25. številka.
V Trstu, v soboto 26. marcija 1887.
Tečaj XII.
Opa/ke.
Vni dopisi «e pošiljajo urudnUtvu v ulifi Torr«nti\ l'2.Yttak U.nt mora bili frankiran. KokopiHi «« ne vraiajo.
Ins«-rati (razne Trste naznanila in po-alanicu) ne zaračunijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ne plut" uje za vnako be*edo 9 nov
Narodu i iio, reklamacije in iuserate prejema cpravniitvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
•Edinosti
izhaja dvakrat na teden, vnnko irado in soboto ob 1 ari popoludne.
Cena Z a v*<> leto « prilogo 1 for , za pol 3 for KO nov., za iVtrt leta 1 for. *)& nov — Edinost bre* prilog utano za relo leto # for., za pol leta 3 for., za četrt leta 1 for. KO nov. — Pona-mezne številke ne dobivajo pri oprav-ništvu, v prodajalnirab tobaka v Trittt po noVfp v Gorici in v Ajdovščini po O nov.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko*
»V •.iiaMti J« moft.i
Utrjujmo meje!
Vsako leto večkrat povzdignemo mi svoj glas, da merodajne kroge, | posebno pa poslanse opozorimo na uprav Žalostne razmere na Primorskem. — Denes nam je dal k t"mu poseben povod članek, katerega amo te dni čitali v ljubljanskem slovenskem dnevniku ; ta list v omenjenem •članku poteza paralelo mej Nemčijo in Avstrijo, mej Bismarkom in našimi državniki glede na ravnanje z nezadovoljnim in državi neudanim elementom v Akaciji in pa na avstrijskem Primorskem.
Člankar potem konštatuje, kako je avstrijska vlada na Primorskem od nekdaj Slovane poitalijančevala. Potem pa sklepa tak o-le:
„Iz Alzacije izganjajo francosko misleče prebivalec; na Primorsko pa zahajajo najhujši italijanski agitatorji iz italijanskega kraljestva. V Alzaciji se podeljuje delo in se daje prednost za službe domačim, nemškim prebivalcem: na Primorskem jemljejo italijansko osnovana mestna starešinstva Italijane v službo na škodo domačinom. V Trstu stradajo ne samo slovanski delnici, ampak celo Italijani avstrijski podaniki, v tem, ko je 16.000 Italijanov iz Italije v istem Trstu bolj ali manj pri dobrem kruhu in celo v mestnih službah.
V Alzaciji se društva razpuščajo. če bo zdi vladi, da je v istih društvih kak nevaren agitator. Na Primorskem pa so celo na čelu italijanskih društev taki agitatorji, ki so '/ttbranjovali, da bi se društva cesarju poklonila, ko je bil v Trstu !
Na Primorskem so puščajo društva na miru, če so tudi društveni pevci in eorporo bolni ob času, ko bi imeli sodelovati z drugimi društvi ob navzočnosti cesarjevi!
Na Primorskem smejo biti očetje na odličnih javnih mestih, (celo uradniki Ur.), x tem ko se zagrešujejo sinovi z veleiz-dajstvoni ali begunstvom od vojakov !
Na Primorskem se zakrivajo demonstracije, se popuščajo društva pod raznimi imeni, čeravno je očitno, da s tem prikrivajo samo protiavstrijako delovanje.
V Alzaciji se postopa proti šumnim osobam strogo; na Primorskem se prizanaša, ko so dejstva dokozana in odkrita.
Na Primorskem se ovajajo oni deli prebivalstvu, ki gore za Avstrijo, v tem ko se protiavstrijski agitatorji puščnjo na miru.
Pa kaj hočemo razlike nadalje naštevati ! V Alzaciji pridobiva nemški duh širša tla od dne do dne; na Primorskem se avstrijski duh v isti mori slabi in manjša. Alzaeija bo v teku jednega rodu popolnoma pridobljena; v Avstriji bo v isti dobi Primorska prek in prek okužena s protiavstrijskim duhom, če pojde tako naprej.
Tujstvo se čudi vladni politiki na Primorskem. Avstrija gre na Primorskem rakovo pot kljubu stoletni zgodovini; Ve-likonemčija napreduje v Alzaciji-Loreni, kljubu temu, da je bila nemška zgodovina tu pretrgana v najhujših dobah čez 200 let. Avstrija, ki tako rada hodi po poti Velikonemčije na mnogotere strani, bi delovala pač sebi v prid, ko bi isto Velikonemčijo v pravem zmislu posnemala za politiko na Primorskem".
Prav ima list, ki tako piše; mi1 smo teh in enakih pritožeb prinesli uže na koše; nasvetovale so se tudi po druStvu Edinosti spremembe v posebnih dveh spomenicah, ki so napačno avstrijsko politiko na Primorskem do pičice razjasnile in dokazale in ministerstvo prosile pomoč: proti poitalijančevanju; kakor se sliši, so kesnejo todi slovenski poslanci osobno izročili ministru predsedniku spomenico, v katerej so se tudi Primorske zadeve natančno pretresle, toda vse to je bilo dosedaj zaman; nag slovanski elementse tukaj Še vedno takisto zatira, kakor seje pod u^tavovernimi ministrstvi, le Se veča je postala popustljivost ne eneržija nasproti Lahonom. ICfir je še
PODLISTEK. Obljuba dela dolg.
(Dalje.)
Konrad prikoraka po stezi blizo utice in ko zagleda Roziko, obstoji in jo opazuje, ne upa si jo motiti. Pa še večja rana se mu vseka v srce, ko zapazi, da se deva joče, kor vedel je, tla je temu vzrok on sani. Na posled vendar stopi v utico in ogovori deklico s besedami:
„Zakaj pa so jokaš, Rozika?" Prestrašena skoči po konci ter odgovori:
„Saj se nisem jokala, dragi moj, nisem te opazila, kje si bil toliko časa? Mislila sem uže, da te ne bode.tt
Dobro jo vedel Konrad, kaj teži deklico. Poskušal jo jo vtolftžiti. Pa kje vzeti tolažilne besedo v žalostnem srcu? Kajti pregovor pravi: „Česar je polno srce, to rado iz ust gre". Tako se je godilo tudi s Konradom. Ni mogel tolažiti, ker sam je bil potreben tolažbe. Rad bi bil napeljal pogovor na druge reči, pa ni mogel. Rozika mu reče na posled:
„Veš, dragi Konrad, ali me resnično ljubiš, ali imaš pravo ljubezen do mene? Nisem to h takim prašanjem še ogovorila, pa danes je, mislim, zadnji dan, ki je odločen nama za prost pogovor. Zadnjo dni sem bila vedno globoko zamišljena, ker premišljevala sem najino ljubezen. Moj očo pa so to opazili in danes, ko sem prišla iz cerkve, vprašali so me, zakaj sem vedno žalostna. V zadregi jim nisem vedela
odgovoriti pravega, legati pa nisem hotela. In povedala sem v zmešnjavi očetu o na-jinej ljubezni. Rekla som jim pa tudi, da me ti resnično ljubiš. Oh ko bi ti videl sedaj mojega očeta! Nikdar 110 pozabim!" ... začela jo zopet ihteti. —
„Kaj ho rekli?" vprašuje nestrpno Konrad.
„Oh, Rozika, oh moja draga hčerka !" zaklicali so z solzami v očeh, in odložili žlico. „Oh, kaj tudi v tvojem srcu se je uže nnel ogenj ljubezni! Kako bi si bil mogel jaz kaj tacega misliti!" „Začeli so ini potem opisovati ljubezen in vedno so jo imenovali „nesrečna ljubezen", kar meno močno straši, ker jaz do danes še nisem vedela za drugo nego za srečno ljubezen."
„Ali jo mogoče, da bi bila najina ljubezen nesrečna?" vpraša zaupno Konrada in ga pogleda z solznimi očmi.
„Ne", odgovori mladenič odločno. „To ni mogoče. Ako bi tudi moj trdi oče" — in beseda se mu je ustavila in ni mogel dalje govoriti.
„In ako bi tebi tvoj oče branili, kaj bi storil potem?"
„Ne vprašaj tega", reče jej „saj te ljubim in tega, kar je skupaj sojeno, ne razloči, ko bi se temu ustavljal ves svet."
80 ni popolnoma tega izgovoril, kar se zaČujejo koraki in ko so Konrad in Rozika ozreta, stal je uže ltozikin oče pred še bolj osuplo dvojico.
„Kaj delata tu?" reče burno. „Oh, Rozika, prosim te, pozabi pozabi to in slušaj me, to je moj grob in tvoja nesreča. In ti, mladenič, prosim te, pusti pri miru
mej Italijani dobro avstrijskega življa, tudi se je zbog toga, posebno pa zarad terorizma Lahonov, kateremu se <e loljSi element pripuščal, uže naveličalo boja proti lahonstvu, in tako se danes le še Slovani ustavljamo la-hon^kej propagandi; ali ker se Slovanom mesto podpore mečejo celo polena pod noge, postalo je tudi to jako težavno in v Trstu celo nevarno delo. — I«a-honi razpolagajo čez mogočna sredstva, vlada jim jib»' pa še le bolj v roke sili. Tako na priliko imajo v roki erarsko užitnino in ž njo jim vlada vsako leto daruje 1 milijon gold. — Službe pri tej administraciji pa so prave sinekure za Lahone.
