Žegnanja v slovenski pravni zgodovini
Dr. Sergij Vilfan
Ljudski sestanki z ustaljenimi pravnimi oblikami, ki so nam znani iz
zgodovine Slovencev, razpadejo glede na namen, ki so mu posvečeni, v tri
tipične skupine : 1. V prvo Mejemo sestanke oz. zbore j avnopravnega
značaja, t. j. sodne in upravne zbore (sosečke, volitve mestnih organov) ter
manj znane cerkvenopravne zbore ob volitvah župnikov in ob vizitaciji, t. zv.
piacita di Cristianita. Slednja so izpričana na Tolminskem, kjer je vizitator
vprašal zbrano ljudstvo in njegove predstojnike, ali se kaj pritožujejo za-
radi vedenja svojih dušnih pastirjev.^ (Prim. karalni postopek svetnega
prava!). 2. V drugo skupino sipadajo zibori za trgovske namene, ki jih
poznamo predvsem pod nazivom semenj oz. sejem. Ločimo jih v letne in
tedenske sejme v mestih in trgih, ter v letne sejme na deželi, ki se časovno
radi skladajo z žegnanji.^ Tedenski sejmi na deželi so pri nas le sporadičen
pojav^ (14. in 15. stol.). 3. Tretjo skupino tvorijo ljudski zbori ob cerkve-
nih slovesnostih, od katerih so znani zlasti oni, ki jih poznamo pod ime-
nom žegnanje, proščenje, opasilo, cerkvanje itd., ali tudi semenj.** — V
gornjih treh skupinah niso upoštevani sestanki v okviru r o d b i n s k i h^^
edinic, med katerimi bo treba zlasti rožanskim semnjem odrediti mesto v
naši pravni zgodovini in narodopisju. (Prim. razipravo dr. šašla v tej šte-
vilki Etnologa.)
Predmet tega članka so oni zbori tretje skupine, ki jih naši viri ozna-
čujejo kot »Kirchtage«.
Kolikor niso viri natančneje navedeni, velja sledeče: Deželni ročini
so deželni privilegiji — Landhandfesten. V njihovih tiskanih izdajah (posebej
za vsako deželo) je navedena mesta iskati s pomočjo letnice listine. Kjer je
citiran star ograj ski urbar, je mišljen reformirani urbar za zastavno
gosposko Stari grad nad Kamnikom (Oberstein) iz 1. 1571. Dal mi ga je iz pri-l
jaznosti na razpolago g. univ. prof. dr. Janko P o 1 e c, ki se mu za to, kakor tudi
za mnoge koristne naisvete prav posebno zahvaljujem. Dostop do virov škofij-
skega arhiva mi je omogočil g. prof. dr. Maks Miklavčič, ki mL je preskrbel
tudi druge podatke. K razjasnitvi pojma Kirchtagov mi je v znatni meri pripo-
mogel gosp. prelat dr. Fr. Ks. L u k m a n. Obema imenovanima gospodoma,
kakor tudi drugim, ki jih pri posameznih podatkih sproti imenujem, gre prav
tako moja iskrena zahvala.
1 Simon R u t a r, Zgodovina Tolminskega, Gorica 1882, str. 66. — Enake
oblike cerkvenih upravnih in sodnih zborov je v virih za Kranjsko zasledil prof.
Miklavčič.
'¦^ Prim. na pr. Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec
1912, str. 158. — Tako je prišlo do tega, da so se trgovski sejmi vršili na poko-
pališčih: Rutar 1. c. — Namesto na praznik se vrše danes žegnanjski sejmi veči-
noma dan prej, kar moremo morda izvajati iz prizadevanj prosvetljenega abso-
lutizma (prim. naredbo od 31. VII. 1779).
" Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Ljublana 1929, str. 54.
» Prim. Pleteršnik passim in Roris Orel, Slovenski ljudski običaji,
Narodopisje Slovencev, Ljubljana 1944, str. 343. é
žegnanja v slovenski pravni zgodovini 17
Pojmi in terminologija. Ko prevajamo naziv »Kirchtag« v
slovenščinoi, imamo težave, prvič ker se ta beseda uporablja v različnih
zvezah in se različno tolmači, ter drugič, ker se slovenski izrazi, ki bi ji
morda smiselno ustrezali, uporalbljajo nedosledno in je njihov pomen pre-
malo raziskan. Zato moramo terminologijo o našem predmetu šele ustvariti
in to na temelju ločitve dveh osnovnih pojmov^: 1. d e d i k a c i j e , t. j.
proslave obletnice posvečevanja cerkve in 2. patrocinija (festum
tituli), t. j. proslave godu cerkvenega patrona, svete osebe ali skrivnosti.
Viprašanje je, v kakem razmerju je beseda »Kirchtag« do teh dveh ipojmov.
»Kirchtag« (bavarsko Kirta), odslej KT, smatrajo v splošnem za
bavarsko-avstrijski sinonim za »Kirchweihe« (Kirmes), torej kot označbo
za ipraznik posvečevanja cerkve, d e d i k a c i j o. Naslanjajoč se na po-
gans(ke običaje so se oibenem z dedikacijo nekako od 6. stol. dalje vršile
veselice in tržni sejmi,'' L. 601. je paipež združil nekdanji žetveni praznik
s cerkvenimi dies dedicationis.'' Ko so prenesli praznovanje dedikacij na
tretjo nedeljo v oktobru — prvič so to storile nekatere provincialne sinode
v 16. stol.** — je ljudstvo začelo prenašati naziv »Kirmes« na ipatroci-
n i j.« Vendar je napačnoi, če Steirische Taidinge'' očividno pod vtisom tega
novejšega ipomena besede Kirmes itd. definirajo KT siplošno kot praznik
cerkvenega svetnika (des Kirchenheiligen...), ker temu nasprotujejo v
tej knjigi sami priobčeni teksti, po katerih se KT ne ujema s ipraznikom
cerkvenega patrona. — Razvoj v drugo smer je doživela beseda KT že zgo-
daj s tem, da je dobila pomen »Jahrmarkt«, torej tržnega sejma, ki
se je prvotno vršil hkrati s (podeželskimi dedikacij ami.
