NOVI TEDNIK
Št. 49 - leto XLVI - Celje, 10. XII. '92
^	Cena 100 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Volili smo
Večina za Kučana. Komu pa smo še dali svoje
glasove in kako smo volili na Celjskem? Limo-
nasti, nasmejani, zgovorni, bežeči, skrivajoči...
V besedi in sliki na straneh 6 do 9.
Stran 4
BastI brez
milosti -
700 Hudi
na cesto?
Na ostrini noža
Na Frankolovem vre, občina pa išče izvedenska mnenja.	Stran 12.
Direiftor za 4 tisoč marif
VJ
Ingrad še ni splaval - obetavni posli šli po vodi - delavci za kruh ne zaslužijo. Stran 5.
IZ VSEBINE:
Libela
Čakajoči delavci
blokirali tovarno.
Stran 3.
Interviu
Dr. Dimitrij Rupel:
»Vsak trenutek lahko
rečem hvala in grem.«
\ Stran 11.
Reportaža
' Plaz, ki preži, moti
samo ogrožene.
Stran 20.
Fotoreportaža
Naporni dnevi za v
Miklavža. Stran 13.
Št. 49 - 10. december 1992
f
<
z UREDNIKOVE MIZE
Dan potem
Prve volitve v samostojni državi Sloveniji so za na-
mi. Končno, bo rekel marsikdo, ki so se mu stranke in
kandidati v zadnjih, zelo intenzivnih pripravah na
»Dan V« že kar premočno sprehajale po živcih. Saj res
—	težko je bilo ostati miren ob zavesti, da so stranke in
posamezniki trošili milijone mark za lepake in obljube,
medtem ko je velik del »volilnega telesa«, kot so nam
rekli, trpel pomanjkanje porajajoče se države in njenih
preštevilnih težav.
Toda, sijajna udeležba na volitvah je pokazala, da
smo Slovenci še vedno zelo političen narod. In da
nismo ravno naklonjeni zelo velikim in tveganim spre-
membam. In v tej luči je res lepo, da smo dobih kakš-
nih sedem, morda osem strank, ki bodo sestavljale
državni zbor. Če bo uspela še koalicija strank... Da, če
bo uspela, potem bomo morda le dobili stabilno vlado
s podobno čvrsto zaslombo v parlamentu. In to je ta
hip tisto, kar Slovenija najbolj potrebuje. Rabi zelo
čvrsto vlado in čvrst parlament, rabi pa tudi odločno in
čvrsto opozicijo. Kot stvari kažejo sedaj, preden so
stranke objavile mogoče parlamentarne in vladne
koalicije, brez močne opozicije ne bo šlo. In prav je
tako, vse dotlej, dokler ne bo (spet) pričelo prihajati do
blokad v parlamentu.
Izven parlamenta je ostala velika večina strank — pri-
bližno tri četrtine. Koliko med njimi se jih bo ohranilo
do naslednjih volitev, je seveda manj pomembno za
novo državo, a hkrati zelo pomembno za volilce. In
v tej luči, se mi zdi, je še posebej pomembno, kaj so
prvaki teh strank obljubljali v zelo indijsko-koroman-
dijski predvolilni kampanji. Vsaj kar zadeva parla-
mentarne -pozicijskein opozicijske —pa tudiizvenpar-
lamentame stranke, to drži. Kajti - obljuba je obljuba,
in če so za njo možje beseda, potem se nam obeta
v prihodnjih letih zelo razgiban čas. Prav prihodnje, ne
prav dolgo obdobje, bo tudi jasno pokazalo, kdo je
igral pošteno igro in kdo je obljubljal zato, da je pač
-	obljubljal in skozi obljube lovil glasove, ki jih je, ali
pa tudi ne, v nedeljo dobil.
In prav tukaj imamo mediji obveščanja posebej zah-
tevno nalogo, in »slonovski« spomin. Marsikaj smo
sprejeli in marsikaj »požrli« med kampanjo. In - verje-
mite — še več smo si zapomnili.
Zdaj je čas, ko bomo videli, kdo bo v že bolje, a še ne
docela profiliranih strankah, volilne obljube držal.
Tiste, ki jih ne bodo, bomo, verjemite, prav pogosto
vlekli za jezik. In s tem volilcem tudi pokazali, kje so
volili dobro in kje so nasedli zapeljivim limanicam
mogoče oblasti.
S prepričanjem, da volilci nismo šli na led, vas
vabim, da v današnjem tedniku pogledate, komu smo
zaupali na celjskem območju. O tem, kaj so izvoljeni
obljubljali, smo pisali, že danes pa vam obljubljam, da
bomo, čez čas, v tedniku, pogledali ali so bile obljube
limanice, napihnjeni balončki ali pa programi, ki se
udejanjajo in ki smo jim z razlogom verjeli.
BRANKO STAMEJČIČ
Iz lastnega žepa gre težko
Ob ¥0Utvah so v številnih krajevnih skupnostih pripravili referentlume za
samoprispevek
v osemnajstih krajevnih
skupnostih , konjiške občine,
med njimi v samih Sloven-
skih Konjicah in Zrečah, ter
v dveh žalskih - Žalcu in Gri-
žah so krajani v nedeljo gla-
sovali o novih krajevnih sa-
moprispevkih. Medtem ko so
se v večini konjiških krajev-
nih skupnosti odločili za sa-
moprispevek, so v žalskih re-
kli ne.
V	sedmih krajevnih skup-
nostih konjiške občine so se
krajani odločili, da poslej ne
bodo več plačevali dveh od-
stotkov svojega dohodka za
razvoj kraja, v ostalih kra-
jevnih skupnostih pa je refe-
rendum uspel. Za samo-
prispveke so se odločili
v krajevnih skupnostih:
Spodnje Grušovje, kjer je za
podaljšanje glasovalo 86,5
odstotka vseh krajanov, Be-
zina 52 odstotkov za, Zbelo-
vo 51 odstotkov, Žiče, Do-
brava - Gabrovlje 51 odstot-
kov, Draža vas 54,6 odstot-
ka, Skomarje 56 odstotka,
Zreče 50,78 odstotka. Gore-
nje 65 odstotkov, Jernej 54,1
odstotka in Polene 62 od-
stotkov glasov za. Vse kra-
jevne skupnosti, ki so se od-
ločile za samoprispevke, bo-
do denar namenile komunal-
nemu urejanju krajev, zlasti
cestam, vodovodu, kanaliza-
ciji, širitvi telefomskega
omrežja in podobno. Zreče
pa tudi plinifikaciji kraja.
V	Konjiški vasi je za glaso-
valo le 47 odstotkov kraja-
nov, samoprispevka v bodo-
če torej ne bo. Prav tako so
se odločili krajani Sloven-
skih Konjic - 43 odstotkov
glasov za samoprispevek,
Tepanja in Stranic, v obeh
krajevnih skupnostih je do
odločitve za manjkalo manj
kot 20 glasov, Vitanja, kjer je
za uvedbo samoprispevka
glasovalo 42 odstotkov vseh
krajanov in Zeč, kjer bi sa-
moprispevek podaljšalo 38,8
odstotkov vseh upravičen-
cev. Tudi krajevna skupnost
Brdo — Vešenik se ni odločila
za podaljšanje samopri-
spevka.
Krajani Žalca se na nedelj-
skem referendumu niso odlo-
čili za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka. To pomeni, da
zaenkrat še ne bo nič z izgrad-
njo pokritega kopališča, ki bi
predstavljala tudi največji za-
logaj v programu samopri-
spevka. Za uvedbo samopri-
spevka je glasovalo le 37 od-
stotkov krajanov. Za samopri-
spevek pa se niso odločili tudi
v Grižah, saj je za uvedbo gla-
sovalo 44 odstotkov krajanov.
Tako je po letu dni v Grižah
znova propadel poskus za
uvedbo krajevnega samopri-
spevka.
J. V.
V krajevnih skupnostih
Sojek - Kamna gora, Resnik
in Špitalič referenduma to-
krat niso razpisali, v Ločah
pa ga bodo izvedli 20. de-
cembra. Poleg glasovanja
o samoprispevku pa se bodo
Ločani odločali, prav tako
na referendumu, še o nada-
ljevanju izgradnje tamkajš-
njega letališča, ki že dalj ča-
sa buri duhove.
MBP
Foto: EDI MASNEC
Komu letošnja priznanja?
v šmarski občinski Komisiji za odlikovanja in priznanja so
predlagali za dobitnici letošnje »Plakete občine« osnovno šolo
Šmarje in Franca Valenčaka iz Kozjega. Odločitev o letošnjih
občinskih priznanjih bo znana v tem tednu, ko se bodo na
skupščinskem zasedanju odločili tudi o predlogih Priznanj
občine in podelitvi denarnih nagrad. Za Priznanja občine so
predlagani Zinka Šramel, Slavko Javorič, Ivan Smrekar,
Zvonko Murgelj, Silva Verčovnik, Slavko Sisinger in Zvonimir
Blažim, za denarne nagrade pa Gasilsko društvo Kozje, Ženski
pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina in osnovnošolska atlet-
ska ekipa.
BJ
O mostu in cesti
železniški most čez Savinjo
pri Pivovarni v Laškem je po-
vsem dotrajan in potreben te-
meljite obnove.
Vlaki čezenj vozijo z mini-
malno hitrostjo. Ob Savinji
pod mostom je speljana tudi
magistralna cesta Celje - Zida-
ni most. Podvoz je ozek in pre-
nizek za vsa vozila, ki se pomi-
kajo po tej preobremenjeni ce-
sti. Da bo nesreča še večja, sta
v neposredni bližini še poko-
pališče in stanovanjski bloki.
Pred dnevi je bil v Laškem
sestanek predstavnikov želez-
ničarjev, cestarjev in celjskega
Nivoja, katerim so se pridruži-
li tudi predstavniki občine La-
ško. Govorili so o obnovi mo-
stu z ureditvijo ceste. Zanimi-
vo je, da so se o reševanju za-
pleta prišli pogovarjat v La-
ško, čeprav sta kar dve veji
v enem ministrstvu s sedežem
v Ljubljani, to je Ministrstvu
za promet in zveze. Tako kot
vedno je največji problem de-
nar, ki ga ni. Občina Laško je
pripravljena sodelovati s svo-
jim deležem, saj gre za po-
memben objekt na njenem ob-
močju, vendar bodo glavno
breme morali nositi železni-
čarji in cestarji. Prav gotovo
pa bo potrebno pohiteti z od-
pravo tega hudega prometne-
ga zamaška, kajti sama uredi-
tev Tremarij še ne bo zadosto-
vala za boljši prevoz na magi-
stralki, da ne govorimo še o že-
lezniškem prometu, od katere-
ga si toliko obetamo.
TONE VRABL
S plinom nad plinri
Komu 29-leina koncesija v Šentjurju
V	mestu Šentjur, kjer se že
dalj časa pripravljajo na plini-
fikacijo, so na torkovi seji ob-
činske vlade sprejeli osnutek
odloka o oskrbi s plinom. Gre
za potrebno pravno podlago za
podelitev takšne koncesije, za
dobo 29-ih let, ter možni med-
narodni natečaj.
Med večmesečnimi pogovori
z različnimi ponudniki se je
šentjurska vlada doslej največ
pogovarjala z italijansko
družbo Dondi, ki želi koncesi-
jo tudi v šentjurski občini, po-
dobno kot drugod po Sloveni-
ji. Kot so povedali na zadnji
seji šentjurske vlade, so pri pi-
sanju omenjenega odloka že
predvideli italijansko ponud-
bo za izgradnjo ter upravlja-
nja omrežja, ki bo za potrebe
občanov in industrije.
V	sprejetem osnutku, ki ga
bodo posredovali v nadalje
obravnavo občinski skupščii
so podrobneje zapisani prič
kovani odnosi med obči)
— koncedentom in bodoči
koncesionarjem. Ta bo moi
v dveh letih končati vsa p
trebna dela za oskrbo Šentju
čanov s plinom. Zapisali so t
di, da cena plina ne bo sm<
biti višja od cene plinske
olja, z upoštevanjem kalorič
vrednosti obeh goriv.
V projekt plinifikacije so 2
jeli center Šentjiuja, Hrušev
in Novo vas, želje iz Slivnice
Dramelj pa so se zaenkrat i
kazale za ekonomsko neupr
vičljive. Šentjurčani, ki bivJ
v enem od najbolj onesnažen
slovenskih krajev, upajo,
bo naložba prispevala k I
stveno boljšemu zraku.
BRANE JERANI
Braslovčani proti farmi prašičei
OiJpovetJuJe se JI tudi Hmezadovo Kmetijstvo - V nedeljo zho
krajanov
Večina krajanov Braslovč je
proti ureditvi sedanje farme
telic na Žovneku v farmo
svinj. To so povedali na torko-
vi novinarski konferenci, ki jo
je sklical odbor krajanov.
V Hmezadovem Kmetijstvu
so sicer zatrdili, da o ureditvi
farme prašičev ne razmišljajo
več, vendar Braslovčani pravi-
jo, da jim ne verjamejo. Tudi
zato bodo v nedeljo dopoldne
pripravili velik zbor krajanov,
na katerem bodo ljudem znova
predstavili argumente proti
takšni farmi. Braslovčanom se
namreč zdi čudno, da jih Hme-
zadovo Kmetijstvo ni tudi pi-
smeno obvestilo o svoji odloči-
tvi. Odgovornim pri Hmezadu
ne verjamejo tudi zato, ker so
jim še spomladi zagotavljali,
da ne razmišljajo o ureditvi
farme svinj, pač pa kvečjemu
o kakšni ekološko nesporni za-
devi, pri čemer so med drugim
omenjali rejo puranov.
V Braslovčah dajejo v vseh
svojih programih prednost
razvoju turizma, za kar obsto-
ja vrsta idealnih pogojev. Bra-
slovče so tudi izredno lepo
urejen kraj, ki je letos prejel
tudi evropsko priznanje.
Vključene so v projekt razvoja
podeželja in vasi, ki ga podpi-
ra tudi ministrstvo za Imetij-
stvo, ki naj bi za to namenilo
tudi dobršen del denarja.
Hkrati pa imajo v tej krajevni
skupnosti že sedaj mnogo eko-
loških problemov. Nekateri
vodotoki so bili še pred deseti-
mi leti v prvem kakovostn*
razredu, po ureditvi ribogoji
ce na Žovneškem jezeru in 1
di zaradi farme plemenskih
lic, pa so vode sedaj v tretj(
razredu. Poleg tega v vseh J
selkih še nimajo urejene kal
lizacije in še bi lahko našte\
li. Kot sami pravijo bodo rr
rali najprej razrešiti te teža
in nikdar ne bodo dovolili,
v njihovem okolju zgradijo c
jekt, ki bi deloval moteče. Ži
Ijenje 2500 prebivalcev je l
membnejše kot pa zaposlil
11 delavcev na svinjski fan
pravijo Braslovčani. NikaJ
ne gre, da bi oni vonjali smr!
Hmezadovo Kmetijstvo bi si
žilo, svinjsko meso pa bi je
Italijani.
JANEZ VEDEN
Št.49- 10. december 1992
gamo krademo še lahko
^ajočl delavci LIbele blokirali tovarno
ler vodstvo Libele holding
onedeljek ni zagotovilo ok-
rskih plač in dela regresa
ajočim delavcem, je 120
ajočih v torek zjutraj blo-
Jo tovarno. Znotraj ograje
tali čakajoči, pred njo tisti,
0	zjutraj prišli na delo.
[aplja čez rob se je, pravijo
ajoči, začela razlivati pred
aj tedni. Širile so se govo-
1	o septembrski plači kot
nji plači v firmi. Zadnji no-
ibrski dan so od danes do
ri dali na zavod za zaposlo-
ije 20 po enih, 40 po drugih
)rmacijah. Čakajočim pa je
stvo holdinga ponudilo dve
biosti: ljudje lahko podpi-
» pogodbe o trajnih tehno-
dh viških in gredo na za-
, ob tem pa jim nihče ni
otovil realnih odpravnin in
avnavo neizplačanih plač
drugih dodatkov, regresa
Druga ponujena možnost
aposlitev v novi firmi, ki bo
trditvah čakajočih slej ko
y romala v stečaj, ljudje pa
k) v tem primeru še sigur-
B ostali brez odpravnin,
legotovost, jeza in obup
se to je bilo na ponedeljko-
» shodu čutiti med čakajo-
i, ki so prišli v jedilnico in
vztrajali dolge ure, da so doča-
kali direktorja holdinga. Ne-
odvisni sindikat, ki se je v Li-
beli ustanovil šele minuli pe-
tek tudi zaradi nezadovoljstva
s svobodnim sindikatom, je
našteval konkretne zahteve:
plače za oktober in del regresa
v ponedeljek do 14. ure, no-
vembrska plača takrat, ko jo
bodo dobili zaposleni, pono-
ven izračun plač v času čaka-
nja in uskladitev s kolektivno
pogodbo, reševanje tehnolo-
ških viškov naj se ugotavlja in
rešuje po zakonu, odstopi pa
naj delavski svet in namesto
starega deluje nov, ki bo
vključeval tudi čakajoče. Te je,
so še zahtevali, treba vključiti
v skupinsko zdravstveno zava-
rovanje, čisto na koncu pa so
zapisali še zahtevo po razvoj-
nem programu Libele. S strani
vodstva konkretnih odgovorov
niso slišali, tudi plač v pone-
deljek ni bilo, zato so čakajoči
v torek ob petih zjutraj bloki-
rali tovarno. Razplet do zak-
ljučka redakcije še ni bil znan.
med čakajočimi pa je bilo sli-
šati že zahteve po odstopu
glavnega direktorja ter direk-
torjev posameznih družb.
LB.
Foto: EDI MASNEC
llokada se je v torek končala okoli dvanajste ure, potem ko so
ektorji obljubili, da bodo delavci v dveh do treh dneh dobili
če. Ker pa svojih obljub niso hoteli tudi pismeno potrditi, so
čakajoči zagrozili, da jih ne. bodo spustili iz tovarne. Vsi
ipaj so vztrajali v Libeli še do pol šeste zvečer. Pismenih
^tovil za plačo čakajoči kljub vsemu niso dočakali, ponovno
naj bi se sestali jutri, ko jim bodo vodilni povedali, kdaj bodo
ko izplačali oktobrske plače.
kdkrill
»rmalno vodo
^V zdravilišču Rogaška
hatina so po večmesečnih
panjih naleteli na termal-
0 vodo v globini 1700 me-
rov. Ima 50 stopinj Celzi-
l, pričakujejo pa željenih
O stopinj in večjo količino,
bdo bi uporabili za sani-
ime potrebe, po možnosti
a tudi za hotelske bazene,
fezultate kemične analize
ričakujejo v prihodnjih
neh.
BJ
KOMENTIRAMO
Brez peska v očeh
Za Libelo pravijo, da je bila
najboljša tovarna tehnic na
Balkanu. Očitno je bila pre-
dolgo časa, ostalo ji je preveč
balkanskih navad in balkan-
ske miselnosti.
Libela je bila nedvomno gi-
gant, namenjen 20 milijonom
ljudi in direktorji najbrž niso
razmišljali, da bodo nekega le-
pega osamosvojitvenega dne
vrženi samo dvema milijono-
ma potencialnih kupcev. Da so
južna tržišča raj za zaspane,
tudi ni posebno odkritje. Brez
novih izdelkov in pravočasne-
ga prodora>na zahod je ljudem
v Libeh pač ušel zadnji vlak.
Ta kmečka logika ni zrasla na
'mojem zeljniku. Le prisluhniti
je bilo treba ljudem, ki so dol-
ge ure sedeli v nekoč njihovi
tovarni. Razpravljali so o lju-
deh, ki so prihajali, pa je veči-
na med njimi kmalu odšla. Iz
Libele v lastne firme. Kakšna
je bila ta kadrovska politika,
razmišljajo danes Libelini in
morda nič več Libelini delavci.