Zdaj gre zato, da mestni zastop in trgovska zbornica prevzameta zidanje in lastništvo magazinov, kder se bode hranilo nezacolano inostransko blago, kadar bode odpravljena prosta luka, in stavimo, da bode o svojem Času glasoviti Raskovid na čelu vsega podjetja. Lahonom se sploh tako godi, kakor si sami žel6, njihova druStva, njihovi listi dobivajo od povsod podpore, kolikor treba, a laška patrijo-tična društva propadajo. — Znano je, da je propadlo društvo »Pro Patria«, z.iano ja nadalje, da »Unione Operaja« nazaduje, društvo »Austria« pa tudi ne napreduje, ker ni nič kaj dobro organizovano ter služi le bolj za parado nekaterim. Pesek v oči !
V Istri dela lahonsko šolsko društvo «Pro Patria« lahouske demonstracije, tržaško lahonsko druStvo «Unione Ginastica» ima nekda uže dovoljenje, da se sin*} udležiti shoda italijanskih telovadcev v Milanu, ako-prem ni skoro dvoma, da se bo tam de-monstrovalo proti Avstriji.
Tržaški okoličani iinajo pridne
žene, ki si Jcrvavo zaslužijo malo krajcarjev s^pranjem parila; na magistratu se je pa najbrže kak uradnik zmislil, da bi se dalo to ubogo, zvesto ljudstvo Se kaj nadlegovati; zato je finančno oblast najbrže vpozoril na perice v okolici, od katerih bi se dalo dobiti do 18000 gld. na l»to, ako bi se vsakej perici naložilo obrtnijskega davka od 6 do 12 gld. na leto; ob-lastnija se je tega hitro prijela; v Trstu pa živi mnogo tisoč laških podanikov, ki domačim ljudem kruh jemljejo, pa davkov nič ne plačujejo, do teh nema fiskalično ok6 nobenega žarka. Naše domače ribiče ribiči iz italijanskega kraljestva vedno nadlegujejo ter jim najboljše ribice odnašajo; Še cel6 naše cvetličarje italijanska konkurenca ovira v napredovanji; kaj hoče Italija še veče uljudnosti!
Temu nasproti pa se brani Slovanom vsak javni nastop, in goriško podporno društvo uže več let zaman prosi, da bi se mu pustilo javno blagosloviti svojo zastavo; v uradih Be vedno nočejo nič vedeti za slovenščino, posebno pa v Trstu ne; tržaški magistrat se noče pokoriti mnogim vladnim ukazom, da mora sprejemati slovanske vloge; v c. k. prometnih uradih nočejo strankam niti dajati slovenskih blanketov, tiskovin itd., mnogo je uradnikov pri prometnih uradih, ki no znajo slovenščine, pa kaj slovenščine, saj jim je še nemščina španjska vas. Ubi Staatssprache!
Redarski uradi v Trstu pošiljajo slov. strankam in slov. društvom le italijanske dopise in pozive, tam niti za nemščino ne marajo, za nje je italijansko tudi Staatsprache; v obča smatrajo nekateri uradniški krogi vse primorske deželo za italijanske, (soge-
mojo hčer, ti odhajaš in morebiti se ne povrneš, ali pa če tudi še prideš, ne bode« maral kot sin bogatega mlinarja za mojo hčer, ker ona ne bode bogata." Se ni popolnoma izgovoril zadnje besede, ko se nasloni Rozika na tik sebe sedečega Konrada. Ko se ta ozre na njo, obledi in zakriči. Kajti pri zadnjih besedah očetovih padla je Rozika v omotico. Ko jo vzdigne, zave se zopet in se ozre po svojem očetu, ki je stal na sredi utico bled koti kameniti kip.
„Oh, oče!" reče z slabim glasom, „pustite naju, saj me on ljubi" .... in zopet je obledela.
„Kdo ve, če to ljubi? to ti jo rekel, a ljubezen se kmalo ohladi in ti, draga moja hči, kaj bodeš imela od tega dru-zega, kot žalostno prihodnjest."
Tega govorjenja pa ni mogel Konrad prebiti, vstane in reče z slovesnim glasom:
„Oče, vas spoštujem, prosim dovolite mi nekaj besedi."
„Govori", reče oče.
„Vi veste, oče, da jaz ljubim vašo Roziko."
„Da, vem, žali Bog", reče zopet oče.
„Tega tudi no pozabim, ker kakor sem pred lotom obljubil to obljubo in zavezo, ponovim jo tudi danes v pričo vas. Nikdar je ne pozabim. Bog naj me kaznuje s tem, da se ne loči kost od kosti po mejej smrti, če ne bodo Rozika moja nevesta, ko se povrnem v domovino!" To je izgovoril burno.
Ko je to izgovoril, stoji oče nekaj časa zamišljen. Smrtna tihota jo nastala
v utici. Na posled vzdahne starec globoko in reče z slovesnim glasom s prstom preteč: „Mladenič, obljuba dela dolgove!" ter odide molče iz utico. Pustimo sedaj naša dva zaljubljenca sama v zelenej utici in poglejmo za očetom Rozikinim. Šel je zamišljen v hišo ter sedel k mizi na klop. Z obema rokama jo podprl glavo in se globoko zamislil.
Na posled reče poluglasno: „Jaz som kriv", vstal je in začel korakati po hiši. „Jaz bil bi morebiti ubranil njeno ljubezen, ho bi bil poprej bolj pazil na njo. In sedaj sem videl in se prepričal, da je prepozno. Vedno je bila poslušna, a danes mije pa rekla: „Pustite naju, saj ine ljubi". Dobro, da odide k vojakom, potem ga pozabi in to bode gotovo sreča za njo. Ali obljuba, ki jo je naredil? — pa saj mladost je norost. Bog naj niu odpusti!
Take in enako misli so mu rojilo po glavi. Mej tem časom so je storila noč, zatonilo jo solnce v dnevi, kateri je prinesel starcu toliko žalosti. Prižgal jo luč, vzel veliko knjigo iz omare in čakal, da pride Rozika.
Poglejmo zopet v utico na vrt in pustimo starca, naj bere knjigo. Ko sta ostala sama v utici, govorila sta še mnogo in potem sta se poslovila zadnjič v svojem ži-venju. Spremil jo je še do veznih duri, v hišo pa se ni upal. Pred vrati jo je še srčno objel in vroč poljub ju je ločil.
(Konec prih.)
mnnie it.alienische Provinzen) ako-prem se to pravi taktičnim razmeram in etimologiji v obraz biti. No, ali ne pospeguje to na najlepši način italijansko, oziroma lahonsko propagando?
Take so razmere pri nas, in ke lo bi mogel biti tako drzen in trditi, da so te razmere Avstriji v korist? Od llismarka bi se mo»li naši državniki marsikaj uSiti, posebno pa tega, kako je treba zavarovati držnvne meje in kako treba državi koristni element k •ebi vabiti, a ne od sebe odbijati.
Pa VSA to bo menda: glas vpijočega v puSčavi, dokler ne b »do nepričakovane okolnosti silile na obrat, kakor je to uže tradicijonulno v naSej državi.
Politični pregled.
Notranja dežele.
Ceaarjevič Rudolf se je 23. t. m. vrnol i/ Berolina skoz Dunaj v Pe-što, pa uže 24. t. m. odpotoval od tod v Opatijo.
Iz poslanske zbornice. Seja 22. marcija. Minister Praiak je odgovoril na interpelacijo poslanca Tausche, glede kvarjenja živeža ter rekel, da je vlada pripravila zakonsko osnovo, po katerej se imajo k mulu ustanoviti državna preis-kovališča, naslanjajoča se na zdravstvene iu kemiške ustanove velikih sol, in tudi, če bode treba, prašale se bodo za menitev trgovinske in obrtne zbornice. — Potem Be je nadaljevala podrobna razprava o zavarovanji delalcov za primerljaj bolezni. Sprejel se je paragraf 46 po daljšej razpravi brez promembe in paragraf47 z dostavkoni poslanca Zucker, da se v primerljaji, ako podjetniki pridejo v konkurs, za delavce po-skrbf. Dalje so se sprejeli paragrafi 48—59. Pri paragrufu 00 je poslanec Biirnreither stavil to le predrugačbo: Državno dovoljenje za ustanovitev nove ali predrugačbo uže obstoječe bolniške blagajnice po zakonu za zadruge od leta 1852 se sme lo takrat odreči, če načrt denarnice i njegovo priloge ne zadoščujejo zakonitim in zavaroval iio-tehniškim zahtevam. Poslanec Somaruga je ta predlog podpiral. Potem se je razprava pretrgala.