Tudi viri za našo bližjo okolico ne ločijo KT od »Kirchweihe«,
anipak uporabljajo oba naziva promiscue. Prav tako razlaga Valvasor (VIII,
714) besedo KT kot na Kranjskem običajni sinomin za »Kirchweihe«, ter
govori (VIII, 714, 728) o »KT oder Kirchweihen«." KT in »Kirchweihe«
pomenita torej eno in isto. (Nasprotnega mnenja prof. Kelemina.^^)
Pri ugotovitvi .pomena besede KT pri nas moramo zopet
izhajati od cerkvenih praznikov. Kateri teh praznikov je podlaga za KT,
ugotovimo iz starih matrikul.^^ Primerjava tam navedenih dedikacij in
pa:trocinijev z dnevi, ob katerih se vrše KT (Valvasor, starogr. urb.) doka-
zuje, da se ( 1 ) KT ujemajo skoraj  dosledno z dedikaci-
^ Prim. Franc U š e n i č n i k, Katoliška liturgika, Ljubljana 1933, str. 182 ss. j
"Kellner, K. A. H e i n r i c h , Heorlologie, II. izd., Freib. im Breisgau i
1906, str. 150. !
' Lexikon für Theol. u. Kirche pod Kirchweihe; Meyerjev leiksikon pod j
Kirmes. Prim. Matthias L e x e r , Mhd Taschenwörterb. XXII. naikl. Leipzig 1940, î
Str. 108. I
Lud. Eisenhofer, Hb. der kath^ Liturgik. II. nak!., Freib. im. Breis- i
gau 1932, I, Str. 589 ss. i
" Oesterreichische Weistümer VI : B i s c h o f f - S c h ö n b a c h , Steir. u. i
Kärntn. Taid., reg. 613; X: Mell-Müller, Nachträge. \
Na Str. 786 srečujemo enačenje: Kirchtag, Kirchweih, Kirchwidmungs-i
feler, dedicatio. Vendar terminologija tudi v Valva.sorju ni dosledna, ker na pr. \
na sitr. 734 (Košana), 829 (Vače) loči .lahrmarkt oder Kirchweihe od Kirch-!
vvidmungsfeier. .
11 Jaikob Kelemina, Staroslovenske pravde. GMDS XVI, 1935, str. 50,!
op. 58. -
12 Ljiubljanski škof. arh. (zlasti: Badovljica, Sora, Šentjernej, Skale, Št. Peter-i
Brezovica, Komenda i. dr.) Matrikule so pregledi cerkvenih opravil v določeni i
fari ali vikariatu skozi cerkveno leto ter z njimi zvezanih stalnih dohodkov.     \
18 Dr. Sergij Vilfan:
jami, le izjemoma s patrociniji. S tem je ugotovljen prvotni in najobi-
čajnejši ipomen betsede KT: dedikacija. Temu prvotnemu pomenu pa se pri-
družujejo trije (2) preneseni pomeni: a) Kjer ima kaka cerkev izje-
moma več KT (predvsem nekatere župne cerkve), se KT vrši morda tu in
tam brez dedikaoije v zvezi s kako drugo cerkveno proslavo. A tudi v
teh primerih zveza med KT in dedikacijami ni vedno izključena, ker gre
tu lahko za KT v zvezi s posvetitvijo obnovljene cerkve, z dedikacijo kake
kapele, oltarja ali v zvezi s kako pozalbljeno dedikacijo. — b) Izjemoma se
prenese beseda KT tudi na p a t r o c i n i j , zlasti kadar pade obletnica
posvečevanja cerkve na ta dan. Raba besede KT za potrocinij je verjetno
postala splošna po preložitvi vseh dedikacij na enoten dan po Jožefu II.
(Gl. spodaj pod 2.). — c) S KT-idedikacijami je tudi v naših krajih zdru-
ženo ipodeželsko in mestno trgovanje. Tako je tudi pri nas prišla beseda KT
do tretjega prenesenega pomena tržnega semnja. Zato so, kot spri-
čujejo nekateri zgledi v Steirische Taidinge in Valvasorju, začeli zamenja-
vati besedi KT in »Jahrmarkt«, uvedli pojem poseibno privilegiranih KT
(Freikirchtag)^3 in so vladarji podeljevali KT kot semnje. V splošnem se
tudi ti trgovsko pojmovani KT najbrž niso oddaljili od dedikacij. Značilno
je, da imajo Ruše še danes cerkvene slovesnosti na nedeljo Marijinega ime-
na po Mali Gospojnici," za katero je baje Friderik III. podelil temu kraju
pravico sejma,^^ in da se sploh ob semnjih vrše posebne maše.
KT-dedikacije so bili priložnosti, ob katerih so se vršile Ijuds'ke vese-
lice in plesi; večinoma dedikacije in ne toliko godovi cerkvenih patro-
nov se omenjajo v latinskih (cer*kvenih) virih, ki govore o ljudskih plesih
(gl. sp. pod 2.).
Dedikacije so do Jožefa II. razdeljene po vsem cerkvenem letu, v raz-
nih župnijah po različnih razvrstitvah, ponekod kar po zaporednih nedeljah
(v fari Komendi od sv. Jakoha do 3. nedelje po sv. Jerneju), drugod brez
reda, tudi pozimi in spomladi. Težko bo zato trditi, da je pri n as prihajal
ob dedikacij ah splošno do izraza njih značaj kot žetveni praznik,
zlasti ker so poznali ponekod še posebne zahvalne nedelje v oktobru
(Komenda, Sora).
