenjen. Macedouska fronta. — Odbiti napadi v kolenu Ćerne. Po močni topovski pripravi se razvili novi boji. Razno. — Kabinet George na Angleškem. — Skrajno resen položaj v Atenah. MijsKo uredno poročilo. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Macken-senova armada: Sovražnik je pred donavsko armado in desnim krilom Falkenhay-nove armade v popolnem umikanju. Romunske čete, ki so poizkušale dobiti z gorske strani še zvezo z umikajočo se romunsko armado, so bile uničene. Plen iz bojev od 1. dec. dalje znaša nad 70.000 ujetnikov, 184 topov, 120 strojnih pušk in nepregledno množino vojnega materijala. fronta nadvojvode Jožefa: V dolini Trotosula. potem med Kirlibabo in dolino Bistrice, je sovražnik včeraj z močnimi silami vnovič napadel naše postojanke. Iz-vzesnši par krajevnih uspehov, so bili napadi brezuspešni. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. ftemsHa uratins poročilo. BeROLIN, 9. (K^r.) Veliki glavni stan, 9. decembra 1916. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: V ozemlju Šomme I« tU v posameznih urah topovski bej srdit. Ponoči proti našim postojankam pri Le Transloy nastopajoče močne patrulje so bile pregnane po ogn?u in v bojih moža proti možu. Več Avstralcev je osta-io v naših rokah. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Severno Naroškega jezera v Skorski soteski je po topovski pripravi več ruskih stotnij zaman napadlo naše postojanke. - Fronta nadvojvode Jožefa: Med Kirlibabo in dolino Bistrice so izvršili Rusi včeraj močne napade; razpadli so večinoma v našem ognju. Severno Dornevatre zgubljeno ozemlje je sovražnik plačal drago. Tudi pri napadih južno doline Trotosul, ki so se v glavnem izjalovili, so izvojevali Rusi pri znatni uporabi sil le majhne krajevne uspehe. — Mackensenova armada: Levo krilo devete armade je romunske divizije, ki so se s prelazov severovzhodno Sinaje poizkušale prebiti proti jugovzhodu, uničilo, ujelo več tisoč mož in uplenilo mnogo topov. Pred desnim armadnim krilom in pred naglim prodiranjem donavske armade je sovražnik v popolnem umikanju. Od 1. decembra so Romuni obema armadama — kolikor je bilo mogoče zaenkrat dognati po površnem izprazneniu bojišča okoli Bukarešta — oddali nad 70.000 mož, 184 topov in 120 strojnih pušk. Višina številk dovoljuje točen vpogled v veličino uspeha zveznih čet in priča o velikem razpršenju romunske armade, katere izgube na mrtvih in ranjenih so v razmerju s številom ujetnikov. Plen na poljskem orodju in vojnem materijalu je nepregleden. — Macedonska fronta: Na višinskih postojankah severno Bitolja in severovzhodno Paralova je bil močen topovski ogenj, ki so mu sledili z lahkoto odbiti napadi v P O D L I S T E K. 99 V kraljestvu palčkov". Bajka v 3 dejanjih. Spisal Josip Ribičič, pevske točke uglasbil Ivan Grbec. Tekom zadnjih deset let je več mladinskih iger »zagledalo luč sveta«. Gotovo pa je, da ni bila nobena sprejeta — tako od strani kritike, kakor od strani občinstva in še posebno mladine — kakor ravno »V kraljestvu palčkov«. Letos spomladi je bila izvajana na našem odru petkrat, pač lep dokaz, da je delo popolnoma uspelo. Vendar je pisatelj še tupatam kaj popravil, oziroma dodal; in ravno tako tudi skladatelj pevskih točk — tri so popolnoma nove — tako, da bodo palčki skoro novi v nedeljo popoldne na našem odru. V boljše razumevanje dela, navedemo tanes vsebino posameznih dejanj: Prvo dejanje. Ko razprostre noč svoja krila na zemljo, pokuka luna izza drevesnih vrhov v kraljestvo palčkov. Vratar jo pozdravi in u- kolenu Cerne. Vzhodno gornjega dela Ta-hinskega jezera so bolgarske predstraže odbile eno angleško stotnijo. BEROL1N, 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. decembra 1916, zvečer. Na zapadu in vzhodu nič bistvenega. — V Romuniji se nadaljuje zasledovanje po načrtu. — V kolenu Cerne so se po topovskem boju razvili sovražni napadi, ki se še vrše. Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendorff. S©god3ki «a morju. BEROLIN, 9. (Kor.) Wolffov urad poroča: V noči od 8. na 9. t. m. so izvršile naše flandrijske pomorske sile sunek proti Roofdenu, na katerem so ustavile nizozemski pamik »Caledonia« in braziljski parnik »Real Pardo«, oba s prepovedanim blagom na krovu in na potu v Anglijo, in ju odvedle v pristanišče. Boigersko uradno poročilo, SOFIJA, 8. (Kor.) Macedonska fronta: V ozemlju Bitolja in v kolenu Cerne slab sovražen topovski ogenj. V noči na 7. t. m. je sovražnik ponovno poizkušal napasti naše postojanke vzhodno Cerne in Južno Gradešnice, a je bil vedno odbit. Na obeh straneh Varaarja slab topovski ogenj. Ob Belašici mir. Ob Strumi topovski ogenj. Angleška stotnija, ki se je približala Čifl! Tevfiku, je bila po ogniu naših strojnih pušk in topov uničena. Pred našimi jarki leži 120 sovražnih trupel. — Romunska fronta: V Dobrudži obojestranski topovski ogenj v presledkih. Ob Donavi posamezni topovski streli pri Sllistriji in Crnivodi. Na Vlaškem zasledujejo zvezne armade ru-sko-romunske armade na njihovem umikanju vzhodno Bukarešta. Naše čete so pri Tutrakanu prekoračile Donavo. SOFIJA, 9. fKor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba z dne 9. decembra 1916. Al a c e d o n s k a fronta. — V okolišu Bitolja in v kolenu Cerne srdit sovražni topovski ogenj v posameznih odsekih. Vzhodno Cerne in v okolišu Mo-glenice nič bistvenega. Na obeh straneh Vardarja slabo artiljerijsko delovanje. Na fronti Belašiče planine boji poizvedovalnih oddelkov. Ob Strumi srdito, aii brezuspešno obstreljevanje od strani sovražnika. Na severnem obronku Tahinskega jezera se je poizkus Angležev, da bi prodirali proii Ciilik—Tevfiku izjalovil v našem ognju pred našimi postojankami. Nasprotnik je osiavil številne puške in mnogo vojnega materijala. Romunska fronta. — V Dobrudži slabo topovsko delovanje. Ob Donavi so se sovražne čete, ki so imele zaseden levi donavski breg med Tutrakanom in Crnovodo, pričele umikati proti severovzhodu. Naše čete, ki so bile pri Tutrakanu prekoračile Donavo, so zavzele mesto Oltenico, ki jo je sovražnik oplenil. Na-daljne čete so prekoračile Donavo pri Si-listriji. Rusi so zažgali mesto Kalaraš in sosednje vasi. Na Vlaškem se nadaljuje zasledovanje. __ Predsednik sobranja Mackensenu. SOFIJA. 8. (Kor.) Predsednik sobranja je poslal Mackensenu sledečo brzojavko: »Narodna skupščina je povodom padca Bukarešta prekinila sejo in mi naročila, da Vam čestitam k veselemu dogodku za zvezne narode. Naglica, s katero ste potolkli Romunijo in zasedli glavno mesto, je izzvala navdušeno občudovanje poslancev. Prosim Vašo ekscelenco, da Vam smem izraziti za čudeže hrabrosti, ki ste jih izvršili pri uničenju zavratnega sovražnika, našo za hvalo, g TursKo uradno poročilo. CARIGRAD, 8. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na kavkaški fronti smo iz- dan ploščo, naznanjajoč čas dela. Vsi palčki se vzbude, pozdravijo s pesmijo svoje solnce-luno, svojega kralja ter pojejo slavo svojemu rodu. Vsi se podajo veseli na delo, le kraljevi norček bi še rad nekoliko zakimal. A tudi kralj ni dobre volje. Žalosten premišljuje svoje vsakdanje življenje, brez izprememb — želi si nečesa izvanrednega — srce mu hrepeni po nečem, za kar ni najti besed. Vse se mu zdi vsakdanje. Goba. ki jo prinesejo palčki-lovci, je goba, kot vsaka druga; kobilica, ki so jo ujeli in ki jo opevajo z lovsko pesmiio, ne more utešiti kraljevega hrepenenja. Niti pesem in ples vil ga ne razvedri. A ko pripelje vratar malo deklico — Anico, ki se je izgubila v gozdu, se prikaže v kralju hrepenenje v jasnejših obrisih. Skoro ve, po čem mu je želelo srce: postala naj bi njegova kraljica. A Anica hoče le k svoji mamici. Palčku pa je mamica neznan pojem. Priskočijo mu na pomoč vile in mu v melodramu razlože, da je mamica ljubezen, sreča in neizmeren zaklad, brez katerih reči bi Anica ne mogla živeti. Kralj sc odloči najti to troje ter pošlje oba svetovalca iskat vršili poizvedovalni napad na široki fronti in vrgli prednje ruske ćete. — Na drugih frontah nobenih važnih dogodkov. Blokada GrSke. LONDON, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten z dne 7. t. m.: Položaj je skrajno resen. Efektivna blokada se prične jutri ob 8 zjutraj. Ruski podaniki so bili spravljeni na krov nekega parnika. Diplo-matična pogajanja se nadaljujejo. Danes je vlada sporočila poslanikom entente, da vojaško gibanje, radi katerega so ukrenili korake, še ni končano. Prebivalstvo se boji obstreljevanja in vlada velika skrb. Mnogo ljudi je pobegnilo v varnejše kraje. Dalie poroča Reuterjev urad iz Aten z dne 8. t. m.: Navzoči Italijani so se vkrcali. V ostalem je položaj neizpremenjen. Časopis »Embros« in drugi listi iste smeri so optimistični čeprav je optimizem neupravičen. CARIGRAD, 8. (Kor.) Ratlijotelegraf-ska zveza med Carigradom in Atenami je zopet vzpostavljena. FRANKFURT. 