Seja 24. t. m.: Sprejeli so se vsi še ostali paragrafi zakona o zavarovanji delalcev za primerljaj bolezni v drugem čitanju brez promembe. Daljo se jo sprejela resolucija, naj se k malo poda predloga zakona o pomočnej blagajnici, zavrgla pa se je resolucija glede razširjenja zavarovanja kmetskih in gozdnarskih delavcev za primerljaj bolezni. — Danes je zopet seja.
Gosposke zbornice odbor je 22. t. m. rešil bankno predlogo ter sprejel vse točke, kakor jih je nasvetovala vlada. Zavrgla se je tedaj predrugačba poslanske zbornice, da ima država čisti dobiček deliti z banko, ako preseza 0 ne pa 7 odstotkov.
Proračunski odsek je 24. t. m. dokončal posvetovanje o proračunu naučnega min isterstva.
V nanje dežele.
Bolgarsko prašanje. Iz Sredca so poroča 22. t. m., da so došle iz Soluna vesti, po katerih Grki v 'mejnih okrajih Macedonije pripravljajo upor. Če se ros Macedouija upre, potem pa nastane nova velika nevarnost za evropski mir, ki se prepreči le s tem, da se Avstrija in Rusija porazurneti.
Temu nasproti pa se poroča v „Agence Havas": Vesti iz Bolgarije, da Grki na macedonskih mejah pripravljajo upor, imajo se za spletke Bolgarov, ki pripravljajo napad na Macedonijo in da bi svet motili, zato vale to počenjanje na Grke. Gotovo je, da grška vlada, pa tudi grško ljudstvo ne misli na noben napad, ampak želi, da se v Mucedoniji ohrani „status (juo.u Tudi bi Grki tacega napada nikoli ne podpirali. — Od druge strani se zopet poroča, da se Bolgari zelo pripravljajo za vojno in znano je, da so pri Krupu naročili mnogo streliva.
V P e t e r s b u r g u je policija zopet prišla na sled nihilističncmu gnezdu. Našla je tajno tiskarnieo in orodje za napravo peklenskih strojev; petdeset osob je zaprla.
N e in š k a gosposka zbornica je 23. t. in. razpravljala cerkveno predlogo. Knez Bismark jo izjavil, da vlada nikakor ni preveč dovolila i se nobenih vladarskih pravic ni odpovedala; on nikoli ni mislil
na trajni boj s kurijo. Ako sedanji predlogi ne ustvarijo trajnega miru, more se to, kar se je* zdaj ustvarilo, vsako tre-notje s pota spraviti. Nič manj nevarne od stranke naprednjakov niso ščuvanja nižje duhovščine, in papež in cesar imata enak interes, da se ta zatro. — Ako sta papež in cesar složna, potem ne bo imel nobene pomembe več upor središča, ki je v nasprotji s papežem in se veže z vsemi deželi in državi sovražnimi strankami.
V	B e r o 1 i n u so se 21. t. m.izveČer in posebno 22. vršile velike slovesnosti na čast nemškemu cesarju, ki je zadnji dan obhajal devetdeseti rojstveni dan. Čestitali so mu po posebnih poslancih vsi evropski in mnogo neevropskih vladarjev, celo kitajski cesar. Svečava v Bcrolinu je bila tako krasna, da enake v Berolinu ni še bilo. 4000 študentov, zastopnikov nemških vseučilišč, napravilo je cesarju bakljado, cesar je voditelje povabil k sebi ter jim rekel, da ga zelo veseli navdušenost sedanjih študentov in da mnogo pričakuje od akademične mladine, ker časi so ozbiljni. Nemški časniki slavijo cesarja, ker jo nemški narod združil ter mu priboril prvo mesto v Evropi.
Nemška gosposka zbornica je 24. t. m. sprejela cerkveno predlogo po odsekovih nasvetih.
V	Italiji krize še ni konca, ampak vso kaže, da se še bolj poostri. Kralj, ki hoče ostati v prijateljstvu z Nemčijo in Avstrijo, prav iz tega razloga ni hotel dovoliti, da odstopi ministerstvo, ki je za zvezo z omenjenima velevlastma; ali ko se je prepričal, da poslanska zbornica pripravlja napad na vlado, poslal je poslance začasno domu, da v nevarnih političnih časih dobi odlog in da se duhovi zarad nezgod v Afriki bolj pomirijo. A zbornico bo treba k malu zopet sklicati, in če ta vladi da nezaupnico, ni skoraj dvombe, da jo kralj razpusti ter zopet apelira na ljudstvo. Zelo dvomljivo pa je, da vlada po novih volitvah dobi več privržencev, ker večina italijanskega ljudstva je za zvezo s Francosko in sovražna prijateljstvu z Nemčijo in Avstrijo. Italijanski vladi protivni časniki to kaj ostro naglašajo. Praša se le, ali se bo mogel kralj tem težnjam upirati, in če ne, potem dobomo pri prvej neugodnoj priliki z Italijo zopet krvave opravke; zanašati pa se na Italijo nikoli no smemo, ker tam ne uživamo sočutja; „itnliea tides nulla tidesu.
Italijani so v Afriki dregnoli v sršenovo gnezdo, ko so si osvojili neplodno, kakor razbeljena peč vročo Masavo. Vojake jim taui mori' vročina in troski nisu v nobenej primeri z dobički. Poleg vseli teh neugodnosti jih je še abisinski general Raz Alula dobro natopel ter pretrgal zve/.o otoka Masavo s kopno zemljo. Uže ta nezgoda je italijansko vročekrvno ljudstvo strašno razburila ter italijansko vlado primorala k odstopu. Na vse zadnjo pa jo še general Gene hudo razžalil italijansko čast s tem, da je Abisincem izročil zaploneno orožje proti temu, da Raz Alula oprosti vjeto Italijane. Grof Robilant je vsled tega 21. t. m. generalu Gene poslal po-alunico, v katerej mu jo naznanil, da jo njegovo postopanje italijansko vlado in italijansko ljudstvo hudo razžulilo, ker se no ujema s častjo Italije. Vprihodnje naj se vzdrži vsucega občevanja z Raz Alulo, ali draži naj ga ne, dokler ukaza za to ne dobi.
Vsi večji pariški časniki so 22. t. m. prinesli uvodne članke o nemškem cesarju, a vsi so hladni, le „Re-publique Fruneaise44 hvali vladarske kreposti cesarja Viljelina, pristavlja pa: Nemčija vriska v svojej veličini, ali čas strez-nenja pride. Drugi narodi ho bodo vpričo apoteoze moči prašali, ali je Evropa, katero more volja enega človeka, oprtega na svojo vojsko, pogreznoti v grozne boje, solze in žalost, veliko pridobila s prusko vsemogočnostjo, katere vtelešenje je cesar Viljem, in kateri more brez upora toliko nesreč zbuditi. Slava je lepa, a velika jo svoboda in še večja in lepša pravica.
DOPISI.
S Krasa, 21. marcija. — Popotovaje po cestah in vuseh našega Krasa, zapazil sem marsikaj, kar je hvale, ali graje vredno, vzlasti zadnje dni o snežnem vremenu. Videl sem, kako so občinarji rabo-tali in sproti sneg trebili po cestah in vaških klancih, tuko da se zdaj lahko hodi in vozi, kakor da bi ne bilo snega. V prvej vrsti gre hvala Dutovljanskej županiji, kakor tudi ondašnjim c. k. orožnikom, potem tomajskoj županiji, skopenskej, kopri vskej itd. Iiepenska županija je bila malo brižna in pozna za to. Openco bi
človek sodil, da ao kot Rovtarji, ki imajo v takem slučaju vse pod streho, česar potrebujejo, Letošnja zima je zelo čudna, da ne rečem druzega kakor, da se hud mraz in toplota nam nepovoljno vrstita. Mnogo je padlo snega, pa ne bo dolgo trpel, ker ta čas ni za-nj. Ko je bil ono leto tabor na Druškovcu 13. junija, videli smo ga ta dan tam v nekej kotanji in so se taboriti ž njim lučali. Prav ko to pišem, množica se zunaj ž njim kratkočasi, kaj ne, to vam je bela vojna! — Tu pa tam jo tudi to zimo davica od šolske dece zahtevala žrtev, in dokler bo to veljalo, da bo morala deca po 3 ure zapored v šoli biti, ne bo tudi davice manjkalo. Kaj menite, da se tako ne izcimi davica? Noge mrzle tako, da odrvene, potem nobenega kretanja, dušne moči pa napete, kam tedej sili kri, ki potem toliko časa zastoji, ali se zgosti in kaj potem ? Za ljudske šole potreba je iz več obzirov, da bi se postava mnogo olajšala na vse strani. Breme je veliko; to breme bi se moralo kaj olajšati. Bolj odrasla mladina bi se morala v nadnljnevalnih tečajih ob nedeljah ali tudi druge večere kaj bolj praktičnega učiti, posebno pa umnega kmetijstva in dobro bi bilo, da bi se tudi na Krasu udomačila kaka domača hišna obrt-nija. — Kraševec jo dobre glave, le pomagati mu je treba nekoliko.