Po gornji ugotovitvi prvotnega in treh prenesenih pomenov besede KT-
dedikacije ter s KT zvezanih običajev, se nam zdi — če pustimo ob strani
lokalne izraze kot č i r t a k, ki r v an j e^" — najustreznejši slovenski oz.
udomačeni izraz beseda  žegnanje.  Ta se uiporablja sicer zelo ncdo-
i-' Steir. Taid. 181, 191, Nachtr. 16(5.
1^ Prijazno sporočilo g. prelata Lukmana.
Steir. Taid. Nachtr. 243.
^" Reseda čirtak je znana na Koroškem (Rož), kirvanje v okolici Slovenske
Ristrice in Konjic. — Cahejeva nedelja je gorenjska oznaka za žegnanj-
sko nedeljo, ker se tedaj bere Cahejev evangelij (Luka 19, 1—10). Reli zastavi,
ki jo ob tej priložnosti obešajo, pravijo »Cahejeve hlače« (Mengeš, Stara Loka
— prijazno sporočilo g. župnika Veiderja). — Štajerske in koroške lepe
nedelje se različno tolmačijo; po Kotniku so isto kot proščenje (Slovenske
starosv. 6), a !kot se vrše na Koroškem (v Rožu vsako nedeljo od sv. Rešnjega
Telesa do sv. Jerneja pri župni cerkvi, če ni kake slovesnosti pri podružnici),
kaže bolj na neko vrsto »Wettersegen«, iz katerega verjetno izhajajo tudi štajerske
lepe nedelje (g. prelat Lukman). Kakor so v Komendi razvrščena žegnanja,
so bile morebiti z njimi združene lepe nedelje. Drugod pa predvidevajo my-
trikule posebne »benedictiones campi«. — Cerkveni shod pomeni v
ljudskem  izražanju  predvsem  .shajjanja pri romarskih cerkvah tudi izven de-
žegnanja v sloven&ki pravni zgodovini 19
sledno in v raznih pomenih, a izluščiti moremo dva tipična današnja po-
mena : I. žegnanjska nedelja, dedicatio omnium ecclesiarum, ki
se pri nas praznuje določeno nedeljo v oktobru. II. žegnanje kot pro-
slava godu cerkvenega patroma. Koren te besede, zlasti pa zgodovina dedi-
kacij pri nas kaže, da je pomen žegnanja kot d e d i k a c i j e
prvotnejši : žegnanje je bilo sipomin na posvečenje cerkve, ki se v
poljudni ipredstavi ni ločilo od blagoslovitve — »žegna«, saj tudi na pr.
B. Orel tega ne razlikuje in rabi netočni izraz »blagoslovitev«. Ljudstvo je
ta naziv verjetno začelo prenašati na druge KT (2a) in je zlasti po
uvedbi žegnanjske nedelje po Jožefu II. nadomestilo poedina žegnanja pri
raznih cerkvah, ki so bila ukinjena, s proslavo patr ocinij ev ter na
to prenesla tudi naziv žegnanje (analogno KT 2b). Tako se je beseda žegna-
nje razvila podobno kot KT in njegovi sinonimi od dedikacije do patro-
cinija in jo torej upravičeno uporabljamo kot označbo za KT. Le tretji pre-
neseni pomen KT (2c) v besedi žegnanje ne prihaja tako jasno do izraza.
Zato podajam ta pojem s skovanim izrazom »ž e g n a n j s k i semenj«,
kar se ujema tudi z Valvasorjevim »Kirchweih-Markt« (VIII, 784). Sploh
ustreza tudi beseda semenj ponekod pomenu KT, a jo uporalbljam v
danes najobičajnejšem pomenu kot označbo za zibiranje ljudi s poudarjeno
trgovsko funkcijo. — Semenj v pomenu sestanka rodbinskih edinic, torej
v pomenu, ki je verjetno najprvotnejši (šašel o. c.) bo kazalo ločiti od
drugih s pridevnikom rodbinski  semenj.
1. Med poročili naših zgodovinskih virov o žegnanjih je z vidika pravne
zgodovine predvsem zanimivo dejstvoi, da sodeluje pri žegnanjih v starejši
dobi d e ž el s ko s od n a ali redkeje kaka druga gosposka. Funk-
cije teh gosposk in njihovih onganov, zlasti deželskih sodnikov so nasled-
nje: a) Deželski sodnik začenja shod slovesno z razglasom (okli-
cem),!^ ki vidno poudari dblast določene deželskosodne gosposike in zače-
tek postroženega prazničnega miru (Festfriede); ta je potreben zaradi ne-
varnosti, da se vršijo ob velikem stekanju ljudi neredi.i^ Praznični mir je
soroden tržnemu miru ob letnih sejmih v mestih, M pomenja strožjo kazen-
skopravno zaščito življenja udeležencev; o tem nas poučuje zlasti kostanje-
viško-novomeško mestno pravo.i" Besedila oklicev žegnanj nam sicer za
naše kraje doslej niso znana po neposredno ohranjenih virih, pač pa mo-
remo vsebino teh oklicev, kakršni so bili v navadi na Gorenjskem, posneti
iz Valvasorjeve beležke, da je dal deželskosodni gospod oklicati, kdo je kupil
ples, in da se mora vsakdo, ki bi rad plesal, s tem dogovoriti; da pa ne sme
biti prepirov in pretepov (VI, 284). V slednjem svarilu spominjajo ti raz-
glasi na razglase drugod,^'' ki so vsebovali prepoved nošnje orožja ob žegna-
njih, prepoved prepirov, pretepov in preklinjanja. Kjer je imel KT poudar-
jen trgovski pomen, je oklic govoril zlasti o tržni svoboščini, tako na pr.
dikacij in nima istega pomena kot KT. Taiko loči na primer radovljiška matrikula
»concursus ... populi« pri sv. Petru nad Begunjami od dedikacij. (Prim. tudi
Valvasor VIII, 802.)
'¦^ Kelemina, o. c. 50.