Sprašujejo, kako naj preživijo
s 13 tisoč tolarji, če samo ra-
čun za elektriko znaša 15 tisoč
tolarjev? Ljudje hočejo vedeti,
zakaj je Libela odstopila od
državne sanacije? Če ne rabijo
pomoči, je očitno denarja do-
volj, sklepajo čakajoči. In ti-
sto, kar najbolj boli - kdo si
dovoli prodajati del tovarne,
ki so jo ustvarjali desetletja?
Libela je namreč dan pred
uveljavitvijo zakona o lastnin-
skem preoblikovanju, torej
v petek, imela javno dražbo,
na kateri so iskali kupca za
južni del tovarne. Kupca sicer
niso našli, a javna tajna med
delavci je, da dobi Li belino
halo zasebno podjetje Spectra
iz soseščine. Kako je lahko de-
lavski svet brez vednosti de-
lavcev, tudi čakajočih, sklenil
odprodati del tovarne? Kako je
lahko prikimaval odprodaji
počitniških kapacitet na Hr-
vaškem?
Takšnih in podobnih vpra-
šanj je bilo na kupe. Očitno se
v Libeli marsikaj res dela po
balkansko. Naj so nameni
vodstva še tako lepi, pošteni in
vrag si ga vedi kaldni še, je
nesprejemljivo enoletno zava-
janje. Da nas je povsod preveč,
vedo že vrabci na strehi. Da je
treba racionalizirati stroške,
bodo kmalu učili otroke v vrt-
cih. Tudi čakajoči v Libeli to
jasno vedo. Ne vedo in ne ra-
zumejo pa, da jim tega gospod
direktor ali pa gospodje direk-
torji in še kakšna gospa direk-
tor niso pripravljeni povedati
resnice, jim izplačati poštenih
odpravnin in vsega tistega, kar
spada zraven. Marsikatero
celjsko podjetje je dokaz, da se
to da izpeljati. Brez izgovorov,
da ni denarja. Brez tega, da
dajejo ljudi na čakanje, jim
vmes pišejo dan dopusta in po-
tem znova gredo na čakanje.
Če že morajo ljudje na cesto,
naj gredo vsaj brez peska
v očeh.
IRENA BAŠA
odatni projekti za isto ceno
fa predzadnji seji vseh treh
»ov Skupščine občine La-
je bilo izrečenih veliko
Mmb k planu in proračunu
ine za prihodnje leto.
•redvsem so bili agresivni
dstavniki posameziih kra-
lih skupnosti, ki se s pri-
vljenim predlogom plana
ečini niso strinjali in so že-
vanj spraviti še svoje do-
Qbe pr^oge. Nikakor niso
eli ali zmogli razumeti dej-
da denarja ni oziroma da
lo vsega porabili za projek-
ti so jih že dali v program.
Itrokovne službe, ki jih vodi
e Križnik, sicer tudi član
izvršnega sveta, so zabeležile
vse pripommbe in jih vnesle
v pripravljeni program.
»Ce bi po prejšnjem progra-
mu nekdo kot pomoč pri iz-
gradnji ceste ali vodovoda do-
bil iz proračuna 1,5 milijona
tolarjev, bo zdaj pač približno
polovico manj. Vnesli smo de-
set novih krajevnih nalog, zne-
sek pa je ostal isti kot prej, ker
denarja pač ni in tudi ne vemo,
kako se bo situacija odvijala,«
je pojasnil Jure Križnik in po-
vedal, kaj so še vnesli v pro-
gram. Tako bodo dobili vodo-
vode Sedraž - Brezno, v Svib-
nem v Belih Vodah in Vrhovo
-	Brunk - Gorelce. Precej bo
tudi rekonstrukcij obstoječih
lokalnih cest, na primer Breze
-	Konjice, v Marija Gradcu La-
homno - Lahomšek, v Zidanem
Mostu cesta v Briše, v Svib-
nem v Kote, v Rečici Zg. Reči-
ca - Kodre in Laškem cesta pri
Zdravilišču za Surovino. Po
novem naj bi iz občinskega
proračuna zagotovili okoli 15
miUjonov tolarjev za zunanjo
ureditev kulturnega doma,
kajti za notranjo je največ de-
narja prispevala Pivovarna
Laško.
TONE VRABL
je Je popiavni denar?
Oslanec 40. volilne enote
edanje republiške skupšči-
prim. dr. Jože Arzenšek, je
ikoval že četrto poslansko
tevo v zvezi z reševanjem
ledic poplave v letu 1990
kompleksu celjske bolniš-
njej opozarja, da je bil
gram reševanja posledic
lave in zagotavljanje sred-
' skozi triletno obdobje za-
ttvljen iz proračuna repu-
^e Slovenije. Sredstva pa
iljsko bolnišnico kljub šte-
lim intervencijam in pred-
li navkljub sklepom
Skupščine Republike Sloveni-
je ne prihajajo po dogovoru.
»Zaradi tega postaja proble-
matika ureditve prostorov in
opreme prizadetih v poplavi
vse bolj pereča in že ogroža
kakovostno izvajanje zdrav-
stvenih storitev... Zato zahte-
vam ustrezno pojasnilo, reši-
tev problema zagotovitve
sredstev v letošnjem letu v ro-
ku 14 dni... ter ustrezno zago-
tovitev sredstev v skladu
s programom tudi v proračun-
skem letu 1993,« je med dru-
gim zapisal dr. Arzenšek.
Če zahteva s predlogom re-
šitve ne bo upoštevana, zahte-
va ponovno obravnavo te pro-
blematike v Skupščini RS. Kot
je pojasnil, so bila poplavna
sre^tva potrjena v proračunu,
ministrstvo za varstvo okolja
in urejanje prostora pa je 68
milijonov tolarjev porabilo za
reševanje polete poplave na
svojem pobočju. Na opozori-
lo, da bi ta denar morala dobi-
ti celjska bolnišnica, je mini-
ster Jazbinšek menda odvrnil,
naj denar najde vlada, mini-
ster za finance pa, da je to mo-
goče le v primeru, če bodo kje
drugje kaj privarčevali. MBP
SVET MED TEDN®M
»Edinburla«
Kot se je slikovito izrazil
znani slovenski zunanjepo-
litični novinar, postaja
evropsko integriranje po-
dobno siru ementalerju. Za
originalnost luknjičavosti
je poskrbela dežela sira
Švica. Švicarji se niso od-
ločili za pridi^itev skup-
nemu evropskemu prosto-
ru, ki bi ga sestavljale dr-
žave članice Evropske go-
spodarske skupnosti (EGS)
in Združenje za svobodno
trgovino (EFTA). Za po-
dobno nevtralnost se men-
da namerava odločiti tudi
kneževina Licheinstein. Na
ponedeljkovem zasedanju
zunanjih ministrov Evrop-
ske skupnosti v Bruslju so
tudi sklenili, da se pogaja-
nja z državami EFTE (Av-
strijo, Švedsko, Finsko in
Norveško) ne bodo mogla
začeti, dokler te države ne
bodo ratificirale sporazu-
ma iz Maastrichta in spre-
jel finančni načrt ES.
Znamenita Evropa 92, ki
pa bi se naj s prvo fazo, to
je z ustanovitvijo skupnega
evropskega trga zares za-
čela 1. januarja, je tako že
na samem začetku doživela
vsaj fazni zamik. Tudi zato,
ker se evropska dvanajste-
rica že pripravlja, da bo na
svojem osrednjem letnem
vrhu jutri in v soboto
v Edinburghu priznala, da
nadzora oseb znotraj meje
Evropske skupnosti še ne
bo mogla opustiti. Pred-
vsem VeUka Britanija po-
udarja, da bo zaradi svoje
»zemljepisne lege« nadzor
nad letališču še ohranila za
»nedoločen čas«. Prost pre-
hod oseb naj bi bil, skupaj
s prostim tokom kapitala,
storitev in blaga, ena od
štirih svoboščin, ki naj bi
jih pridobili z ustanovitvijo
skupnega trga ES v letu
1993. Devet članic skupno-
sti, vse razen Velike Brita-
nije, Danske in Irske - ven-
darle upa, kot je povedala
francoska ministrica za
evropske zadeve Elizabeth
Guigou, da bodo nadzor
oseb na svojih mejah lahko
ukinile sredi prihodnjega
leta. Poleg tega se v pone-
deljek v Bruslju ministri za
promet niso mogli dogovo-
riti o cestnini za tovornja-
ke. Nemčija, ki jo podpira-
jo Velika Britanija, Franci-
ja in Španija, želi doseči
zvišanje cestnine za tovor-
njake, Nizozemska, Grčija
in Portugalska pa temu na-
sprotujejo. Potem se že dol-
go vleče zgodba o kmetih,
ki ostro nasprotujejo spo-
razumu svojih evrokratov
z Američani.
Zamujanje je očitno.Bolj
kot zamuda pa skrbi »sta-
nje duha« v Evropski skup-
nosti. Zdi se, da razen
Franciji nikomur ni preveč
za hiteti v Združene države
Evrope. Rezultati referen-
dumov o ratifikaciji Maa-
strichtskega sporazuma
o tem najbolj zgovorno pri-
čajo: na Danskem je propa-
del, na Irskem je ne preveč
prepričljivo uspel, v Fran-
ciji, ki je generator povezo-
vanja komajda, v Veliki
Britaniji so o njem v parla-
mentu šele razpravljali,
glasovali pa naj bi najkas-
neje do jimija naslednjega
leta, Španija ga je ratifici-
rala, vendar to je skupaj
s Portugalsko in Grčijo ena
najbolj »revnih« držav ES
in vsekakor ni jeziček na
tehtnici itn.
Najbolj pomembno seve-
da je, kako se bodo odločili
Britanci. V anketi, ki jo je
na pobudo BBC-ja izvedel
Gallupov inštitut, se jih je
od 7 tisoč anketiranih 75
odstotkov opredelilo za re-
ferendum, 16 odstotkov pa
jih je bilo proti. Vlada
v Londonu tudi ne priča-
kuje, da bi ratificirali maa-
strichtski sporazum pred
drugim referendimiom na
Danskem, ki naj bi bil
predvidoma maja 1993. Za
Majorja so lahko iz te an-
kete spodbudni podatki, da
58 odstotkov Britancev vi-
di prihodnost svoje države
v povezavi z Evropsko
skupnostjo, čeprav tudi 28
odstotkov tistih, ki se je
izreklo za izstop Združene-
ga kraljestva iz ES, ni za-
nemarljiv podatek.
Seveda je od Evropske
skupnosti, ki se sooča s to-
likšnimi »internimi« pro-
blemi in razhajanji težko
pričakovati, da bi se po-
enotila, ko bi šlo za odloč-
no akcijo za končanje vojne
v Bosni in Hercegovini in
razrešitev krize na območ-
ju nekdanje Jugoslavije. Še
posebej zaradi tega, ker je
zdaj že vsem jasno, da se
vsaj f)mejenemu vojaškemu
posegu ne bo dalo izogniti,
če se v Beogradu na decem-
brskih volitvah na demo-
kratičen način ne bo zame-
njal Miloševičev režim. Dr-
žave dvanajsterice se
v Edinburghu tudi ne bodo
mogle več izogniti, da se
dokončno opredelijo glede
Makedonije. Vojna se na-
mreč nazadržno približuje
tudi tej nepriznani državi.
Evropski vrh se bo še kako
moral ukvarjati tudi z bal-
kanskim vojaškim povezo-
vanjem: s paktom Albanije
in Turčije nasproti zavez-
ništvu Grčije in Srbije.
Vendar če svoje kredibil-
nosti ne žeU spustiti na ra-
ven neuvrščenega gibanja,
potem mora tokrat ES
sprejeti najbolj odločne in
učinkovite ukrepe.
Pasivnost ES in nerazu-
mevanje mednacionalnih
odnosov na ozemlju nekda-
nje Jugoslavije že kaže po-
sledice znotraj »Evrope«.
Secesionistični in raz-
družitveni impulzi so se za-
čeli pogrevati tudi v Belgiji
in to gotovo ne more biti
osamljeni primer. Evropi
se lahko še kako maščuje,
če se bo preveč ukvarjala
z birokratskimi vprašanji
združevanja. Iz Edinburg-
ha bi zato pričakovali bur-
jo. Vendar toni razprav
pred vrhov v Edinburghu
dajo slutiti, da je za dva-
najsterico beseda drama-
tično za položaj na Balka-
nu preveč dramatična.
Da je dramatično, meni-
jo varnostniki evropskega
vrha. Holyrood Palače
- kraljičina palača, kjer bo-
do pogovori — je z bližnjih
gričev menda odlična tarča
za teroriste, predvsem pri-
padnike Irske republikan-
ske armade, ki so že več-
krat dokazali, da se ne bo-
jijo napasti dobro varova-
nih oseb aU objektov.
Piše: Robert Gorjanc
Št. 49 - 10. december 1992
BastI lirez milosti
y nekaj mesecih bo novi tUrekior spravil Iz Ema 700 Uuill
Istega dne, kot je nekdanji
direktor Ema Jože Gubenšek
v Celju kot Šešokov namestnik
razpravljal o sanaciji sloven-
skih železarn, je sedanji direk-
tor Ema holding Maks BastI
sklical praktično prvo tiskov-
no konferenco, na kateri je
predstavil rezultate nekajme-
sečnega dela.
Razlika med starim in no-
vim direktorjem je očitna.
Medtem ko je prejšnje vodstvo
ubiralo mehkejše variante, se
je Maks BastI odločil za ostre
in korenite reze. Pred meseci
je bilo v Emovih dnižbah 2278
zaposlenih, danes jih je okoli
1978, do konca leta jih bo 1600
oziroma po najbolj črni vari-
anti 1470. Problem viškov so
precej reševali z upokojitvami,
okoli 400 delavcev pa namera-
vajo zaposliti v družbi Vens.
To pomeni vzdrževanje, ener-
getiko in storitve, v tej družbi
bodo ljudi prekvalificirali in
iskali možnosti za nove pro-
grame ter nova delovna mesta.
Ljudje bodo dobili 70 odstot-
kov plače, ki so jo dobivali do-
slej. Delavci sicer menijo, da
metla ni segla dovolj visoko
v vrhove in med vodilne, ko je
treba koga postaviti na sez-
nam trajnih tehnoloških vi-
škov, čeprav BastI zatrjuje, da
je dokaj dobro počistil med
raznimi preddelavci, ki jih je
bilo »kot listja in trave«. Na
tiskovni konferenci je zagoto-
vil, da ljudje ne bodo prepro-
sto vrženi na cesto, temveč bo-
do za vsakega poskušali najti
pametno rešitev.
Poslovati cenele
Zmanjševanje števila zapo-
slenih je samo ena od poti za
zniževanje stroškov. Za 15 od-
stotkov namerava poceniti in-
put, prihodnje leto za polovico
zmanjšati izmet (pri lahki po-
sodi ie danes 15. ori težki 8 od-
stoten), naslednja naloga je
zniževanje stroškov financira-
nja. Emo je pri LB Splošni
banki Celje zadolžen za 16 mi-
lijonov mark, kar pomeni dvo-
mesečno realizacijo. Če bodo
dogovori uspešni, bi del kredi-
tov kapitalizirali, banka pa bi
postala solastnik EMA. BastI
tudi ni povsem zadovoljen
z mesečno realizacijo, čeprav
je avgusta znašala 278 milijo-
nov tolarjev, oktobra dobrih
400 milijonov tolarjev. Njegov
cilj je 480 milijonov tolarjev.
Sicer pa tudi sanacijski pro-
gram ni mačji kašelj - do leta
1995 namerava novi direktor
trikratno povečati izvoz in de-
lež izvoza v prihodku s seda-
njih 50 povečati na 70 od-
stotkov.
Povsem prostih rok sedanje
vodstvo nima, kajti Emove
družbe so se prijavile na nate-
čaj za državno sanacijo in tudi
podpisale pogodbo s skladom.
Obenem pa v Emu iščejo tuje
partnerje. Najdlje so v Energe-
tiki Šentjur, kjer se z nemško
firmo Omnical dogovarjajo za
sovlaganje do 50 odstotkov.
Nemci so hoteli večinski delež,
s čimer se vodstvo holdinga ni
strinjalo. Kljub manjšemu od-
stotku smo za tujce zanimivi,
ker je delovna sila poceni,
Nemci pa bodo v Šentjur pre-
nesli proizvodnjo standardnih
kotlov. Pravega partnerja iš-
čejo še za program Emo Hišna
energetika. »Skratka,« je po-
vedal Maks BastI, »delamo ta-
ko, da bo podjetje do konca
leta sposobno tekoče poslovati
pozitivno, potem pa bomo
iskali rešitve za nazaj.«
IRENA BAŠA
V Emovih družbah beležijo še
vedno razmeroma visok odsto-
tek bolniških dopustov. Nor-
malno se številke gibljejo med
6 in 8 odstotki, v Emu 18 od-
stotkov.
Za mesec oktober je bila
v Emu povprečna plača 27 ti-
soč 531 tolarjev. To je neto iz-
plačilo, sicer pa kolektivne po-
godbe izpolnjujejo 63 odstot-
no. Izjema je le Emo Kontej-
ner, kjer pogodbo uresničujejo
80 odstotno.
Operacija uspela
Pacient živi, vprašanje kako In koliki
časa
Zdravljenje je bilo dolgotra-
njo, bilo je več receptov, na
koncu so se odločili za opera-
cijo. Pacient živi, vprašanje je,
kako živi in koliko časa bo
ostal pri življenju. S temi be-
sedami je v svojem značilnem
tonu opisal razmere po odloči-
tvi za sanacijo direktor štorske
železarne Boris Marolt.
Marolt je bil eden izmed
udeležencev .tiskovne konfe-
rence, ki jo je pred dnevi skli-
cal celjski župan Anton Roječ,
namenjena pa je bila sanaciji
slovenskih železarn. V Celje
sta na pogovor prišla še Šešo-
kov namestnik Jože Gubenšek
ter namestnik dr. Ocvirka
Srečko Senčič. Župan Roječ je
odločitev za sanacijo železarn
označil kot pomemben dogo-
dek za celjsko območje, saj je
tudi v Štorah akumulirano
znanje, tam so sredstva in ne-
kaj dobrih programov, z žele-
zarno pa je povezana
številnih drugih podje
našem območju. Jože C
šek je opozarjal na z
prepričanje, da bodo žel
dobile zdaj na kupe d(
Denar bodo dobili upnii
ni denar železarnam bo
v višini 72 milijonov mj
še to bodo dobivale po d
stinah. Srečko Senčič
v Celju govoril o tem,
sanacija sestavljena iz ti
lov - finančne, tehnolog
organizacijske sanacije
vse to pomeni za Štore?
zaprav nič posebnega, t
z reorganizacijo celo
pred dnigimi, o morebiti
nitvi programov pa se
odločali pod taktirko t
Sanacija železarne bo pc
la sanacijo predvsem
Ijanske banke Splošne
Celje, kar pa pomeni vei
stev za gospodarstvo, so
udeleženci novinarske !
renče.
IRENA
Siovensifl železničarli v Cellu
Slovenski železničarji so že
člani evropske skupnosti že-
lezničarjev, to pa od njih zah-
teva, da se hitreje prilagajajo
novim normam, ki jih zahteva
skupnost. Slovenske železnice
niso razvite, zato je lovljenje
koraka z Evropo še toliko
težje.
^ed koncem vsakega leta se
železničarji zberejo na delov-
nem srečanju in se z novinarji
pogovorijo o svojem delu,
pr^vsem pa predstavijo načr-
te za novo leto. Letos se bodo
zbrali v Celju, enem najpo-
membnejših slovenskih želez-
niških vozlišč, kjer zaradi ne-
urejenega gospodarskega po-
ložaja Slovenskih železnic žal
že dve leti zbuja neprijetno
pozornost javnosti in potnikov
nedokončana obnova železni-
ške postaje. Zaradi pomanjka-
nja sredstev pa se zatika tudi
uresničevanje sodobnega pro-
jekta računalniškega vodenja
in upravljanja železniškega
prometa APIS 90, ki so ga zas-
novali strokovnjaki Sloven-
skih železnic in Iskre Si-
stemov.