V	Lokavci, 17. marcija. [Izv, dop.] — (R a z e n d r o b i 1 j.) (Konec). Oči pa njima odpre počasi nepristranska zgodovina. Pokaže, da so bili Bolgari in Srbje v vojno zapeljani po skrivnih tujih spletkah, in da jo bratomorne vojne toliko trebalo, kolikor pri vozi potega in pol kolesa, ali pa postrvi konjske podkovi. Sprevidijo prekosilo svojo trmo in zmoto. Tako je, Bolgari bi lehko imeli samo enega, pravega gospodarja, a zdaj imajo deset ne pravih. Kakor trije kralji, tako so potovali tudi trije Bolgarini v krožni svet iskat spasitelja, a slični so Ribničanu, ki je „fajfe44 iskal, pa jo je v ustih držal. Ta naša Krogbalkanska žlahta bi lehko imela v svojej zemlji mfr, a satna si provzročujo rasprtijo. Vidite, kaj vse dela trma, prevzetnost in zaslepelost nekaterih kolovodij!
„Krvavo, Visla — oh solze V mrzlo tja podiš morje, Nesrečni narod tvoj razgnan Motri ubog na krivo stran". Recimo v lepej besedi Poljaku, naj so sprijazni z bratom Rusom; nii takoj zašleripljo v jezi s zobmi, odgovore: „tega nikdar ne storim!" In vendar jo dognana stvar, da Poljakom ni spasa brez SIo-vunstva:
„Še mnogo solz se bo prelilo, Mnogo joka prejokalo, In prod očmi se nam stemnilo, Silni broj vojakov palou prej nego so ozdravi stara trma ter pride narod do zrelega političnega »poznanja, da se mora narod na bratsko pomoč ozirati in opirati, prebiti bodo še mnogo težav.
O bolgarskem prašanji se danes mnogo govori, in tudi to, da se utegne zaradi tega ves svet zažgati v velik bojni kres.
Zil a j se še le spominjam neke čudovito dogodbe. Povem vam jo, ker je istinita.
V	onih dneh, ko jo silna vztočna vojska prehajala čez Balkan osvobajat pet sto let zajete brate, (Bilo je to sredi julija meseca 1. 1877.) molilo je naše krščanstvo v srčnih željah iu mislih za srečno zmago nad Turkom. Zvcčeril pa se je dan in znočil čas, tedaj se spravim k počitku, a duh mi urno splava v daljne bolgarsko zemlje razmotravat vojsko * na t< j in onej strani. To mojo premišljevanje je bila dopolunočna tiha molitev. Vsaj takrat sem si mislil, da tako premišljevanje spada tudi v neko vrsto molitve. Za-dremljem, — zaspim. Prej nego sem se nadejal, stojim na bregu Dnjepra prav z duhom i telom. Lepa ti jo okolica, dojem sani v sebi. Evo ti srebrnih rib, ki igra-vajo na širocom Dnjepru; ovo visoke trave po dolzih livadah, in tam leži bela vas pod zelenim holnioin; po raznem poti pa hodijo ljudje križema na to in ono stran. Dan je lep ko cvetoč „nagelj44. Nekaj časca grem, grem ob reškem bregu vnizdol in vzgor, potem pa krenem na Ijudnati pot. Pazno poslušam med seboj govoreče ljudi, nu, pa so mi je lepo zdelo, ker sem je lehko umel. Naprej stopajo pridem po ozkej stezici v divno dolinico, po katerej je šumi jal bister studenček. Blizu više pri izviru rase košat javor, stozajoč dolgo veje čez vodico. V javorovej senci seui srebrno-vlasi menih na deskovej klopici, držeč otvoreno knjigo v roci. Mislim Bi: kdo ti je neki oni le starina? a notranji glas mi govori: Znaj, to ti je čestitljiva ruska
glava, Nestor Kijevljanin, zgodovinopisec.. Zagledavši me, rakoj mi migne, naj stopim bliže k njemu. Stopivši mu pred lice, dejem: „Zdravatvuj božji m ne čelovek !" Odzivne mi on: „Zdravstvuj na mnogaja ljeta i dal nam dobrij Bože sčastja !u a potem mi prijazno veli, naj sedem na klo-pico.
Odloživši knjigo začne mi srčno pripovedovati: „Znaš li, mi vojujemo zdaj, veliko vojno s Turkom. Zdaj pa zdaj bode delo izvršeno; zmaga je naša. Pisal bodem nam povoljno zgodbo. Bojim pa se bodoče zgodovine; delo izvršeno, šo ni dovršeno. Odrešeni Bolgari utegnejo imeti še hudih dnitt. Kako li to P začudim se.-On: „Bolgarija lehko postane drugi Krim, kjer se zbero nam v protivje vsi javni in tajni sovražniki." „Ti sovražniki bodo obe-čali Srbom in Bolgarom veliko prihodnost: nadvladje čez vse južne zemlje, pristav-1 j a j e: „car vaš pa bode sedel na zlatem prestolu v Carjemgradu44. Veliko česti-hlepnih prvonačflnikov v narodu bode zapeljanih, a njihova imena zapišem v svarilo poznim našim potomcem. Po trdih skušnjah ljudstvo zopet krene na pravi pot k svojemu spasitelju. Bolgari in Srbi so samo mladike, mi pa resnična vinska trta". Hvala ti lepa na toli zanimljivem razjasnovanji, primetnem jaz.
V pogovoru nama je čas hitro bežaL A, še eno prašanje nastavim meniški čestitosti; prosim! govori mi, kakšna bodočnost pa čaka drugo nepravoslavno žlahto? Nestor: to vse zveš! „Posebno Slovenci in Hrvatje imajo lehko dobro nado v . , . — — —u Na—a!!! se vzbudim; domaČe zvonjenje mi udari v tem trenotku na uho: „bilimbolim,bolimbilim ..» zjutraj ob 4 uri v nedeljo 15. julija 1. 1877. Zanimljivim sanjam je najlepši konec pretrgan.
Ce vse to primerjamo k denašnim spletkam na Bolgarskem, vidimo, da sanje niso bile brez pomena. Samo žal, da me je zvonovo kladivo prehitro iz sanj vzbudilo. Ozbiljne reči bi še lehko slišal iz Nestorovih modrih ust.
O nelivaležnej politiki pa bodi nam zadosti pogovora, prekoračimo rajši na drugo polje.
Družba svetega Mohora
So bolj razširiti se mora.
Podlistkar g. A, B. je v treh letošnih „Edinostih" prorešotal „Družbo sv. Mohora" v tržaškej škofiji. Tako prerešeta-vanjo se mi zdi dobro, nu, še bolj jasni so taki podatki, kakoršne jo blagovolil priobčiti g. K a r k i n o v t e s „Izpod Kokošjo Gore" v „Edinosti44 broj 22, Taki ! lelikopregledni iu glede števila primerjalni podatki naj bi se iz vsake vladikovine na Slovenskem po časopisih razglasili; to i izvestno mnogo pripomore v napredek tej družbi.
Družba se mora še razširiti in povzdig-noti vsaj do števila 35.000 udov. V ta namen creba je oduševljenja in žive agitacije mej narodom. Duhovniku naj v agi-tovanju tudi drugi pomagajo. Tako vsestransko priporočevanje in nagovarjanje jo pri nas dober sad obrodilo. Prebivalcev v naše j duhovniji je 948, izmed teh je 79 udov pri družbi sv. Mohora za loto 1888. Tedaj vsak d v a li a j s t i je v Mohorjevi družbi. Čast in slava vrlim Lokavčanom! V tem oziru lehko služijo drugim za lep vzor. Pomislimo, da ao ljudske šole skoraj povsod vže osnovane; da ljudstvo je čitanja zmožno; zaradi siromašnega f o r i n t a se nobenemu hišica ne zruši, pa tudi usta ne zagladijo. Boljše čitalnice vendar ni za priprosto ljudstvo od knjig, ki je družba Mohorjeva razpošilja mej narod slovenski. Vsaj dobre šole in knjige veliko pripomorejo na po-blaženje človeškega srca. Kako pogostni slučaji ho nekdaj bili fantovski tepeži in poboji, zdaj se o tem tako pogosto vendar no sliši. Le mnogo knjig spravljajmo mej narod iu tako izvršujemo prav žlahtno delo. Opetovano povdarjum: z vzajemno agitacijo so lehko pride še do večjega števila udov, kakor jih je zdaj.
J. Volkov.
Iz Škrbine 21. marcija 1887. (Izv dop.) Pročitavši tukajšnji dopis v cenjenej „Edinosti44 št. 21, občudoval sem omiko in pravičnost naših pevcev, a da svet zve njih vrline, vrnem jim nedotuknene one častne naslove, koje so lastili dopisniku radi dopisa št. 19.
Vprašam Vas, elegantni pevci, kako morete zmirjati dopisnika: „hudobec, ško-doželnež, butelj, krivi prorok i mu očitati strašno omotico, strupeni ogenj, križe nu grbi, nespumot i neresnico, da niste naveli v to najmanjšega dokaza!?