IS Prim. Eberhard v. Künßberg, Rechtl. Volksikunde. Halle/Saale 1936
(odslej RV), str. 62. Prim. Josip Ž on t ar, Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana
1939, str. 79.
" O. c. v op. 3, 22.
Eberhard v. Künßberg, Lesestücke zur rechtl. Volksk. Halle/Saale
1936, Str. 30 s.
20 Dr. Sergij Vilfan:
na žegnanjskem sejmu na Blokah.^^ —b) Druga funkcija deželskega sodni-
ka je v a r s t v o (Behütung) žegnanj, ki ga omenjajo na pr. goriški urbar iz
1. 1523. (Ozeljan v župi šempas, Sv. Križ), zapiski iz Goričan (Stanežice),
starograjski urbar ter podatki iz Sv. Lucije na Tolminskem.^^ Na manjših
žegnanjih (Osek v župi šempas, Anhovo, Vojščica — Wonschitz, morda Va-
sice?) sta izvrševala varstvo župan in deloma obenem z njim sodja kot na-
mestnika deželskega sodnika.^^ Včasih so na kakem žegnanj u izvrševali
varstvo drugi in ne deželskosodni gospodje (Sv. Mohor pri Moravčah, Sv.
Jernej v Peči, Sv. Štefan — starogp. urb.) — Varstvo žegnanj pomeni toli-
ko kot izvrševanje nekake policijske nadzorstvene
oblasti, zlasti ker je bil verjetno v spremstvu deželskega sodnika ali
njegovega namestnika tudi birič,^* na Blokah pa poleg bobnarja in piska-
čev celo vojaki (VIII, 784). Ponekod pa je imelo varstvo tudi pomen
obrambe pred napadi zunanjih nasprotnikov, zlasti če je bil kak kraj
sporen med deželskimi sodišči ali kadar so kaiko žegnanje naipadali meščani
zaradi trgovanja, ki je Ibilo običajno združeno z žegnanji. Urbar pl. Egkhov
določa na primer, da se ne sme pripustiti poseg Kranjčanov v žegnanje sv.
Tilna na Beli. Kako ostro so včasih meščani nasprotovali žegnanjskim sej-
mom, kaže dejstvo, da so Tržačani 1. 1565. zažgali vas Lo'kvo zaradi tam-
kajšnjega sejma.-" (O De\inu gl. spodaj.) — c) V zvezi z varstvom je pra-
vica deželskosodnega gospoda oziroma njegovega organa do prejemanja
dajatev od prebivalcev vasi, kjer se vrši žegnanje (Kirchtaggeld^"), do
21 Semenj na Blokah, ki se časovno ujema s patrocinijem (sv. Mihe!) je bil |
in je deloma še danes eden najimenitnejših podeželskih sejmov na Kranjskem, j
V zvezi z njim so se do še razmeroma nove dobe ohranile starinske navade, '
med njimi tudi običaj razglasa sejma, o katerem imamo poročilo dveh očividcev, j
bogoslovnih profesorjev, iz 1. 1821.: Na strehi neke ute, katerih je bilo »za celo j
mesto«, je stal na pol gosposko, na pol kmečko oblečen človek, ki se je s strehe ]
drl na vse pretege. Pod uto pa je stal najbrž kak uradnik, ki je »gori sufliral«. ]
Gornji je bil sluga, spodnji pa uradnik šneberske graščine. Med drugim sta si ^
oba očividca — baje dobesedno — zapomnila tole: »She vezh vam pusti Shnc-j
berska Komesija vun klicat, de, kar ta Shmihelski somenj antizhe, bo dva dni
dershan po navadi; danes zeli dan in jutro. — Pa jutro, ki je nedela, ne sma]
nobeden prodajati ne sjutraj, kadar bo masha in Pridiga, ne ob desetih med j
Andohtjo. ne popoldne per kershanskim navuku; kdor bo takrat kaj prodajal,
bo na shivotu shtrafan. Jest in she eden bomo smeraj okoli hodili. Zhe bomo
ktiriga prodajat dobili, samerkajte, bo meni bol, ko njemu. Po pervi mashi pa
noter do desete, po deseti do kershanskiga navuka in po kershanskem navuku j
le prodajajte. Noben vam ne more braniti, in ne bo branil. Somenj oba dva \
dni trpi. — Sdaj pa dobre vole bodite, — jejte in pite — pa name ne posabite.« ,
Poročilo o tem razglasu posnemam po članku »Nekdanji velesejmi na Blokah«, i
ki ga je napisal Strmiški v Ponedeljskem Jutru, 7. VI. 1943. ;
2- K e 1 e m i n a o. c. 53, 52; R u t a r o. c. 159. Starogr. urb. ima te določbe !
pod naslovom »Khürchtag vnd kürchtagshehuet in dem gericht der herrschaft :
Oberstein«. — Po Ant. M e 11 u , Grundr. der Verf. u. Ve^\^^-Gesch. Steiermks, •
Graz 1929/30. str. 228, 495, je imelo na Štajerskem pravico varstva vaško obla-j
stvo (Dorfobrigkeit). |
Kelemina o. c. 46, 53/4. ;
24 Prim. Rutar 1. c. i
2ä Simon Rutar, Goriška in Gradiščanska, Ljubljana 1893, str. 124; j
Ž o n t a r o. c. 441/2; o sporih med deželskimi sodišči gl. na primer o. c. 81, 33 s. ;
2" Kelemina o. c. 44 za Nevlje na Gorenjskem; po starograjskem ur-1
barju, ki tudi vsebuje ta kraj, pa je to dajatev oddajala le župa Podmilje. Gl. i
dalje Valvasor VIII, 829 za Rovišče pri Vačah (cekin).