Srečanje slovenskih železni-
čarjev z novinarji bo v Celju
v četrtek, 10. decembra, ko si
bodo najprej ogledali poskus-
no delovanje naprave APIS 90,
nato pa bo tiskovna konferen-
ca s predstavitvijo aktualnega
gospodarskega položaja Slo-
venskih železnic in njihovih
dosedanjih uspehov pri vklju-
čevanju v mednarodne organi-
zacije in institucije.
Po delovnem programu
v Celju se bodo železničarji
odpravili v Laško, kjer si bodo
ogledali Pivovarno in v njej
imeli še eno tiskovno konfe-
renco.
TONE VRABL
Sodelovanje
z Litvo
Območna gospoda
zbornica Celje ponuja
spodarstvenikom pr«
ponudbe blaga Repul
Litve, nadalje seznam
oritetnih Utvanskih
jektov za skupna vlag
ter spisek pomembn
izvoznih Utvanskih ]
V zbornici imajo še se^
sejmov v Češki in Slov
Republiki za leto 1993;
ŠTEINER d.o.o.
izvozno-uvozno zasebno
podjetje
takoj zaposli ambiciozno
pripravnico
z višjo ali visoko izobrazbo,
z aktivnim znanjem nemške-
ga in vsaj pasivnim znanjem
angleškega jezika, z zna-
njem strojepisja in osnovami
računalništva.
Možnost redne zaposlitve.
Ponudbe z življenjepisom, in
dokazili o izobrazbi pošljite
do 15. 12. na naslov: ŠTE-
INER, Šempeter 38 a, 63311
Šempeter._
GOSPODARSKI' BAROMETER
Neodvisni preiskusni
laboratorij TCL
Po preobrazbi podjetja Go-
renje Raziskave in razvoj je
v Velenju nastala družba
z omejeno odgovornostjo TCL-
Laboratorij za preiskušanje in
certificiranje. Glavna dejav-
nost nove družbe je preiskuša-
nje in certificiranje proizvo-
dov in storitev ter opravljanje
strokovnih in tehničnih del,
neposredno povezanih s prei-
skušanjem in certificiranjem.
Družba deluje skladno z med-
narodnimi standardi, sodeluje
z nekaterimi evropskimi insti-
tucijami, zaposluje ustrezne
strokovnjake, na voljo pa ima
vso potrebno preiskusno ter
merilno opremo.
Reševanje presežnih
delavcev
Slovensko ministrstvo za
delo v tem tednu usposablja
strokovne skupine za izvajernje
programov za reševanje pre-
sežnih delavcev. Skupaj z Gea
Collegeom organizirajo pet
enodnevnih podjetniških de-
lavnic, ena takšnih poteka tu-
di v Celju. V podjetniških de-
lavnicah domači in tuji stro-
kovnjaki predstavljajo razvi-
janje notranjega podjetništva
in selekcijo notranjih podjet-
nikov kot eno od poti za reše-
vanje presežkov zap(
z razvijanjem novih pos
zamisli, proizvodov, s
in postopkov.
Bo Zarja končno
prodana?
Po dveh neuspelih j
dražbah bodo premj
Zarje Lesne v stečaju •
poskušali prodati z zbit
ponudb. Naprodaj so
vodna hala s prizidkom
diščna hala, sušilnica, d
lovnice in razni drugi o
najnižja ponujena cena
lahko 850 tisoč mark. Po
zbirajo do 16. decembra
čitev o morebitnem ku]
bo znana 18. decembra.
Javna dražba Sif
v začetku januarja je
meljnem sodišču v Celj
cana javna dražba p
v stečaju Sigme Zabul
Morebitnim kupcem bo
voljo poslovna stavba nJi
drovem trgu v Žalcu, iz
cena bo 200 tisoč mark 1
čitniški objekt na Kopi
klicna cena tega objekta
155 tisoč mark.	I
I
Slovo Jugu
v Gk>renjevem podjetj
tranja oprema bodo
s prodajo na tuje ustva
odstotkov celotne reali
540 zaposlenih bo ustvai
milijonov mark, od tegž^
dajo na tuje 20 mil
mark. Rezultat je dober,
v Notranji opremi še pre
ma letoma prodali v nel
Jugoslavijo kar 80 ods
celotne proizvodnje.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Podjetje Artcom iz Celja
nudi vse vrste profesionalne
razsvetljave za poslovne, raz-
stavne in stanovanjske prosto-
re s poudarkom na halogeni
razsvetljavi priznanih tujih
proizvajalcev. Informacije: tel.
25-001 (Leonida Lončar).
-	Center za rehabilitacijo
invalidov Celje nudi svetova-
nje pri ustanavljanju invalid-
skih podjetij (obratovalnic),
individuahie obravnave inva-
lidnih oseb, 1-2 dnevni semi-
nar (workshop invalidsko po-
djetništvo), 1-2 dnevni semi-
,nar (usposabljanje mentorjev/
inštruktorjev za usposabljanje
in zaposlovanje invalidov),
enodnevni seminar za vod-
stvene in vodilne delavce
(usposabljanje in zaposlovanje
invalidov - potrebe in možno-
sti). Informacije: tel. 27-321
(Čedomir Fabjan).
-	Podjetje Metalka Com-
merce p. o. Ljubljana nudi ve-
lika in sodobno opremljena
skladišča za izdelke črne in
barvne metalurgije in za blago
kovinsko predelovalne indu-
strije (lokacija: Ljubljana Viž-
marje). Skladišča sprejmejo
v normalno ali carinsko skla-
diščenje večje količine blaga
(del skladišč lahko odstopijo
v uporabo). Informacije: tel.
061/52-261, 51-276 (Janez
Habič).
-	Podjetje Sanovita iz
Ljubljane nudi sestavljivi em-
balažno pohištveni program
(SEPP). Informacije: tel. 061/
125-182 (Iztok Primožič).
Povpraševanje:
-	Slovensko podjetje pov-
prašuje po partnerju za pro-
jektiranje mini hidroelek-
trarn, Informacije: tel. 061/
150-122 (CIS GZS).
-	Podjetje Celamp commer-
ce iz Ljubljane v vseh večjih
centrih po Sloveniji zaposli
redno za nedoločen čas več po-
dročnih komercialistov in
predstavnikov za prodajo širo-
kopotrošnega blaga vsem
pravnih osebam. Informacije:
tel. 061/440-437 (Oto Fartek).
-	Podjetje Indos iz Ljublja-
ne išče izvajalca obdelave no-
tranjih izvrtin nesimetričnih
profilov (struženje ipd.) večjih
dolžin (3 m). Informacije: tel.
061/101-272 (Tomaž Gederer).
- Podjetje Asfalt - Beton
»GS« iz Brezovice išče inova-
torja ali skupino - podjetje, ki
ima ideje ali že realizirane no-
vosti na področju sestave
zgornjih ustrojev asfalta, sa-
nacije slabih površin, litega
aisfalta (potreben pri večjih
obremenitvah), novosti na po-
dročju hladnih asfaltov in sti-
čenja med starim in novim as-
faltom. Informacije: tel. 061/
653-743 (Slavko Gutnik).
PO ČEM so DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 9. 12. 1992
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbomice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbomice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Št. 49 - 10. december 1992
ngrad še ni spiavai
\f votU so šU nekateri obetavni posli - Direktor, vreden štiri tisoč mark
ll^arcl Ferjanič je bil imenovan za ge-
Walnega direktorja celjskega Ingrada
Lv^sta letos. Dediščina starega vod-
^ je bila okoli 2000 zaposlenih in ob-
k dela, ki ni omogočal posla za vse.
[(ri direktor ima sanacijski program, ki
, ali pa ne bo uspel, 300 čakajočih de-
^ev in zaposlene, ki zahtevajo plačo,
'f so na nekaterih gradbiščih v začetku
^mbra potrdili s prekinitvijo dela.
pa se gradbeništvu v Sloveniji ne piše
^ro, je znana zgodba, prav tako dej-
to, da smo sredi letnega časa, ko ^ad-
jici tudi v bolj rožnatih časih nimajo
jptirano veliko dela. Ingrad pa dodatno
ttijo še bremena in dolgovi iz preteklo-
r prodan je tudi del družbenega pre-
kenja. Novi direktor Karel Feijanič je
fo mesecih skupaj s sodelavci in s po-
»čjo svetovalne organizacije ITEO iz
hbljane pripravil sanacijski program,
jtemelji na notranji reorganizaciji, pri
fljenju pa naj bi ostala tista proizvod-
ki lahko posluje rentabilno. To po-
bi tudi zmamšanje kapacitet ter števi-
kaposlenih. Se vedno imajo v Ingradu
Icaj nepremičnin, ki se jim bodo lahko
r»vedali, z denarjem pa bi radi porav-
dolgove upnikom.
V Ingradu ste menda v času, odkar ste'
prevzeli mesto generalnega direktorja,
pbili nekatere pomembne posle, med
pgim gradnjo blagovnega centra v Ma-
^ru ter obnovo hotela Savinja v La-
em. Kako bi komentirali te informa-
fo povsem ne bo držalo. V žadnjem
u smo pridobili nekaj večjih del, ka-
r sodita viadukt v Tremarjah ter
dnja mostu v Prekmurju. Vmes je bilo
li nekaj projektov, ki jih nismo dobili.
HI izmed njih, za katerega v okolju
ja, da smo ga izgubili, je bil razpis
vinotehne za izgradnjo prodajnega
itra v Mariboru. Komercialni pogoji
'bili za potencialne izvajalce strahovi-
phtevni. V teh časih likvidnostni po-
i niso idealni tudi v trgovskih hišah in
goj za pridobitev tega dela je bil pri-
nek izvajalca, da vrednost posla 100-
stotno kompenzira z nabavo materiala
i trgovski hiši. To je težko uresničiti,
en tega je bilo še nekaj pogojev, ki so
i za nas nesprejemljivi. Drugo je posel
Ivovamo Laško oziroma obnova hote-
Savinja v Laškem. Ingrad je na nate-
u sodeloval, po mojih informacijah
0	ponudili dokaj ugo^o ceno, vendar
izbor izvajalca stvar investitorja. Mi
aamo nobenega pravnega argumenta,
bi lahko kar koli očitali investitorju
Iroma zahtevali, da se odloči drugače.
mjšnji generalni direktor je razpro-
1	dobršen del Ingradovega premože-
L Kaj ste oziroma še boste razprodali
preteklosti je Ingrad vlagal denar
v nabavo osnovnih sredstev in raznih ne-
premičnin. Danes je to potencial, ki ga
pri svoji proizvodnji ne potrebujemo
nujno. Gre za razne lokale, upravne pro-
store, tudi dvorane, premičnine pa nikoli
niso bile naprodaj. V postopku sanacije
je deinvestiranje oziroma odprodaja vi-
škov sredstev eden ključnih elementov.
Mi se kot prodajalci trudimo iztržiti čim
več. Toda, ponudba je velika, kupcev
malo in znotraj slovenskega prostora je
težko pričakovati, da bodo deinvesticij-
ski programi bistveno izboljšali položaj
podjetij, tudi Ingrada. Odkar vodim In-
grad, smo odprodali dom Dušana Finž-
garja, kupec je nekdanji najemnik, to je
ministrstvo za obrambo. Ostalih stvari
zaenkrat nismo prodali, res pa se trudi-
mo, da bi jih še kaj, ker je to eden od
virov za sanacijo podjetja.
Na čakanju je v Ingradu okoli 300 de-
lavcev. Kaj se bo zgodilo z njimi in koli-
ko ljudi bo sploh imelo delo v tem kolek-
tivu?
Del ljudi, ki so bUi na začetku izvaja-
nja sanacijskega programa na čakanju,
se je v tem času že ocUočil za samozapo-
slitev, nekateri so se, oziroma se bodo,
upokojili, 300 čakajočih pa najbrž čaka
po šestih mesecih status tehnoloških vi-
škov. Dajati odgovor na vprašanje, koli-
ko delovnih mest lahko zagotovi Ingrad,
je nemogoče. Gradbeništvo ni industrija,
kjer bi delali v serijah, vse je odvisno od
tržišča. Lahko dobimo objekt, kjer bo
delalo 1000 ljudi, lahko dobimo posel,
kjer bo delalo 100 ljudi. Treba je vedeti,
da mi izvajamo tudi dela, za katera smo
denar že dobili, in dela, za katera bomo
sredstva šele prejeli. Za dela, kjer smo
sredstva že prejeli, je treba iskati rezerv-
ne vire, vprašanje je, kako bomo pri tem
uspešni. Vsekakor pa nam ni pomoči, če
se notranje ne bomo res dobro organizi-
rali, če ne bomo prečistili strukture,
skratka, če ne bomo postali vzorno po-
djetje. Ob vsem tem bo treba imeti še
malce sreče na tržišču. Brez posla nam še
tako dobra notranja organizacija ne bo
pomagala.
Delavce zanimajo predvsem plače.
Z izplačili zamujate, kaj lahko ljudje pri-
čakujejo v prihodnje?
Zadnji osebni dohodek so delavci do-
bili v začetku novembra, to je bilo izpla-
čilo za mesec september. Po sanacijskem
programu bi morali imeti opredeljeno
potrebno število tistih, ki naj bi delali,
imeli naj bi toliko ljudi, kolikor je dela.
Vem, da ljudje težko razumejo dejstva,
da dela ni, da so vsa leta prejemali nizke
plače, nekateri posamezniki celo ne vidi-
jo nobenega izhoda več. 1960 delovnih
mest v Ingradu ni mogoče zagotavljati.
Nihče ne vidi tudi tega, da je selekcijo
treba delati skladno z zakonom. Ta pred-
videva, da invalidi ne smejo izgubiti de-
lovnega mesta. Teoretično naj bi zdravi
šli na borzo, invalidi pa bodo delali za
njih. Po sanacijskem programu bi morali
delavce, ki imajo delo, 1. oktobra zapo-
sliti v hčerinskih firmah. Tega časovno
nismo uspeli uresničiti, v hčerinskih fir-
mah so ljudje zaposleni šele s 1. novem-
brom. Sindikatu in zaposlenim sem po-
vedal, da oktobrskih plač v roku ne bomo
zagotovili, dolg podjetja do vsakega za-
poslenega pa ostaja. Tisti, ki so na delo
hodili novembra, bodo decembra dobili
plačo.
Delavci vam ob tem očitajo vašo plačo,
ki znaša 4 tisoč mark. Si takšno plačo
zaslužite?
Od prvega trenutka, ko sem prevzel
vodstvo podjetja, je bila moja plača jas-
na. Res znaša 4 tisoč mark, v tem znesku
je zajet moj celoten delovni čas. V službi
sem dnevno od 14 do 16 ur, velikokrat
tudi ob sobotah in nedeljah. Ne dobivam
nobenih potnih stroškov, dnevnic ali
kakšnih drugih dodatkov.
Verjamete, da se bo Ingrad izognil ste-
čaju?
To bo pokazal sanacijski postopek.
Sam sem se lotU dela v prepričanju, da
lahko speljemo del Ingrada, da lahko za-
gotovimo delovna mesta in prihodnost
delu Ingradovih delavcev. Samo pod po-
gojem, da bodo vsi sodelujoči v postopku
razumeli, kje se nahajamo, kakšni so naši
cilji in če bodo tem ciljem sledili, bo delo
uspešno. V nasprotnem primeru ni ča-
rovnika, ki bi s svojim znanjem ali spo-
sobnostjo rešil Ingrad. V kolikor bo ves
kader pripravljen uresničevati zastavlje-
no delo, potem račimam na razultat.
IRENA BAŠA
KOMENTIRAMO
lelje, mesto lačnili
^e tako daleč nazaj so raz-
teni Ingradovi delavci med
^jkom pripovedovali, da se
^kaj borimi tolarji v žepu
brosto ne da več živeti člo-
b vredno življenje. Nekaj
tecev kasneje je slika še
P črna. Pripoved ene izmed
\avk je dovolj zgovorna,
tnajst let dela v celjskem In-
du. Tistih nekaj tisočakov
tembrske plače je komaj
'olj za najnujnejše položni-
Da ji ne izklopijo elektrike,
Iteče voda iz pipe, da je de-
\hra v stanovanju toplo za-
in njenega otroka. Ni pa
Olj za najnujnejšo hrano,
je čas malice, poje pol kosa
ha, drugo polovico hrani za
>ka. V torbo roma še del
lice. Da bo tudi doma kaj za
^ zob, ko se bo spet oglasil
>dec.
to ni osamljena pripo-
• Mnogi, pa to niso lumpi,
© jim ne ljubi poprijeti za
delo ali ki bi pognali nekaj pi-
člih tolarjev po grlu, živijo od
malice do malice. Marsikomu
postaja to edini obrok hrane.
Na delo prihajajo ljudje
z dvignjenim palcem ob cesti.
Tudi za prevoze z avtobusi ali
vlaki zmanjkuje denarja.
A hodijo na delo, če ne zaradi
drugega, vsaj zaradi osnovne-
ga socialnega in zdravstvene-
ga zavarovanja. In upanja, da
se jih bo vsaj decembra usmilil
Božiček ali Dedek Mraz ali
kdorkoli pač. Da bo na mizi še
kaj drugega kot ostanki od do-
poldanske malice.
Zaradi takšnih zgodb človek
nima besed o morali direktor-
ja, ki za svoje delo zahteva
vsak mesec 4 tisoč nemških
mark. Iz vsega srca jih privoš-
čim njemu in vsakemu direk-
torju, ki krmari svojo barko
tako, da lahko živijo človeka
vredno in dostojno življenje
tudi njegovi podrejeni. Zara-
čunavati vnaprej svoje delo, ki
še ni obrodilo sadov, pa je
skregano z vsako logiko in
predvsem moralo.
IRENA BAŠA
Kovintrade za TEŠ
v celjskem podjetju Kovintrade so pred dnevi podpisali
pogodbo s šoštanjsko termoelektrarno, po kateri bodo
Celjani edini uvoznik opreme za ekološko investicijo odž-
veplevanje dimnih plinov četrtega bloka. Oprema je
vredna 92 milijonov mark, uvozili pa jo bodo iz Avstrije.
Z dobavami še niso pričeli, z dobaviteljem je podpisana
predpogodba, teče pa že dobavni rok. V Kovintrade sicer
že dolga leta uspešno sodelujejo s šoštanjsko termoelek-
trarno, tokratni posel pa je za Celjane izredno pomeben,
saj gre praktično za največjo naložbo v Sloveniji. Razpis
za uvoznika je potekal že pred dvema letoma, konkuren-
tov je bilo več, Kovintrade pa so izbrali kot najugodnej-
šega ponudnika. Oprema bo prihajala postopoma, leta
1995 pa naj bi bila ta pomembna ekološka naložba tudi
zaključena.
m
Visoica izguba icomunaie
Izguba v Obrtno komunal-
nem podjetju Rogaška Slatina,
v šmarski občinski komunali,
bo ob koncu leta med šestimi
in osmimi milijoni tolarjev.
Del izgube je nastal zaradi
številnih vodovodnih okvar
v času letošnje katastrofalne
suše in manjše prodaje vode,
nekateri dolžniki pa svojih ra-
čunov sploh ne plačajo.
Cene komunalnih storitev
v šmarski občini so se v prvih
devetih mesecih lahko poviša-
le za 55 odstotkov, pri tem pa
so se slovenske cene na drobno
v istem času kar za 85 odstot-
kov. V občinskem izvršnem
svetu so se zato odločili, da
bodo visoko izgubo domače
komunale posebej obravnavali
na eni od svojih prihodnjih sej.
Za december pa so v komunali
uskladili cene svojih storitev
za 2 odstotka, tako da znaša
cena kubičnega metra vode za
gospodinjstva 28,70 ter za go-
spodarstvo 42,10 tolarja. Vsi,
Id so priključeni na javni vo-
dovod, morajo plačati za vsak
kubični meter vode tudi po en
tolar ekološkega prispevka.
Priključek na javni vodovod
stane lastnike stanovanjskih
hiš 19 tisoč tolarjev.