Iz vašega dopisa ni dokazano, da je dopisnik javil česa po krivici, razun pev-
skopa zbora, ki ste naveli, da stoje 2« in ne 50 udov. Jaz pa trdim, in ako hočete, tudi dokažem, da pod zdajnim pevovodjem je pevalo nad 50 pevcev in pevkinj nu veličastnem cerkvenem koru. Dakle se to malenkost, ki ste ovrgli, pozivam v javnost, ko pravo istino.
Obžalujem, da ste se dali zapeljati i naveli toliko neresnice.
Hočete li, da to stvarno dokažem, da potem svet se bolj vidi, da je zmerjanje vaša last.
Za to pot bodi v premislek le to: Hudobec ni, kdor pravično graja javne pogreške, nego oni, ki zagovarja greh. — Butec ni, kedor piše resnico, nego oni. ki resnico pači in jej kvari obraz. — Sko-doželnež ni, kedor svojemu sosedu pomaga do pravice in resnice, nego oni, ki krivično jemlje i šiloma vraća. — Kriv prorok ni, kedor navede dovršeno dejanje, a hujši od njega je oni, ki dovršeno dejanje taji i obrača naopak.
L a k r i m a.
Svetovati bi tedaj bilo raznim kri-čačem tudi nekoliko podjetnosti, ne pa
samega kričanja in grajanja.
*
* *
Veselice prihodnjo soboto v tukaj-šnjej čitalnici ne bode. ker to nepričakn-vane zapreke znbranujejo ; priredi se pa k malu po velikoj noči.
Goriška podružnica društva sv. Cirila in Metoda bode imela 27. t. m. ob 11. uri predpoludne svoj občni zbor v prostorih goriške čitalnice. Goriška ljudska posojilnica pa bode imela letni občni zbor v pisarni g. dr. viteza Tonklija, dne 31. t. m
Od bregov Soče 23. marcija 1887. [Izv. dop. | Laško vseučelišče menda Lahi vendarle ustanove, kajti majhne in veliko žabice v podobi lahonskih listov zelo re-gečejo; v kratkem najbrže občutimo učinek tega regetanja, namreč debato v državnem zboru v tej zadevi.
Za Trstom, isterstih in tridentinskih mestec oglase nnjbržo tudi maloštevilni Italijani v Dalmaciji ter izjavijo se zadovoljni temu predlogu. Strašilo „Difesa" poživlja uže sedaj bratrunsko „Societa po-litica dalmatina", naj tudi zadnja kakemu neodrcšencu veli, da povzdigne svoj heroični glas v deželnem zboru, kar gotovo stori. Ali zdi so nam, da bode to glas vpijočega v puščavi ter da pri slovanskej večini deželnega zbora v Dalmacijo s tem toliko pridobi, kakor bi modro molčal.
Deželni zbori na Primorskem, kakor tudi občinska zastopstva so v večini laška; tu imajo Lahi polje skazovati svojo moč in zgovornost ter lahko klepetajo in snujejo stvari, kakor sami hočejo; v Dalmaciji pa temu ni tako: upravni jezik jo tam doli hrvatski in Hrvatje so v večini zastopniki sami.
Ni se nam čuditi, ako se v Gorici in drugje po Primorskem v deželnih in mestnih zborih uganjajo komedije, katere bi od neke strani no smele biti dopuščene: v teh zborih so sedeži kupljeni „a contunti" namreč proti gotovomu denarju, s kojim { kandidati svoje volilco podkupujejo liki Žid staro ropotijo; podobni so ti sedeži onim v gledišču, ki se tudi z denarjem kupijo. Lahonska stranka na Primorskem ima v rokah glavni pogoj, da nadvlada, namreč: denar, v tem ko je slovanska večina ubožuejša ter v njej ni šo ono zavednosti in požrtovanja, kakor pri Italijanih, ki v to mnogo in mnogo izdajajo. Tako počenjanje pa, čeprav jih začetkoma oškoduje, koristi jim prinaša pozneje, kajti ko uže na tronu sede, vedo pomagati svojim kreaturam, vporabljajo nepotizem in vsa mogoča sredstva, samo, da koristijo stranki, k kojej spadajo in sami sebi. Ni potem čudo, da strastno sovražijo drugo polovico deželanov ter jiin, kder le morejo, polena
Sod nogo mečejo; teptajo pri tem pravice rugili narodov in državo zakone sploh. Ustava jo njim prostor, kder lahko iu pod krinko hinavstva teptajo druge, sebe pa povišujo.
Da se je proti tako organizovanej stranki jako težko boriti, to pritrdi, kdor pozna javno menenje in stranko samo. Pri vsem tem so pa nahajajo mej nami še taki „narodnjaki", ki grajajo miroljubno in spravljivo početje druzih mož, ki se skušajo v borenju proti silovitemu nasprotniku, no da bi so kedaj boren ja samega aktivno udeležili. Vedo namreč ti ljudje šepetati, godrnjati in grajati, kar drugi storč, a sami so boje na dan: zadosti jim ju črnilo in pero.
Enako se menda godi vašemu političnemu društvu „Edinosti", koje je vedno grajano, ker se ne pobriga več za slovečo tržaško ljudsko šolo z slovenskem učnim jezikom. Nekoga tamošnjega dopisnika narodovemu glasilu v slov." stolici še vedno ščiplje, da ni imenovano društvo rečene šole zadobilo, kakor da bi bilo ono to krivo, no pa neznosno razmero v deželi.
ltes je, „probaro licet« iu društvo „Edinost" menda tudi še svojo dolžnost stori ter bo ono šolo še tirjalo, a to ne od tržaških Lahouov, ampak na višjem mestu, kajti pri poskušnji pri prvih bi bil menda samo bob metan v steno. Kdor jf zelo lačen in ima pred seboj polno skledo jedi, no privošči bližnjemu koščeka, ampak vse sum požre. Enako je tudi s primorskimi Luhoni.
Domače vesti.
IV. seja tržaškega mestnega zbora.
Po prečitanju zapisnika zadnje seje se odda prošnja Angela Ilodella in drugov za dovoljenje prodaje zelenjave in sadja v bližini ulice Heccherio tržnemu pover-jenstvu v preiskavo. Pri sledečej točki: Tzbor
nadzornikov za srednje šole ,n m Jvan u ukrftdel vCerfl v cerkvl oskrbnikov znanstvenih zavodov* je vprašal sy	AntoJna nckej ženski J med tcm
»ifa t V iakMiii ni« no utonili r» ir Hmv r»lvftn n	"	'
le ta na vse grlo kričala na pomoč. Pribite stražarji in spremijo (»bojico v ulico Tigor. Pred nadzornikom zapora pa sta se ljubinca zopet sprijaznila ter si prisegla večno prijaznost, vsled česar jih je ta — popolnoma ganjen — izpustil. —
Policijsko. Pred nekoliko dnevi so izginola iz gledališča „Armonia* nekatera svirala. Včeraj pa so jih redarji našli pri Hi letnemu težaku Ivanu ltath. Muzika-ličnega mladeniča so odveli v ulico Tigor, da mn sodnija kojo zasvira. — Dva težaka sta prerezala neko 150 gld. vredno vrv na obali Sv. Karla zakotvene ladije „Nuova Clelia", da si prisvojita kos vrvi. Toda mornarji so ju opazili ter ju spravili v varno zavetje, da ne bi se na predebelo vrv obesila. — 15-letni pobič Angel P. jo zabodel svojemu prijatelju Josipu Ersetich v prepiru nož v hrbet. — Vročekrvnega mladeniča so spravili v varno zavetje. — Težak Franjo D. iz Postojne je pretepel svojo 'mačeho, da mora sirota bolna v postelji ležati. Da ga ne bi sodnija pozvala na račun, je odnesel pete. — Poznat tat Ivan G. je ukradel včeraj v cerkvi
prof. Vierthaler po stanju c. k. drž. obrtne šole, koja se ima osnovati v poslopju ned-danjo „stalne izložbe". Župan je odgovoril, da ta zadeva še ni prav nič napredovala
ko je pred oltarjem klečala, novčarko.
Sodnijsko. Jakob Sprivolo, 56-letni težak jo dobil 21. t. m. U mesece težke
in so vsled tega predlog dr. Veneziana, !.ieče» ker j" P- m- "vojemu lastnemu da se osnova obrtne šolo ministerstvu pri-'bratu Ivanu na javnej ulici z britvijo v
poroči in predlog županov, da se potrebni	da ** l,ra™> ,ako. "" Pr?"
koraki takoi store, enoosno snrmmn. —! *krbi dela. - Ivan Mcula iz Lokve jo
bil 24. t. m. obsojen radi javnega nasilstva in 21-letni Anton Taučer iz Novegagrada radi tatvine, vsak na 4jmesece težke ječe.
Stritarjeva dela kupila je firma Ig. pl. Kleinmayer in Ped. IJamberg za 2000 gl. Vsa dela obsezajo nad 100 pol in so bodo izdavala v tedenskih zvezkih po 25 kr. Ker so Stritarjeva dela že jako redka
koraki takoj store, enoglasno sprejme. Nadalje je zbor pripoznal ponudbo društva za olepšanje mesta, kojo misli nasaditi vrt na trgu Dogana, toda začasno jo je z dnevnega reda zbrisal.