žegnanja v slovenski pravni zgodovini 21
pobiranja pristojbin in do pogostitve pri županu oziroma župni-
iku.2' Od pristojbin^** moramo omeniti stojnine (»štantnine« — Stand-
geld) od kramarjev in drugih prodajalcev, ter točni ne — Taferngeld
od krčmarjev (starogr. urb. in Steir. Taid.). Te pravice so bile v raznih
krajih različno urejene. Nekatere, thelonium in denar od vedra prodanega
vina, se omenjajo za Dolenjsko že v listini iz 1. 1265., s katero se ukinjajo
v prid posestvom freisinških škofov.^^ Će je izvrševala varstvo kaka druga
in ne deželskosodna gosposka je slednji vendar pripadala točnina od
krčmarjev (starogr. urb.). — d) Med pravice imetnika sodne in redkeje
cerkvene oblasti ob žegnanjih spada slednjič pravica prvega plesa
oz. prvih plesov ter do njihove podelitve ali prodaje. Na kastavs'kem
ozemlju je imel pravico prvega plesa kastavski glavar, pravico drugega in
tretjega pa sodniki; ostale plese so prodajali godci (Valvasor VI, 323). V
Istri je prodajal prvi ples župan (VI, 331), na Gorenjskem (VI, 284) in
Goriškem^" pa deželski sodnilk. Kje je vzrok, da so na Vipavskem prodajali
ples duhovniki in ne sodna gosposka (VI, 309), še ni razjasnjeno.
Kakor ima deželskosodna gosposka pravico in dolžnost, izvrševati var-
stvo, tako imajo določene skupine prebivalstva podoibnoi dolžnost, ki bi njeno
izvrševanje mogli imenovati s tražen je žegnanj pod poveljstvom de-
želskosodnih organov, žegnanje v Križu stražijo na pr. prebivalci petih
imenoma naštetih žup; prebivalstvo Vojščice (Wonschitz) straži svoje že-
gnanje; podložniki devinskqga sodišča pa žegnanje o sv. Ivanu. Devinski
urbar določa celo, kdo je dolžan postaviti stražarjem lopo iz listja.^i Kakšen
pomen ima straženje, v naših virih ni izrecno povedano. Verjetno daje izvr-
šilno moč deželskosodnemu organu in ima torej iste funkcije kot varstvo
žegnanj po tem organu, le da je še bolj poudarjena obramba pred zuna-
njimi napadalci. To moremo posneti iz podrobnih norm o organizaciji stra-
ženja devinskega žegnanja, ki dobijo svoj pravi smisel le, če upoštevamo,
da so to žegnanje v 16. stol. dejansko napadali Tržačani, ki jim je konjski
in vinski semenj ob tem žegnanju pomenil konkurenco.^* (Napadali so ga
tudi v 18. stol.1, a devinski semenj o sv. Ivanu se je kljub temu obdržal še
dolgo dobo; pri roki imam podatek za 1. 1858.)
Kar smo doslej povedali o organizaciji starih žegnanj, uipravičuje
našo uvrstitev žegnanj med zbore z ustaljenimi pravnimi oblikami.
2. Nadzorstvo gosposke ni bilo edino sredstvo proti neredom na žegna-
njih. Ohranjeni so nam podatki o raznih poskusih, ki naj bi nerede prepre-1
2' Kelemina 1. c. (Čepovan); Leveč 1. c. v op. 28; Valvasor 1. c. (Ro-
višče) ter II, 124. Natančnejše določbe o pogostitvi deželskosodnih organov, ki
čuvajo žegnanje, vsebuje starogr. urb. za Št. Gothard, kjer je tudi vnaprej dolo-
čeno, kateri podložniki prispevajo županu jedila.
2s Starogr. urb. passim, Kelemina, o. c. 54 (Vojšica) ; Žontar, o. c
79, 81; Vladimir Leveč, Schloss und Herrschaft Flödnig in Oberkrain, MMVK
IX. 1896, Str. 134. Prim. po Valvasorju (VIII, 784) izpričani običaj, da si mora
kupec na žegnanjskem sejmu pribaviti listek od deželskosodnega gospoda, da
sme blago odnesti (Bloke). — Prim. Steir. Taid. passim.
-^Schwind-Dopsch, Ausgew. Urk. z. Verfassungsgeschichte itd.
Innsbruck 1895, str. 101.
•'0 K e 1 e m i n a o. c. 53. — Prodaja plesa je bila pri nas zelo razširjena,
a ni bila izključna posebnost naših krajev. Prim. podelitev plesa za ceno enega
jagnjeta v Landskronu. Steir. Taid. 326.
31 1. C. & seq.
3- Simon Butar, Božja pot in semenj pri sv. Ivanu Devinskem, LZ III,
1883, 506. Isti (op. 15) 119. Prim. Almanag di Guriza (1858) pri navedbi sejmov.
22 Dr- Sergij Vilfan:
čili z radikalnejšimi sredstvi, s prohibicijo alkohola na žegnanjih,
s prepovedmi žegnanj in s preložitvijo na drug čas. Pre-
povedi žegnanj iz varnostnih razlogov je razlikovati od prepovedi iz razlo-
gov trgovinske politike (o tem pod 3.).
S Koroškega nam je znana določba cesarja Friderika III. v čl. 4. pri-
vilegija iz 1. 1444. (tisk v koroškem deželnem ročinu). Po tej določbi ne sme
nihče vo-ziti ne piva ne vina na žegnanja, da se preiprečijo uboji (Manßlecht)
in drugi neredi.
Za Kranjsko se nam je ohranil podatek, ki kaže, da je vladar v 1. pol.