BRANE JERANKO
SENCE
NA SONČNI STRANI ALP
VELIKA ZMAGOVALCA
-	Čeprav bodo začasni urad-
ni izidi letošnji volitev znani
šele danes, je jasno, da je Mi-
klavž največji koš daril pri-
nesel dvema: Milanu Kuča-
nu, prvemu predsedniku sa-
mostojne Slovenije, in Jane-
zu Drnovšku, predsedniku
Liberalno-demokra tske
stranke, ki premočno vodi in
bo imela od vseh strank naj-
več poslancev v 90-članskem
državnem zboru.
Vse oči so zdaj uprte v no-
vega (sedanjega) predsedni-
ka vlade Drnovška, ki naj bi
mu šef države Slovenije Mi-
lan Kučan po posvetu s par-
lamentarnimi strankami za-
upal mandat za sestavo
vlade.
Četrtina poslancev v dr-
žavnem zboru je premalo, da
bi Drnovšek novo vlado se-
stavljal po lastni želji, ozirati
se bo moral na zahteve in že-
lje partnerjev. Med temi naj
bi bil na prvem mestu Lojze
Peterle s svojimi krščanskimi
demokrati. Nekdanji sloven-
ski premier bo zase prav go-
tovo zahteval pomemben mi-
nistrski stolček. Ni odveč od-
vrniti, da so se v torek krš-
čanski demokrati zaprli
v klavzuro oziroma pred
vnanjim svetom, kot temu
rečemo, in se ne bodo pojavi-
li v javnosti, dokler ne bodo
izdelali svoje strategije »v
dobro Slovenije in za stabili-
zacijo slovenskega politične-
ga prostora«, kot so dejali.
JELINČIČ 1992 / JELINČIČ
1993 - Če bi volilne izide gle-
dali skozi napovedi v pov-
prečju, potem bi lahko zapi-
sali, da večjih presenečenj ni
bilo. V parlament se je uvr-
stilo tistih osem strank, kot
je bilo pričakovati, poplavo
manjših »strank«, ki so se
igrale volitve, pa bo razbi-
stren politični prostor hitro
odstranil. Nihče več se ne bo
-	upravičeno - zmenil zanje.
Kar so imele povedati, so
lahko povedale pred volitva-
mi, volilci pa so o njih tudi
povedali svoje.
Če pa podrobneje analizi-
ramo posamezne izide - se-
veda na podlagi delnih volil-
nih podatkov - potem so tri
velika presenečenja, v glav-
nem neugodna za slovenski
prostor.
Prvo je prodor Slovenske
nacionalne stranke, za kate-
ro njeni tekmeci menijo, da
širi sovraštvo in nestrpnost,
drugo in tretje pa sta kata-
strofi demokratov in social-
demokratov..Čeprav smo Je-
linčiču napovedovali peto
mesto po uspešnosti, se je
prebil na četrto s slabo dese-
tino glasov, kar je za mnoge
znak, da se s Slovenci nekaj
dogaja oziroma da so se pre-
napete ideje in njihovi nosil-
ci, kar je značilno zdaj tudi
za Evropo, razširile tudi na
Slovenijo.
Najverjetneje »primera Je-
linčič« ne bi bilo, če bi bil
Ivan Kramberger že živ, tako
tako majhen politični pro-
stor ne bi prenesel dveh ta-
kih ljudi ob istem času, s tem
da bi bila prednost med ljud-
mi na strani »dobrotnika iz
Negove«. Tako pa je Jelinčič
s svojim žaljivim sloganom
Slovenijo bomo naredili spet
slovensko, ki ni točen in res
zbuja narodno nestrpnost, ob
pravem času zaigral na stru-
ne slovenskih ljudi, ki so
v težavnih gmotnih razme-
rah, in v bistvu izkoristil nji-
hovo stisko v dobro svoje
stranke.
Res pa je tudi, da je med
Jelinčičem septembra 1992
in Jelinčičem decembra 1992
že precejšnja razlika. Ko sem
se pogovarjal z njim, je sam
poudaril, »da je na začetku
moral iti skoraj čez rob«, da
si ga je slovenska javnost
vtisnila v spomin. Jelinčič ja-
nuarja 1993 pa bo verjetno
spet drugačen.
VSE MOŽNOSTI ODPR-
TE - Krščanski demokrati
preračunavajo kombinacije,
demokrati, najhujši poražen-
ci volitev čakajo, če se jih bo
kdo usmilil in povabil k so-
delovanju, Podobnikovi
ljudskostniki so že ugotovili,
da je najlepša pozicija - biti
v opoziciji.
Ob kombinaciji Drnovšek-
Peterle je možna tudi pove-
zava treh najmočnejših, libe-
ralnih in laščanskih demo-
kratov in Združene liste, kar
bi s skoraj 60 odstotki po-
slancev zagotovilo najbolj
stabilno vlado. Vendar bi se
za to verjetno stranke morale
očistiti nekaterih osebnosti,
ki »motijo« druge. Po številu
sedežev, če se bodo uresničile
napovedi, je možna tudi »šti-
riperesna deteljica«: liberal-
ni in krščanski demokrati,
»pravi« demokrati, kot se
imenuje Bavčarjeva stranka
sama, in Zeleni.
Vsekakor pa bo zaradi Je-
linčiča v najbolj neugodnem
položaju opozicija. Ta se so-
potniku, ki ga nihče ne mara,
ne bo mogla ogniti.
ODPUSTI JIM - Ko sem
v noči od nedelje na ponede-
ljek vprašal Milana Kučana,
če se strinja z ugotovitvijo,
da je bila predvolilna kam-
panja, zlasti predsedniška,
umazana, je na kratko odvr-
nil: Kampanja je bila, kakrš-
na je bila, izid je znan, zdaj
moramo razmišljati o pri-
hodnosti in ne izgubljati časa
s tem, kar je bilo.
S tem prvi predsednik sa-
mostojne Slovenije, ki je
upravičil stvarne napovedi
pred volitvami, ni samo po-
kazal svoje širokosrčnosti do
tistih, ki so nanj zlivah goli-
de gnoja, ampak je verjetno
misUl tudi na svetopisemski
rek: O, Bog, odpusti jim, saj
ne vedo, kaj delajo. Za mno-
ge Kučanove tekmece in nji-
hovo ravnanje to velja.
SMEŠNICE - Res bi bilo
prav smešno, če bi za pred-
sednika države dobili člove-
ka, ki je leta nazaj mimo in
neprizadeto ždel za kate-
drom, medtem ko je njegov
tekmec, na katerega je pro-
padli kandidat naslavljal
očitek za očitkom, tvegal po-
ložaj, tudi življenje, da ima-
mo zdaj svoj državo.
Smešno bi bilo tudi, če bi
dobili za predsednico države
žensko, ljubiteljico Dobrega
vojaka Švejka, ki ne zna niti
prebrati velikanskega naslo-
va časopisa »Predsednik«,
ampak je sposobna podce-
njevalno govoriti o časopisu
»Prezident«.
Še bolj smešno bi bilo, če
bi dobili za predsednika dr-
žave sindikalnega voditelja,
ki se hvali, da ima njegov
sindikat 160.000 članov, do-
bil pa je le 0,63 odstotka od
več kot 1,1 milijona glasov
volilcev. Pomeni, da mu ne
zaupa niti velikanska večina
članov njegovega sindikata.
Tak človek bi bil rad pred-
sednik države, še več, prepri-
čan je bil, da bo prišel v dru-
gi krog. Pošteno bi bilo, da bi
zdaj samokritično ugotovil,
koliko je vreden, in - od-
stopil.
Življenje slej ko prej po-
stavi človeka tja, kamor
sodi...
Piše Vlado Šlamberger
Št. 49 - 10. december 1992
Po predvolilnem cirkusu
normalne volitve
Ocene tujih opazovalcev, ki so spremljali Volitve 02, več kot ugotine: »Dolgočasno - torej normalno^ - Na Celjskem brez
Inclilentov, le nekaj pritožb volllcev In visoka volilna udeležba
Ko so se v nedeljo zvečer zaprla vrata vo-
lišč, se je za številne člane volilnih odborov,
pa seveda okrajnih volilnih komisij in komisij
volilnih enot šele začelo pravo delo. Državlja-
ni Slovenije, so odločili na republiški ravni,
imamo vso pravico, da smo sproti obveščeni
o vseh novih, čeprav le delnih in začasnih
volilnih rezultatih. Še najhitreje je šlo s pre-
števanjem glasov, oddanih za novega predsed-
nika, saj je bilo že v noči iz nedelje na ponede-
ljek jasno, da je Milan Kučan dobil nekaj več
kot 60 odstotkov voUlnih glasov in smo v Slo-
veniji prvega predsednika države (doslej smo
imeli kolektivno predsedstvo) izvolili že v pr-
vem krogu.
Sicer pa so bile letošnje volitve tako napor-
ne tudi zato, ker smo prvič volili predsednika
države in dvodomno sestavljen parlament
skupaj. V prihodnje bo drugače - predsedniku
države in članom državnega sveta mandat
traja 5 let, poslance državnega zbora pa bomo
ponovno volili čez 4 leta. In tako je tudi prav,
saj je bila predvolilna kampanja letos v veliki
meri podrejena prav predsedniškim volitvam,
predstavljanju kandidatov za volitve v držav-
ni zbor pa je bilo vsaj pri tistih strankah, ki so
imele tudi svojega predsedniškega kandidata,
namenjeno manj pozornosti.
Začasni delni rezultati volitev v DZ
v volilni komisiji 5. volilne enote za volitve
v DZ (Celje, Šentjur, Žalec, Mozirje, Velenje
in 3 koroške občine) je začasni neuradni vrstni
red glasovanja za poslance DZ naslednji:
1.LDS	(30,14 odstotka glasov)
2.	SKD (13,08)
3.	Združena lista (12,47)
4.	SLS (8,34)
5.	SNS (8,20)
V 8. volilnem okraju 6. volilne enote za voli-
tve v DZ — občina Laško — je začasni vrstni red
naslednji:
1.LDS	- kandidat Vekoslav Špiler (19,22)
2.	Združena lista - kandidat Franc Lipoglav-
šek (17,70)
3.	SKD - kandidat Janko Deželak (16,12)
4.	SLS - kandidat Rado Novak (11,01)
5.	SNS - kandidat Jože Turk (8,77)
Sledijo pa še Demokrati - kandidat Andrej
Marinšek (3,49), SDSS - kandidatka Marija
Kohnan (3,20), Zeleni - kandidat Kari Cvikl
(3,06) in druge kandidatne liste.
Občina Šmarje pri Jelšah je bila za volitve
v DZ zaokrožena v 1. volilni okraj 7. volilne
enote:
1.	Združena lista - kandidat Darko Bizjak
(22,14)
2.	LDS - kandidat Marjan Aralica (16,41)
3.	SLS - kandidat Franc Potočnik (14,88)
4.	SKD - kandidat Marjan Drofenik (14,58)
5.	Demokrati - kandidat Janez Lorber (5,11)
V 3. volilnem okraju 7. volilne enote - občina
Slovenske Konjice - pa so začasni volilni re-
zultati naslednji:
1.	SKD - kandidat Stane Frim (16,54)
2.	LDS - kandidat Dragan Čemetič (15,27)
3.	Združena lista - kandidat Branko Pavlin
(11,85)
4.	SLS - kandidat Diišan Arbajter (11,07)
5.	SDSS - kandidat Rudolf Petan (8,04)
Predsednlšici rezultati
Zapisali smo že, da je bil na nedeljskih
volitvah že v prvem krogu izvoljen predsednik
države - Milan Kučan je, po delnih začasnih
rezultatih, na republiški ravni prejel kakšnih
64 odstotka volilnih glasov, podatki za naše
območje pa so naslednji:
ŠENTJUR - 1. Kučan (58,33), 2. Bizjak (22,81),
3. Kacin (9,62)
CELJE - I.Kučan (66,10), 2.Bizjak (16,97),
3. Kacin (9,12)
ŽALEC - 4.volilni okraj: I.Kučan (65,52),
2.	Bizjak (19,52), 3. Kacin (8,15)
5.volilni okraj: I.Kučan (62,69), 2.Bizjak
(21,45), 3. Kacin (8,49)
LAŠKO - I.Kučan (62,23), 2.Bizjak (20,00),
3.	Kacin (9,65)
ŠMARJE PRI JELŠAH - I.Kučan (62,55),
2. Bizjak (21,15), 3. Kacin (9,24)
SLOVENSKE KONJICE - I.Kučan (57,15),
2. Bizjak (25,06), 3. Kacin (8,88).
Preostalih 5 predsedniških kandidatov je na
našem območju zbralo med nekaj manj kot en
in nekaj manj kot 4 odstotke volilnih glasov.
Svetnilca:
Ban In Zupančič
v 5. volilni enoti je med kandidati za
člane državnega sveta dobil največ gla-
sov Franc Ban: 29.620 ali 26,72 odstotka.
Matjaž Železnik je dobil 28.920 glasov
ali 26.07 odstotka, Borut Alujevič 26.505
ali 13,91 odstotka, Marjan Drev 10.898
ali 9,93 odstotka, Karel Ferjančič 8120
ali 7,32 odstotka in Roman Matek 6826
glasov ali 6,16 odstotka.
V 6. volilni enoti je dobil največ glasov
Jože Zupančič - 15.464 ali 44,07 odstot-
ka glasov, Ivan Atelšek je dobil 11.491
glasov ali 32,75 odstotka in Marko Jeraj
8131 ah 23,17 odstotka glasov.
KOMENTIRAMO
Sračie gnezdo
če so se politične stranke
zadnje tedne in dneve pred-
volilne kampanje še posebej
trudile, da bi z bleščečimi,
nasmejanimi, možatimi,
a hkrati zaupanja vrednimi
in varnost ter domačnost ob-
Ijubljajočimi obrazi svojih
veljakov na plakatih sirom
države, Sloveniji nadele vi-
dez ponosnega in razkošnega
pava, smo volilci z veliko
mero strpnosti pristajali
kvečjemu na to, da je bila
Slovenija pred volitvami še
najbolj podobna sraki.
Pisano perje — kaj drugega
bi za včasih že kar neokusne
strankarske plakate težko
zapisali - pa je hitro začelo
odpadati in Slovenija je bila
bolj kot »zelena, mlada, od-
prta, vama« in ne vem, kakš-
na še, podobna sračjemu
gnezdu. Nobena »zgodba
0	uspehu«, volilcu je v nede-
ljo popoldne preostal morda
le še vzdih: »skupaj bomo
zmogli« (očistiti nastlano
Slovenijo papirne navlake).
Plakati, za katere so stran-
ke potrošile milijone mark
(koliko, se ne ve, ker poslan-
ci zdajšne skupščine niso
zmogli sprejeti zakona o vo-
lilni kampanji, ki bi urejal ta
vprašanja) so — za piko na
1	- z obljubami, da so del de-
narja, namenjenega volilni
propagandi, rajši porabili
v dobrodelne namene, le še
prilivali olje na ogenj. (Mi-
mogrede - ena od celjskih
strank seje z barvnim plaka-
tom hvalila, da ne namenja
več denarja volilni propa-
gandi, ker ga bo raje dala
mladim družinam, a volilec
v tej množici obljub o
v dvomu, če ga je res.),
za stranke še ni bilo do
Ne spomnim se tedna ■
tisti pred novim letoi.
družinskimi prazniki
vzdrži primerjave - ko i
vsak dan v poštnem nal
niku pričakalo toliko i
Spet nasmejani obrazi
ljube in še enkrat obljul
sporočila, da zeleni ne.
svinja ti s plaka ti - za to
semce, naslednji dan š
in tretji dan nalepka,
odmislimo časopise - ne
re, izključno interne s
karske smo kar naenkn
bili vsi volilci — je bile
pošto še nekaj bolj i
nostnih sporočil. Saj, č
se kar oddahne, ko v ku
podobni tisti osovi
z Elektra (le kje so dobi
slove?) ne najde polo\
ampak le novo (ne)pn
Ijivo sporočilo!
Ampakkaj -naslednj
leta bomo povprečni Si
ci, volilni upravičenci,
dobivali ob redni pošti
čune, poračune in obrB
Marsikdo - in nanj bi st
ob načrtovanju svoje v
propagande tudi lahk
mislile - pa bo iz svoje^
biralnika, vsaj do nask
volitev, pobiral le še po.
ce. Prepričana sem, da
la vsota na marsikatei
za nekaj tolarjev nižja,
Slovenija za nekaj ki
dni oziroma tednov .
spremenila v sračje gn
Pa nimam nič proti srt
škoda le, da se ne
s svojim perjem.
IVANA STAMl
Št. 49 - 10. december 1992
7
Začasni pregled voiiinili rezuitatov posamezniii icandidatov
5. volilne enote (samo občine ceUskega območja) za volitve DZ:
v 5. volilni enoti je Liberal-
100 demokratska stranka Slo-
venije prejela skupno 1636
glasov ali 1,30 odstotka. Kan-
didati so v volilnih okrajih,
kjer so kandidirali, dobili na-
slednje število glasov: Vili
Kotnik 97 glasov (0,99 odstot-
ka), Jožef Terglav 399 (1,40),
Janez Pivk 162 (1,40), Uroš
prosenc 338 (1,52), Jože Kav-
čič 186 (1,50).
DEMOS - Krambergerjeva
I združena lista je prejela skup-
no 1071 glasov aU 0,85 odstot-
ka. Kandidati so v volilnih
okrajih, kjer so kandidirali,
dobili naslednje število glasov:
Ivan Kimiperger 135 glasov
(1,38 odstotka), Jože Brežnik
227 (1,44), Zvone Sotošek 131
(1,03), Fanika Lamovšek 64
(0,55), Jože Kočevar 155 (1,26),
Jože Mutec 94 (0,95), Marta
Hvastija 56 (0,45), Angela
Ozanič — ni podatka.
Krščanski socialisti - DS
Naprej - Svobodna stranka je
prejela skupno 2056 glasov ali
1,64 odstotka. Kandidati so
v volilnih okrajih, kjer so kan-
didirali, dobili naslednje šte-
vilo glasov: Drago Hribar 252
glasov (1,59 odstotka), Viktor
Kovačič 141 (1,11), Štefan Ti-
sel 355 (3,62), Matevž Grenko
178 (1,54), Ivan Čopar 210
(2,12), Dušan Dvoršek 111
(0,89), Maijan Irman 264
(2,14).
Slovenska	nacionalna
stranka - SNS je prejela skup-
no 10308 glasov ali 8,20 od-
stotka. Kandidati so v volilnih
okrajih, kjer so kandidirali,
dobili naslednje število glasov:
^Rudolf Pire 658 glasov (6,65
odstotka), Ivan Verzolak 1530
(12,31), Marjan Mum 1913
(8,01), Ivan Gostenčnik 1360
(6,56), Bojan Ekselenski 2898
(10,15).
LDS - Liberalno demokrat-
ska stranka je prejela skupno
37882 glasov ali 30,14 odstot-
ka. Kandidati so v volilnih
okrajih, kjer so kandidirali,
dobili naslednje število glasov:
Ivan Jager 2269 glasov (23,14
odstotka), Vinko Zgajner 4316
(27,29), Zdene Podlesnik 3763
(29,56), Janez Zupanec 3844
(33,23), Nikolaj Rožič 3470
(28,18), Rade Rakun 1852
(18,72), Alojz Kovše 3180
(25,58), Herman Rigebiik 7390
(45,00).
Slovenski krščanski demo-
krati - SKD so prejeli skupno
16432 glasov ali 13,08 odstot-
ka. Kandidati so v volilnih
okrajih, kjer so kandidirali,
dobili naslednje število glasov:
Jurij Malovrh 1827 glasov
(18,63 odstotka), Stanko Lor-
ger 1433 (11,26), Janez Lam-
pret 1697 (10,73), Ivo Jakop
1478 (12,78), Franc Žolnir
1937 (15,73), Maksimiljan Lip-
nik 1559 (15,76), Milica Kovač
804 (6,47), Anton Lovrec - ni
podatka.
Zeleni Slovenije so prejeli
skupno 4797 glasov aU 3,82
odstotka. Kandidati so v volil-
nih okrajih, kjer so kandidira-
U, dobili naslednje število gla-
sov: Jože Gabršček 911 glasov
(3,56 odstotka). Drago Cemič
534 (4,20), Jolanda Jurgec-
Ušen 378 (3,27), Nataša Jan
541 (4,39), Borut Jerše 266
(2,69), Vane Gošnik 675 (5,43),
Peter Rezman - ni podatka.