Točka 5 iu H, to jo svota gl. 1300.22 za previšek stroškov za vodo in svota gld. 220.30 za previšek sodnijskih stroškov in nadalje kredit od 1100 gld. za
iste potrebe, je bila brez prigovora sprejeta, j in jih pri knjigotržcih večinoma ni več na-— Nadalje je bil spremenjen g 18 pravil | prodaj, bode gotovo občinstvo z veseljem mestne bolnice v tem smislu, da se mo- po njih segalo.
f Josip Ignacij Kraszevski je ta teden umrl. Z njim je poljski narod zgubil najboljšega i najplodniŠega pisatelja sedanjo dobe. Od leta 1820 pa do svojo smrti je spisal nad 500 knjig različne vsebine. 0. točka: predlog On je ustvaril poljski narodni roman, v [)vitev prodajo na katerem živo in resnično rišo kulturelne
rejo sedaj obiskovati bolniki vsako ne deljo, vsak v torek, petek in praznik od % 11 do 3/4 12 prepoldne. — Troti pismenemu dovoljenju ravnateljstva se dopušča izjemno obisk tudi v sredo od 4 do 5 ure popoludne. tržnega odbora za ustanovitev prodaj trgu Giuseppina so je z nova za predru- in socijalne razmere nekdanje in sedanjo gačenje oddal odboru. — Slednjič jo bila1 Poljske. Spisal jo tudi več dram za polj-šo volitev 3 pregledovalcev zadnje bilanco j sko narodno gledališče, potem mnogov tržaške hranilnice. Izvoljeni so mestni od- i zvezkov o poljskoj zgodovini, literaturi, borniki Ventura, Viancllo und Zay. I arheologiji itd. V letu 1863 je moral za-Javna seja jo bila zaključena ob1 pustiti Poljsko, ker se mu jo očitalo, ali \\ na 0 zvečer ter je potem zbor imel'no dokazalo, da jo bil v zvezi z uporniki, tajno sejo.	j Preselil se je v Draždano, a tu je bil v letu
Parnik nQuietou, o kojemu smo poro-' ]m nanagloma zaprt, ker je neki v zvezi čali, da je blizo Porečja zadel na dno, je; * nekim pruskim častnikom prodal fran-priplul včeraj zopet 'v Trst. Škoda j01 coskej vladi nekoliko tajnih pisem nemške
vojaške uprave. Obsojen jo bil v triinpo-luletno ječo na trdnjavo v Devin. Tu pa je zbolel in vsled tega je bil proti poro-ščini 20.000 mark začasno oproščen; šel jo petem v Italijo, od kodar se pa ni več vrnol.
„Slovana" pesniški del ureduje od 1. aprila na dalje slavni naš pesnik Simon Gregorčič. To nam je poroštvo, da bode „Slovan" prinašal samo izborne pesniško spise in zato ga še jedenkrat priporočamo slovenskemu občinstvu.
bila neznatna ter je mogel isti večer zopet svojo pot v Pulj nadaljevati.
Tržaške novosti:
Vreme se jo vendar spremenilo nocojšno noč; vso to dni smo imeli v Trstu dež; denes pa imamo najkrasnejši spomladanski dan, pa ni nadejati se, da se zdaj vreme uže ustanovi.
Italijani — N o m c i — Slovenci. Prvi so imeli v četrtek v Poli-teaina Rossetti veliki koncert v korist ubožnim italijanskim podanikom, kateri koncert je bil demonstrativno obiskan. Včoraj pa so imeli Nemci, to jo društvo rudečega križa, od polnilne do 2 ure po-poludno koncert v gledišču „Armonia".— Pela je pri tem koncertu imenitna dvorna pevkiuja Materna in jo bilo gledišče natlačeno. Kaj smo imeli pa mi Slovenci? Misli na črno vojsko, tam je za zdaj naše polje.
U m r I je to dni predsednik tržaško podružnice šolskega društva „Pro patria", nek 1. lManker, desna roka nekega Tržaškega milijonarja; pokopali pa so ga na
Gospodarske In tnounske stvari.
SPOROČILO
IV. skupščine posojilnice in hranilnico v Kopru obdržavane (Ine 24. februvarja 1887 v Šmarju.
Predsednik omeni, da jo skupščina bila sklicana uže za 10. februvarja, da so pa ni mogla obdržavati, ker zavolj slabega vremena ni moglo priti zadostno število
Lali^j f1^' t0/ dft.j°	na temelju
nom	1	j 31. zadruznin pravil za 24. 111. m. Iz-
" , ,	„«,.„, I reče hvalo za trud odborniku Jos. lialieu.
Poskusen samomor 30-letmtežak!koji 8e j re80lu na Goriško, in kliče Engolbert Rocco je povž. sinoč polno Uya udu p080jilnice v. josi dlakam, škatljico zdravilnih praškov, koje si je pri- bivšemu župniku in tloUanu v hranil v bolnici mod svojo ravno prestalo boleznijo. Toda bila jo pomoč blizo ter so nesrečneža, koji se je mislil se zdravili ostrupiti, odveli v bolnico.
N e z g o d a. Koeijaž gospoda M. Enei je vozil z 2. konjema ob obali Giuseppina. Vsled svoje neopreznosti, uli pijanosti — zavozi preveč h kraji in hipom so bili kočijaž, voz in konji v morju. K sreči so bili nekateri težaki blizo, koji so po tru-dopolneiu delovanju brez dal njo nesrečo zopet vse skupaj na suho spravili. —
L j u b o z e 11 i n p r e t e p. V sredo po noči se je spi l 27 letni težak Nikolaj N. radi ljubosumnosti se svojo ljubico Anko N. Ker je vročekrvni N. svoje pro-pričuuje z debelo palico v Anko vtopal, je
odbor poslati c. kr. trgovinsko-pomorskej sodniji v Trstu v taljanskem prevodu, ker vse sodnije v Trstu in Beču o priliki pred-loženja zapisnika II. glavne skupščine skupaj z imeni novih članov odbora so se bile izrekle, da na Primorskem niso dolžne sprejemati slovanskih dopisov. Ta zapisnik druge glavne skupščine v slovanskem jeziku napisan bil je „a limine" odbit, italijanskim rešenjem povmen „kakor nepravilen, ker napisan v nerabljenem jeziku". Priziv napravljen na c. kr. prizivno sodnijo v Trstu skozi rečeno trgovinsko-pomorsko sodnijo, bil je od ove povmen z isto motivacijo, ne da bi bil poslan na prvo. Odbor je poslal priziv naravnost na prizivno sodnijo. Ta je odgovorila, da po-morsko-trgovska sodnija je morala poslati priziv dalje, ali da je imela prav glede jezika. Napravil se jo prizivni izvanredni utok na vrhovno sodišče v Beču po trgo-vinsko-pomorskej in prizivnej sodniji v Trstu. Trgovinsko-pomorska sodnija je zopet povrnola utok „a liinineu, pri vsej lekciji, kojo je imela od prizivne sodnije, z motivacijo kakor poprej. Odbor je na to napravil pritožbo naravnost na prizivno sodnijo priloživši utok na najvišo sodišče, kojega naj dalje odpošlje. Najviše sodišče je utok odbilo, ker da jo pri trgovinsko-pomorskoj sodniji v Trstu prav talijanski in nemški jezik v rabi. Odbor so je moral začasno udati, napraviti prevode, koje so ga tudi stale, pa odjenjal ni. Poslal je vse te spise v originalu upravitelju mini-sterstva pravosodja Nj. Presvetlosti dr. [Alojziju Pražaku na uvid, s prošnjo, naj izvoli potrebno ukreniti, da bi mogli tudi j Slovani Istre uživati pravice zajamčene j n jim temeljnimi državnimi zakoni. Spise te smo dobili po predsedništvu prizivne sodnije v Trstu z opazko, da je minister pravice ukazal sodnijam na Primorskem, da se glede slovanskih spisov drže postav in ukazov veljavnih za Primorsko.
Radovedni smo sedaj, nadaljuje tajnik, sprejme li trgovinsko-pomorska sodnija slovanski zapisnik. Upamo, da bode, ker seje pred kratkim časom nek skozi lahonsk, nam nasproten list, jezil, da jo ista sodnija uže sprejela takovih spisov. Ako se to uresniči, potem je to lep uspeh naše borbe v narodnem oziru za vso Primorsko.