8. (Kor.) Kakor poroča »Frankfurter Zeitung« iz Carigrada, so se baje ententne države definitivno zjedinile, da jc potrebna tudi izprememba na prestolu na Grškem. Namerava se sina princa Jurija, princa Petra, proglasiti za kralja. Ker pa je princ Peter šele v 19. letu, jc Venizelos tekom njegove mladoletnosti izbran za regenta. Princ Jurij, ki je poročen s hčerko princa Rolanda Bonaparte, se mudi dalje časa neprostovoljno v Parizu. Njegova odsotnost v Atenah ni za-željcna. ____ KABINET GEORGE. LONDON, 8. (Kor.) Govori se, da je sestavitev kabineta George toliko kakor končana. V kabinetu bodo najbrže sledeče osebe: Bonar La\v — zakladni kancelar, Addison — municijski minister, Bal-four — državni tajnik za vnanje stvari, lord Derby — vojni minister in voditelj vlade v zgornji zbornici. Henderson — delavski minister s sedežem v vojnem svetu, Barnes — minister za pokojnine, lord Robert Cecil — državni podtajnik za vnanje stvari. AMSTERDAM, 9. (Kor.) Politični so-trudnik lista »Times« poroča glasom nekega tukajšnjega lista, da bo obstojal novi kabinet najbrže le iz 5—6 starih članov, ki bodo obenem tvorili vojni urad. Kabinet bo najbrže sestavljen sledeče: Lloyd George — ministrski predsednik in predsednik vojnega sveta; Bonar La\v — zakladni kancelar; Henderson — delavski minister; lord Curzon — lodrski zaščitnik tajnega pečata: lord Milner ali Carson — minister brez portfelja. Ostali ministri bodo najbrže sledeči: Lord Derby — vojna; Baifour — vnanje stvari; Walter Long — kolonije; Austen Chamberlain — minister za Indijo; EUis Griffith — notranje stvari; Edison — municija: lord Dcvonport — kontrola živil; sir Stanley — trgovina; Fisher— pouk; Lever — finančni tajnik zakladnega urada; sir Robert Finlay — lordski kancelar: Smith —-generalni odvetnik; Caves — sollicitorski general; lord Robert Cecil — državni podtajnik za vnanje stvari: sjr George Younger — državni tainik za Škotsko. Ni se gotovo, ali prevzame lord Milner ali Carson admiraliteto. Bonar Law se posveti predvsem parlamentu, tako da bo zamogel Lloyd George koncentrirati svojo pozornost na vojno. Admiral Jeliicoe in šef generalnega štaba Robertson bosta dodeljena vojnemu svetu. Celo ministrstvo se predstavi spodnji zbornici. Nova skrivnostna nemška ladja v Atlantskem oceanu. LONDON, 8. (Kor.) Admiraliteta naznanja: Došla je vest, da je bila dne 4. t. m. v severnem Atlantskem morju opažena neka oborožena, kot trgovska ladja maskirana nemška ladia. Glede vožnje te ladje niso dospele nobene liadaljne informacije. Italijanski senat. CURIH, 8. (Kor.) Italijanski senat je razpravljal o položaju italijanske plovbe. Potopljeni parniki. LONDON, 8. (Kor.) Danski parnik »Halfdan« in vlačilec »Maric« sta se potopila. Moštvo je bilo izkrcano. Španski parr.ik »Gerana« se je potopil. LONDON, 8. (Kor.) Norveški parnik »Meteor« ie bil potopljen. Parnik »Rin-djani« istotako. Obe popadki ste rešeni. t Maršal Oyama. FRANKFURT, 8. (Kor.) Iz Haaga se poroča: Maršal Oyama, poveljnik japonske armade v rusko-japonski vojni, je uitirl. Češka In nemška socijalna demokracija in dvojna mera te po- Razpravljajoč o očitanjih, ki jih sedaj nemški socijalni denrokratje sipljejo na glave čeških sociialistov radi njih priključenja k češkemu bloku, smo pred par dnevi opozarjali, kako so si nemški socijalni deinokratje prikrojili dvojno mero. Z eno merijo sebe, z drugo — druge. Kar je pri njih prav, upravičeno in celo v dolžnost napram svojemu nemškemu narodu, je pri češki socijalni demokraciji greh, izdajstvo na socijalizmu, je izneverjenje razrednemu boju. Isto igro smo opažali., ko so poljski socijalni demokratje vstopili v poljski klub. Nemški socijalni demokratje si prisvajajo pravico, da gredo črez drn m strn z drugimi nemškimi strankami, čim pa so socijalni demokratje drugih narodnosti storili — isto, če so se v slučaju, ko gre za skupni interes vsega dotionega naroda — torej tudi njegove socijalne demokracije pridružili meščanskim strankam — jih pa nemški sodrugi takoj proglašajo za izdajalce na socijalistitični ideji. Ali češki socijalni demokratje so ijudje bistre glave, češkega srca in trdno vzravnane hrbtenice, znajo odbijati napade in braniti svoje delo. Ne sprejemajo lekcij ali ukorov, tudi če ti prihajajo od nemških socijalnih demokratov. I ako je njihovo glavno glasilo »Pravo L idu« pošteno, jasno in z vso odločnostjo odbrusilo na nem-1 ška očitanja. Pravi, da se mu v sedanjem trenutku sicer ne zdi primerno, da bi se spuščalo v akademične diskusije, v situacijah, ko potrebno dejanje često več po-menja, nego še tako dobro konstruirana hipoteza. Vendar se mu zdi potrebno, da se izjavi vsaj proti načinu, kakor si nemška socijalna demokracija usvaja neko vrsto kuratele nad češko socijalno demokracijo in jo svari pred »meščanskim nacionalizmom^. Iz take situacije — pravi »Pravo Lidu« — smo že davno izrastli. Saj imarmvdve leti voine za seboj!_ Vsa internacijonala je doživela nešteviinih in najglobljih izprememb, ne da bi bila »Ar-berter Zeitung« kdaj pisala, da je s tem prenehala obstojati. Mi smo istotako načelni in prepričani socijalni demokratje, kot so nemški sodrugi, mi smo na isti način uverjeni do dna duše o potrebi mednarodnih odnošajev vse skupnega organiziranega delavstva vsega sveta, ali češki socijalni demokratje vemo tudi, da ta in-ternacijonalizem ni r.ikako zanikanje živečih narodov in nikako odrekanje njih potreb v tako težkem času, kakršen je sedanji. Mi nismo nikaka sekta, ki bi mogla svoje postopanje uravnavati brez vsakega ozira na trde realnosti vsega sveta, ki nas obdaja. Mi smo danes po številu volilcev taka stranka v češkem narodu, da ne more biti brezbrižna za to, v kakem tempu in v kaki smeri se gibljejo usode naroda, s katerim so tudi usede češke socijalne demokracije nerazdružljivo spojene. Naš položaj v češkem narodu je tudi bistveno drugačen, nego oni nemških sudrugov. In če mi prispevamo k temu, da srečo in ljubezen, norčka za zaklad. Anica mora ostati med tem v kraljestvu. Zlato krono in zlato posteljico za Anico morajo nemudoma skovati palčki-ko-vači. Drugo dejanje. Tretja noč se bliža svojemu koncu, a odposlancev še ni domu. Kralj hodi po du-blini in se razburja meneč, da so se mu odposlanci izneverili in uprli; kajti rok,v katerem so se morali vrniti, je že potekel. Anica spi mimo v zlati posteljici in sanja o mamici. Vile pridejo vse zasople, ker se boje da so zamudile kronanje. Kralj jim razloži vzrok svoje jeze in se še boli razburi. V tem priteče vratar in pove veselo vest, da je zagledal v dalji prvega sveto-valca Drug za drugim pridejo odposlanci in vsak prinese s seboj, kar je našel. Prvi prinese skrinjo z denarji, kajti tej so posvetili ljutje, ki Jih ie obiskal, svojo ljubezen. DrugI Je izvedel, da imenujejo ljudje največjo srečo — dostojanstvo in čast — pa prinese lovorov venec. Norček pa prinese zaklad, brez katerega ni mogla živeti stara žena — mačko. Vsakemu iz- med odposlancev zapojejo palčki in vile pesem, ki hvali njih modrost. Palčki ne čutijo zasmeha v slavospevu vil, srečni so in veseli ter zbude svojo kraljico. Anica stopi pred prinešene stvari in jih spozna. Kralj je žalosten, ker se mu ni posrečilo najti mamice — a njegova ljubezen do Atiice je prevelika, da bi ji dovolil vrniti se k mamici. Niti grožnja vil ga ne o-mehča. Za vse slep, zapodi vile in ukaže zastražiti duplino. Tretje dejanje. Mrači se. Vsi palčki — razven stražnikov — še spe. Iz dalje se začuje pesem vil — uspavanka, ki uspava šc stražnike in vratarja. Vile pridejo, odpeljejo Anico in polože v posteljo umetno punčko Ko-mai so odšle, izide luna, palčki se vzbude, zapojejo svojo jutranjo pesem m se vesele. kajti v tej noči bo kronana kraljica. Kralj ukaže zbuditi Anico, a punčka je mrzla in njene očke so mrtve. Kralj je obupan. Palčki prineso nosilnice, odueso kraljico, da jo polože v stekleno rakev. V dalji se prikažejo vile, ki plešejo svoj ples. se prejšnje kaotične razmere v češkem političnem svetu ublažijo in da se postavijo tudi trdneje podlage za zdrave ji razvoj skupnega konstitucijonelnega, narodnega in parlamentarnega življenja, ie to tudi v interesu socialističnega razvoja čin, ki mu ni podcenjati dalekosežne ,ti. Le izjemne razmere pri nas utemeljujejo upravičenost in potrebo političnih izjemnih konstelacij. In če smo tudi mi socijalni demokratje nudili roko-pomočnico — in to ne pod kakim pritiskom, ali iz spekulacije, marveč edino le iz trdnega prepričanja in trdnega sklepa v stvari sami — potem imamo za to gotovo svoje resne razloge, ki zaslužujejo polno prir.oznanjc in ki jih nikakor ne mislimo potajevati. Časi, ki se jim bližamo, so tako resni in odgovornost je tako velika, da morajo vsi tisti, ki stoje na odgovornih mestih, imeti pogum, da govore in delajo to, kar v danem trenutku po svoji pošteni vesti in iz-poznanju smatrajo za potrebno, neizogibno in v interesu vse bodočnosti.