16. stoletja prepovedal vsa žegnanja po deželi. To sledi iz gravamina kranj-
skih stanov iz 1. 1541., s katerim poročajo, da se žegnanja v nasprotju z
vladarjevo prepovedjo zopet začenjajo vršiti, in zahtevajo izvedbo prepo-
vedi.3^ Take zahteve so stanovi verjetno večkrat izrekali. Ohranjen nam je
memoriale kranjskih stanov svojim odposlancem na odborni zbor (4. maj
1567), v katerem se zopet izraža zahteva po odpravi žegnanj (abstellung
der Geykirchtag). Obenem predlagajo stanovi, naj župniki obhajajo cerkve-
ne slovesnosti na druge duL^* (Morda je pri tej zahtevi deloval isti nagib
kot pri preložitvi cerkvenega shoda v Stični na zimo, ker so upali, da bodo
tedaj duhovi mirnejši.)^" Zanimivo dopolnitev podatkov, ki nam jih nudijo
deželna gravamina, črpamo iz pisma pl. Egkha z dne 16. sept. 1569, ki se
nanaša na smledniško gosposko. Tukaj beremo, da so žegnanja sicer pre-
povedana, da pa se prepoved v sosednih sodiščih ne upošteva. Vrše se zato
tudi na njegovem področju. Na ta žegnanja, pravi, prihajajo dva do trije kra-
marji s kaj čudno robo.^'' Zapis žegnanj v starograjskem urbarju (1571) prav
tako dokazuje, da prepovedi niso izvajali. — Vzrok prepovedi oz. zahtevam
po prepovedi povedo viri sami: na žegnanjih se zgodi mnogo slaibega (in vili
weeg vbells gestifft). Zgovorno nam oriše te slabe strani Trubar: »plešejo,
pijančujejoi, bij o inu čestu z beticami, z rantami, s koli, s ikamenam inu z
meči vmej sebo odpusitlke dile«.^'^ Nerazpoloženost stanov proti žegnanjem v
16. stol. smemo razlagati iz teh neredov, obenem pa tudi iz splošne tendence
protestantske dobe, ki je bila morda celo prevladujoči vzrok. (Prim. naspro-
tovanje ikranjskih stanov romanjem na Sveto Goro pri Solkanu.)
Iz istega leta, v katerem je nastal omenjeni kranjski memoriale, po-
znamo na štajerskem odlok nadvojvode Karla z dne 15. dec. 1567 (v štajer-
skem deželnem ročinu), ki 'kaže, da so bila tam žegnanja oficialno priznana
in celo neikako zaščitena. V tem odloku prepoveduje nadvojvoda, da bi lovski
hlapci plenili kmetom puške in dovoljuje kmetom, hraniti puške in vaditi
se z njimi na svojih shodih in žegnanjih, vendar izven lovskih revirjev.
V 17. stoletju so bila žegnanja tudi na Kranjskem ne le splošno obi-
čajna, ampak tudi načeloma dovoljena, kar spričujejo Valvasorjevi podatki
o žegnanjih, iz katerih tudi mestoma izhaja, da glede nasilij, ki so se na
plesih (VI, 283) in posebej na žegnanjih dogajala, ta doba ni bila nič boljša
od prejšnje (Begunje; cerkveni shod v Beričevem pri Dolu — Valvasor VI,
284, VIII, 763). Prepovedi žegnanj pa so veljale le za nekatere kraje, kot
za žegnanje pri podružnici sv. Jurija pri Igu, ki je nekoč trajalo po tri dni
33 Sergij Vilfan, Dva pojava ljudskega prava. SP. LVII, 1943, str. 221.
34 Stan. arh. Landesvert., stara fascikulatura 90. Danes nedostopno; zato
podatek ni kontroliran.
35 G r u d e n , 1. C.
3*' L e v e c , o. c. 146.
3' Citirano po Franu Kotniku, Pregled slov. narodop. Narodop. Slov.
(op. 4.) str. 22.
žegnanja v slovenski pravni zgodovini 23
in ki so ga morali prepovedati zaradi prepirov, pretepov in ubojev, ki so se
ob tej priliki dogajali (Valvasor VIII, 750). Podobno poroča Valvasor (VIII,
754) o žegnanju na Klani.
Novi ukrepi proti posvetni strani žegnanj izvirajo iz miselnosti pro-
svetljenega absolutizma. Z generalom z dne 24. dec. 1770 se je prepovedal
ples ob žegnanjih in sejmih, ker so se ob teh priložnostih večkrat dogajali
poboji. Izvedba preipovedi se je poverila gosposkam. Iz spisov, ki so v tej
zvezi ohranjeni v arhivih blejske gosposke, izhaja, da se je v tej dobi že-
gnanj s'ki ples že pqpolnoma prenesel v krčme in da je prepoved veljala tem
plesom.^s — Tudi Jožef II. je 1. 1786. posegel v žegnanja in jih preložil na
tretjo nedeljo v oktobru. Zato so, kot navaja Künßberg, ponekod zasmeh-
Ijivo govorili o cesarjevem žegnanju (Kaiserkirchweih).^^ Jožefova določba
je odločilno vplivala na razvoj žegnanj v naših krajih. — Posamezna žeg-
nanja, kakor pri Sv. Frančišku na Logu (Železniki), pa so bila v tej dobi
Siploh prepovedana.""
Doslej naštete prepovedi in spremembe so izvirale od posvetnih obla-
stev. Cerkev žegnanj kot takih ni prepovedala, marveč jih je skozi dolga
stoletja obhajala celo kot zapovedan praznik. Prav zaradi razvad in nered-
nosti, ki so bile zvezane s posvetno stranjo žegnanj, pa je papež Urban VIII.
1. 1642. obletnico posvečevanja cerkva črtal iz vrste zapovedanih praznikov."*!