S veseljem smo v lanskej skupščini naznanili, da bodemo, po pooblastilu dobljenem od glavnega zastopa Slavije v Ljubljani, posojevali denar na menjice, koje nebode za potrebo ponoviti vsakega pol leta ter s tem prihranili truda in tro-škov izposojevalcem, posebno onim, koji j ne znajo pisati. A našo veselje bilo jo j kratko. Začeli smo delovati, napravili mc-I njicc i poslali jih skupaj s hranilno knjižico, za Slavijo, v vrednosti 1000 gld., ravnateljstvu banke Slavije, proso ga kakor navadno, da nam iz užo poprej dovoljenega kredita izvoli poslati odnosno svoto. Mesto denarja smo dodili meseca aprila dopis, da je banka Slavija spremenila svoja pravila, ter da nam ne more več dati denarja. Bili smo v zadregi. Prosili smo glavni zastop Slavije v Ljubljani, da se isti izvoli zauzeti pri ravnateljstvu, da bi nam saj 1000 gld, uže obljubljenih ljudem od uže dovoljenega kredita posodilo, (ilavni zastop nuni je odgovoril, naj se naravnost ohrnemo na ravnateljstvo, a ovo, ko smo to storili, da ne more delati proti svojim pravilom. Lex dura ost, sod lex est, mislili smo si in gledali smo se na druge načine pomagati, saj za one, kojim je užo posojilo dovoljeno bilo. Uložili so denarja neki odborniki, uložila je bratovščina hrvatskih ljudi v Istri v Kttstvu, in tako si za hip pomagali. Bilo jo skrboti za daljo. Pomagala je posojilnica v Celju s 1000 gl., med tem ko je uže poprej bila nam posodila 1000 gld.
(Konec prih.)
pniki
omenja jezikovne pravdo posojilnice in podpore dobljene od strani posojilnice v Calju, o čem da bode obširneje sporočal gospod tajnik. <>n opazuje samo glede na prvo, da so pravica vselej dobi, ako se jo postojano dalje in daljo išče, a glede na drugo, da naš narod v Istri ni osumljen, da ima po drugih deželah bratov, koji so mu voljni pomoči. Začelo se jo s pomočjo zavoda češkega naroda Slavije, a nadaljuje se s pomočjo slovenskega zavoda v Celju na Štirskem. Preglasuje zborovanje odprtim in poziva tujnika, da sporoči o delovanju zadruge v letu 1886.
Gospod tajnik poroča blizu tako le: Prepis zapisnika III. glavno skupščine s priobčenjem novih članov odbora moral je
Tržno poročilo.
Kava — cene jako trdno. Kavu Mokn stane t'. 11*2 do 1*25, Cevlon plani od f. 105 d» 138, Portoricco t' 110 «to 115, 8 Domingo f. 91 do 5)1, Java Mul f. 95 do ttti, Rio od t'. 8ti do {»1,
Sladkor — v vročah Pile stane t' 17-50 do l H-50.
Sadje. — Pomoranfe, limoni f 3 do 5*50, ligo v vencih f. 10 do 11, rožiSi puljeSki 1" 10 do 11, ciprAki f. 5, mandlji t' 70 do «2 i-o«pe kranjsko t'. U do 1|, pinjoli f 04, upada f. '20 do '21, ovebo navadno Cistne, Urla i. t. d. f. 14 do 17, Eleine f, 15 do '27, Sultuniiia f 21 do 8tt.
Oljo — jedilno f H H do 38, namizno f. 44 do (»ti, bombažno f. 25 do 35.
Potrolje — rimko *. li 75 do 7*10, amerikansko f U 25 do U 50.
Domači pridelki. — Fižol rudeći t" 8 do 8 50, bohinec f. 9 60 do 10, kok* f, 10-50 do 11 .jO, jiiuhIo dobro štajersko f. 85 do 93.
Žito pšenica runka f. 9 50 do 10, koruza Icvantinsku f. 0-25.
Les — tdabo obrajtan; kupčija nehvaležna.
Stao — ker dohaja zdaj nekaj refi blaga, j« nekoliko ceneje postalo. Dene« stane dobro konjsko f 1-50 do l 70, volovsko f. 1 80 do 1 90.
B o r s n o poročilo.
Nekolik« rana jo bila borza š<* precej živahna in bo kurzi pomikali ne vise; ali v soboto je sopet nastopila mlahovost in trpeli ho poiebno ogrski papirji
Dunajska borsa
dne 2Y marca.
Enotni drž. dol-; v bankovcih	--	gld	80-50
„ v srebru —	--	ti	81.20
Zlata renta— — — — — —	— —	n	111-
5°/u avstrijska renta — — —	--	n	9740
Delnice narodne banko —■ —	— _	n	88U--
Kreditno delnice — — — —	--	n	264--
London 10 lir sterlin--—	— —	»	12S-
Francoski napoleondori — —	_ _	»	10-08'
C. kr. cekini — — — — —	— —	D	955.
RemAke marke — — — — —	--	»	62.50
JpHnO rodbina, v kateri s« govori nemško JOUlia in slovensko, želi oddati nekatere sobe, z brano vred po juko ugodnih pogojih. — Oglasiti se jo Via Oaserma štev. 3. i nad-stropju.	3—1
Zaloga kož {JflaStfSt
nega izdelka — priporoča po nizkej ceni
strojarija Ivan Tomšič a
na Vrhniki.	10-1
Prodaja smrekovih sadik.
V c. k. centralni drevesnici pod rožnikom proda se 4 milijone triletnih, lepih
SMREKOVIH SADIK
v skupinah po tisoč kosov, katerih vsaka z zavijanjem vred 2 goldinarja stane.
Naročila vsprejema c. k. deželno gozdno nadzorništvo v Ljubljani do konec marcija t. 1.
| Ljubljanski Zvon. |
<$ Gld. 4.60. s* | Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. |
fSPS®
Moda.
yil Podpisani naznanja, da ima veliko	raj
jna zalogo slamnikov /.a gospe, otroke, za	Ijsi
Ufil «0BP°de> ^n'11 in priprostih, tudi za oko-	raj
yj ličane, vsake barve in oblike, nadalje	Jjgj
IfLj pere slamnike, katere tudi barva —vso	J^I
s]	to po najnižih cenah 1«J—1	[p
li MIHA PRAŠELJ	I
Corso št. 21, poleg agencije Zulin.
Assicurazioni generali.
V Tl-Ktu
(duŠtvo, ustanovljeno leta 1331) To društvo je raztrjgnolo svoje delovanje na vse vaje zav«rovanja, posebno pa; na zavt-rtv saje proti požaru - zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju In po kopoem odposlanega blaga in zavarovanje na Živenje. Društvena glavnica In reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih	f 21.006 6U-33 Glavnica za zavarovanje Žive-
tija do 31 decembra 18S4. f. 83,174.457-98 Platana povračila:
a)	v letu 1S84	f. 8,637.596 13
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1881.	f 178,423 '51
Letni računi, izkaz dosedaj plaćanih odškodovanj, tarifu ln pogoje za zavarovanj!* in aplch V9a iiatarijČneja pojasnila s-j dobe v Trstu U uradu društva: Tergesteo, csal i Ili. v vprein nadstropji.	17-36
odčeva esenca
: % lekarja PlCCOli J3.
'f1*' % v Ljubljani *
o/.dravila me je kakor po čudežu od najhujših želodčevih in telesnih bolečin, koj.-so mi celih pet let neznano mučile In proti kterim mi najimenitnejši z-lravniki Vieenze, Milana, G >me in Genove niso zamogli prav nič pomagati.
Luaa Battista, Sagorz. na Galiskem.
Izdelo vatel j pošilja jo v zaboj<*kih po 12 steklenic za gld I tttt po postnem po vzetji. Poštnino trp6 p. t. naročniki. 50—3
V steklenicah po 15 nč. se prodaja v lekarnah: Biasoletto, Foraboschi, pl. Leitenburg, Liprandi, Pozzetto, Prasmaror, Prendini, Ra-vasiui, Rovis, Snraval, za mngistratom, Herra-vallo, Udovicich in Zanetti in v večjem delu lekarn na Štajerskem, KoroSkem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji, 13—50
FVi
JULIJU G RIM M,
dežnikar, Barriera Vecchia št. 18
jo zelo bogata zaloga solllčnikov za £0-spe, za jako nizke cene. — Sftlnčniki za gospode od 90 n o vč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemnjo se popravki za jako nizke cene. 03—104
Na obroke! (5.3_70)
daj« pohiStvo tapecarije, razno striino* blago za obleke, ure vsaka vrste
M. Coreni
vi« della L*gn» Si v. i p. II.
Nova krčma
(osmica)
pri sv. IVANU, blizo cerkve v ulici Brin-dižija št. 340 se je odprla dne 20. t. m.
Dobro naravno, domače vino in vsa druga postrežba po najniži ceni.
žvab Anton, pri Škabarji.
Proti hemoroidam!
Kdor hoće čuvati svojn zdravje, naj rubi prave
MENIŠKE KROGLJICE
(Pillole dei Krati) kri čisteče in proti hemoroidam, ESž?* koje izdeluje P. Fonda -^tE
farmacista v Piranu. Prepotrebne za vsakega, kateri trni Iia lieinoroidah, zabadanju, breztežnosti, gUvoboiji, tr sploh veliko sedi, ene čistijo kri in dober vspeh potrjujejo zasebna in zdravniška spričevala. koja so priložena z podukom za porabo vsa kej skatljlci v slovanskem,
nemškem in italijanskeai jeziku. Prodajajo se po 20 nvft skatljicn v vsih lekarn»n Trst. Reke, kukor tudi Istre, Dalmacije, Goriško/a in Trenta.	2-52
Najboljši
papir cigarete
o —1	je pristni
LE HOUBLON
frauc. fabrikilCawleyev iti Ikurj-v v Pariz j
Stari te pred ponarejanjem.