« Tako je odgovorilo češko socijalno demokratično glasilo nemškim sodrugom. Vsaka beseda drži kot železen žrebelj tudi s stališča socijalne demokracije — seveda le tiste, ki prav in pravilno razumeva bistvo in naloge internacijonalnega združevanja. V smislu namreč, da internacijo-nalno združevanje zahteva le strnenja istih razredov vseh narodnosti za identične interese, nikakor pa ne potapljanja enega naroda v drugem, kar bi pomenjalo za poslednjega privilegij, torej krivico za prvega, dočim internacijonalnost ne pozna privilegijev — ne narodnih, ne gospodarskih — in jih načelno odklanja in pobija. Vsak privilegij je antiteza socijalistične ideje. Ta dva pojma sta nezdružljiva, kakor sta nezdružljiva voda in ogeni. Socijalistična ideja in principi ne odjemljejo tudi so-cijalnemu demokratu pravice pripadnosti k svojemu narodu in ljubezni do njega. Iz tega dejstva pa nastaja temu poslednjemu neizogibna dolžnost, da sodeluje, kjer gre za skupno korist naroda. In le zato, ker se češki socijalni demokratje zavedajo tc pravice in te dolžnosti, so se v sedanjem za narod kritičnem času pridružili narodni skupnosti. Izvršili so torej lc tisto pravico. ki jo tudi nemška socijalna demokracija reklamira zase, in tisto dolžnost, ki io poslednja tudi faktično izvršuje. Zato so češki socijalni demokratje no vsej pravici ozlovoljeni in očitajo nemškim sodrugom — dvojno mero. Odgovor čeških socijalnih demokratov pa je nam še v posebno zadoščenje, ker sankcijonira našo trditev, ki jo vedno ponavljamo: da je z usodo naroda spojena tudi usoda njegove socijalne demokracije, da razvoj naroda daje tudi socijalni demokraciji podlago za — obstanek in razvoj, da torej socijalni demokratje ne smejo pozabljati, da so sestaven del naroda, v čigar javnem življenju imajo — kakor vsaka druga stranka — svoje pravice in dolžnosti napram narodu. Slednjič je češki odgovor sankcijoniral — in to podčrtujemo posebno — naša izvajanja, kjer smo opozarjali na razliko med položajem češke in onim nemške socijalne demokracije in da je ta razlika logična posledica razlike med političnim položajem češkega in vseh slovanskih plemen v državi na eni, in onim nemštva na drugi strani. »Pravo Lidu . naglaša, da so le izjemne razmere iif potreba političnih izjemnih konstelacij sklonile češke socijalne demokrate k pridružen ju k narodnemu bloku. To je isto, kar smo trdili mi, rekši, da je češka koncentracija nastala iz faktične in po političnem položaju naroda neizogibne potrebe, dočim na nemški strani — z ozirom na satu ri rani in od vseh strani in za v se slu-čaie zavarovani položaj nemštva v državi — take potebe ni! Ce se je torej žc kdo pregrešil proti socijalistični ideji, so se lc nemški socijalni demokratje s tem. da se brez vsake resnične narodne potrebe družijo z nemškim radikalizmom. P O D L ISTEK,____ Roman. Iz angleškega. V tem se je Tamara potilioma razgo-varjala s Stefenom Strongom. — Cim dalje se človek mudi v tej deželic — ie dejal Steien Strong, — tem bolj se čuti njen čar. Čuti se, da človek na-letava tu še na samorastle, divje, naravne strasti. Tu v Moskvi so vsa tla prerojena s krvjo in divjimi orgijami, in vzlic temu so Rusi poetični in polni romantike. Ce!o Ivana Groznega so tupatam obhajale verske misli in vsak posameznik veruje v svetnike in duhovnike. Pripoveduje so. da bi bil slepar, ki se je izdajal za sina Ivana Groznega, prav lahko dosegel svoj namen, če bi bil manj dobrosrčen. Namesto da bi bil Šujskega in svoje sovražnike dal raztrgati na kose, jih je pomilostil. Tedaj ljudstvo ni moglo verjeti, da bi bil res sin Ivana Groznega. Preganjali so ga do okna, ki smo ga videli v K remiju; moral ic sam sk'včiii skozi okno. Stran IT. „EDINOST44 štev. 344. V Trstu, dne 10. decembra 191 G. Lioyd Geor$e. Kakor sino javili včraj med brzojavkami, je angleški kralj sprejel v avdijenci dosedanjega vojnega ministra LIoyd Georgea, ki je sprejel po kralju mu ponujeno mesto ministrskega predsednika in prvega lorda državnega urada in izvršil nato ceremonijelni poljub roke. Lk>yd George je tako dosegel najvišje mesto, ki ga more doseči angleški državljan, in postal mož, ki je mogočnejši kot pa marsikatera kronana glava. David Lloyd George po svoji vnanjosti ni pravi tip Angleža. Je srednje velikosti, temnih las, prijazno zročih oči, močnih brkov in jako gibkifc obraznih potez, ki kažejo moža ognjevitega duha. Njegova prejšnja gibčnost in hitrost v kretnjah se je nekoliko zmanjšala, odkar se je povzpel na visoka mesta. Ohranil je le še eno prejšnjo navado, da namreč tedaj, ko dokazuje kaj, tolče s prsti ene roke po dlani druge. Lloyd George je izboren govornik, ki zna vzdrževati pozornost poslušalcev. Dovtipov, primerjav, zlobnih in satiričnih pripomb je vedno tovolj v njegovih govorih. Angleški velikaši so večkrat klicali božio kazen na »prokletega demagoga« Lloyda Georgea, ki se je drznil javno žigosati njihovo nedotakljivo veličino. LIoyd George je po svoji rodbini Wa-ležan, a je bil rojen v Manchestru 17. januarja leta 1863. Njegov oče ie bil učitelj, mati pa hči pastorja. Že v svoji mladosti je posebno v hiši svojega strica vedno čul pritožbe proti neznosno visokim davkom in najemščinam, ki so jih zahtevali veliki posestniki od najemnikov, in bremenih, ki jih je nalagala Waležanom nepriljubljena anglikanska cerkev. Nadarjenega dečka so določili za odvetniški poklic in res se je LIoyd George, komaj 21 let star, po prestanih izpitih naselil kot odvetnik v svoji domovini. Bil je tedaj tako ubog, da si ni mogel nabaviti odvetniške uradne obleke, kakor jo je potreboval pri sodišču, temveč si jo je vzel na u-panje in jo plačeval v obrokih. Glavno svoje odvetniško delovanje je posvečal Šolskim in cerkvenim sporom waleških razkolnikov proti državni cerkvi. V teh stvareh se je izkazal tako odločen in spreten, da je kmalu zaslovel daleč naokoli. Njegov nastop je bil vse drugačen, kot pa je bil običajen pri tedanjih angleških odvetnikih, ki so običavali govoriti na dolgo in široko večinoma v samih zastrtih namigavanjih. Lloyd George je govoril neprikrito in se tudi ni strašil napada na osebe. Posebno je bilo znano o njem, da Je bil vedno pripravljen za dober odgovor. Ko je nekikrat na nekem velikem političnem zborovanju dejal: »Potrebujemo ho-merulo ne samo za Angleško, temveč tudi za Škotsko in Wales!« — mu je zakričal neki besen nasprotnik: »In tudi hcmerulo za pekel!« — »Slišite!« je dejal Lloyd George z najprijaznejšim smehljajem; — meni vedno ugaja, če kdo ljubi svojo domovino!« Leta 1890. je bil Lloyd George prvikrat izvoljen v parlament in se je priključil liberalni stranki. Kot poslanec se je bavil predvsem s socijaJnimi vprašanji in seveda v zvezi žnjimi tudi s finančnimi. Ljudje, ki so ga imeli prej le za kričavega odvetnika, so videli sedaj, kako se je hitro- vživlial v najzapletenejša finančna vprašanja in jih reševal v zadovoljstvo ljudstva. Hvalila ga je celo tudi opozicija. V času, ko liberalci niso bili na krmilu — bilo ie v Času burske vojne — si je tudi znal ohraniti svojo veljavo, čeprav je odločno nastopil proti vojni in celo sklical shod proti vojni v Birminghamu. Na shodu so ga prekričali in rešil se je samo na ta način, da se je preoblekel v redarsko u-niformo in se pomešal med redarje. Leta 1906. so zopet prišli liberalci na krmilo in Lloyd George je tedaj bil imenovan za trgovinskega ministra, dve leti pozneje pa za zakladnega kancelarja. Ko je prišla svetovna vojna, se je vse dotedanje delovanje Lloyda Georgea postavilo na glavo. Mož, ki je bil prej najhujši nasprotnik vojne, se je hipoma izpre-menil. On je bil tisti, ki je najhuje udarjal po Nemčiji in zahteval, da se stre pruski militarizem. V koalicijskem kabinetu je najprej sprejel municijsko ministrstvo in je na tem mestu res storil veliko za oskrbo angleške in zavezniških armad z orožjem. Ko se jc Kitchener potopil, je bi! Lloyd George imenovan za vojnega ministra. V zadnjem času je napram ministrskemu predsedniku Asquithu in tudi na- pram voditelju angleške zunanje politike, lord Greyu, vedno bolj začel stopati v ospredje Lloyd George, dokler ni končno sedanja kabinetna kriza, izvirajoča iz vprašanja preureditve vojnega srveta, po-tsavila nekdanjega ubogega waleškega odvetnika na najvišje mesto v državi. Peto vojno posolilo. Generalni polkovnik nadvojvoda Josip o vojnem posojilu. Kakor se poroča iz vojnega tiskovnega stana, se ie generalni polkovnik nadvojvoda Josip, bivši poveljnik nekega ar-madnega zbora na Krasu in sedanji vrhovni poveljnik na vzhodni fronti, takole izrazil: j Svetovna borba je pač dosegla vrhunec! Stojimo neomajani in zmagoviti; navali mogočnih sovražnikov so razpadli vsi in naša moč je nezlomljena; naše zaupanje je postalo še trdnejše. Zmagali bomo, ker moramo zmagati! Zato pa je treba tudi, da ne samo mi vojaki, zvesto izpolnjujoč svojo dolžnost do skrajnosti damo vso svojo moč, voljo, ter kar znamo in premoremo, temveč da vsi pripadniki in vsi razredi države, od najmanjšega do najvišjega, dodajo tudi svoie, da moremo storiti mi, kar se zahteva od nas. Za svoj obstanek se boreča monarhija, zanašajoč se na domoljubje svojih pripadnikov, se obrača nanje z novim vojnim posojilom, in vsakega posameznika dolžnost je, da se ga udeleži. Zmagati ne smemo samo z orožjem, temveč moramo tudi moralno dokazati sovražnikom, da nas ne more nikdar izčrpati, da nas ne more nikdar vreči na kolena. Cim krep-kejše smo zedinjeni vsi in stori vsak po svojem načinu in svojih zmožnostih, kar more, za našo sveto stvar, tem bližji bo potem zmagovit konec okrutne vojne in zagotovljen naši dragi domovini zmagoslaven mir. Vsak bodi tak junak, kot so naši vojaki, ki ne samo vsak dan stokrat tvegajo svoje življenje, temveč so pripravljeni tudi, da tako žrtvujejo obstanek svojih ljubih svojcev samo za varnost domovine! Bodi vsak tudi tak! Potem je dobljeno vse in Bog bo tudi nadalje z nami!