Nekaj domačih virov o cerkvenih ukrepih proti razvadam ob žegnanjih nam
je znanih iz 18. stol. Ljiibljanska škofijska sinoda 1.1723/24 je poudarila ve-
liko dušno kvar, ki jo povzroča ples (chorearum ductus) na žegnanjih in
naložila dušnim pastirjem sikrb, da to zlo po možnosti iztrdbijo.*** Isto je
ponovila Herbersteinova sinoda 1.1774. v »Decretum de chorearum ducti-
bus maxime in ecclesiarum dedicationibus. . . exstirpandis«."'' — Zanimivi so
ukrepi, s katerimi so skušali posamezni duhovniki pripraviti ljudi do tega,
da bi opustili ples na žegnanjih. V matrikuli fare Sora iz srede 18. stol. bere-
mo, da je duhovnik Jurij Tomec podaril cerkvi v Preski relikvijo sv. Janeza
Krstnika, potem ko mu je soseska obljubila, da bo popolnoma opustila raz-
vado javnih plesov db dedikacijah. Pod vplivom jožefinskih reform je sicer
ostala v veljavi preložitev žegnanj-dedikacij na skupen dan meseca oktobra,
a ker so začeli kot »žegnanja« slovesneje obhajati patrocinije, tudi
ta ukrep ni dosegel uspeha. Ta'ko so nekako 1. 1834. v černelem pri Stični
vdrli pijani ljudje ob žegnanju v cerkev ter oponašali cerkvene obrede. Za
kazen je bila cerkev zaprta, dokler se vaščani niso zavezali, da ne bodo več
plesali ob žegnanju (prijazno sporočilo msgr. Steske).
Po danes veljavnih cerkvenih določilih se sme dedikacij a, razen za stol-
nico, obhajati v vsej škofiji na en dan. V slovenskih škofijah je ta dan zelo
blizu nekdanjemu Jožefovemu terminu v oktobru.
Vladimir Leveč, Ples o cerkvenem proščenju na Kranjskem. IMK VI,
1896, str. 48.
39 Viktor Steska, Cerkvena pratika Ljubljanske škofije. IMK 1909, str. 169;
Franc Ušeničnik, Katoliška liturgika. Ljubljana 1933, str. 183; Künßberg,
RV 38. — Tiskan razglas dekreta z 12./X. 1786 s spremaoim dopisom z 26./X.
v ljublj. škof. arhivu.
4» A. K(oblar) , Jožefinske naredbe. IMK IX. 1899, str. 223.
"1 Ušeničnik o. c. 182.
''2 Décréta in dioecesanis synodis Labacensi 1723/4. Tiskan izvod v škofij-
skem arhivu.
"3 Constitutiones synodales Labacenses in synodo generali promulgatae,
1774. Rokopis v škofijskem arhivu.
24 Dr. Sergij Vilfan:
3. Ker je znano, da so mesta in trgi uživali znaten trgovinski monopol,
nastane vprašanje!, kako se je moglo s podeželskimi žegnanji združiti trgo-
vanje, z drugimi besedami : kakšna je bila pravna podlaga ž e g -
n a n j s ki h sejmov.
Predvsem velja poudariti, da trgovinski monopol mest in trgov, ki so
ga ščitili vedno novi vladarjevi odloki, niti v pravu ni bil popolnoma brez-
izjemen, še manj seveda v praksi.''^ Od načelne stroge prepovedi vsakega
trgovanja plemičev, duhovnikov in kmetov po deželi so bile predvidene tudi
bolj ali manj znatne izjeme. Po t. zv. reformaciji štajerskega deželnega roči-
na iz 1. 1445.4" smejo kmetje trgovati doma in na trgih s svojimi pridelki, ne
pa n. pr. z beneškim blagom. Proti podeželskim tedenskim sejmom je naper-
jen naslednji člen, po katerem se na nedeljskih sejmih ne sme prodajati
živa velika živina, niti volnene ali platnene tkanine, niti koža ali rezano
usnje. Veliko obsežnejše so bile izjeme od trgovinskega monopola mest in
trgov na Kranjskem. Podobo dejanskega stanja v tej deželi nudi pogodba
med prvimi tremi stanovi in mesti iz leta 1492.^", po kateri je kmetom
dovoljena trgovina ne le z lastnimi pridelki, marveč tudi z določenimi
uvoznimi predmeti (sol). Ko je policijski red iz 1. 1552. obnovil prepo-
ved trgovanja plemičev in ikmetov v notranje-avstrijskih deželah, so prvi
trije stanovi Kranjske (četrti stan je meščanski) dosegli omilitev, ki jo je
deželni knez uzakonil 1.1553. (kranjski deželni ročin). Ta sprememba je
dovoljevala plemičem, duhovščini in kmetom ne le prosto prodajo lastnih
pridelkov, ampak celo dokaj obsežno eksportno in importno trgovino. Neko-
hko ožje so meje kmečkega trgovanja po generalu iz 1. 1602. za Kranjsko.^^
Vse to kaže, da je kljub trgovinskemu monopolu mest ostalo še dovolj pred-
metov za kmečko trgovanje, ki se je vsaj deloma vršilo na žegnanjskih sej-
mih, o katerih v gornjih prepovedih ni govora.*^
Neposredno pravno podlago in upravičenost pa je dajal žegnanjskim
sejmom običaj, ki izvira večinoma pač že iz dobe, ko mestnih in tržnih sej-
mov še ni bilo. Pogodba iz 1. 1492.4« jih označuje kot običajne žegnanjske
semnje (gewondliche kirichtege). Novi sejmi so lahko nastali na podlagi po-
sebne podelitve.*''^ Borba meščanov in preipovedi podeželskih sejmov iz gospo-
darskih razlogov so zato naperjene predvsem proti neobičajnim (nezakoni-
tim) letnim in proti vsem tedenskim podeželskim sejmom.
4. Kakor s trgo\-ino, tako so imela žegnanja ponekod tudi zvezo z
javnopravnimi zbori. Neko rahlo krajevno zvezo moremo
zaslediti v tem, da se pozorišča cerkvene in posvetne plati žegnanja — cerkve
in lipe — omenjajo ponekod tudi kot kraji ljudskih sodnih in volilnih zbo-
rov. (Cerkve: na pr. Kostanjevica, MetUka; lipa: Koroška v 13. stoletju,
Gamberk, Kočevska, Beneški Slovenci, Bled)."" Ti kraji so bili pač najpri-
mernejša zbirališča za vse priložnosti. — Važnejši je pojav sodnih in drugih
44 Splošno o prepovedih kmečkega trgovanja gl. v op. 3 cit. delo, 50 ss.
4Ö Tisk v štajerskem deželnem ročinu. Dodatki in spremembe gl. v Maksimi-
lijanovih odlokih iz 1. 1502 in 1510. ki so prav tako natisnjeni v ročinu.
