214
Fr. Pokom: Loka.
dandanes podružnica sv. Mohorja in Fortunata,     nemški   duhovniki  oznanjevat Jezusove  nauke sorske  župnije, stal  sv. Mohor ter blagoslovil     tudi po Koroškem in dalje po Kranjskem. Prvi,
Loko in njeno okolico.1
Veliko so trpeli naši kraji v 4., 5. in 6. stoletju po Kr., ko so se preseljevali narodi in šli večinoma čez naše kraje. Sredi 6. stoletja so gospodovali v Panoniji Longobardi, ob koncu istega stoletja pa so se naselili po naših krajih Slovenci, ki pre-
-P^-e^C^t^t
V
*-W * ti  > ¦<*"'
f
bivajo še dandanes tod, če tudi so izgubili mnogo prvotnih krajev.
Frankovski škofje, videč povsod veliko zatiranje kristijanov, jeli so pošiljati svoje duhovnike v naše kraje, da so razširjali sv. vero. Prišli so pa radi tega v nasprotje z oglejskimi pa-trijarhi, kateri so imeli veliko moČ in veljavo v teh ? f-- t&»2 krajih. Kako pa ' je prišlo do tega,
poglejmo natančneje.
L. 5 g 1. že nahajamo tukaj Slovence ; začeli so obdelovati   opu-
stošeno deželo. Se dolgo pa so jih tlačili divji Obri, dokler jih ni leta 623. Samo, hrabri slovenski vojskovodja, zmagal in vse Slovane od Labe do
jadranskega morja združil  v jedno kraljestvo,

^L'#^*7, s~za
Glavni del Škofje Loke. (Po fotografiji Lergetporerjevi.)
katero je vladal 35 let. Po njegovi smrti pa so Slovenci omenjenih krajev, odcepljeni od drugih slovanskih bratov, ostali pod svojimi vojvodi, ker je razpadlo Samovo kraljestvo.
Slovenci so bili še pogani, njihovi sosedje Nemci pa so bili že kristijani.   Zato   so  prišli
*) Tako sliko vidimo dandanes v cerkvi sv. Lovrenca, mestni podružnici. Naslikal jo je L 1875 Janez Subic rajnemu g. Volčiču, kateri jo je pa poklonil cerkvi svojega rojstvenega kraja.
ki je pričel to delo, bil je sv. Rupert, solno-graški škof (od l. 695. do 708.). Njegov učenec Modest je pa prišel že na Kranjsko prižigat luč sv. vere. Pa ne le ti, marveč tudi oglejski duhovniki so hodili izpreobračat malikovalske Slovence na Kranjskem.  Sv. Pavlin n. pr. je deloval
po Kranjskem l. 776. do 802. ter je tudi uravnal cerkvene razmere. — V teh časih se pa Obri zopet vzdignejo, da bi Slovence podjarmili, posebno l. 749. Bavarski vojvod.Tasilo II. pa jim, naprošen, pride na pomoč, in potolče ropajoče divjake. Toda njegova pomoč ni bila zastonj. Slovenci so morali spoznati bavarskega vojvodo za svojega vrhovnega gospoda in s tem
so prišli pod frankovsko oblast, Če tudi so imeli še svoje vojvode. Franki so bili že kristijani. In odslej so nemški duhovniki še bolj zahajali med Slovence na Kranjskem in polagoma prišli v do-tiko z oglejskimi duhovniki. Tem pa ni bilo ljubo, da iz ptuje cerkvene oblasti zahajajo v njihovo okrožje. In l. 798. je solnograški škof Arno postavil celo škofa Čez Korotan in Panonijo, torej Čez kraje v oglejski cerkveni oblasti. Zaradi tega se Ursus, oglejski patrijarh, pritoži pri Karolu Vel., in ta razsodi leta 8 to., da naj je Drava meja med oglejsko in solnograško škofijo.
Loški svet je bil torej v oglejski cerkveni oblasti, v svetni pa frankovski. L. 819.— 920. so se uprli Frankom, a ti so jih ukrotili, in sicer