« — Človek bi rad vedel, — je pripomnila Tamara, — kako se bo dalje razvijal narod, čigar zgodovina kaže take grozovite zločine. — Ne smete pozabiti, da je dežela v resnici tristo let zaostala v kulturi, — je nadaljeval Stefen Strong. — Brez dvorna so se taka grozodejstva vršila tudi v drugih deželah, ki so stale na isti stopnji razvoja. Toliko tuicev in tudi zgodovinopis-cev drugih dežela pozablja to in zato sodi Rusijo in njen narod napačno. NaTod ima veliko izredno dragocenih lastnosti, toda glede civilizacije je šele na začetku. — Mislim, da bi jih človek sčasoma mo-el ljubiti, — je odgovorila Tamara. — e nikoli, kar sem tukaj, nisem imela občutka, kot bi se nahajala med tujci. Iamara ni razumela, zakaj se je Stefen Strong posmehljal tako poredno. Ob koncu obeda so se Gričku nenavadno lesketale oči in predlaga! je najčudnejše načrte, kako naj bi prebili ostali del noči. Toda kneginja Ardaheva kot prva dama v družbi ni hotela čuti ničesar in je hotela na vsak način, da gre družba počivat. Za prihodnje dopoldne je bilo vendar name- KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 11. do vštetega 16. t. m., (34. razdeljevanje) se bodo (proti pre-ščipljenju št. 34. izkaznice za živila) dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: KORUZNA MOKA. Va kg koruzne moke po K 0'80 kg. KAVA. 150 gramov surove kave po K 6'40 kg ali 125 gramov žgane kave po K 8'— kg Kavo je nakupiti obenem z drugimi živili proti izkaznici za živila, ki se preščipne pod štev. 34., in proti izročitvi enega odrezka izkaznice za kavo (veljavne od 13. nov. 1916. do 7. jan. 1917.). za vsakih 125 gramov žgane, oziroma za vsakih 150 gramov surove kave. JAJCA. 1 jajce na osebo in teden po 22 m eno. KOSTANJ. xls kg kostanjev po K 0*80 kg in sicer ne več kot V2 kg na izkaznico brez ozira na število odrezkov. OLJE. Na rdeče-črne izkaznice komisije se bo moglo dobiti do vštete sobote, 16. t. m., v običajnih prodajalnah 1IS litra navadnega olja po K 10 liter (Va litra K T25), oziroma Vs litra najfinejšega olja po K 20 liter (Vb litra K 2'50). ali to poslednje samo v trgovini Maksimilijana Robbe, ulica Largo Santorio št. 2. SLANINA. Za vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo od 4. do 10. t. m., se izroči proti izkazu izkaznice za živila ena izkaznica (sivo-črne barve) za nabavo slanine ter se bo moglo dobiti nanio do vštete sobote, 23. t. m., v običajnih prodajalnah po 120 gramov (12 dkg) slanine (na osebo, oziroma na izkaznico), in sicer po K 9'60 kg. KROMPIR. Tekom tega tedna se izroče odjemalcem tudi izkaznice (modro-črne) za krompir in sicer bo dobila vsaka oseba eno izkaznico s štev. 10. — Na eno izkaznico se bo moglo dobiti 2 kg krompirja po 20 vin. kg. t ravano, da si družba ogleda še toliko zanimivosti, in potem se je bilo treba še trideset vrst daleč peljati s trojkami v Mi-loslav. Tako so se torej dame umeknile v svoje sobe. — Dragica, pusti svoja vrata v mojo sobo odprta, — je prosila kneginja Ta-maro, — če ti stvar ne dela neprilike; v hotelih sem vedno tako boječa. . — Upam, da se vse izteče čisto dobro, — je rekla potihoma sama sebi, — toda Človek nikdar ne more vedeti, kaj ga čaka! Prihodnje jutro je bilo vse nebo prevlečeno s težkimi snežnimi oblaki. Najprej so si ogledali Uspenskij sabor (cerkev vnebovzetja), v kateri se vrši kronanje carjev. Njegova čudovita lepota m krasne barve so vzhičale oči. Popolnoma drugačna oprema in oblika cerkve, kot se nahaja v drugih cerkvah, dejstvo, da v vsej cerkvi ni nikakršnih klopi in sedežev, za vrati najsvetejšega skriti oltar, mnogoštevilne slike in freske po stenah, vse to daje cerkvi neki tajinstven, čudovit čar. Posebno pozornost je vzbujala MILO. V prodajalnah aprovizacijske komisije se bo moglo dobivati tudi po Vs kg mila po K 5 kg. SVEĆE. Nadalje se bodo prodajale sveče po 22 vin. komad in sicer se bo mogla dobiti na izkaznice z enim do treh odmerkov po ena, na izkaznice s štirimi ali več odmerkov pa po dve sveči. * * ♦ Neprestano in neopravičeno naraščanje cen za sveče je aprovizacijsko komisijo sklonilo, da sprejme tudi ta artikelj v svojo razprodajo. Ker so sveče že v prodaji na debek) zelo drage in to radi močne špekulacije s surovinami, je aproviza-cijska komisija sklenila, da prevzame sama izdelovanje sveč, nabavljajoč si surovine naravnost od producenta. Aproviza-cijska komisija se je v tej stvari pogajala s tržaško čistilnico mineralnega olja in s tukajšnjimi svečarnami ter ji je koncili-jantnost čistilnice olja omogočila, da je uresničila svoj načrt Aprovizacijska komisija bo prodajala torej sveče lastnega izdelka. Domais ¥@slf. Najvišje odlikovanje primorskega lovskega bataljona. Nj. Veličanstvo je izdalo naslednje Najvišje povelje: »Lovskemu bataljonu št. 20 izrekam za njegovo odlično hrabro in smrtno pogumno vedenje, vdano, požrtvovalno in vzorno delovanje v bojih od 11. do 13. junija leta 1915. Svoje najpolnejše priznanje. Vrlemu bataljonu pošiljam Svojo zahvalo in pozdrav. — Dunaj, 5. decembra 1916. — Karel I. r.« CM šole. V smislu naročila šolske oblasti naj se zberejo đaries, v nedeljo, 19. decembra ob 10% dopokine vsi učenci in učenke z učiteljskim zborom v šolskih prostorih k proslavi zmage naših in zavezniških čet na Romunskem. — Za šolsko vodstvo: J. Vrščaj. Slovesna služba božja povodom nastopa vlade novega vladarja. Povodom nastopa vlade Njeg. Veličanstva cesarja Karla I. je v slovesno okrašeni katedrali sv. Justa škof dr. Karlin daroval včeraj slovesno pontifikalno mašo s Tedeumom. Daritvi so prisostvovali: namestnik baron Fries-Skene, kontreadmiral baron Koudelka, vladni komisar v Trstu dvor. svet. pl. Krekich-Strassoldo, načelniki vseh vojaških in civilnih oblasti, konzuli zveznih in nevtralnih držav, učiteljski zbori državnih in občinskih šolskih zavodov, zastopniki trgovskih in plovbenih krogov mesta, zastopstva številnih društev in korpo racij in velika množica vernikov. Razstava igrač v palači Galatti, namenjenih kot božični darovi siromašnim otrokom, je nad vse pričakovanje bogata. Štiri velike sobane in vsi hodniki so napolnjeni z najrazličnejšimi stvarmi — med katerimi so seveda igrače v ogromni večini, — ki razveseljujejo otroška srca. Te darove dobe v prvi vrsti otroci padlih vojakov in otroci iz sdrotišaic. Nad vse hvalevredno je, da so se vsi ti darovi nabrali potom radovoljnih prispevkov, oziroma, da so jih izdelale dame in tudi otroci šol in raznih zavodov, da se je torej vse nabavilo brez vsakih stroškov. Vrh tega je došlo veliko darov v denarju. Pri tej priliki se je pač, kot že tolikokrat poprej, ponovno izkazala srčna dobrota in darežljivost tržaškega prebivalstva. — Darovi se razdele na več božičnicah. Vsemu podjetju je načelovala gospa Krekich Strassoldo, ki ji iskreno čestitamo k velikemu in bogatemu uspehu. Efektna loterija v prid damskemu voj-nooskrbnemu odboru. Darovi, ki so namenjeni za efektno loterijo, ki jo priredi odbor vojaškega dne v prid damskemu voj-nooskrbnemu odboru, se morejo vsak dan oddajati v času od 10 dopoldne do 1 popoldne in od 4 do 7 pop., o praznikih in nedeljah pa v času od 10 dop. do 1 pop. v zbirališču, palača Riunione Adriatica di Sicurta, pritličje, vhod iz ul. sv. Antona. Vsi predmeti za vsakdanjo rabo, umetnine, dragocenosti, manufakturno biago, živila itd so dobrodošla darila. Čudno! Konservativni graški list »Gra-zer Volksblatt« je krepko zavračal napade po nekaterih nemških listih — med temi tudi v »Soldatenzeitung« — na tržaške salezijance. Odločno se je zavzel zanje, povdarjajoč, da so krepko delovali za vzgojo mladine v avstrijskem duhu. To polemiko je ponatisnil celovški »Mir« in dostavil: »Nam opisane razmere niso znane. Čudno pa je, da je ista »Soldatenzei-tung« objavila tudi znane članke zoper Angležema tu zopet naravnost otroška vernost ljudstva, in Stefen Strong ie pripomnil: — Mi bi nalezli vse mogoče bolezni, ee bi hoteli poljubljati te svetniške podobe za temi berači, ki se ne vidijo iz nesnage in so polni ules. Njim pa vera, da jim to poljubljanje more le koristiti, v resnici do-naša le dobro. Človek postane manj ma-terijalista, če proučuje ta narod, in zdravi človeški razum prihaja v njem bolj do svoje pravice. Ravno tako se pa človek tudi priuči, da bolj veruje v nadnaravne stvari. - Služba božja se je pravkar pričela. Čudovito petje, angelski glasovi dečkov, ki so se združevali z globokim basom duhovnikov, brez spremljanja orgel j ali kakega drugega glasbila, vse to je na Ta-maro v tej stari božji hiši vplivalo veliko bolj, kot pa so vplivaie cerkvene svečanosti, katerim je prisostvovala v petro-grajskih cerkvah. Mir je napolnil njeno dušo, in če Je bila ciganska glasba vražjega izvora, se ji je zdela ta glasba, da prihaja iz samih nebes. Ko so zapustili cerkev, se je čutila mirnejšo in srečnejšo. Slovence, da so jih ponatisnili tukajšnji (celovški) liberalni listi, mi pa nismo smeli očitanj in podtikanj zoper Slovence v listu zavrniti.