4« V op. 3 cit. delo, str. 52, 54.
4^ Ibid. 53; Gruden o. c. 843.
4S Prepoved podeželskih sejmov,   ki jo omenja Josip Gruden,   Cerkev
sv. Janeza ob Boh. Jezeru, IMK XIX. 1909, 132 s, pač ni obveljala.
49 \a pr. Steir. Taid. Nachtr. 243, 181 op., 191.
"•^ Nekaj literature k temu citiram v Očrtu slovenskega pravnega narodo-
pisja, Narodop. Slov. (op. 4), str. 261/2, pod 33. Glede zborov okrog cerkve prim.
Rutar o. c. (op. 1) 66, glede lipe s kamni 78.
žegnanja v slovenski pravni zgodovini 25
javnopravnih zborov, ki se vrše v časovni zvezi z žegnanji in njim
sorodnimi shodi, bodisi v presledku nekaj dni, bodisi istočasno. Najzanimi-
vejši zgled nam je ohranjen iz Devina. Na god farnega patrona sv. Janeza
Krstnika, o kresu, se je tam vršilo žegnanje, semenj in eden od šestih let-
nih sodnih zborov deželskega sodišča. Tudi po osnutku Goriškega urbarja
iz 1. 1523. moremo posneti, da se vse podeželsko sodstvo časovno strinja s
KT.^i V Rušah se je sodstvo vršilo ob velikem sejmu.^* Ker je bil v zvezi z
zasedanji deželskih sodišč olbičaj, da so se izklicale meje deželskosodnega
okraja, smemo tudi iz razglasa mej na žegnanju pri sv. Križu in na »sejmu«
sv. Florijana v Bovcu sklepati na istočasno sodno zborovanje."-* V Pazinu
so se županske volitve vršile na praznik sv. Jurija (Valvasor XI, 376), žegna-
nje pa nedeljo na to (VIII. 776). V Metliki se je od sedmih rednih javno-
pravnih zborov le eden vršil v neki odvisnosti od enega od devetih KT (sv.
Martin).°* — Prav tako kot z nekaterimi žegnanji imajo javnopravni zbori
zvezo tudi z drugimi cerkvenimi prazniki, tako z Martinovim (oddajanje da-
jatev),zlasti pa s kvatrami. O slednjem so potrebne še podrobnejše pre-
iskave.
S tem smo premotrili izrazito narodopisni pojav »žegnanja« z vidika
naše pravne zgodovine, in to z namenom, opozoriti na nekatere vidike, ki
jih kaže upoštevati tudi pri poznejših raziskavah.
Zusammenfassung. Kirchtage in der slowenischen Rechtsgeschichte. Als Kirch-
tage bezeichnen unsere Quellen die mit Lustbarkeiten und Markt verbundenen
Kirchweihfeiern (dies dedicationis). Im übertragenen Sinne kann das Wort
Kirchtag auch für andere Angelegenheiten, imsbesomdere Patrozimium und Jahr-
markt angewandt werden. Die rechtsgeschichtliche Bedeutung der Kirchtage wird
in vier Beziehungen erörtert:
1. Die Mitwirkung der landgerichtlichen (seltener anderer) Herrschaften
bestand in »Ausrufung« und »Behütung« des Kirchtages, wofür der behütenden
Herrschaft u. a. der .\nspruch auf Kirchtag-, Stand- und Taferngeld (letzteres
gebührte in allen Fällen dem Landgericht), sowie auch auf Bewirtung zuerkannt
war. Die Kirchtagbehütung verfolgte zwei Zwecke: Polizei und Abwehr gegen
au.swärtige Angreifer (Städte!). Zur Verstärkung der landgerichtlichen Polizei
wurden mancherorts aus dem Kreise der Bevölkerung Wachen aufgestellt. Sehr
verbreitet war in slovenischen Orten das Recht der Gerichtsherrschaften aut
den ersten Tanz bzw. die ersten Tänze und deren Verleihung und Verkauf. In
Istrien übten dieses Recht die Župane, in Wippach der Ortspriester.
2. Die an Kirchtagen sich ereignenden Unordnungen und Totschläge hatten
mannigfaltige Sicherheits-Bestimmungen zur Folge: Alkohol-Prohibition (Kärn-
ten 1444), allgemeines Kirchtagsverbot (Kraim, 16. Jahrhundert, das aber nie
durchgeführt wurde), Verbote einzelner Kirchtage, Tanzverbote- und Verlegung
aller Kirchweihfeiern auf einen bestimmten Sonntag. Kirchlicherseits wurden
einige Maßnahmen im 18.. Jahrb. getroffen.
3. Die rechtliche Grundlage der Kirchweih-Märkte ist einerseits im alten
Brauch, andererseits im tatsächlich und teilweise (insbesondere in Krain) recht-
mäSiSig geübten Geuhandel zu suchen.
4. Schließlich kann bei mehreren Kirchtagen festgestellt werden, daß sie
mit gerichtlichen Tagungsterminen übereinstimmten. ;
*i Kelemina o. c. 54/5, 50. Iz tu priobčenih virov se da to dokazati za
Ozeljan ter žuspo Vitovlje, Gojače in Selo.
»2 Steir. Taid. Nachtr. Nr. 40, str. 244; prim. K e 1 e m i n a o. c. 50.
-'3 Kelemina, o. c. 53; Simon Butar. Meje. LZ 1883, str. 812.
^ Anton Svetina, Metlika, Ljubljana 1944, str. 18; Valvasor XI. 385.
53 Kotnik, Starosvetnosti 72.