Listek, Tihotapci. Prevel F. Leskovar. Varkovlje je vefiji trg ob avstrijski meji. Ne daleč od trga stojijo črno-rumeni stebri, ki zaznamujejo mejo avstrijskega cesarstva. Varkovljaai se smejo sicer prosto sprehajati sem in tja čez mejo, smejo se celo žeaiti z dekleti oakraj meje, toda od vsake druge stvari morajo plačati colnino, če jo hočejo preaesti na Arstrijsko. Država namreč po o6etovsko skrbi za to, da si ženske ne pokvarijo želodca s preceno in zato tudi slsbSo kavo iz inozemstva in da možje ne ksdijo tobaka, ki ga dobijo ceneje onstran čraornmenib kolov. Tudi pazi na to, da krojači v Varkovljah ne delajo oblok iz sukna, katerega so aeobdačeaega dobiii iz tuje dežeie. Da vse to in 3e stotero drugih nesreč zabrani, po3tavila je država ob me;i in tako tudi v Varkovljah ljudi, ki morajo paziti n& to, da ne pride taje blago preceno v Avstrijo, ki pa tudi doBašajo državi lep denar, katerega potem finančni miaister vpiSe kot dohodek na colnini. — Varkovljani pa so imeli trde glave in niso hoteli razumeti te varstveae državne naprave. Zato so živeli v večnem sovraStvu z Ijudmi, kateri so bili za to postavljeai. Imeaovali so jih kratko: »lajblejlerje«. Čim bolj so pazaiki stražili mejo, tem bolj je to jezilo Varkovljaae, ki so aa vse mogoče aačine poskušali svoje sovražaike opehariti ter vkljub ajjhovi pazljivosti utihotapiti kako blago. Tcda gospodje finaBcarji tudi aiso razameli nobeae 3ale, ampak so vsakega neusmiijeBO zatožili. Posledica tega je bila, da je marsikateri moral globoko 3eči v 8roj žep, ali pa je rnoral za več tednov v lukajo. Ta usoda je že zadela marsikaterega Varkovljaaa. Zaradi tega je sedel tudi kovač Jurko. Hotel je imeti pri hisi nekaj kil ceaega sladkorja iz iaozemstva, ae da bi gz. pokazal fiaaBcarjem in ti so mu za to preskrbeli za hraao >kaSo«. »Tihotapil«, zaklifljal se je v jefii, »ae bom svoje življenje več ...! Največja kazea v vicah bi bila zame, 6e bi moral biti fiaaacar. Ta sramota bi me umorila!« Toda njegovi tovarisi niso bili istih misli, ampak so zatrjevali: »Zdij pa BalaSč!« — — — Cospcd fmančai komisar v Varkovljah je Sel za nekai dai s svojo soprogo na dopust. Osfali so na fmančoi postaji samo edea aad- pazaik in pet paznikov. Zdaj je prižla pri-  ložBost, mislili so si tibotapci v Varkovljah, ko bi cvetla njthova pSeaica. Sklenili sc nek° aoč rnnogc blaga utihotapiti. »Suhi Froac«> eden naiprebrisaaejsih tihotapcev, si je naročil v mestu uniformo fmaačaega aadkomisarja z dolgo sakajo ia lepo svitlo sabljo. »Suhi FroBC« je hotel v tej uaiformi fiaaocarje preraotiti. Mislil jih |e kam drugatu poslati, medtem ko bodo tihotapci prekoračili mejo. — Usodepolai dan je nastopil. — K nesreči pa je bil zapletea v to stvar tudi kovač Jurko, čeravau je tako cdločno obljubil opustiti tihotapstvo. Jurko je bil velik, močan mož v aajlepSib letih. Svoje rokodelstvo je pa razumel kakor malokdo. Njegova kovačaica je bila lepo urejeaa, samo nekaj ji je skoro manjkalo — aamre-5 vode. Kovač je moral veliko delati ter vsako kapljico vode vjeti, predao je imel vsaj majhen potoček, ki mu je gaal veliko kladivo ia meb. Ia ta pomankljaj vode ni bil usodepoln samo za kovačnico, ampak tudi za kovača. — Kovačija je aamreč jako suha obrt. Vedao pri ogaju s težkim kladivom udarjati, povzroči pot in suši pijuča. Ker je pa moral kovač z vsako kapljico vode štediti, je prišel v aevaraost, klaverno žeje umreti. K sreči je stala blizu kovačaice krčma. V to je fleki dan k sreči kovač zaSel ia nevaraost, žeje umreti, je bila odslraaieaa. Od tega <?asa ni ve5 trpel žeie. — Ceajeni bralci, pa ne smete misliti, da je kovač tekočiao preobilao vlival aa svoja pluča. Ge je tudi malo več pii kakor navadai ljadje, ajegova izsuSeas pljuea so potrebovala mokrote. Zato je bil kovač malokedaj popolaoma trezea. Samo o posebaih dogpdljajih si je pljuča tako zmočii, da je bil pijaa kakor kanoa. Tudi imenovaai večer si je močil kovač Jurko v gostiiai svoja pljuča. Večina tihotapcev je bila tam zbrana. — Nakrat pride Test, da se je cela stvar izjalovila. Trgovcc oastraa meje je prelomii pogodbo, ker ai hotel dati blaga za pogojeno ceao, ampak je zabtevai mnogo več. Ker pa bi tihotapci premalo zaslužili, aiso hoteli sprejeti aevarnega naročila. — Najprej so so hudovali aad nesramaimi trgovci — ia slednjič aad — popolnoma aedolžBiaii »lajblajtarji«. Ko je pa prisla govonca na fiaancarje, razvnel sa je kovač. Začel je govoriti vedao bolj iazjarjeno. Dalje ko je govoril, bolj suha so mu postajala pljuča ia tembolj jih je zalžval z vinom. Čez dobre pol ure je bil pijaa kakor muha, da že ai vedel, ali je kovaSki moister ali ae. Tolkel je s svojo pestjo po mizi, da »o kozarci odskakovali. Toda kmalu mu je pošla moč in sledajič že ni mogel več sukati jezika — mojster Jurko je zaspal. Seveda tudi tihotapci niso štedili z vinom. Vedno glasneie so se razlegali glasovi tja v mirao aoč in vedno vefijo korajžo so imeli. Sledajič so skleaili, nocoj »lajblajtar|em< eao zaigrati, da si bodo pomaili. Dalje časa so ugibali, dokler ai slednjič predlagal »suhi Froae«, ki je bil ta veCer aajbolj razposajea, nekaj, kar se je vsem tako dopadlo, da so zagaali velikaaski vriSč. Ta sklep »o tudi takoj izvrSili. Previdao so zanesli spečega kovača v stransko sobo. Tam so mu lepo umili obraz in roke, obrili ga dolge brade, brke lepo zasukali in lase počesali. »Subi Fronc« je med tem prinesel svojo uaiformo fiaaačaega aadkoraisarja, katero so obiekli spefiemu kovaču. Nato 80 mu opasali sabljo, oblekli suknjo, dali kapo aa glavo in aazadDje rou natakaili očaia. Mojster Jurko je bil pri vsem tem Beobčutljiv, ležal je kakor klada. sarao tu pa tam je zskrulil, ali pa poskusil dvigaiti pest, kakor da bi Se rad tclkel po mizi. — Ko je bil gospod »nadkomisar« gotov, so se celo tihotapci sami čudili. Kovač je bil tako spremeajea, da bi ga celo ajegova žeaa ne bila spoznala. (Eonec sledi.)