Mirko Frapertnik je prejel
237 glasov ali 0,19 odstotka.
SOPS - Slovenska obrtno-
podjetniška stranka je prejela
skupno 2400 glasov ali 1,91
odstotka. Kandidati so v volil-
nih okrajih, kjer so kandidira-
li, dobili naslednje število gla-
sov: Leopold Drame 326 gla-
sov (1,45 odstotka), Zvonko
Juteršek 553 (3,50), Drago Re-
žeč 142 (1,23), Milan Kos 169
(1,37), Herman Remic 230
(2,32), Muharem Bolič 95
(0,76), Rudi Hudovemik - ni
podatka.
Stranka neodvisnih je preje-
la skupno 2079 glasov ali 1,65
odstotka. Kandidati so v volil-
nih okrajih, kjer so kandidira-
li, dobili naslednje število gla-
sov: Katja Lukič 150 glasov
(1,53 odstotka), Alojz Forštner
623 (2,18), Vlado Gorišek 517
(2,16), Doroteja Hofman 104
(1,05), Uroš Janez Stanič 106
(0,85).
ŠDKS Štajerska demokrat-
ska krščanska stranka je pre-
jela skupno 1121 glasov ali
0,89 odstotka. Kandidati so
v volilnih okrajih, kjer so kan-
didirali, dobili naslednje šte-
vilo glasov: Milan Čepin 293
glasov (1,24 odstotka). Roman
Fonda 216 (1,37), Majda Žličar
150 (1,18), Matjaž Leban 101
(0,87), Suzana Svab 98 (0,80),
Roman Kramer 152 (0,73), Igor
Peterka 111 (0,38).
Združena lista je prejela
skupno 15665 glasov ah 12,47
odstotka. Kandidati so v volil-
nih okrajih, kjer so kandidira-
li, dobili ncislednje število gla-
sov: Franc Avberšek 2452 gla-
sov (19,73 odstotka), Franc
Berginc 1432 (9,05), Željko Ci-
gler 1987 (15,61), Anton Delak
1531 (13,23), Franc Miklavc
1042 (10,53), Breda Svetina
780 (7,95), Cvetka Tinauer - ni
podatka, Franci Tratar 1862
(15,12).
Gibanje za občo demokraci-
jo - GOD je prejelo skupaj 628
glasov ali 0,50 odstotka. Kan-
didati so v volilnih okrajih,
kjer so kandidiraU, dobili na-
slednje število glasov: Meh-
med Omič 288 glasov (2,32 od-
stotka), Mehmed Bečič 54
(0,27), Marija Šile 92 (0,32),
Francka Lovšin 61 (0,26).
Republikanska zveza Slove-
nije je prejela skupaj 1200 gla-
sov ali 0,95 odstotka. Kandi-
dati so v volilnih okrajih, kjer
so kandidirali, dobili nasl^-
nje število glasov: Srečko Pi-
šom 149 glasov (0,62 odstot-
ka), Igor Rezman 66 (0,29),
Franc ObUšar 173 (0,68), Adolf
Štorman 543 (4,37).
Demokrati — Demokratska
stranka je prejela skupaj 4491
glasov ali 3,57 odstotka. Kan-
didati so v volilnih okrajih,
kjer so kandidirali, dobili na-
slednje število glasov: Gregor
Bezenšek 522 glasov (5,32 od-
stotka), Jože Zupančič 682
(4,31), Janez Goršič 619 (4,86),
Branko Polak 364 (3,15), An-
drej Starman 349 (2,83), Milan
Cajner 680 (6,87), Alojz Fili-
pančič 265 (2,13), Viljem Jelen
-	ni podatka.
Narodni demokrati in Slo-
venska gospodarska stranka
sta prejeli skupaj 3763 glasov
ali 2,99 odstotka. Kandidati so
v volilnih okrajih, kjer so kan-
didirali, dobili naslednje šte-
vilo glasov: Franc Kovač 940
glasov (9,59 odstotka), Janez
Cmej 528 (3,34), Aleš Demšar
428 (3,36), Milan Dobnik 1060
(4,44), Alfred Božič 181 (1,83),
Borut Korun 170 (1,37).
Slovenska ljudska stranka
-	SLS je prejela skupaj 10485
glasov ali 8,34 odstotka. Kan-
didati so v volilnih okrajih,
kjer so kandidirali, dobili na-
slednje število glasov: Zdrav-
ko Brglez 709 glasov (7,23 od-
stotka), Peter Vrisk 1954
(6,85), Marjan Ribič 660 (5,71),
Janez Marolt 842 (6,84), Franc
Zagožen 2118 (21,41), Marjan
Jakob 463 (3,72).
Samostojni kandidat Žarko
Mrovlje je prejel 358 glasov ali
0,28 odstotka.
Slovensko ekološko gibanje
-	SEG je prejelo skupaj 811
glasov ali 0,65 odstotka. Kan-
didati so v volUnih okrajih,
kjer so kandidirali, dobili na-
slednje števUo glasov: Franc
Kodrič 64 glasov (0,65 odstot-
ka), Brane Piano 100 (0,63),
Alenka Bonajo 100 (0,79),
Darja Domitrovič-Uranjek 53
(0,46), Dušan Jug 42 (0,34), Pe-
ter Kavalar 30 (0,30), Pavel
Kumer 22 (0,18), Marjan Šte-
fančič - ni podatka.
Zveza za Primorsko — ZZP je
prejela skupaj 139 glasov ali
0,11 odstotka. Kandidati so
v volilnih okrajih, kjer so kan-
didirali, dobili naslednje šte-
vilo glasov: Marjana Kirbiš 39
glasov (0,14 odstotka), Emest
Sagadin 19 (0,09), Marjan Ur-
šič 20 (0,07), Jože Pernat 24
(0,11), Rajko Lah 12 (0,10).
Socialistična stranka Slove-
nije - SSS je prejela skupaj
2210 glasov ali 1,76 odstotka.
Kandidati so v volilnih okra-
jih, kjer so kandidirali, dobili
naslednje število glasov: Peter
Bračim 69 glasov (0,70 odstot-
ka), Jože Tumšek 181 (1,14),
Zvone Utroša 131 (1,03), Val-
ter Zupane 147 (1,27), Marijan
Turičnik 97 (0,79), Jože Kimier
157 (1,59), Kari Stropnik 284
(2,28), Anton Hribar - ni po-
datka.
Liberalna stranka — LS je
prejela skupaj 1359 glasov ali
1,08 odstotka. Kandidati so
v volilnih okrajih, kjer so kan-
didirali, dobih naslednje šte-
vilo glasov: Marjan Manček
161 glasov (1,64 odstotka). Ro-
man Gracer 428 (1,50), Albert
Leskošek 172 (0,72), Ivan
Krefl 259 (1,16), Peter Vertač-
nik — ni podatka.
Nestrankarski kandidat
Franc Sever je prejel skupaj
896 glasov ali 0,71 odstotka.
Socialdemokratska stranka
Slovenije - SDSS je prejela
skupaj 3017 glasov ali 2,40 od-
stotka. Kandidati so v volilnih
okrajih, kjer so kandidirali,
dobili naslednje število glasov:
Oto Pungartnik 324 glasov
(3,30 odstotka), Anton Roječ
614 (3,88), Mirko Fric Krajnc
344 (2,70), Vitodrag Pukl 262
(2,26), Barbara Medved 255
(2,07), Janez Debelak 212
(2,14), Anton De Costa 364
(2,93), Bogdan Menih - ni po-
datka.
Združenje »Svoboda, mir in
ekološki razvoj« Slovenije je
prejela skupaj 625 glasov ali
0,50 odstotka. Kandidati so
v volilnih okrajih, kjer so kan-
didirali, dobih naslednje šte-
vilo glasov: Milan Pustinek
110 glasov (0,43 odstotka), Edi
Štampar 36 (0,36), Mirjana
Pisk 80 (0,33), Marija Šavor
145 (1,17), Janko Žličar 167
(0,71).
Fotografije:
EDI MASNEC
EDO EINSPIELER
NA KRATKO _
Vatllcan in volitve
Natanko ob 7. uri zjutraj je
prišel k volilni komisiji
4. okraja v Žalcu vatikanski
uslužbenec dr. Maksimiljan
Jezemik, ki živi in dela v Vati-
kanu že od leta 1942. Ko je
prejel vse potrebne dokumen-
te, je odšel na volišče na Po-
nikvo in se še v nedeljo tudi
vrnil v Vatikan. Dr. Jezemik je
človek, ki je še posebej pono-
sen na slovenstvo. Prav gotovo
ima veliko zaslug, da je Vati-
kan tako kmalu priznal Slove-
nijo, hkratf pa si močno priza-
deva, da bi Antona Martina
Slomška proglasili za svet-
nika.
Volišče zaprli ob
10. uri
v 5. volilnem okraju v žalski
občini so prvi zaključih voU-
tve v Zaklu pri Tmavi. Vseh 41
volilnih upravičencev je prišlo
na volišče že do 10. ure. To je
bilo tudi eno prvih volišč
v Sloveniji, kjer so volitve zak-
ljučih tako zgodaj.
V Radečah |e motil
maršal
Nemalo začudeni so bili tisti
volilci v Radečah, ki so odšli
na volišče v tamkajšnji gasil-
ski dom. Nekaterim je močno
zrasel krvni pritisk ob pogledu
na sliko maršala Tita, ki je še
vedno visela nad glavami vo-
lilne komisije. Ob ostrem pro-
testu volilcev so maršala »ob-
glavih«, potem pa so bili vohl-
ci zadovoljni in volilna komi-
sija cela.
Medsosedskl spori
in volitve
v Bukovju, hribovski vasi
v šentjurski občini, ki šteje ne-
kaj čez 100 volilnih upravičen-
cev, so glasovaU kar v hiši
Mastnakovih. Tako kot zad-
njih 30 let, saj v vasi nimajo
gasilskega ali kulturnega do-
ma, kjer bi lahko uredili voliš-
če. Pa se je tudi tokrat našlo
kakšnih 20 volilcev, ki so voli-
tve pri Mastnakovih bojkoti-
rali. Razlog: medsosedski spo-
ri zaradi vode, ceste in še česa,
ter zatrjevanje tistih najbolj
ogorčenih, da jim pri Mastna-
kovih gledajo čez ramo, kadar
voUjo. Janko Mastnak je ob
tem dejal: »Upam, da bo do
prihodnjih vohtev gasilski
dom dokončan in potem voli-
tve v naši hiši ne bodo več po-
trebne. Tako tudi takšnih na-
tolcevanj ne bo več.«
Pomoč
radioamaterlev
v Brezah ali Šentrupertu
nad Laškim so v zgodnjih ju-
tranjih urah zaključili Miklav-
ževanje, zato je bilo nekaj ur
kasneje na volišču še bolj mir-
no. Volilnemu odboru pa je na
tem volišču delal družbo radi-
oamater, ki je preko radijskih
zvez vzdrževal stike z volišči,
kjer ni bilo telefona. Zveze so
bile izvrstne!
Zaprte gostilne,
v Žumru pa naval
črno piko bomo za vohtve
prilepih celjskim gostincem,
ki jim ni prišlo na misel, da bi
v nedeljo kaj bolj na široko
odprh vrata gostiln. V Ljudski
restavraciji, ki se ji jKjpulamo
reče Žumer, pa so dobro služi-
li, saj jim je okoli 14. ure, ko so
zaprli vrata, zmemjkalo mesa
in kruha. Na voUlni dan je bilo
namreč povpraševanje iz-
jemno!
N.G.,J.V.
REKLI SO
Milko Škobeme, predsednik
okrajne volilne komisije.
Laško:
»Volilni odbori so bUi letos
močno spremenjeni, saj so se
v njih pojavih nrmogi novi čla-
ni. Spremenjena je bUa tudi
okrajna volilna komisija, v ka-
teri so bih predstavniki
strank, nadstrankarska pa sa-
mo midva s tajnico Eleonoro
Grosar. Prijavljenih smo imeU
24 zaupnikov, od tega 4 gene-
ralne. Največ, 13 zaupnikov,
so imeh predstavniki SKD.
Posebnih problemov na vohš-
čih ni bilo in je vse potekalo
normalno. Prišlo je le do manj-
ših zapletov,ki pa so bih pri-
sotni povsod. Ts^ko so bih reci-
mo za volilne odbore preveč
komplicirani zapisniki in so se
pri njih ljudje lovili, marsika-
teri napotek smo dobili pre-
pozno ali pa je bil nepopoln,
ljudje pa so najbolj negodovah
nad velikim številom strank
.na hsti, ki je bUa zato nepre-
gledna.«	T. V.
Tovarniška 35, Celje
telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493
Računalniški inženiring
Alarmno-varnostni sistemi
Računovodske storitve
Trgovina
Bliža se Novo leto, čas veselja, zabave in seveda obdarovanj.
Miklavž, Božiček in Dedek Mraz vas obiščejo tudi v Spektri - Orbit!
Vsem kupcem osebnih vozil nudimo poseben novoletni popust, za pro-
grame OPEL, FORD, HONDA, MAZDA, SUZUKI in MITSUBISHI...
Razmislite tudi o nakupu na leasing ali kredit.
Obiščite nas na Kidričevi 36 v Celju (Carinarnica Celje) ali pokličite
na telefon 063/411-336, 411-298 in dovolite, da vas presenetimo!
št.49 - lO.decennber 1992
5
Limonasti,
nasmejani,
zgovorni,
bežeči,
sicrivajoči ■ ■ ■
Lahkotna vročica kandiairajočega pričakovanja voiiinega
izida - Noč, ko ni nihče misiii, vsi pa so govoriti
Cankarjev dom, tiskovno središče, nede-
lja, približno ob 22.00. Ozračje je naelek-
treno. Vsi se gnetejo pred velikim in malimi
monitorji, kjer objavljajo rezultate pred-
sedniških in parlamentarnih volitev iz po-
sameznih volilnih enot.
Že po nekaj odstotkih glasov je jasno, da
bo Kučan premočno zmagal: iz vseh volil-
nih okrajev prihajajo številke med 63 in 64
odstotki. Jelko Kacin je skupaj s soprogo
bil med prvimi, ki se je dolgo zastrmel
v veliki zaslon. Dlje od sedemke se ni dvig-
nil. Vidno je razočaran, vendar pa ne pose-
bej kislega obraza.
Zmago Jelinčič, obkrožen z novinarji, de-
la napoto pri v vhodu v press center. Vse-
skozi je bil v predverju, nasmešek se mu je
razpotegnil do ušes, monitor kot da ga ne
zanima, kot da bi vnaprej vedel za rezulta-
te. »Mi povemo to kar večina Slovencev
misli. Naredimo to deželo spet slovensko.«
Politična opcija tega slogana, ga okrog pol
enajstih, ko televizija objavi svoj »repre-
zentativni vzorec« uvršča čisto zraven krš-
čanskih demokratov in Združene liste. »Je-
linčič bo novi notranji minister«, že kroži
med novinarji po tiskovnem. Ali pa
obrambni?
Ampak Peterle pa najbrž ne bo zunanji
minister, pove nekdo, ki se predstavi, da je
iz štaba Liberalno-demokratske stranke.
Tam so že slavili, Edi pove, da imajo pravo
žurko. Potem ko se drenjam zraven kamer
in kasetofonov, ki so oblegle Drnovška, ki
končno pride, si tudi sam ogledam LDS
party. Zgodba o uspehu. Ne levo, ne desno,
na bolje se v hrupnih diskusijah spravljajo
Franco Juri, Zoran in Juditha Thaler, Moj-
mir Ocvirk, vodja volilnega štaba Gregor
Golobič, ki je vseskozi opletal z mobitelom,
Jaša Zlobec, Metka Mencin, Igor Vidmar.
Vlado Kreslin je v družbi Radeta Šerbedži-
je že v rahlih rožicah. Čez eno uro je mini-
ster za okolje Miha Jazbinšek za klaviatu-
rami. S Kreslinom sta v »transu«, ko zapo-
jeta My way.
Peterle zadovoljno daje intervjuje in pra-
vi, da še vedno verjame, da bo njegova
stranka zmagala. Torej, ne bi bil samo zu-
nanji minister, ampak bi bil spet rad pre-
mier. Sedanji zunanji minister to prav go-
tovo ne bo več. Dimitrij Rupel se je na hitro
sprehodil po press centru in ko si je ogledal
zaslone z rezultati, ni mogel skriti razoča-
ranja. Ko je že zaokrožil proti izhodu, pa se
je »zaletel« v najmanj željene goste: v »ne-
načelno koalicijo«. Burno je polemiziral
s Pavlom Gantarjem in Miletom Šetincem,
to je bilo opaziti že na daleč, in po nekaj
minutah izginil iz Cankarjevega doma.
Še bolj poklapan je bil Igor Bavčar. Sicer
je potrpežljivo dajal intervjuje, vendar je
bilo očitno, da je komaj čakal podvizati se.
Kako daleč od tiste tistega suverenega
medveda, ki popolnoma kontrolira položaj?
Res ni lahko junakom slovenske osamosvo-
jitve, desetdnevne vojne in mednarodnega
priznanja. »Preživela« sta samo Kučan in
Drnovšek. Kako hitro zbledijo zgodovinske
zasluge. Sicer pa se lahko Bavčar, Janša in
Kacin tolažijo s tem, da tudi Bushu še tako
bliskoviti Puščavski vihar ni pomagal.
Kar žarel pa je združenilistovec Ciril Ri-
bičič, ki je spektakularni odstop prišparal
ža zelo ugoden volilni izid. Ni mu uspelo,
da bi postal slovenski Brazauskas in Slove-
nija Litva, kjer se volilci spet najbolj dobri-
kajo prenovljenim komunistom, vendar pa
je njihova hipoteka s tem izidom dokončno
sesuta. Cvetel je tudi Marjan Podobnik, ki
ga mnogi že vidijo kot kmetijskega mini-
stra, na njihovega »predsednika« Stanka
Buserja, ki je v kotu s svojo ženo malo
otožno diskutiral, pa se, razen redkih novi-
narjev, nihče ni prav posebej zmenil.
Zdi se, da so še najbolj limonasti bili
v taboru Narodnih demokratov. Samo ko so
ju obkrožili fotoreporterji, sta Alenka Ža-
gar-Slana in Raj ko Pimat sestavila energi-
jo za pozerske nasmeške. Tudi Tomšiču
bilo smejanje tisti večer velik napor. V bo
šo voljo ju je spravljala Darja Lavtižj
Bebler, ki je med vsemi poraženci delovj
najbolj vedro.
Potem je zmagoslovno prišel Kučan
potem mu v obleganju nihče ni mogel ^
konkurirati.
Sire, Žakelj, Pučnik, Plut in Malenšek
med tem že zdavnaj odšli.
»Jutri bo nov dan,« bi najbrž zmagov
cem in poražencem dejal novi stari pr(
sednik, če bi ga kaj vprašali.
ROBERT GORJAl
Foto: EDI MASNI
»Da smo si na jasnem: še pet let bom šef, potem pa grem mogoče v penzion.«
Miha Jazbinšek: »Veš kaj, Vlado, zdalje pa že fušaš.* Kreslin: »Daj no, Miha, kaj si tečen, saj boš
še naprej minister za puceraj.«
Dimitrij Rupel: »Pa saj so nori. Razlika je očitna, pa takole volijo.*( Slavko Fras: »Čuj Dimsi,
ne da boš zamenjal stranko?«
Št. 49 - 10. december 1992
9
Naj mar izjavim to kot Franjo? . .ve se.«
Lojze Janezu: »He, he. Prej ste nas izdali, zdaj se pa kar znajdi. Jaz bom
zunanji ali pa spet šef, ti pa se lahko obrišeš pod nosom.«
Ribičič Drnovšku: »Kaj pa če bi mi imeli obrambnega ministra? Daj no Janez, saj sva stara
kolega.«
Tomsic: »Babe, pa ne da sem zadnji.^« Uarja Lavtizar Bebler: »Si. Ampak jaz sem pred Alenko.«
Žagar-Slana: »Oooh, to se je pa res za hvalit« Tomšič: »Pikolovki. Gremo raj enga cuknt«
»Zmago, se misliš res maščevati Bavčarju, če boš notranji minister?«
»Hmmm, ne vem, ne vem.«
Sedma sila: »Joj, kako so dolgočasne te volitve. Spet pritiskamo samo tega »mickeya mousa«.