« — > -1 t Ivan Dekleva. Ali ste čitali Cankarjevega »Gospoda stotnika«? Kdo se ni spomnil tedaj na svojega brata, prijatelja, znanca, tega ali onega, katerega je dohitela usoda, .. da se je doteknil gospod stotnik z okovanim koncem palice njegovih prsi...« O da, spomnili smo se enega, dveh, treh tistih..., še več; in toliko jih je, da se niti vseh ne spomnimo. In pred kratkim je zopet došla vest, da je bil med »izbranimi« eden najmlajših, Ivan Dekleva, materijski rojak in abiturijent tržaške gimnazije. Lani o božiču je bil Še med nami in čez leto m dan mu pišemo v večno slovo. In kar nas je bilo prijateljev in znancev in rojakov njegovih — kdo ga ne bo pogrešal? Mlad je bil še, še v šoli in pripravljal se je za življenje. Pripravljal se je in pripravljal tako, aa smo stavili i mi vsi njegovi prijatelji in znanci in rojaki nekaj v to življenje. A usoda je hotela drugače. Ivana Dekleve ni več rned živimi — tako so poročali uradno. Šel je v Galicijo s toliko naškici in ostai je tam, kjer leži toliko naših ljudi z vsemi njihovimi in našimi upi, snovanji in načrti. R. I. P. Za naše junaške branitelje. Sneg naie-tava, dež udarja 11a šipe, burja, ostra naša kraška burja piska svojo zimsko pesem ter nam brije v obraz, da se kolikor možno stiskamo v svoja zimska oblačila ter se urno odpravljamo pod svojo suho streho, v več ali manj gorko svode zavetje. Bliža se že tretji božič, odkar razsaja bojni h rum, tretji božič, ki ga bodo naši dragi mladeniči in možje praznovali, daleč od mile domovine, daleč od svojih dragih, praznovali nekateri v boljših, drugi v slabših svojih zavetiščih, tretji v svojih podzemskih domovih med tem, ko bodo letele nad njihovimi glavami svinčene kroglje ter jim prinašale smrt in pogubo. Z mrzlično naglico se zbirajo prispevki, pripravljajo dobrodelne akcije za različne svrhe, a zdi se, da se naši dragi junaki popolnoma pozabljajo. Pozablja se, da se bodo s težkim, žalostnim srcem spominjali minolih božičnih praznikov, katere so praznovali v krogu svojih dragrh, in trpki občutki jim bodo pri teh mislih polnili srce in dušo. Ali so na-nje pa vsi pozabili, ali se res ne dobi ničesar, da jim odpošljemo ter jim pričaramo par hipnih, jasnih trenutkov v skrbi 111 mukapolnem njihovem življenju. Saj je vse dobrodošlo, ne toliko radi daru, kolikor radi zavesti, da niso pozabljeni, niso zapuščeni. Z iskreno prošnjo se obračamo do rojakov, da darujejo vsak po svoji moči za naše junaške branitelje, ki tvore nepremagljiv jez proti pohlepnemu sovražniku ter ščitijo s svojim življenjem naše domove. Vse, vse je dobro došlo: perilo, cigarete, pijače, čaj, razni papirnati izdelki itd. Vsaka malenkost, bodisi v denarju, ali drugih dajatvah, se hvaležno sprejme, da se čim prej odpošlje našim junaškim četam. Darovi se sprejemajo, kakor doslej v »Nar. domu«. A. S. Oskrbnice vofniških sirot iz mesta, spodnje in zgornje okolice se naprošajo, da napišejo v »izvidu« natančno vse podpore bodisi v denarju, obleki, obuvalu ali blagu za oblačilo, oziroma v perilu (koliko metrov), katere je dobil posamezni njih varovanec. — A. S. Vodstvo otroškega vrtca v Vrdefci naznanja vsem prijateljem in dobrim srcem, da priredi otroški vrtec, danes, v nedeljo, 10. t. m., ob 5 zvečer »Miklavžev večer« v korist ubogim otrokom vrtca. Zato vabimo vse, da prineso majhen dar sirotam na oltar. Spored: I. »Oliki«, deklamira g.ca Gabrijela Jurkič. II. »Na planini«, prizor, gca. Kristina Frluga. III. Igra: »Kralj Herod«, burka v treh dejanjih. — Vstopnina: odrastli 40 vin., otroci do 12 let 20 vin., mali 10 vin. Ker je prireditev v blag namen, se nadeja obilne udeležbe. — Vodstvo. Šentjakobska podružnica C. M. D. priredi v nedeljo, 24. t. m., ob 3 pop. v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu božičnico. V nedeljo, 17. t m., se bo vršila v korist soške armade v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu dobrodelna prireditev, katero priredi naša ženska podružnica CMD s sodelovanjem učencev in učenk Ciril-Metodovih šol v Trstu. Spored prireditve smo že objavili v našem listu, danes opozarjamo na vsebino bajke »V kraljestvu palčkov«, ki jo prinašamo na drugem mestu. Vstopnice in sedeži za to prireditev Ko so po zgodnjem zajtrku pogledali skozi okna, so ugledali pred vhodom v hotel tri trojke. Dve ste bili Grickovi, ena pa je bila last kneza Solencevega-Zasje-kina, ki je tudi imel v bližini svoje posestvo. Obe Grickovi upregi, ki ste prejšnji dan prispeli iz Miloslava, ste bili krasni, in Gricko je bil ponosen na svoje konje, ki so bili poznani po vsej Evropi. Ob lični obliki sani, na katerih so kočijaži v svojih čudovitih livrejah stali med vožnjo, si je moral Človek misliti nehote, da so jim bili za vzor stari rimski vozovi za dirke. Grickove barve so bile modre kot tirkir. Vajeti so bili črešnjevo-rdeči in ravnotako baržunasta čepica kočijaževa in pas. Cepiča je bila okrašena s srebrnimi vrpcami in obrobljena s krznom, kakor so bili tudi plašči podloženi in obšiti s krznom ter ravno tako modra baržunasta odeja V eni sami so bili upreženi trije vranci, v druge pa trije sivci. Vse se je tako lepo prikladalo k poslopjem in pol-binzantinskemu okolišu. — V katerih saneh se rajši vozite, gospa? — je vprašal Gricko. — Ali z vranci ali s sivci \o so v predprodaji pri vratarici Nar. doma so v predprodaji pri vratarici Nar. doma, g. Biček-Razbornikovi. Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 2. do 9. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 6 slučajev škrlatice, 5 slučajev davice in 14 slučajev legarja. Umrli s te dve osebi za legarjem. Božičnica. Za žensko podružnico CMD darujejo: gospa Gregorič vdova 10 K, ga. Ivana Baje 3 K ga. Marija Suln 3K, ga. Sofija Obad 2 K, g. Lucijan Peternel 4 K. Razredna loterija. Žrebanje prvega razreda sedme c. k. razredne loterije se bo vršilo dne 12. in 14. decembra 1916 na Dunaju. Nabavljanje tolstih prašičev iz Ogrske C. kr. urad za ljudsko prehrano je prevzef nabavljanje tolstih odrskih prašičev, živili in zaklanih. Dobavljanje živih prašičev je tako ura\nano, da se je avstrijski centralni nakupovalni družbi na Dunaju, I. A111 Mor No. 4., pod nadzorstvom urada za ljudsko prehrano poverila izključna pravica nakupovanja in uvažanja prašičev iz Ogrske v Avstrijo. Prašiči, ki jih bo dobivala v okvirju določenega jej kontingenta, se porazdele med vse kronovinc po določenem ključu. Prašiči, določeni za Dunaj in Nižje Avstrijsko, se bodo v zaklanem stanju oddajali posameznim interesentom in sicer ločeno po mesu in masti. V posameznih kronovinah se ustanove sprejemalnice ogrskih prašičev, ki bodo vršile porazdeljevanje po kronovini. — Uvažanje prašičev iz Ogrske po privatnih osebah torej ne bo več dovoljeno. Kar se tiče nabavljanja svinjske masti, svinjske slanine in mesa iz Ogrske, se bo pri uradu za ljudsko prehrano zglašati za potrebne prevozne liste. Popravljamo. V včerajšnji domači vesti o varčevanju s premogom seje nekoliko besed pomešalo, vsled česar je dotična pasaža nerazumljiva. Zato jo ponavljamo: »7'ako se za obrte, ki prodajajo svoje blago v odprtih prodajalnah — iz-vzemši one z živili — ura zapiranja določi na sedmo. Pri tem pa se bodo v interesu obrtnikov ob dnevih v tednu v času od 15. do vštetega 23. decembra za kupčijski obrat — za dela v svrho inventure, za preseljevanje, novo uredbo obrata itd. — dovoljevale neke olajšave. Izginil je 12. novembra t. i. Franc Pipan, star 55 let, stanujoč v ul. Tintore št. l/IV. Omenjenega dne je šel ob 9 zvčeer od doma in se ni vrnil več. Oblečen je bil v rjavkast suknjič in telovnik ter modre, paraste hlače, belo srajco, trd klobuk, črevlje na zapenjanje. Kdor bi vedel zanj, naj sporoči njegovi soprogi Mariji Pipan na omenjenem stanovanju. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 11. t. m., se bodo prodajale na javni dražbi od 9V2 dop. do 1 pop. dragocenosti, zastavljene meseca decembra 1. 