Ta pipir Krki jno >>r«>^»f■> K>wnilju drl. J.J. Polil. B. Liriku. H. Lippinum pr nadirji k unija mi JmiMk. v^uućiliSću,
r.idl nio^ovu naJboljS-i k tkovnsti, r^ii nje* nova <5Ui<H« in .s itu. k ir v njom tu uik ikri Irugi x Ir.i Ju fl	trirm-*.
Fac-Slmlle de 1'Etiguette
r* m »/ca ur*. U Ra« Ririifir i PA 118
« vuji. j. ko "izbilo nmiro-Ulhicli-ki»'[tio«, (;«m-)>'klini tn iliikit- 1
.... _ .	*;.l , da J- offljeil"-
Vried > »	T
o llftra (iir-ijcnoUialkii, natront in li-tlilmia jn r»d-• unitka kisla voda k t speci li k u m pr pr iti U, knllllljl V fulOi, ui hurjt n ledvl-uau, tinti lili, lirambnrlc.l, btah ru, a!nt niči. I-Io(Id-Cnih bolHtnili n pri k»tAruh v nli<*o. K»i «lji, itiinovama.	. ^
re»Liivr«u'ja i«vrt«nurucij» cuno.	^ V,
\ *
ro
Zal op, i: F. I'laut« r Ljubljani, P. So|l nw vi a fnpp» i rs ti. A. MaKnli v Oorlul v Celju in litri oru. q1
Marijaceljskc
žetodečne kapljice,
£
O1 9 j
S
, t T\TTT7" \	i	i lrt^t bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati
-Lili. M X XVil.(iki]jfi;njii loslabenja!	35. a,llV,1, zal°S htXT'
možke slabosti, polucijžgečo vodo. moftenje postelje, puščanje krvi,zabitje v de, m za vsu Violezni mehurja, droba in žive.ev. Tudi pismeno po najnovejšem
zmuistvanera posto,arij u z neškodljivimi! a * V"u	' "
sredstvi	3_7_104 1 Seravallu blizo starega sv. Antona
C. Strottzel, specijalni zdravnik Llniian am Bodensee.
ničar nk angelju varhuu	53 - 12
Dr. llrady Kremmlec, Morava
V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I
Androna Gusion Št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 10U-20
Kkonomična krojnčnica
IVANA BATELLI -- Trst,
Barriera vecchia št. 6, I. nastp.
je vedno bogato založena /. oblekami po najnovejšem okusu; ter je vsled bogate zaloge blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Ceno ho tako nizke, da se tekmovanja ne treba bati ter se izvršuje vsako delo elegantno in ukusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obročni o d plati.	18—24
4-10
fino BRN-SKO sukno
pošilja proti gotovem ali povzetju:
3 20 in. dolpn. za celo obleko____f. ^ -7o
8'5JO	• • » boljši » 4'20
3-20 ■ • » liiieii » 5 — 3-20 • » » iiajf. • 8' — 2 l'J • za 1 povrhno suk-
i jo v vsih oojah . . . . • 6 — Utorci na ogled franka,■ bogato uzorne zbirne /,a gu krojače ti'frankirano Pri naročbah sukna priporočam, da se prepusti meni izbor uzorcev. Kar knmii ni po volji, zamenjam
FR1EDR. BRUNNER,
Briinn, Frolichergasse 3, VI.
V PEKARIJI
Josipa Samokez
v ulici Carintia
se dobe, kakor navadno, tudi letos
Pince
goriške gibanice in
šarkelj
ter se točno izvrSme vsaka
Zgubljene in o<-lal>ljene
[
moške moči in nezmožnost
i
Golo« pripomoček! Vn»k<i<i se pii[iolnoi>'!i oz i hvi t s«*analnim offljenčevlm wlapom
brez našle iniib in«tranph nereiio n» po'i>v način In vedno, često krat cele v dobi 2 dni, c lo navldf zno neozOravljivh nezinoznost v vsakej člove6ke| dobi k kor tudi poluciie, s6 prijetnim, nečuten'tn, zuna"jim zdravflnisui. 46—52 Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniške brošurice, na tisoče nahval od popolnoma ozdravelih osob svetujo vsem bolnim rabo oftiji!iiSaV"ga -.lapa, ki garantira goiuv ln trajen vspeh Popolna priprava 7. ilotlčnuu po 1-uko-i in z »ravoiSkiini spnč- vali for. &.SO. P I požllj t vi h« uobro pazi, da n- snozna kaj zivoi zadržuje iw od ko 1 p »ni ja.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol ^ltnjann
liuuaj
VII. M^r^bdlVtpiraPse 80. ——i !■■■■—
Strmite, čitajte, kupite!
dobil sem veliko pošil jatev izvrstnih ur iz
Pariza | Seneve | TUringa
koji inoraui za svako Cdiio prodali, zatorej priporočam sledeča vrati:_
v>Ija lepa Kabinctn* nazldna ura
are dobro, ima verižice in je lepo okrašena
fr. I IO
samo fr. I SO
samo fr. 1 SO
samo
fr. 3 SO
snmo fr.
a 00
samo
r.
4 SO
samo
fr. S »S
SO u.
stano izvrstna iepna ura iz lepa, zlata podobne kovrne ni igrača, am pak dobra ura za vsakega
velja krasna nftildna ura ta zvonoi in
budilno pripravo v orehovem okvirju in z samo svetujočoploSčogrfe izvrstno^
stane ura z mahalom, najlepša ura,
katero s« more misliti, prava krasota za vsako dvorano vsrehoven okvirju, «rn nat nko in bije pol in cole ure.
velja franoezka budilna ura iz p zh-
čenega brona, jako lepo zvoneča in krasota za dom in popotovanje, ima mpokončljlvl stroj ter gre natanko.
statik izvrstna žepna ura, oilindrovka
iz posrebrnenega nikla zodllčno vrednim strojem In lepo oknišenlm okvirom krist,. steklom, tareg krasna nra
stane žepna ura remotvlrka iz posre« brnem-g« nikla, se navija brez ključa, ima kazalo za sekunde, je dobro uređena, z lošnatim steklom in mehaničnimi kazali. Ravno taka ura Iz pra-vna 13.1. srebra gld. 9 50
velja lepa pozlačena verižica za uro.
fr. jako flna pozlačena verižica z peća-1	tom, prekrasno, unu-tno d>do
ljanjo nu vsh kraje to nri nožtnem povzetju pri Wlener Uhren-Depot L Versandt:
Fekete, Wien, V. VVehrgasse 18-34.
Op. Komru'' spmjetipredmetl niso po volji,
Eovatim denar, toraj more vsakdo
i
ire* «krhi tiarofiiti.
10
izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive dobrot« jo posebno vpliv uji-hov pri notučnosti, slabosti želodca, nko z grla smrdi, napenjanju, kinlein pehanju, koliki, želodeč-nem kataru, goročieo (r/nvei) pri preobilnoj produkciji slin, rumonici blu-vanju in gnjusu glavobolu, (ako boli iz ž lodca)kr<* v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijaf v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jotrih in tudi proti zlati
Dobiva se v vsih knjižarnah 13. naklada ravno izašla medic, svetovalca
Dr. Httllerja
najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o nastopkih mladostnih pre-greškov itd.
Pošilja se tajno za 00 nv. v pošt. markah
KAROL KREIKENBAUM
3	Braunschvveig.	6 -52
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BffZO in POSVEMA ozdraviti on
JERUZALEMSKEM BiLZHO
edini in nedosegljivi želodčni pijači Oa nI človek izvoli pravi lek proti želodčnim bnli-znim, nač nI tako lebko. posebno danrienes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke
Večina raznih kapljic, izločkov itd . katere se občinstvu kakor pravi čudt-ži priporočajo. niso niBdruzega, nego škodljiva zmes.
Edini JernzaleniMkl balzam si jo zagotovil valed svoje priproste sestavH, odločno oživljajoče ln Želodčne živce hitro kri'pčulue m >či pravico prednoBti nad vsemi dosuda] v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzam bogat na delajočlh snovih kineŠk« robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje rugu ugodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje je zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega preb >vijanja; zato pa gu vnI strokovnjaki in zveiunci priporočujejo proti noješčnosti. za basanju, smrdljivi sapi. gniusn, riganju, bacanju, proti nemnroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju
Stfklenlca z navodom vred stane ilO novcev	27—48
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
6. B. PONTON!
v GORICI.
Skladiiča v Trstu v b-kar- i Marku Raratint i G. B. Rovi*, na Keki v lekarni al Rudentore, ti. Gtneinar, v Komunu v Ih-kumi A. Fran zon i, v Tomlnu v lekarni E Fallsca.	1-
■'-l'.11.'??'"1.1' "'"**
Lastnik društvo .^Edinost".
Izdate I j in odgovorni urednik Viktor Dolenc.
Tiskarna V. Dolenca v Trstu.