Št. 49 - 10. december 1992
110
Novo biografsko deio o šiiofu Slomšicu
Založba Kres iz Ljubljane je
to jesen izdala obsežno bio-
grafsko delo o Antonu Marti-
nu Slomšku izpod peresa zgo-
dovinarja Vlada Habjana.
Doslej je bilo o Slomšku na-
pisanih že veliko knjig, vendar
nam vsaka nova pokaže, kako
nepopolno je naše poznavanje
štajerskega rodoljuba prve po-
lovice 19. stoletja. Delo Vlada
Habjana, ki ima sicer preprost
naslov »Anton Martin Slom-
šek«, je več kot samo biografi-
ja škofa, saj hkrati govori tudi
o zgodovini Cerkve v sloven-
skem prostoru vse od pokrist-
janjevanja do današnjih dni.
Skozi celo knjigo se kot ne-
zaceljena rana nenehno javlja
avtorjeva ugotovitev, da Slo-
venci zaradi svoje neodločno-
sti nismo mogli ali nismo znali
razviti lastnih cerkvenih
struktur, ki bi nam lahko po-
magale pri ohranjanju naro-
dove samobitnosti. Avtor po-
nuja kritičen pogled na slo-
vensko, predvsem kranjsko
duhovščino, ki naj bi zaradi
udinjanja cesarskemu Dunaju
in vpletanja v slovenske poli-
tične boje izgubila osnovno
poslanstvo, povezovanje slo-
venskega etničnega prostora.
Slomšek je po avtorjevem
mnenju redka izjema. Omenja
ga kot genialca, ki je v spletu
okoliščin, predvsem pa s svojo
spretnostjo napravil prvi ko-
rak k zaokrožitvi severne slo-
venske meje, potem ko je leta
1859 preselil sedež lavantin-
ske škofije v mesto Maribor.
Ker je pri izbiri novega se-
deža škofije igralo pomembno
vlogo tudi Celje, se je avtor
posvetil tudi zgodovini našega
mesta. Ugotavlja, da nobeno
mesto na Slovenskem in tudi
širše v štirikotu Trst - Beljak
-	Gradec - Zagreb, ne zmore
toliko trajne zgodovinske po-
membnosti kakor ravno Celje.
Že zaradi tega bi si mesto, kot
eno od takratnih pretenden-
tov, zaslužilo škofijski sedež.
Nostalgično se spominja ča-
sov, ko je bilo Celje za časa
grofov Celjskih središče Spod-
nje Štajerske. V tem pogledu
posredno kritizira »dunajsko
—	ljubljansko zgodovinsko šo-
lo«, epigonsko podcenjevanje
samih sebe, naše zgodovine in
pozitivistično nizanje nekri-
tično vrednotenih tez, ki so de-
monizirale »državotvorne«
Celjane. Sam jih vrednoti dru-
gače, jemlje jih za svoje, ne kot
tujce, ampak kot sodeželane.
Kot nekakšen epilog je
v knjigi objavljeno tudi odprto
pismo, ki ga je avtor napisal in
naslovil že v letu 1986 Slom-
škovemu nasledniku, škofu
Krambergerju. V njem opozar-
ja na nedokončano delo škofa
Slomška, ki ga mariborska
škofija še do danes ni v celoti
izpolnila.
Več o vsebini pa v torek,
15. decembra ob 17. uri, ko bo
avtorja gostila Osrednja knjiž-
nica Celje.
BRANKO GOROPEVŠEK
Gledališčnlki otrokom
V prednovoletnem času so se tudi letos v SLG Celje odločili
pripraviti Teden otroškega programa. Pričel se bo 13. decembra.
Mladim ljubiteljem gledališča so v sodelovanju s Prešernovim
gledališčem iz Kranja, Mojim gledališčem iz Ljubljane, Lutkov-
nim gledališčem Jure Pengov iz Ljubljane, Malim plesnim gle-
dališčem iz Maribora, Študijem za ples Igen iz Celja in igralko
Anico Kumer, pripravili pester otroški gledališki program.
SLG Celje bo v Tednu otroškega programa uprizorilo pred-
stavi Čarovnik iz Oza, premiera bo 13. decembra, in Daleč od
dvorca. Vesel zaključek pa bo 20. decembra, ko bo Malo plesno
gledališče iz Maribora uprizorilo balet Pika Nogavička, po
predstavi pa bo vesel zaključek sedmega Tedna otroškega pro-
grama.
Novo na videu
Na slovensko tržišče prihaja
čedalje več filmov posnetih na
video kasete. Gre seveda za le-
galne, z avtorskimi pravicami
zaščitene kopije, vendar je
vseeno večina teh filmov na
zelo povprečni ravni s stere-
otipnimi zgodbami in ne preti-
rano domiselnimi akcijskimi
prizori. Resnično umetniških
filmov je zelo malo, saj običaj-
no niso dovolj donosni in di-
stributerji se redko odločajo
zanje. Med zanimivejšimi fil-
mi, ki so bili izdani pred krat-
kim, so »Na vrhu« z Silve-
strom Stallonom v glavni vlo-
gi, »Heroj in teror« z Chuckom
Norisom, ki igra detektiva,
oba filma sta seveda polna na-
petih dogajanj. »Kurbo« je
Ken Russell posnel lani in kot
v njegovih prejšnjih filmih tu-
di v tem ne manjka senzaci-
onalizma in malodane baročne
polnosti, ki se vseskozi pojav-
lja. Zgodovinsko pustolovski
»Črno ogrinjalo« se vrača v se-
vernoameriško 17. stoletje in
prikazuje odnose med evropej-
ci in Indijanci. Posebna pozor-
nost pa velja »Kinu Paradiso«
z Philippom Noiretom, ki je
pred dvema letoma dobil celo
Oskarja za najboljši tuji film.
BORIS GORUPIČ
Lilfovne icompozicile
iVIarjana Dreva
še do 16. decembra bo v ga-
leriji Kulturnega centra Ivan
Napotnik v Velenju postavlje-
na razstava akademskega ki-
parja Marjana Dreva, ki se
predstavlja z deli pretežno ra-
ziskovalnega, intelektualistič-
nega značaja.
Marjan Drev, po rodu Ce-
ljan, je diplomiral na Akade-
miji za likovno imietnost
v Ljubljani 1.1980, kjer je do-
končal tudi postdiplomski štu-
dij kiparstva. Do sedaj ni
mnogo razstavljal, v javnosti
pa je predvsem znan kot avtor
javnih plastik širom Slovenije.
Razstavo v Velenju je mogo-
če z vidika tehnološke obrav-
nave razdeliti v dva različna
sklopa. V prvem primeru gre
za dosti tipično reliefno plasti-
ko, izdelano iz žgane gline, ka-
tere osnovno barvitost je Drev
spremenil z belo lakimo pre-
vleko. V teh, recimo geometrij-
sko zasnovanih reliefih se ni-
zajo sestavljene oblike v pre-
pletu kvadratov, polkrogov,
pravokotnikov in vezi med nji-
mi so lahko ostre globoko vtis-
njene ali nasprotno, kipar vpe-
lje daljše in mehkejše prehod-
ne enote.
Druga serija je tudi izdelana
iz podobnega materiala, le da
odstopa od plastičnega obliko-
vanja in površine posameznih
izdelkov so povsem gladke in
nanje sta nanešeni črna ter si-,
va barva. Sorodnosti z reliefi
pa so kljub temu očitne in to
predvsem v enakem kvadrat-
nem formatu, ter v podobnih
likih, le da so pri reliefnih
oblikovani globinsko, tu pa
grafično.
Zaradi omenjenih formalnih
sorodnosti je povsem raziun-
Ijivo, da sta tudi oba cikla za-
stavljena skupaj. Poleg tega je
zanju značilno, da problemati-
zirata osnovne likovne princi-
pe, kateri izhajajo iz ploskve,
lika, mase. Odtod tu^ mini-
maliziranje barve, saj lahko
vidimo le črno, belo in vmesno
sivo ter koncentracijo na redu-
ciran izbor likov, ki se ponav-
ljajo, vendar vedno v drugač-
nih varzijah. Kompozicije
v celoti temeljijo na Drevovem
proučevanju likovne teorije in
upoštevanju njenih univerzal-
nih pravil, kar mu omogoča,
da lahko svoja dela približa
najrazličnejšim profilom gle-
dalcev.
BORIS GORUPIČ
Zgodovina krščanstva
Pogosto se zdi, kot da se
mnogih bistvenih stvari, ki so
vtkane v našo kulturno zgodo-
vino, zavedamo zelo počasi in
po kapljicah. To velja tudi za
krščanski univerzum, ki ima
svoje mesto med temeljnimi
vzvodi za razvoj in konstituci-
jo zahodne civilizacije v prete-
klih dveh tisočletjih.
Zaradi »razumljivih« ide-
oloških razlogov je bilo to tako
rekoč prezrto in krščanstvo je
bilo prikazano le kot zbir ritu-
alov in obvezujočih konvencij,
ki jih predpisuje vera. Brez
dvoma je tudi to, a Cerkev je
bila vseskozi tudi nosilec do-
brodelnih pobud, organizator
šolstva, iniciator včasih izred-
no progresivne kulture, v sple-
tu okoliščin tudi prvih knjig
v slovenskem jeziku, do vzpo-
na meščanstva v Evropi so
najbolj cenjena umetniška de-
la nastala v okrilju katoliške
cerkve.
Zadnji čas je na trgu mogoče
najti kar nekaj literature, ki
želi krščanstvo približati bral-
cem. Vidiki in motivi piscev se
med sabo precej razlikujejo,
od poenostavljene agitacije
prehajajo k resnejšim, stro-
kovnim ter argumentiranim
pristopom, ki jim ne manjka
niti potrebne kritične distan-
ce. Eno takšnih del je izšlo ne
dolgo tega: Zgodovina krščan-
stva,^ izdala pa ga je Državna
založba Slovenije v sodelova-
nju z Ognjiščem. Delo je v ori-
ginalu izdala založba Lion, so-
delovalo pa je preko šestdeset
avtorjev različnih profilov.
Poleg zgodovinskih so vklju-
čeni še prispevki s področja te-
ologije, filozofije, umetnosti,
politike, sociologije, psiholo-
gije, itd. Od poglavja do po-
glavja spremljamo razvoj
Cerkve od časa pred Kristu-
som, njene prepovedi in razpa-
da rimskega cesarstva do sred-
njega veka, ko se postopoma
infiltrira v vrhove posvetne
oblasti, njena moč pa postane
pravzaprav neomejena in av-
toriteta nesporna. Vendar so
cerkveno organizacijo vsesko-
zi trla notranja nasprotja.
Sektaštvo, odpadništvo in re-
formizem so pojavi, ki so bili
vseskozi prisotni. Kakor so de-
lovali zaviralno, so Cerkev tu-
di vitalizirali ter postavljali
v realne odnose z dn^bo. Njen
vpliv je sicer od razsvetljen-
stva naprej nezadržno padal,
a vendarle njene prisotnosti ni
mogoče zaobiti niti danes.
Bistvene kvalitete Zgodovi-
ne krščanstva se kažejo
v izredni širini in interdisci-
plinarni zasnovi, kar omogoča
njen sorazmerno objektiven
karakter. Knjiga je tudi boga-
to ilustrirana s preglednicami,
reprodukcijami dokumentov,
zemljepisnimi kartami, kul-
turnimi dosežki ter kratkimi
predstavitvami pomembnih
zgodovinskih oseb, ki so tako
ali drugače zaznamovale raz-
vojni tok krščanstva v najšir-
šem pomenu.
BORIS GORUPIČ
ZAPISOVANJA
Pesniic in
stvarnost
Takrat, ko smo se mi zaba-
vali po voliščih širom Sloveni-
je, je v Parizu, v enem izmed
luksuznih hotelov, skupaj
z igralko Jeane Moreau, praz-
noval svoj petdeseti rojstni
dan človek, ki se je v sodobno
slovensko zgodovino vpisal
kot svojevrstna fantazma: Pe-
ter Handke, avstrijski pisatelj
in dramatik, dobitnik Zlatega
venca Vilenica 1988, ki ga še
danes podeljuje Društvo slo-
venskih pisateljev. Toda: za-
kaj sploh pisati o Handke ju,
ko vemo, da ga je ta »mitološki
narod«, kateremu fizično tudi
sam pripadam, iz svojih vrst že
zdavnaj »izločil«?
Seveda ravno zato, ker ga je
»izločil«. V Kasparju, v svojem
znamenitem dramskem bese-
dilu, ki smo ga teatriliziranega
lahko v Ciullijevi postavitvi
videli tudi v Mariboru, zapiše
stavek, ki ga nemara spremlja
že vse življenje: »Rad bi bil
takšen, kakršen je nekoč bil
nekdo drug.« Handke je v Slo-
venijo in bivšo Jugoslavijo pri-
hajal ah kot turist ali kot pisa-
telj. Slovenijo je fiksiral kot
zanimivo podalpsko deželo,
katere pogled na svet je bil
pesniški, sam Handke pa svo-
jevrsten mistik, ki mu gola
stvarnost ni prišla nikoh prav
do živega. Niti takrat ne, ko
smo se šli desetdnevni vojaško
diplomatsko psihološki spo-
pad z jugoslovansko armado.
Slovenski narod pa ga je
v istem stilu kot ga je »spre-
jel«, kmalu tudi »izločil«. Ven-
dar nikoli povsem do konca.
Handke se je kljub tistemu
članku v Suddeutsche Zehung
Slovencem priljubil; bil je
eden prvih tujcev, ki je v svo-
jih delih omenjal slovenski na-
rod tudi takrat, ko je ta še bil
del 23 milijonske Jugoslavije,
hi se s tem zapisal v slovensko
mitologijo kot fantazma; Av-
strijec, ki išče svoje korenine,
ki kljub vsej slavi, ni pozabil
dežele, iz katere je odšla nje-
gova mati.
Handke se seveda ni bogve
kako motil, ko je zapisal, da
gre za pesniški narod - on tega
ni zgolj predpostavljal, ampak
je to čutil in »vedel«, zakaj le
pesniki ti bodo grehe tako ai
drugače slejkoprej odpustih
In res, Handkeja smo po svoj
rehabilitirali, mu omogočil
vrnitev v vse tiste kraje, ki ji
je opisoval v Ponovitvi, vSrše
nih, v Počasni vrnitvi in dm
god, ga predelali in obleki
v novo obleko: v Kasparji
v človeka, ki je pozabil svojt
govorico, skrenil s poti, venda
se nanjo po vsem hudem zope
vrnil Prečiščen, z napolnjeni
mi baterijami. Človek je po
skusil, pa ugotovil, da je ne
mogoče biti tak, kakršen je n&
koč bil nekdo drug. Pa je zop&
postal stari dobri Handke, k
se rad sprehaja po Krasu ii
spije kakšen kozarec teran
preveč.
Pesnik pač, ki v holderli
novsld postavitvi smisla pe&
ništva, ni videl njegovega je
dra: da je čas res »ubožem
niso pa taki tudi pesniki, da ti
»ubožnost« ne sme in ne mon
vplivati na pesnika, na njego
vo življenje in na njegovi
ustvarjanje. Zato na Handke
jev greh, če tako rečem, a
smemo gledati kot na človeški
delo, marveč na pesniški izle
v socio-politično stvarnost, k
se kot po pravilu konča doka
klavrno. Ali z drugimi beseda
mi, Handke je le potrdil tiste
kar je v deseti knjigi Držav
zapisal že Platon; da pesnika
ne gre spuščati v stvarnost. JR|
ne zato, ker bi ji tako ah dn
gače škodovali, ampak prec
vsem in zlasti zato, ker bo b
škodovala njim.
Piše Tadej Čater
MIlan Todič
v Mozaiku
Ob tretji obletnici Gale-
rije Mozaik bodo nocoj ob
18. uri odprli razstavo aka-
demskega slikarja Milana
Todiča. Na razstavi bo
okoli 25 olj, grafik, akvare-
lov in pastelov.^
Oskar Kogoj v Celju
»Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju«; razstavi
ki je bila slovenski prispevek na XVin. trienalu v Milanu, ;
hkrati tudi prva večja predstavitev pomembnega slovenskeg
oblikovalca v Celju, katero bomo dopolnili še z njegovo oblik(
valsko kolekcijo Linea Aurelian, Zlatarne Celje, kolekcij
Valovnica, Steklarna Rogaška Slatina in celostno podobo pra:
novanja 300-letnice rojstva Giuseppa Tartinija, Avditorij Poi
torož v galeriji Izba. Ta del razstave bo tudi prodajnega značaji
Otvoritev bo v torek, 15. decembra ob 17. uri v galeriji Izba i
18. uri v Likovnem salonu.
Predstavitev treh kulturnikov
Pod skupnim naslovom »Imeli smo ljudi« potekajo
'^gornjih prostorih Osrednje knjižnice v Celju kontinu-
irano predstavitve ustvarjalcev, ki so delovali na različnih
področjih kulture. Na tokratni razstavi, ki poteka od
prejšnjega tedna so predstavljeni Fedor Gradišnik (1890-
1972), Tine Orel (1913-1985) in Gustav Grobelnik (1917-
1990).
Skupaj so vsi trije predstavljeni predvsem zaradi njiho-
vega zanimanja za gledališče ter aktivnega ukvarjanja
s tem področjem na Celjskem, pri čemer je v ospredju
njihovo publicistično delo, pisali pa so o samih predsta-
vah, prikazovali posamezne ustvarjalce gledaliških pro-
jektov, dajali napotke za igralce in obravnavali druge
sorodne teme. Za vse je tudi značilno, da so se s tovrstno
publicistiko ukvarjali ljubiteljsko, poleg osnovnega
poklica. Gustav Grobelnik in Fedor Gradišnik sta v gleda-
lišču sodelovala tudi kot igralca amaterja, slednji pa še
kot režiser.
Razstava v celjski knjižnici prikazuje obsežno publici-
stično delo, katerega so ustvarili omenjeni pisci, ki pa so
z zanimanjem spremljali tudi druga področja. Orel je,
denimo, objavljal spise o planinarstvu, Grobelnik pa tudi
o glasbi. Zraven so razstavljene tudi fotografije, ki
ustrezno ilustrirajo njihovo publicistiko, ter nam pribli-
žajo čas, v katerem so jih napisali. BORIS GORUPIČ
Št. 49 - 10. december 1992
11
»Vsak trenutek
lahko rečem hvala
lepa In grem«
Dr. DImItrU Rupel, slovenski zunanji minister pred Iztekom mandata
Vseskozi je bil z njim Mobitel. Na liniji z Ljubljano. »Me
nič ne briga, ne potrebujem nobenih informacij, uredite vse
tako, kot smo se zmenili,« je dvigoval glas, ko so ga obvestili,
kako se ureja sprejem za Genscherja, ki je prišel naslednji
dan.
Eden zadnjih intervjujev dr. Dimitrija Rupla pred izte-
kom mandata v funkciji zunanjega ministra.
Mednarodno priznanje
smo dosegli, Slovenija je po-
stala članica svetovne orga-
nizacije. Kakšni so zdaj te-
meljni zunanjepolitični cilji
Slovenije in kakšno strategi-
jo bo Slovenija izbrala, da bi
jih dosegla?
Slovenija potrebuje go-
spodarski preboj, da bo mo-
goče v teh na novo vzpostav-
ljenih odnosih nastopati ne
samo kot priprošnjik in re-
ven sorodnik, ampak kot
normalna država, ki ima ne-
katere temeljne stvari dobro
urejene. Pritegniti moramo
pozornost mednarodnega
kapitala: zakonske osnove
za to imamo pripravljene,
dela se strategija tujih vla-
ganj. Napovedi so take, da bi
v prihodnjem letu lahko pri-
šli že do ničelne stopnje ra-
sti. To je realno in na to ra-
čunamo.