1914. na bele listke serije 136 in sicer od št. 35.501 do št. 36.900. — Isti dan od do 7 pop. pa se bodo prodajale razne suknje, zastavljene meseca decembra leta 1915. na rdeče listke serije 138. Ali postaja kmet bogateji? Pod tem naslovom piše puljski »Hrvatski list« in mi polagamo na srce tudi našemu ljudstvu: Vsakemu je znano, da so vsled velikega povpraševanja cene vsem gospodarskim produktom Jako poskočile. Radi tega se navadno govori, da kmet v času vojne obogati, paic da je že sedaj preobilo denarja pri njem, da se je razdolžil itd. Vse to more biti resnično, ali iz tega ne sledi še, da kmet bogati, kar dokažemo v kratkem. Pri širnem kmečkem ljudstvu se ne more ugotoviti, da je mnogo denarja prihranil; pa tudi, če je, se še ne sme smatrati tega kot poboljšanje-njegovega blagostanja. Najprej moramo pogledati na kmečka poslopja, pak opažamo, da jih kmet ni popravil, ne obnovil, še manje pa, da bi bil kaj novega sezidal, ker se je materijal silno podražil in tudi ni delavnih sil za zidanje. Radi velike draginje indu-strijalnih proizvodov ni kmet poboljšal niti izpopolnil svojega orodja Razun tega se kmetu z vsakim dnem zmanjšuje potrebna živina. Krčijo se dimenzije gospodarstva radi odsotnosti članov — ravno tistih, ki delajo in pridobivajo. Kmečko bogatstvo pa se ne nahaja v denarju, ampak v živini in v čim plodneji in obdela-neji zemlji. Ako so gospodarski produkti petkrat dražji, nego popred, pa so se za toliko in še za več podražili vsi produkti, ki jih kmet mora kupovati v mestu za-se in svoje gospodarstvo. Ako je kmet kaj prihranil, in se razdolžil, se nahaja v tem tisti denar, ki ga je dobil predavši živino, ki jo bo moral po vojni zopet kupiti za — Rajši z vranci; navdušena sem za vrance, in ti trije so tako čudovito lepi, — je odgovorila Tamara. In kakor je želela, je ukrenil Gricko. — Ali se hočeš peljati s Stefenoin in z menoj, teika? — je vprašal knez. — Naše sani so lažje kot pa one druge in pridemo mi prej v Miloslav. Gospa Lorainova rn Olga se peljete s Sergejem in Jackoin Courtrayem, z vranci. Z zadnjimi sanmi se odpeljejo Sonja s svojim soprogom in Valonne. Ali je prav tako vsem? Ta vožnja v snegu je bila čarobna! Ko so imeli mesto za seboj, se je zdelo, kot da lete. Po daljšem času so dospeli nimo mračnega gozda, ki se je dozdevno raztezal milje in milje daleč, in končno, po skoraj triurni vožnji, so dospeli v Milo-slav. Vozili so se skozi zapuščen park in kmalu so zagledali grad. Bilo je veliko poslopje. Sprednjo stran in obe stranski krili so krasili jonski stebri. Zi~aj za gradom se je raztezala velika, nepravilno zgrajena lesena stavba iz prejšnjih časov. Ko sta stopila Jack in .Tamara s sani, se jima je zdelo vse kot v pravljici. V Trstu, dne 10. decembra 1916. »EDINOST« štev. 344. Stran III. c-rag denar, pak ne bo imel cd tega denarja nič, če se ni bavil tudi — s trgovinskimi Špekulacijami. Prej se more trditi..da je krnet danes na izgubi in da bodočnost m nič lepša, nego-li je bila poprej. Vzemimo v obzir samo dejstvo, da se zemlja vsled slabega obdelovanja, pomanjkanja gnojil in orodja slabi, kar se po vojni radi sličnih razmer, kakor so sedaj, ne bo moglo tako hitro izpopolniti. Uvažujmo, da se premnogi delavni kmečki člani ne povrnejo z bojnih poljan. Uvažujmo tudi to, da bo moral kmet — kakor vsi drugi — po vojni nositi še večja bremena — in potem ie povsem naraven zaključek, da prinese vojna za kmeta znatno, da, veliko pasivo. Zato je vsem našim gospodarskim krogom v dolžnost, da se zamislijo v ta dejstva m začnejo z delom, da prihranijo kmetu vsaj nekaj od številnih razočaranj. Razpis natečaja štipedije. Le za šolsko leto 1916-1917 se ima oddati štipendija letnih kron 600 ustanove »Girolaino Grego* revnemu odličnemu in zaslužnemu mladeniču, ki je dovršil mestno realko v Trstu in obiskuje kako c. kr. višjo tehnično šolo. Prosilci naj vlože prošnje do 20. decembra 1916 pri mestnem vložnem zapisniku, priloživši krstni list, spričevalo glede gospodarskih družinskih razmer, zrelostno spričevalo in evenualna spričevala, ki se tičejo univerzitetnih študij. Z visokih alp pošilja prisrčne pozdrave v svojem in v imenu drugih fantov desetnik I. Skabar, vojna pošta 76. Dopisovanje z vojnimi ujetniki v Rusiji. Oskrbovalni komite Rdečega križa za vojne ujetnike naznanja naslednje: Neki častnik iz Perovska, okoliš Syr-Darja (v o-s redn i i Aziji), je pisal svoji družini, da se v Smislu neke nove odredbe beseda »Tur-kest?:»« ne sme več rabiti pri naslovih na vojne ujetnike in da se takšne korespondence eventualno uničijo. Uradnega potrdila o tem še ni, vsekakor pa se že sedaj priporoča, da se mesto označbe »ge-ner -Ina gubernija Turkestan« rabite raje označbi »okrožje« oziroma »provinca« in sicer: za kraje Kasalinsk, Perovsk, Turkestan, Aulje — Ata, taborišče Trojki, Taškent, Petro-Aleksandrovsk... označba; okrožje Syr Darja; za kraje Aleksandrov-ski-Fort, Krasnovodsk, Kisil-Arvat, Cikiš- liar, Ak - Tepinsk, Serahs---- označba: Mer v, Tedshen, Serahs____ označba: Traukaspiško okrožje; za kraje Buhara, Kagan, Cardčui označba: provinca Buhara: za kraje Hodshend, Golodnaja, Step, pšisak, Kata Kurgan, Samarkand, Ura-Tjuba, Černajev označba: Samarkandsko okrožje; za kraje Kokand, Skobelev, Na-mangan, Andišan, Oš označba: Fergansko okrožje; za kraje Kopal, Pišpek, Vjernij označba: Sjeniirječensko okrožje. — Glede označbe mesta »Turkestan« se ni nič omenilo: bržkone se nanaša prepoved samo na »generalno gubemijo Turkestan«. PotoisI na V. vojno posojilo. -11. Iikaz. »Adria\vrrke« (razen že objavljenih K 500.000) K 500.000; N. N. 50.000; E. Schott 30tisoč; Dimitrij Marco pok. Dimitrija K 20.000; Klasing & Co., Josip Janesich, dr. Rih. Tevini po K 10.000; S. Koch <111. podpis). Fratelli Zernitz & Co., Jakob , Mussafia (nadaljen podpis) po K 5.000; Uradniki občinskega vodovoda K 4.400; Avgust pl. Felszegi.; Karel Delcot Rujier Kodrigues (nadaljen podpis) ; po K 3.000; H. P. Petridis. Rezi in dr. Josip Luz-1 zatti, N. N., C. Minck, Josip Forti, iv«ui Krall po K 2.000; C. Deiak, dr. Ventura Romanin po K 1.500; Adolf Nardini, Q. O., Ruger Naccari, Ambroz Ch!epu!ich, Adolf Finzi po K 1.000; Ana Ba-ras. N. N. po K 600; Tereza Calaz, dr. Jos. Pin-Cherle po K 500; Moric Schreiber, Tereza vdova Vittor po K 400; dr. Pavel lacchia K 300; Ignac Potočnik. Nela Girardelli, Alice Forti, Jos. Grglc, Mariia Mlae, Pavel B., H. Sommariva, tiskarna) G. Balestra, dr. Karel Fleischmann, Neža Fortunat, j Aleš Jansky, Miro Groin, Jos. Kugler, Leon Rogi, I Fra.'ic Schaurek, Barbara Dečman, Melanija Cra- j glieuo, Karel Mazzoli. Karel Stecher po K 200; j Vaclav Vitek, Jan Janovsky, Vilem Valenta, AL j Boik, Bchuir.il Paba, N. N., Antonija vdova Gre-1 goric. Josipina Zavadkil, Pierina Medica, Justina Vecchict. Amalija Kosič, Josipfna Sancin. Josipina Cusan, Josipina Jamseg. Josipina Ušai, N. N. po K 100. • • • Podpisi, izkazani od c. kr. avstr. vojaškega vdovskega in sirodnskega sklada: Mario Miche-luzzi K 1000, Gvidon Pellis K 1000, R. Leiter K 50, Josipina Verzenella K 200, Ivana Semič K 100, Ivana Lang K 50, Terezina Preusse K 50, Ana Krassovee K 50, Josipina Mervich K 50, Antonija Pressan K 100; Adele Nadrak K 50, Iv. Skerbich K 100, Amalija Mozina K 100, Bernetich Emil K 100. Ana Kosmač K 100, Antonija Struci K 100, Maria Santin K 100, Marija Schillan K 100. Mar-gerita Bonetig K 50, Karolina Vrabec K 100, Marija Slobez in Jos. Sturm K 100, Lucija Baldino K 50. Justina Grcgorich K 50, Viktorija Michelus K 50, Marija Banu K 200, Ana Baden in Ant. Sar-dos K 100, Antonija Piciga K 100, Lucija Suber K 50, Mariia Prester K 50, Katarina Jermanu K 50, Marija BonJvnto K 200, Margarita Fedrl K 100, Antoniia Bonitaccio K 100. Ana Jurievich K 100, Josipina Ceugna K 100, Ivana Busan K 100, Marija I c ^n K 50, Clauer Karla K 50, Tereza Fili-Dcich K 50. Ivana Piciga K 100, Kostanca Bec K 100 Amonija Mares K 100. Ivana Eliza vd. Pre-uiuda K ^ '0, Eliza Gianfelice K 200, Marija Ko-inel-K 7 -jO, Bonin Štefanija K 100, Anton Grassi K 50 Edvard pl. Kuhacevich K 200, Pavlina Bosič, Koper K 100, »Pia Unione deli' Addolorata« K 50, Prane c:radi K 50, Pavanello Marija. Izola K 100, dizel o Russignan K 500. Cassa ruralc di prestiti e risparmi, Koper K 10.000, »L'opera del pane dl >ant' Antoni«. K 50, Franc Degrassi K 100, \nton Vascotto, Izola K 1000, Nazarij Delconte, Koper K 50, Antonija Marslch, Koper K 100. Blaž don Giavina Koper K 200. Lir.a vd. Bullo K 100, Tulija Predonzani K 100, Ivan Demo! K 50, Ant. Fonda K 100. Cecilija Peitler K 100, Jožefa Grgich K 5«» Nino Cercio K 50, Jožefa Kralj K 80, Pavla 'iolle K 100, Marija Kock K 100, Ivan A. Caracu-ias K 3C;\ Simon Carbonari K 300, Karla Farfoglia K 100, Marija Jermann K 50, Marija Stojkovich K 100. Marija Jerko K 50, Magdalena Gregorich K 50, Mariia Stoka K 50, Josipina Oodnig K 100, Confra eniita di Sant'Antonio di Padova K 500, Julij Reddersen K 1000, Gvidon Višintin K 100, Ana Va'eutich K 100, Neža Codellia K 50, Antonija Kar cllicli K 50, Helena Pekior K 200, Tre-tjerednšce sv. Ane, Koper K 200, Kongregacia tre-tjerednic sv. Marije, Koper K 200, Kongregacija Marijinih h, era K 50, Ana Furlan K 100, Marija Skerbech K 100, Frančiška Katan K 100, Marge-reta Filipcich K 50, Marija Ferlu^a K 50, Josipina lurjevich K 50, Marija Sarasin K 50, Marija Suri-ia K 200, Roza Musich K 200, Tereza Jerich K '00, Marija Chitich K 200, Angela Biasutti K 50. van Krt m K 50. Marija Sella K 50, Lina Speran-Ja K 100, Ciat Beatrice K 500, Depase Marija < 1000. Lucija Tabora. Izola K 500, kapucinski samostan, Koper K 100. DAROVI. Darovi, došli cesarskemu komisarju. V počastitev spomina Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja Franca Jožefa I.: K 130, nabranih