Zimanjepolitična strategi-
ja je s tem zelo tesno poveza-
na. Ko sklenemo pogodbo
o sodelovanju in trgovini
z Evropsko skupnostjo, mo-
ramo storiti še naslednji ko-
rak: postati pridruženi člani
Evropske skupnosti in se po-
staviti v vrsto za redno član-
stvo. To bo zelo velik napor
in bo terjal precej zbranosti
in iznajdljivosti. Povezujemo
se tudi z Višegrajsko »troj-
ko« (Madžarska, Poljska,
Češka in Slovaška) in upa-
mo, da bomo v tej skupini
prišli v ES. Hkrati pa nave-
zujemo tudi odnose z EFTO,
ki je drugi kanal za vstop
v ES. Na zimanjepolitičnem
področju je sicer poglavitno
vprašanje urejanje odnosov
s sosednjimi državami: mi-
slim, da se bo s Hrvaško po
volitvah stvar normalno iz-
tekla. Tudi z Italijo, kjer so
določene živčnosti, pred-
vsem ob meji. Bivši italijan-
ski begunci ustvarjajo neka-
ko nestrpno atmosfero, mo-
ram pa reči, da tudi z naše
strani zaradi nekaterih ek-
stremistov stvari ne stojijo
najbolj dobro. Če bo Slove-
nija po volitvah imela stabi-
len parlament in vlado, lah-
ko upamo na najboljše.
Kar se tiče odnosov s Hr-
vaško, se zdi, kot da ste umi-
rili žogo. Ali so kakšni bi-
stveni premiki v zvezi
z vprašanjem morske meje in
režima v Piranskem zalivu?
Ne, mislim, da je to prek-
malu pričakovati. Meddr-
žavna komisija, ki je že zače-
la delati, ima pred sabo zelo
dolg seznam problemov, ki
jih je treba rešiti. Najprej so
na vrsti kopenski problemi.
Te smo pravzaprav že rešili
ali pa so lahko rešljivi. Mor-
ska meja pa je stvar pogovo-
rov na najvišji državni ravni.
Te meje nikdar ni bilo, zato
jo bo treba »postaviti« in se
preprosto dogovoriti. Če bi
se držah zgolj mehanike
mednarodnega prava, bi se
nam utegnilo zgoditi, da bi
imeli slabe možnosti, če pa
bi hrvaški strani poskušali
prikazati položaj kot položaj
države, ki je bila prikrajšana
in je izgubila ugodnosti, ki
jOi je prej imela, bi pogovor
'lahko tekel drugače. Upam,
da bo mogoče bilateralno, ali
v okviru mednarodnega so-
dišča ali pa ženevske konfe-
rence, naš položaj na morju
nekoliko izboljšati v primer-
javi s tem, kar bi tehnično
izhajalo iz mednarodnih
pravil. Piranski zaliv je bil
25. .junija pod kontrolo Slo-
venije in bi tudi glede na
dikcijo ustavne listine moral
ostati v jurisdikciji in pri-
stojnosti Slovenije.
Italijansko pogrevanje
Osima najbrž niste pričako-
vali, ali pač?
Imeli smo veliko sreče ali
pa modrosti, da nam je julija
uspelo zapečatiti Osimo.
Z izmenjavo not med mini-
strstvoma za zimanje zadeve
obeh držav smo dosegli
pravno stanje, ko osimski
sporazumi veljajo. To je zdaj
tisto, kar je vzpodbudilo ek-
stremistične kroge, ki so bili
že prej, leta 1975, ko so se
osiihsld sporazumi spreje-
mali, nejevoljni. Hkrati pa je
v itahjanskili ekstremistič-
nih krogih prevladalo pre-
pričanje, da je Slovenija ta-
ko majhna in šibka država,
da jo je mogoče izsiljevati.
Ne bi mogel reči, da smo bili
presenečeni, gotovo pa nas
marsikaj čudi. Vendar se kot
zunanji minister moram za-
nesti na to, kar je meni pove-
dal zimanji minister Italije,
ki je dejal, da so za njih
osimski sporazumi trden te-
melj, na katerem je mogoče
marsikaj novega zgraditi, se-
veda pa ni govora, da bi
spreminjali meje ali kakor-
koli šli v drugo smer.
V knjigi Skrivnost države
ste zapisali, da nas Američa-
ni zaradi našega dira iz Ju-
goslavije ne marajo prav po-
sebej. Ali je v Evropi še kaj
držav, ki se izogibajo srečanj
z nami na vrhu? V Beli hiši
pri Bushu še niste bili, pri
Majorju na Dovming street
10 tudi ne.
Sem ztmanji minister in se
pogovarjam s svojimi kolegi
zunanjimi ministri. Kar za-
deva sestanke na najvišji
ravni, morate vprašati pred-
sednika vlade. Res pa je, da
je ta vlada v sedlu kratek
čas, imeli smo predvolilno
obdobje in ni bilo mogoče
uresničiti vseh teh obiskov.
Kar se pa ZDA tiče, so tudi
tam imeli volitve in izosta-
nek tega srečanja ni nič po-
sebnega. Američani so nas
priznali 7. aprila, diplomat-
ske odnose pa smo sklenili
šele poleti. S predsednikom
Bushem sem se srečal na sve-
tovnem ekološkem kongresu
v Riu, sicer pa sem se srečal
s sedanjim podpredsedni-
kom Alom Goreom in imam
redne stike z Lawrencom
Eagleburgerjem. Ne morem
se pritožiti, dostop imam do
vseh državnikov na svoji
ravni.
Kako, mislite, da se bo
razpletel položaj v Bosni in
Hercegovini?
Če Sarajevo pade, lahko
pade Bosna, in če Bosna pa-
de, sta na vrsti Makedonija
in Kosovo in v tem primeru
smo na robu balkanske voj-
ne. Verjemite, to je zelo od-
govorna ocena. Trenutno po-
skušamo po svojih močeh ra-
zlagati situacijo v Bosni ko-
likor je mogoče čim večjemu
številu ljudi in zaradi tega
smo tudi predlagali, da bi bil
en del sestanka KEVS-a
prav v Sarajevu.
Kakšna je pripravljenost
evropskih državnikov za to?
Vprašal sem nekaj mini-
strov, ki so izrazili svojo pri-
pravljenost, ampak odgovo-
ra švedske ministrice, ki vo-
di konferenco, še nimam.
Stvar bo jasna v tednu ali
dveh.
Kar se tiče reševanja krize
v BIH, se zdi, da je medna-
rodna skupnost bolj opletala
okoli vrele kaše, kot da bi se
odločno lotila ustavitve voj-
ne. Torej, rekli ste, če pade
Sarajevo, gre potem po siste-
mu domin. Ali je mednarod-
na skupnost resnično pri-
pravljena rešiti Sarajevo?
Vprašanje je, kako je mo-
goče ta problem rešiti. Po
moji sodbi je mogoče BIH re-
šiti samo z enotno akcijo
Združenih narodov in ZDA.
Torej z vojaško interven-
cijo?
Rad bi se izognil direktne-
mu odgovoru na to vpraša-
nje. Mislim, da obstaja še ce-
la vrsta možnosti. Embargo
ni bil učinkovit, ker sosednje
države niso spoštovale skle-
pov varnostnega sveta. Em-
bargo je mogoče zaostriti,
z ladjevjem in avioni pa BIH
»zapreti« in zavarovati pred
najhujšimi napadi. Mislim
pa, da je potrebna tudi inter-
vencija, kar zadeva položaje
srbske artilerije okrog Sara-
jeva.
Ali menite, da je vzrok
omahovanja Evropske skup-
nosti tudi to, da si Evropa ne
želi močne muslimanske dr-
žave na stari celini?
To je samo alibi. Ne verja-
mem, da danes kdo od resnih
ljudi verjame v to močno
islamsko državo. Bosanski
Muslimani niso fundamen-
talisti in nikakršne verjetno-
sti ni, da bi oni to hoteli na-
rediti. Če pa se ta problem ne
bo rešil, se utegne zgoditi, da
bo prišlo do neke vrste pale-
stinske organizacije, ki se bo
zatekala k terorističnim ak-
cijam. Potem bomo pa res
imeli opraviti s fundamenta-
lizmom in kakšno sveto voj-
no. To bi bilo res zelo nevar-
no. Nevarnost bo nastala ta-
krat, če bodo Muslimani raz-
biti.
Ena od temeljnih sloven-
skih iniciativ je bila vzposta-
vitev varnostnih con v Bosni
"in Hercegovini na območju,
ki ga kontrolirajo musliman-
ske sile. Srbska ofenziva se
usmerja tudi na ta področja
in vprašanje časa je, če bo za
to še sploh možnost. Zakaj
mednarodna skupnost tudi
o tem okleva?
Američani in tudi Evro-
pejci še niso prišli do kakega
konsistentnega projekta re-
ševanja primerov, kakršen je
bosanski ali bivši jugoslo-
vanski. Obrambni sistem in
zunanja politika Evrope sta
počivala na sporu in napeto-
sti med vzhodom in zaho-
dom, komimizmom in kapi-
talizmom, in zdaj tega spora
pač ni več. Ker se je ta situ-
acija v celoti sesula, imamo
nepregledno množico novih
regionalnih sil, o katerih pa
si mednarodne organizacije
še niso prišle na jasno. Ni
koncepta, s katerim bi bilo
mogoče nakazati novo uredi-
tev Evrope. To, čemur je Mi-
terrand rekel nova evropska
hiša, je zdaj samo neka
fraza.
Ali se morda Evropa in
Američani, ki bi poslali 30
tisoč vojakov v Somalijo,
v BIH pa nobenega, res boji-
jo tega, da bi bili Srbi tako
fanatični, da bi se s kamika-
zami zaletavali v nuklearke?
Tega scenarija še nisem
premislil in niti nisem pogo-
sto zasledil, da bi o njem res-
no razmišljal. Gotovo obsta-
ja kak interes, drugače ne
more biti, da bi Srbijo kot
eno najmočnejših balkan-
skih sil postavili v vlogo žan-
darja na Balkanu ah da bi jo
videli kot neke vrste stabili-
zatorja razmer na tem po-
dročju sveta. Po moje si to
nekateri predstavljajo. Mi-
shm, da je nekaj strahu pred
Srbi. Predvsem pa gre za ve-
lik oportunizem in previd-
nost s strani zahodnih sil,
kar zadeva posege. Nemci so
mi razlagali: »Poslušajte, mi
nismo mogli ničesar narediti
v Bosni in Hercegovini, tam
so same planine, idealne za
partizansko bojevanje.«
Vsak, ki bi se tega problema
lotil, ve, da bi izgubil veliko
življenj. To ni puščava, to ni
Irak, to ni Kuvajt, to je po-
polnoma drugačna pokraji-
na in za tovrstne vojaške
operacije silno neprimerna.
Ampak, to ne opravičuje le-
žernosti zahodne skupnosti
v zvezi z Bosno in Hercego-
vino.
Z Beogradom se praktično
ne da komunicirati, ker priz-
nava samo jezik sile. Nedav-
no ste pisali Dobrici Čosiču.
Napisali ste mu pismo, v ka-
terem ste nanj apelirali, ver-
jetno tudi pod vtisom obiska
v Sarajevu. V Londonu, na
konferenci o nekdanji Jugo-
slaviji, pa se menda nista niti
pozdravila. Ali je Dobrica
Cosič človek, na katerega se
da »vplivati«, da bi se stvari
v Srbiji lahko normalizirale?
S Čosičem sva se pozdra-
vila v Londonu, to že moram
reči. Nisva pa se pogovarja-
la. Prav gotovo je moje pi-
smo njemu nastalo pod vti-
som obiska v Sarajevu. To
pismo ima učinek predvsem
na zahodno skupnost: objav-
ljeno je bilo v številnih za-
hodnih časopisih in pomeni
pritisk na Čosiča.
Odrekel pa se je kandida-
turi za predsednka Srbije,
kar zbuja začudenje, saj bi
imel največ možnosti proti
Miloševiču. In končno, ali je
trikotnik Cosič-Panič-Milo-
ševič samo igra in zavajanje
svetovne javnosti?
Čosič se je odločil, da ne
bo nasprotoval Miloševiču.
Mislim, da ima zato celo vr-
sto dobrih razlogov. Ne bi
tako enostavno sklepal
o konkordatu oziroma ka-
kem skupinskem komplotu.
Mislim, da Čosič razmišlja
bolj strateško: za njega je
pomembno ohraniti zvezo
s Črno goro. Če se Črna gora
skuja in zapusti Srbijo, je si-
tuacija v Srbiji popolnoma
drugačna. Čosič je drugačne
sorte politik kot Miloševič,
predvsem je človek, ki raz-
mišlja malo abstraktno, in to
je njegova slabost. Je pa člo-
vek, Id ni popolnoma ujetnik
vojaške strategije operativ-
nih odnosov v srbski državi.
Tam je cela vrsta vojaških in
polvojaških skupin, ki jih
obvladuje Miloševič. Čosič je
vendarle za spoznanje bolj
'evropejsko naravnan človek.
Ali pričakujete, da bo od-
govoril na vaše pismo?
Prej ali slej bo. Na nek na-
čin bo že odgovoril.
ROBERT GORJANC
Foto: EDI MASNEC
Tri leta sem žrtvoval za svoje
delo v zunanji politiki in po-
litiki nasploh. Popolnoma
sem se oddaljil od svojega
poklica. Po treh letih bi še
lahko nadaljeval svojo aka-
demsko kariero. Če bi bil še
štiri leta, pa bi jo zelo težko,
ker bi preveč zamudil. Po-
tem ne bi imel nobenega
izhoda več in moral bi posta-
ti profesionalni politik. Ta
možnost me pa ne mika. Mo-
ja prednost pred drugimi po-
litiki je, da lahko vsak trenu-
tek rečem hvala lepa in grem
nazaj na univerzo. Zelo res-
no se nagibam k temu, da bi
v novi vladi ne prevzel nobe-
ne funkcije.
Zdravstveni dom Šentjur
razpisuje prosto delovno mesto
vodje računovodstva
za nedoločen čas
(ni reelekcije)
Pogoji: končana višja šola in najmanj dve leti delovnih
izkušenj na teh delih in nalogah
Nastop služt)e je možen takoj.
Prošnje pošljite na Zdravstveni dom Šentjur.
Št. 49 - 10. december 1992

Na ostrini noža
Na Frankolovem vre, občina pa Išče Izvedenska mnenja - Nedokončan bazen, k
vprašanje zakonitosti nadomestnih volitev predsednika sveta KS, odstavitev tajnice
KS - Le nekaj odprtih vprašanj, ki odnose med občino In krajevno skupnostjo
postavljajo na ostrino noža
o novih sporih in napetostih
v celjski krajevni skupnosti
Frankolovo, ki so konec no-
vembra pripeljali do nado-
mestnih volitev predsednika
in popolnitve članov sveta KS,
smo že poročali. Problematiko
Frankolovega je obravnaval
občinski izvTŠni svet, čigar se-
je se je — zaradi obljub, izreče-
nih na Frankolovem - udeležil
tudi župan Anton Roječ. Na
Frankolovem pa so svojo »piko
na i« postavili v nedeljo, ko so
sočasno s predsedniškimi in
parlamentarnimi volitvami iz-
dedli tudi krajevne.
Člani IS so se za obravnavo
problematike Frankolovega
odločili na osnovi časopisnih
člankov, saj na izredni zbor
krajanov nihče iz občinske
vlade ni bil povabljen. Izho-
dišče razprave so bila tri vpra-
šanja — ob legitimnosti volitev
in odstavitvi tajnice KS še
vprašanje, ali občina skupaj
s Komunalo krajanom Fran-
kolovega pri izgradnji bazena
resnično še kaj dolguje, in na
kakšni osnovi je župan Anton
Roječ Frankolovčanom oblju-
bil, da bo občina poravnala
vse svoje obveznosti in zagoto-
vila dokončanje izgradnje na-
domestnega bazena. Sama
razprava je bila bolj kot argu-
mentiranemu kresanju mnenj
podobna medsebojnemu obra-
čunavanju sprtih strani, ob
koncu pa so člani IS vendarle
sprejeli dva sklepa.
Legitimnost volitev
Silvester Drevenšek, ki je
v IS zadolžen za krajevne
skupnosti, je uvodoma podvo-
mil v legitimnost nadomestnih
volitev - saj je bil zadnji svet
KS s predsednico Jožico Košič
izvoljen na neposrednih voli-
tvah, le tako — torej z neposred-
nim odločanjem krajanov — pa
bi ga lahko tudi odstavili in
izvolili novega. Zato je na zbo-
ru krajanov novoizvoljenemu
predsedniku sveta Jožetu Ko-
rošcu očital, da je »samozvani«
predsednik, spotaknil pa se je
tudi ob nastop župana Antona
Rojca, ki ga je označil za pred-
volilno agitacijo, saj naj bi žu-
pan Frankolovčanom obljub-
ljal stvari, ki jih po doslej skle-
njenih dogovorih (in pogod-
bah) z občino ni mogoče izpol-
niti.
V imenu Frankolovčanov
sta Jože Korošec in Milan Deč-
man, poslanec v zboru KS
celjske občinske skupščine,
pojasnjevala, da krajani pod-
pirajo novo vodstvo, odločno
pa tudi zahtevajo, da delo
v KS prevzame nov tajnik ali
tajnica. Zdajšnja tajnica Cvet-
ka Čretnik naj bi zaupanje pri
krajanih izgubila tudi zaradi
tega, ker naj bi javno izjavila,
da pri svojem delu posluša le
svojega moža in brata (Silve-
stra Drevenška, o.p.). Dečman
pa je še dodal, da župan Anton
Roječ krajanom ni ničesar ob-
ljubljal, ampak zgolj pošteno
podprl njihove zahteve.
Kaj Je nadomestni
bazen?
Večina razpravljalcev je po-
jasnjevala, da je celjska občina
pred leti obljubila Frankolov-
čanom nadomestno izgradnjo
bazena v vrednosti starega ko-
pališča - ne pa nadomestne iz-
gradnje celotnega novega ba-
zena, vključno s pridobitvijo
uporabnega dovoljenja, kar je
krajanom obljubljal župan
Roječ. Za ta, dnagi del nalož-
be, naj bi po takratnih dogo-.
vorih poskrbeli krajani sami.
IS jim je doslej pri tem posku-
šal pomagati z objavo javnega
razpisa za izbor koncesionar-
ja, ki bi upravljal z bazenom,
vendar pa se v kraju potem
niso odločili za oddajo bazena
v upravljanje nekomu, ki bi ga
z razpisom izbrali.
Nedokončan bazen, ki mu
do pridobitve uporabnega do-
voljenja manjka še marsikaj,
povezanega z visokimi stroški
seveda, zdaj na Frankolovem
propada - predsednik IS Mirko
Krajnc je opozarjal, da zato,
ker zanj nihče ne skrbi in ne
gospodari z njim, Jože Korošec
pa je menil, da zato, ker so bile
pri izgradnji številne tehnične
napake in pomanjkljivosti.
Tajnico Je treba
zamenjati
Glede tajnice Cvetke Čret-
nik, ki je po »odstavitvi« ozi-
roma izrečeni »nezaupnici«
v bolniškem staležu, so se v IS
uspeli dogovoriti, da čimprej
poiščejo zakonit način za ure-
ditev njenega položaja. Glede
izreženih zahtev krajanov na
zboru v začetku novembra
o nezaupnici, so razmišljali
v dve smeri: uvedbi disciplin-
skega postopka zoper njo ozi-
roma prerazporeditvi na de-
lovno mesto tajnice v katero
od drugih celjskih krajevnih
skupnosti. Po besedah vodje
strokovnih služb za delo v kra-
jevnih skupnostih Franca Gaj-
ška prvi zbrani podatkih ne
zadoščajo za uvedbo disciplin-
skega postopka, zato bo najbrž
rešitev treba iskati v dmgi
smeri.
Odločitve iS...