med profesorji in dijaki mestne višje gimnazije, — polovico za Rdeči križ in poJovico za vdove in sirote padlih vojakov; K 17'55. nabranih med učitelji in učenci mestne ljudske šole v ubožnici, — v isti namen; učiteljski zbor mestnega otroškega vrtca v ulici deli' I-stiria K 10 za Rdeči križ; K 50, nabranih med učitelji in učenci mestne ljudkse šole v ulici Paolo Veronese, — tX -rdove in sirote padlih vojakov. — Učkeljski zbor mestne ljudske šoJe na trgu evangeljke cerkve K 12 in vodstvo dekliške ljudske šole »Nadvojvodinja Štefanija (pri bene-diktinkah) K 13., nabranih med učenkami — za vdove in sirote padlih vojakov. Uči-teljki zbor mestnega otroškega vrtca v ulici deli' Istria K 10 za kolonijo invalidnih vojakov Tržačanov, ki se rma ustanoviti. Škropljenje s »perocidom«. (Iz Krepelj.) Sporočilo gospoda vinarskega nadzornika I. Zabavnika v »Edinosti« od 12. m. m. o uspehih škropljenja trt v Istri s čistim perocidom daja mi povoda, da tudi jaz napišem par vrstic o tem na podlagi lastne izkušnje. Nobenega dvoma ni več, da je perocid istotako dober za pobijanje peronospore kot je galica. V letu 1915, ko je peronospora hudo razsajala, sem škropil v svojem vinogradu s perocidom, nekaj vrst z galico, a nekoliko trt sem pustil — za poizkus — neškropljenih. Trte, škrop-Ijene s perocidom, so bile povsem enake onim, ki so bile škropljene z galico. Ne-škropljene pa so bile vse posmojene od peronospore. Tu rabimo nekateri, posebno pa naše vinarsko društvo, perocid že tretje leto. Za pravilno prirejanje perocidovega škropljenja naj se za poizkus glede zadostne množine apna rabi Sakmisov papir. Tukaj škropimo z 2% perocidovo tekočino, apna pa gre Ie 4 kile na 100 litrov vode. Apno naj se topi v vodi več časa pred škropljenjem. Brez vsakega dvoma naj se torej vinogradniki oprimejo škropljenja s perocidom. Ta se da tudi mešati z galico. Pol kg galice in 1 kg perocida je dovolj za 100 litrov vode. Tu škropimo štirikrat v letu. Posebno je priporočati škropljenje s perocidom, čim so trte odevetele v grozdje. S tem se to obvaruje bolezni. Škropljenje s perocidom priporočam tudi zato, ker je veliko ceneje. Naše Gospodarsko društvo ima še nekaj perocida na prodaj. Naročnik dobi tudi (in sicer brezplačno) Sakmisov oziroma FenoJfaleinov papir. Kdor pa si hoče sam narediti tak papir, kakor ga mi sami prirejamo, dobi tudi pouk. Tega papirja ni pogrešati. Anton Tavčar, tajnik »Gospodarskega društva«. Rnnilfom volno> bombaž, volnena pokriala, lUipUJgm pletenina, cunje, volnene cunje taki je, in kovine po visoki ceni. Acco, Aequedotto 18. 783 Prodajo se MJe cej z obMŽnim dvoriščem in najlepšo lego v tržaiki okolici za 75 odstotkov ceniine vrednosti. Hiše so prikladne za trgovino ali kako obrt. Ponadoe na Ins. odd. Edinosti. Fotoinf štev. ft. Anton Jei kiB poslije zopet v stoj srn ateljeja v Trata, Tla deU« Po*«« 24«* 300 božičnih dreves je na prodaj ; cena po dogovoru Ivan Mariučič, Zagorje St. Peter-Knpjsko.___ _3022 Utrnulom ieleznioo, kovine, pdhiStvo, cunje, llUffUJcIII pletenine, volno, bombaž in druge stare predmete Novo BkladlšČe uL Pietži flt 5. — Gras«;* 77b Dobro vino In kislo vodo, s?zsz ne kislo vodo novi „Silravrelec" razpošilja po povzetju A. OSET, posestnik in lastnik B atine poŠta Gnštanj, Koroško. — NB. Kupim tudi vsako množino steklenic, sodov ter starih in novih za-maškov. 8014 Izobražena naejosti. dobre drnžine iSče službe v pisarni, kot vzgojiteljica ali hišna gospodinja. Govori in piše perfektno hrvatsko, nemško, francosko in Špansko. Prijazne pismene ponudbe pod „Izobražena Hrvatica" na lnser. odd. Bdiaeeti, Kateri pove tudi naslov (G) Vsakovrstne žakUe nt- Torrente 36. kopnjem na debelo in drobno. G. Stebel Itift Podpisujte peto volno posojilo. o c o o o o o o rs o o c a o o o o o Svoll k svojim! Priporočam si. občinstvu svojo trgovino zlatnine, srebrnine in ur (Lastna delavnica) Popravila se dobro in hitro izvršujejo. Kupujem zlate is Min pi najilb cenah. Slovenska postrežba. MIHAEL ZITRIN. TRST. Corso 47. TRST, Corso 47. Ha debelo samo za preprodajalce. 4 Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 8' -> zvečer naprej Cena: L vrste R Z. II. vrste K1. KUPUJEM . cunje po K 150, barvane K —*80, vol- g nena pokrivala K 3*50, bombaž K 6.—> £ pletenine K 4 —, rabljeno obleko K —, [{ volno K 7-20, sivo volno K £ Zaloga Via Geppa Stev. 16. - HACSOL £ o a o o o o o o o o o o a o a i Novi dohodi zo sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Marco Confortl, Trst 0. Cnmpanile 21 Allit Fidaeia Trst, ulica Scofzeria 4, vogal ollce flrcaia. Veliko skladišče izgotovljenih moških in dešk h oblek. Bogata izbsra otroških oblek, moških in deških Ranglan in Paletotj ter volnenih in bombaževih hlač za delavce itd. itd. po zmernih cenah. Vrhutuga se prodaja zeleno milo, mineralne vode in marmelade vseh sadov. Nogavico, Bukan«o, pip«, milo, gumijev« podpet nike, razni gumbi, d«nana«% mazilo za čevlj«, električne rr«tiljk«, baterije, pitemeki papir ko- Eirni srinfeniki, zaponke, prstani rdečega kriia, rema za brado, iliee, razaa resila, robei, mrežica za brk«, pletenine, irajce, »podnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja J4JE0B L.KT1. ulica M. Nieelo Htey. 19 3« l i Stoka - Trst K",s Trgovina na dralmo in na đeDelt). Velika zaloga pisarniškega koncept-nega in vsakovrstnega cigaretnega papirja in stročnic. — Največja iz-bera pisemskega papirja v kasetah in mapah. Vseh vrst kuvert, svinčnikov, peres, peresnikov. držal Itd. r. Poziv za novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene inserente, čitatelje in sploii vse one osebe, ki želijo uvrstiti v naSem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustme-no ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Jnseratni oddelek »EDINOSTI«. t« ZJ » aj —^ W .-T Gospodarskem Glasniku«, glasilu c. kr. kmetijske družbe štajerske, od dne 16. Uovembra t. 1. št. 22. je priobčil Franc Rud! članek gledć zatiranja grozdne plesni. be (oidium). Ker nasprotuje vsebina tega članka znanstvenim raziskavanjem, kakor tudi praktičnim izkušnjam, in ker je nevarnost, da bi marsikateri vinogradnik, poslužujoč se nasvetov in receptov g. Ru-dla, trpel škodo, mu odgovarjam, kakor sledi: G. Rudi navaja sledeča sredstva za po-ktničevanje grozdne plesnobe: 1. Apneni belež z dodatkom ¥2.% do iyr dendrina, ali namesto dendrina ¥2% do 1% mizarskega kleja. 2. Perocid z dodatkom apna. 3. »Bosnapasto« z dodatkom apna. 4. Modro galico z večjim dodatkom apna, kakor se navadno rabi pri škropljenju proti strupeni rosi. Iz tega ie razvidno, da pripisuje apnu največjo važnost. Apneni belež pa ne uničuje grozdne plesnobe in tudi ne, ako se mu dodene ¥>% do 1% raztopljenega mizarskega kleja ali katerokoli gori navedeno. snov. Dendrin nima učinka, da, nasprotno. dendrfn posmodi celo nežno listje. O perocidu vemo, da je celo najbolje nadomestilo 7:1 L-akreuo galico proti strupeni rosi (peronospora viticola), nikakor pa ne zabranjuje širjenja grozdne plesnobe. — Izdelovatelji ^Bosnapaste« nudijo to snov za zatiranje peronospore, ali poskusi, katere sem tudi sam napravil, so pokazali, da le deloma odgovarja temu namenu, nikdar pa ne zatira grozdne plesnobe. Trditev g. Rudla, da so viničarji zatirali orozdno plesnobo s tem, da so zmesi bakrene galice in apna primešali nekoliko več apna, kakor gre, je gledć uspeha kriva in utegne biti za čitatelje — vinogradnike škodljiva. Ako namreč tej zmesi dodamo preveč apna, ima galica toliko manj trajajoči učinek na zatiranje peronospore, zakaj vsled rašče odpade v luskinah v nekoliko dneh. Vsled tega pameten vinogradnik primeša samo toliko apna, da postane zmes lahko alkalična, kar mu pokaže lakmusov ali phenolphta-leinov papir. Dodatek galuna naredi raztopino še bolj sprijemljivo m radi tega delj časa vplivajoče, na kar moramo posebno sedaj ob pomanjkanju in draginji galice računati. Po g. Rudlu priporočena raba areome-tra je nepotrebna, ko imamo ob napravlia-nju zmesi vendar pripravnejšo navadno tehtnico in preskuševalen papir. Kakor so priporočila g. Rudla brez podlage, je tudi neverjetno, da je imelo grozdje na Štajerskem 29 do 37% sladkorja in da ga je pa kasneje spral dež. Celo pri nas na jugu, v deželi solnca, ne doseže grozdje nikdar take množine; še večja nesmisel pa je trditev, da dež izpere iz grozdja sladkor! Naj se s takimi iznajdbami in poročili v strokovnih listih ne zavajajo že itak obupani kmetje na krivo pot, ker bi sicer opravičeno postali še boli konservativni in nezaupni. — J. Str. — Če dovolite, malo sira!.... Ne veliko ____samo tri deke. — Prosim, tu____Ena krona šestdeset! — Moj Bog! — Dve kroni deset! — Ljubi Bog! — Dve kroni štirideset.... Sir se po-dražuje silno hitro____Prosim, še kaj? — O ne, ne!.... Prosim, kaj sem dolžna? — Takoj____Opozarrjam Vas, da so cene v tem seveda zopet poskočile. ____Pet dek klobase____sedem kron, pet krompirjev____tri krone, tri deke sira... štiri krone, dve vprašanji po jajcih---- ena krona; skupaj šestnajst kron petdeset. Poleg tega____ — Slabo mi prihaja!____Prosim, izlite mi čašo vode na tilnik!.... Hvala!---- Zdaj je že bolje! — Cašo vode na tilnik____ena krona..... Potem pristojbina za navzočnost, pristojbina za poslabšanje zraka, pristojbina za souporabo luči, pristojbina za obrabo tal, prispevek k najemnini, prispevek k davkom, vstopna pristojbina, izhodna pristojbina, razni režijski prispevki.... je sedem kron osemdeset! — Sedem kron osemdeset.... Toliko imam nekako pri sebi! — Prosim, plačajte hitro, kajti tudi režijski prispevki rastejo hitro. — Tu je denar, prosim!____In klobaso, krompir in sir morem pustiti tu! — Prosim, kakor želite. Stane eno krono. — Tu jo imate in ne bodite hud Lahko noč! — Se priporočam... - Počastite nas zopet, prosim--------- Podpis vojnega posolila je dolžnost vsakega državljana. III PRIPOROČLJIVE TVRDKE Livarnica. ODLIKOVANA LIVARNICA OSVALĐELLA. — TRST, ulica Media L»6. Topitev takoj v lito železo in kov ne. 199 Pasi za prenos in platno za jadra. LUIGI ZUCULIN, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan štev. 2. Urad ulica Ghega 2. specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, prodajalne itd.__232 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastr e tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. — Gastone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 16. _256 Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava Žepni koledarji lastnega izdelova" nja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 202 T© m one. »Majhen nakup.« — Pod tem naslovom objavlja nedeljska »Arbeiter Zeitung« naslednjo času primerno črtico: — Dober dan! S čim vam morem ustreči? — Prosim lepo____nekoliko brunšviške klobase____Koliko stane deka? — Petdeset vinarjev: — Pet dek, prosim. — Pet dek klobase---- Tako, prosim____Tri krone! — Prosim, oprostite, zmotil ste se! — Kaj še____Klobaso s»em itak odrezal zelo hitro, toda veste____ cene rastejo hitro____Pet dek klobase____ie tri krone petdeset. — Ali prosim____Saj ste vendar rekel ravnokar: Klobasa stane____ — ... .s edaj ne več tri krone petdeset, temveč tri krone osemdeset____ Cene rastejo od minute do minute. Požurite se, škodujete si sama, če počasi kupujete.... K a j želite še? — Ali bi mogla dobiti nekaj jajec? — Kako, prosim? — Ce bi mogla dobiti nekaj jajec? — Obžalujem____ Pred tremi tedni smo imeli še eno____ Je dvajset vinarjev! — Kaj____Kaj je dvajset vinarjev? — Dvakrat ste vprašala, če imamo jajca, je trideset vinarjev. — Tride____A, tako, razumem! — Prosim, kaj še? — Krompirja, če bi smela prositi____ Pet krompirjev.... Koliko stane eden, če smem vprašati? — Dvajset vinarjev. — Za božjo voljo!____ Torej pet jih prosim----Prosim pa, kar najhitreje, drugače me stane eden celo krono! — O, tako hitro pa ne!____Krompir se ne podražuje tako hitro____Pet krompirjev je zasedaj samo eno krono petdeset. — Prosim, oprostite, pred enim trenutkom ste računal drugače! — Pet krompirjev stan3 eno krono osemdeset!----Svarim vas, da se ne obotavljate, drugače----Cas mine hitro in cene rastejo____Pet krompirjev stane.... — Počakajte, počakajte! Prosim lepo! — Želite še kaj. — AH imate____ali imate?---- Bog pomagaj, ne upam se vprašati----pa bi vendar rada vedela, ali........ali---- imate____imate____Ali bi mogla.... Ne, rajši ne! — Je štirideset vinarjev za izgubo časa ____Prosim, s čim vam morem po- streči? London Biscult Factory. A GArTI Trst. najbolj iskani. Priporočeni za rekonva^escentne otroke od prvih zdravniških avtoritet. 211 Nepremočljivi plašči. LEOPOLD FLA AS, Trst, Corso 2 in via Barriera vecchia 10. Bogata izbera vojaških plaščev od K 20 — naprej. 257 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst. ulica Torrente ŠL 30, I. nadst. Izdeluje vsakovrstne obleke po angležkem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za glebališče itd. (^ene zmerne. 337 Trgovina jestvln in koloni jal IVAN BIDOVEC. Trst, nI. Oampanile 13 (l1rg Ponterosso) Zaloga ine~a v konservi, sariin, kondenzirano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika izbera likerjev in domačih vin. Sveži Gaj, maslo. Cene zmerne. 2260 „Salone Edison" Tret, Vojaški trg (Piazza Caserma) Palača Via* nello. Naj preljub'j eni kinematograf tržaškega ob činsiva, kjer predstavljajo najboljši gledališki films. 211 Jestvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jestvin; proda na debelo RUGGERO GAMBEL v Trstu ulica delle Acque vogal ulice Coroneo. 244 Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst. Corso 20. Prodna šivalnih strojev in vse pritiklin. Delavnica za popravljanje. 25S Pooblaščeni operator kurjih očes MARKO KRIVICIĆ sprejema od 5 do 7 pop. ob nedeljah od 9—2 (op. Trst, uL Acqu«dotto Štev. 22, polunadstropje. • 328 Hotel Continental Trst, ulica San Nicol6 št. 25 (bliza Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točna. 190 Majolične peči in štedilniki M. EPPAR, ul. S. G io van ni 6 in 12. Najboljša Izdelovanja in najpopolnejša Trsta. Cene smerne. 202 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata izbira manufakturnoga blaga. — Cene zmerne. 194 i innnnnni n 1111—■ mi ■■■■ n u n 11 u u u u i ?8 0 ! o □ □ 1 a ' a □ a . a 8 3 O ! □ □□□□□□S motu m in Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. :: GAMBRINUS 1 vsaki veter I ob •'/, Podružnica c. kr. prlv. Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino In obrt. TRST, Plaza Naria Teresa 2 DUNAJ, VII. Zollergassa 2. Od 20. novembra do 16. decembra 1916 sprejema podpisovanja za Peto avstrijsko vojno posojilo obstoječe iz a) 40 letnega 57i% amort. državn. posojila, davka prostega, po K 92.50% z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 92.— % netto. b) Davka prostih 57!% državnih zakladnic, vrnljivlh dne 1. junija 1922 po K 96.50 z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 96.—% netto. Podružnica tega zavoda sprejema podpisovanja in z ozlrom na eminen.no domoljubni namen tega posojila daje vsa mogoča olajšanja in na željo razna pojasnila. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cermšk v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez :-: bolečine. UMETNI Podružnica An g Bo-Avstrijske banke v Trstu Trst, Via Cassa dl risparraio 15. Dunaj, 9. Strausftgasze 1. sprejema podpisovanja za 9 GOB obstoječe iz dveh vrst in sicer: I. 40 letnega 57a°/o amort. državnega posojila po K 92.50°/. z odbitkom 7,7« bonifikacije, torej a K 92 — netto. II. Davka prostih 5l/a®/0 državnih zakladnic, vmljivih dne 1. junija 1922 po K 96-50% z odbitkom 7,% bonifikacije, torej k K 96 —% netto. Sprejemajo se podpisovanja z vsem mogočim olajšanjem in dajejo natančneje informacije v uradnih urah. Perite * M«U««HM"i razkuževalnim patentnim „Pralnim praskom" PERILO PATBST „WASOHPULVER" I Umivajte tovarne kemičnih proizvodov v Hrastniku. , t izključna zaloga za TRST, ISTRO In OAL^HCIJO ALESS^NDUO MARANGONI - Trst, laficia Chiozza 30. j IOME dom se naprodaj pri vse h prodajalnah jestvin, mirodiinšcah is? zalogah siv I j. »K 'jcCi-vi—r: Podpisujte C. kr. avstrijski sklad za vdove in sirote je na razpolago potoni podpisane deželne posredovalnice in njenih krajnih oddelkov, kakor tudi potom krajnih voditeljev in krajnih zastopnikov svojih vojnih zavarovalnih oddelkih vsem onim, kateri želijo podpisati vojno posojilo in preskrbi brezplačna pojasnila za podpisovanje vojnega posojila. Podpisovanja vojnega posojila sprejema deželna posredovalnica za Trst, Istro, Goriško-G-radiščansko, c. kr. avstr. sklada za vdove in sirote, vojni zavarovalni oddelek, Trst, Via Lazzaretto vecchio 3 in krajni oddelki za Trst: Via Besenghi 19, I. nadv Piazza della Legna 2 polun., Via Piccolomini 3, II. n.f Via deli' Istria 8 I. n., Via Giulia 54, Piazza Barriera vecchia 4, I. n. kakor tudi krajna istrska posredovalnica v Kopru, Bujah, Poreču, Puli, Voloski, Krku, Lošinju malemu, Pazinu in pri vseh krajnih voditeljih in krajnih zastopnikih. PODPISOVANJA 1) Štiridesetletno 5 \ %> amort. državno posojilo i K 92 netto od K 50.— nom. naprej 2) 1. lunlia 1922. plačljive državne zakladnice & K 96.— netto spreiema Živnostenska banka podr. v Trst Vle Ponterosso 7 in Via Mar. Ter. 20 v lastni palači. Tozadevna pojasnila se dajo drage vol!@* 99 Tržaška posojilnica In hranilnica regisirovana zadruga z omejenlm poro5!vam TRST - Piazza della (aserma št. 2, i. nad. - TR3T (v lastni hiii) vhod po glavnih »topnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 */« "/• na menice po 6f/® na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru eskomptuje trgovske menice. HRANILNE VLOGE sprejema od vakega, če tudi ni ud ia jih obrestuj* po 4« Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. letati daNi plahto nnd um. - Vlm*a m lahko po ono krono. - ODDAJA Poštno hracilnični račun 18.004. TELEFON št. 952 '•"a varnostno celico (safe deposita) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in rasnih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulornu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STAKifi VLOQ NAD IO HliUONOtf KRON. m r>?> itm*in h