Celjski IS je v zvezi s pro-
blematiko Frankolovega spre-
jel dva sklepa - s prvim so se
obvezali, da bodo v desetih
dneh pridobili strokovno
pravno mnenje v zvezi z voli-
tvami novega predsednika
sveta krajevne skupnosti in iz-
vedbo nadomestnih volitev
v kraju. Z drugim pa bo IS
poskrbel za izvedensko stro-
kovno mnenje glede tehnične
izvedbe opravljenih del pri iz-
gradnji bazena ter mnenje
o tem, za kakšen nadomestni
bazen na Frankolovem mora
poskrbeti občina.
.. .in odločitev
Icrajanov
Da bi zadostili vprašanju le-
gitimnosti nadomestnih voli-
tev predsednika in nekaterih
članov sveta KS Frankolovo,
so v kraju sočasno z nedeljski-
mi predsedniškimi in parla-
mentarnimi volitvami izvedli
tudi krajevno glasovanje. Za
novega predsednika sveta KS
so tako s 70 odstotki glasov
izvolili Jožeta Korošca, zgod-
be pa na Frankolovem s tem še
ni konec.
Čeprav IS ni zadolžen in
pristojen za pravno tolmače-
nje izvedbe posameznih voli-
tev, je Silvester Drevenšek
vseeno prepričan, da tudi ne-
deljske volitve na Frankolo-
vem niso legitimne, ker pred-
hodno niso bile razpisane. »Si-
cer pa naj dokončno stališče
do legitimnosti volitev izreče
pravni strokovnjak, ki smo ga
pooblastili s sklepom IS,« me-
ni Drevenšek.
IVANA STAMEJČIČ
Župan Anton Roječ je na seji IS pojasnil, da zadeve v KS
Frankolovo v vsakem primeru niso urejene. Če je prvi, legalno
izvoljeni svet KS odstopil in so potem volili novega, ki so ga zdaj
spet dopolnjevali — je dovolj vzrokov, da se stvari raziščejo.
»Drugače pa je v primeru bazena. Dogovor je bil, da se zgradi
nadomestni bazen. To pa ni navadna školjka, ki ni uporabna.
Zato kot župan zahtevam, da se investicija dokonča. In, kje je
uporabno dovoljenje?«, je kljub pojasnilom vztrajal pri svojem
Roječ.
Predsednik IS Mirko Krajnc - mimogrede, imel je precej dela
z umirjanjem strasti sodelujočih v razpravi - je ponovno pojas-
nil, da je v primeru Frankolovega ves čas, od sredine leta 87, šlo
za »izgradnjo nadomestnega bazena s klorimo postajo in uredi-
tvijo makadamskega pristopa do bazena, kar pomeni I. fazo
izgradnje bazena.« Ob tem pa je še pojasnil, da star bazen ni
imel uporabnega dovoljenja, nadomestnega pa so krajanom
predali s potrjenim tehničnim pregledom. Z vsem tem pa so bili
krajani ves čas seznanjeni.
Na otvoritvi cvetličarne Nani sta bila še posebno zadovoljna
lastnika Lilijana in Evgen Krajnc, ker sta uspela tik pred zdajci
(tako kot je skoraj pred vsako otvoritvijo) urediti vse potrebno.
Seveda, to je Nani
Ker poleg ljubezni tudi
cvetja ni nikoli dovolj, je vsa-
ka nova cvetličarna zaželjena
in potrebna. Še posebno, če se
pojavi v samem središču Žal-
ca, tik zraven avtobusne po-
staje, v novem poslovno-naku-
povalnem centru. Gre seveda
za cvetličarno Nani, katere
vrata so odprli v soboto. Kot
v vsaki lepo urejeni cvetličar-
ni, je tudi v cvetličarni Nani
mogoče kupiti veliko, veliko
vrst cvetja, lončnic, okrasnih
dreves, majhnih in velikih
šopkov in še marsikaj.
Za cvetličarno Nani pa je še
značilno, da je izredno bogato
založena z božičnimi in novo-
letnimi okraski, vključno z no-
voletnimi smrekami. Izbirate
lahko med več kot tisoč okra-
ski, tako, da lahko resnično vsi
najdete okrasek, ki vam bo po-
lepšal čudovite praznične dne-
ve. V cvetličarni Nani pravijo,
da je njihova posebnost tudi
lepo aranžiranje vsakovrstnih
daril, kot se za dobro cvetli-
čarno tudi spodobi. Cvetličar-
na Nani pa si takšen naziv vse-
kakor zasluži.
Spoštovane
upokojenke
in upokojenci!
v soboto, 5. decembra 1992, je potekel rok za vračanje
vaših podpisanih izjav o vključitvi v prostovoljno
zdravstveno zavarovanje pri našem zavodu. Pošiljali
smo vam jih v posebnem pismu od 21. do 28. novembra.
Kar 450.000 pisem je bilo poslanih po Sloveniji in tudi
njihovo vračanje je bilo dokaj zahteven postopek, kipa
v vaše in naše zadovoljstvo poteka v glavnem brez
večjih zapletov. Zaradi nekaterih tehničnih napak pri
pošiljanju, sprememb naslovov in pa tudi možnosti, da
vsebina pisma in izjave, kljub našim prizadevanjem, ni
bila dovolj preprosta in jasna, sporočamo še nekaj
napotkov in pojasnil.
Za tiste upokojence, ki niso prejeli naše pošte
Vsem tistim upokojencem, ki iz kakršnihkoli razlo-
gov našega pisma niso prejeli, sporočamo, da se lahko
vključijo v prostovoljno zdravstevno zavarovanje
ZZZS na podlagi skupinske pogodbe z ZPIZ Slovenije
tudi po 5. decembru 1992. Za vas smo na novo pripra-
vili poseben obrazec oz. izjavo, ki je dosegljiva v vseh
naših območnih enotah in izpostavah po Sloveniji, kjer
boste uredili vse potrebno. Enako velja tudi za vse
tiste, ki do tega roka niso mogli vrniti izjave. Obiščite
nas!
Še enkrat: na kakšen način in za kaj boste prosto-
voljno zavarovani
Vsi upokojenci, ki so ali še bodo z izjavo o tem
soglašali, bodo prostovoljno zavarovani na podlagi
skupinske pogodbe med našim Zavodom in Zavodom
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in
sicer za paket Popolno zdravstveno zavarovanje. Sku-
pinska pogodba daje vsem upokojencem, ki so vanjo
vključeni, popust pri plačilu premije v višini 22 odstot-
kov. Letna premija za paket Popolno zdravstveno
zavarovanje sicer znaša za zadnje trimesečje 1992
12.000 SIT (mesečno 1.000 SIT), z 22 odstotki popusta
pa 9.360 SIT (mesečno 780 SIT). Sredstva za plačilo
premij bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavaro-
vanje Slovenije mesečno odtrgoval od pokojnine; prvi
odtegljaj bo konec januarja 1993 še vedno 780 SIT. ]
Višina premij se bo usklajevala oz. določala vsake tri
mesece na podlagi gibanja cen zdravstvenih storitev.
O ceni premije odloča naš upravni odbor, kjer imate
močno zastopstvo tudi upokojenci.
Paket Popolno zdravstveno zavarovanje pokriva vse
rizike doplačil za vse zdravstvene storitve, vključno
z zobno protetiko, zdravili, zdraviliškim zdravljenjem
kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja ipd. S tem
paketom prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja
po 1. januarju 1993 ne boste plačevali nobenih doplačil
za standardne storitve in pripomočke iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja.
Za izkazovanje o vaši vključenosti v prostovoljno
zavarovanje pri našem Zavodu boste potrebovali le
odrezek o prejeti pokojnini, kar je po večinskem mne-
nju upokojencev najbolj preprost način, ki ne povzroča
dodatnih administrativnih ali drugih zapletov. Dru-
žinski člani, ki so po vas zavarovani in ste jih, ali pa jih
še boste vključili v to skupinsko zavarovanje, pa bodo
prejeli našo izkaznico o prostovoljnem zdravstvenem
zavarovanju. Zavod bo ustrezne računalniško čitljive
izkaznice izdal kasneje, ko bodo za to v zdravstvu
zagotovljeni ustrezni tehnični pogoji.
Pojasnilo
Zaradi pomanjkljivih podatkov, so poleg upokojen-
cev naše pismo pomotoma prejeli tudi nekateri zavaro-
vanci ZPIZ Slovenije, ki se jim ni potrebno vključiti
v prostovoljno zdravstveno zavarovanje.	,
-	vojaški invalidi in civilni invalidi vojne
-	otroci, ki prejemajo pokojnino po umrlem staršu
-osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki prejemajo
nadomestilo po zakonu o družbenem varstvu, duševno
in telesno prizadetih odraslih oseb, ki so oboleli že
pred 18. letom.
Invalidi iT. in III. kategorije pa naj se prostovoljno
zavarujejo v svojih delovnih organizacijah ali indivi-,
dualno, ker se kot upokojenci ZPIZ ne morejo vključiti
v skupinsko prostovoljno zavarovanje.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO
ZAVAROVANJE SLOVENIJE
MESNICA Lopata 20 D ^
Trgovina in predelava 63000 CELJE
LE)SE)R	063/36-551
Mi ponviamo, vi /zibirafe
-	svinjska rebra	380SIT/kg
-	svinjski kare	499SIT/kg
-	svinjsko meso - brez kosti 580 S IT/kg
Lastna proizvodnja:
-	tirolska	379SIT/kg
-	šunkarica	580 S IT/kg
-	posebna	349 SIT/kg
-	pečenice	480 SIT/kg
-	pralni prašek PERSIL 3 kg	699 SIT
-	toaletni papir 10/1	194 SIT
Odprto vsak dan od 7.30 do 18.00 ure,
M sobota in nedelja od 7.30 do 12.00 ure.
Št. 49 - 10. december 1992

Hitro do novega mostu
ob zadnjem neurju so bili ponovno naj-
plj prizadeti kraji in objekti v Zgornje Sa-
jpjski dolini, kjer je med drugim povsem
ličen most dober kilometer in pol nad Lu-
iini.
Tako več ljudi in otrok ne more na delo
jiroma v šolo. Že prvi dan po nesreči si je
jškodovani most med drugim ogledal
redsednik IS občine Mozirje Alfred Božič,
i je obvestil vse, ki lahko pomagajo pri
fcmostitvi težav. Tako so obvestili Repu-
liško upravo za ceste in komisijo za ele-
lentame nesreče, oboji pa morajo takoj
rlpraviti program za nov most. Varianti
a dve: ali najprej improviziran most in
riprava novega ali takoj gradnja novega.
Teren je izredno težek, saj je na nasprotni
strani velika skala, ki jo bo težko odstraniti
in postaviti takšen most, ki bo zdržal po-
dobna neurja, kot je bilo zadnje.
Otroci iz Luč bodo do nadaljnega hodili
v šolo v Solčavo.
Domačini so po zadnji nesreči in posledi-
cah globoko razočarani, saj ne morejo verje-
ti, da se napake tako počasi, predvsem pa
nestrokovno odpravljajo. Veliko je bilo ob-
ljubljenega pred dvema letoma, žal pa malo
narejenega, zato je razumljiv strah ljudi ob
vsakem začetku deževja.
T. VRABL
Foto: EDI MASNEC
Vili Kozovinc, Nivo Celje:
»Močno deževje iz sobote na
nedeljo je na Celjskem ponov-
no povzročilo veliko težav in
škode. Tokrat je bila predvsem
problematična Savinja, ki je
letos dosegla svoj doslej naj-
višji nivo. Zanimivo je, da so
bili vsi njeni pritoki ob tej pri-
ložnosti v glavnem v mejah
normale. Problemi zaradi vi-
soke vode so bili na vseh tistih
mestih, ki so stalno poplavlje-
na in sicer od Globokega pri
Rimskih toplicah mimo La-
škega in Celja proti Zgornje
savinjski dolini. Prvič je prišlo
do razhtja vode pri nezakrpa-
nem delu v Šempetru, kjer so
bila prepljavljena teniška
igrišča, voda pa se je razlila
čez obnovljeno cesto Šempeter
- Šešče proti Vrbju. Do prehtja
je prišlo tudi v Mozirju v Sa-
vinjskem gaju ter Grušovljah
do izlitja v gmajno. Zelo kri-
tično je bilo na Ljubnem ter
Primožu, medtem ko je pri Lu-
čah močno poškodovalo most,
ki ni več uporaben za promet.
Ekipe so se odpravile na teren,
da bi ocenile nastalo škodo.
Prejšnje ocene škod smo po-
slali na ustrezne službe
v Ljubljano, kjer so o njih raz-
pravljali v ponedeljek, mi
v Celju pa v torek. Veliko je še
starih grehov, ki jih bo treba
odpraviti in tako zagotoviti,
da se ne bodo ponavljah isti
dogodki ob vsakem deževju.
T. VRABL
REKLI SO
NACEUSKIH PLATNII-
Ocvrti zeleni
paradižniki,
ZDA, 1992
humoristična melodrama
Režija: Jon Avnet
Igrajo: Kathy Bates (Misery),
Jessica Tandy (šofer gospo-
dične Daisy), Mary Stuart
Masterson, Mary Louise
Parker
(Po romanu Fannie Flag)
Evelyn Coach (K. Bates)
vidi edini smisel življenja
v tablicah čokolade. Tok nje-
nega dolgočasnega vsakdana
se spremeni, ko spozna Nin-
ny Threadgoode (J. Tandy).
Njeno življenje se je spre-
vrglo v monoton vsakdan in
pohlep. Njen mož Ed jo za-
vrača. Moževa teta, ki svoje
stare dni preživlja v domu za
starejše, jo obmetava z razni-
mi predmeti. Evelynino živ-
ljenje je postalo bojišče. Svo-
je zatočišče najde v izmišlje-
nih zgodbah prismuknjene
osemdesetletnice Ninny, ki
jo zabava z zgodbami o rod-
nem Whistle Stopu v Ala-
bami.
Zgodba se začne približno
pred petdesetimi leti, ko se
Idgie Threadgoode ustavi
v Whistle Stop Cafe, okrep-
čevalnici na železniški po-
staji, kjer postrežejo s piš-
čanci, koruznim knihom in
s specialiteto - z ocvrtimi ze-
lenimi paradižniki. Mlada
upornica Idgie v mestu ni
priljubljena. Znana je zgolj
po svoji vehkodušnosti do
mestnih revežev. Njena edi-
na prijateljica je Ruth, boga-
boječa ženska, s katero jo ve-
že globoko prijateljstvo.
Ruth je gospodarica kuhinje.
Idgie, ki se vdaja pijači in
kocki, še vode ne zna zavreti.
Vendar skupaj ustvarjata
prijetno vzdušje, ki okrepče-
valnico spremeni v miren
otoček sredi razburkanega
juga.
Po mnenju producenta in
režiserja Jona Avneta je moč
Ocvrtih zelenih paradižni-
kov v načinu pripovedovanja
zgodbe. Saj je skrivnost vsa-
kega dobrega filma prav pre-
prosta: film mora pripovedo-
vati zgodbo.
Novela Ocvrti zeleni para-
dižniki je bila nominirana za
Puhtzerjevo nagrado leta
1987, film pa leta 1992 za
2 Oskarja!
• S tem kuponom imate
j 5 odstotkov popusta
j pri ogledu filma
I Ocvrti zeleni
I paradižnil<i
I v kinu Union.
liaporni dnevi za Miklavža
fa CeUskem le vikend minil tuill v znamenju številnih Miklavževem
Miklavževanje se je ponov-
> dobro prijelo med sloven-
im narodom. Še posebej
roci so veseli prijaznega, si-
tibradega strička, ki ga
fremljajo angelci in parklji.
la Celjskem je bilo Miklavže-
knj minuli vikend na pretek,
braj v vsakem kraju so jih
ipravili. In tam, kjer Mi-
avž do otrok ni prišel bodisi
iradi slabega vremena ali
rugih objektivnih razlogov,
|i je obiskal v nedeljo. V oko
itografskega aparata Eda
Inspielerja in E^ja Masneca
^ se je ujelo Miklavževanjsko
Wušje v Celju.
1	N.G.
Tudi parklji sodijo k Miklavževemu spremstvu. Tale niti ni
videti zelo grozen ia hudoben. Le hudo razmršen je!
Boljše volje je bil Miklavž v nedeljo zvečer, v Friderikovem atriju. Očitno se je pomiril od vsega
hudega, saj je v noči od sobote na nedeljo moral obiskati tooooliko otrok, do večera pa je svoje
dolžnosti že v glavnem opravil.
v soboto je Miklavž obiskal otroke, ki so se mudili na Miklavževem sejmu na sejmišču
^lovca. Očitno je bil v soboto Miklavž slabe volje, morda ga je jezilo zoprno vreme, in je jezo
fesal tudi na otroke, ki so ga že težko čakali. Zamudil je namreč kakšno uro. Otroci so se
Mčakovanju gnetli okoli Miklavža, on pa je nanje stresal jezo, češ naj ga ne suvajo. Ko jim je
*tel ubežati, so otroci drli za njim, nerodni Miklavž pa je postal še bolj nejevoljen. Le zakaj so se
hahljali v pest?
Naj je bil Miklavž siten ali ne, otroci so se ob njegovem prihodu vendarle razvedrili in zabavali.
To pa je najpomembnejše, kajne?
Št. 49 - 10. december 1992
1
v prvi šentjurski itnjigarni
K oživljanju Gornjega trga, delčka slovenskih Aten
Znan slovenski politik - kul-
turnik je na razglasitvi Šent-
jurja za mesto primerjal kraj
s slovenskimi Atenami. Seve-
da je imel v mislih predvsem
staro šentjursko slavo, bivšo
kulturno živahnost Gornjega
trga in ne dosedanjo zaspanost
izjemnega ambienta. Ta je po-
menil izziv za Celjanko Dam-
jano Bohorč, ki je tam odprla
prvo šentjursko knjigarno.
To je storila pred letom dni,
ko je uredila prav gotovo naj-
lepši lokal šentjurskega Gor-
njega trga, letos avgusta pa še
knjigarno in papirnico v šent-
jurskem centru, nasproti go-
stilne Bohorč. Na policah ene
od obeh poslovalnic prevladu-
jejo knjige: od priročnikov,
slovarjev, kuharsldh in sanj-
skih knjig do leposlovja, seve-
da. Poseben del je namenila
otroškim knjigam, ki spadajo
v njeno ožje poklicno področ-
je. Damjana Bohorč je Šent-
jurčanom knjige približala
v njihov kraj, zato jim ni treba
več v Celje.
Kdo je Damjana Bohorč?
Bivše učiteljice, slavistke, se
radi spominjajo njeni nekdanji
učenci v Šentjurju in Celju.
Delala je tudi kot hotelska re-
ceptorka. Preden je odšla na
svoje, je bila poslovodkinja
celjske Naše knjige. V času
razmaha zasebne podjetniške
pobude jo je zamikala neizko-
riščena šentjvirska možnost.
Zato je v Gornjem trgu odprla
prvo šentjursko knjigarno. Pri
tem je, vsaj doslej, zadovoljna
zaradi razumevanja občinske-
ga vodstva. Videla je občinske
načrte oživitve izjenmega
Gornjega trga ter slišala za
tamkajšnjo živahnost iz prve
polovice tega stoletja, ko so
tam prevladovale številne tr-
govine in trgovinice. Tako se je
odločila in nastal je njen Ala-
din, ki je (v poslovalnici v Gor-
njem trgu) <^prt celo ob nede-
ljah. V starinski trgovini ima
od poletja tudi ponudbo ra-
zličnih spominkov, otroških
didaktičnih igrač, pisarniške
opreme, ekskluzivnih pisal ter
svojo veleprodajo. Nižje,
v knjigami in papirnici na-
sproti gostilne Bohorč, pa po-
nuja predvsem knjige, pa tudi
šolske potrebščine, igrače, ča-
sopisje, likovna dela in podob-
no. Zadovoljna je s sodelova-
njem z velikima sosedama,
z bližnjo občinsko knjižnico in
osnovno šolo, eno največjih
v Sloveniji. V Aladinu ji po-
maga le ena pomočnica, zato
lahko ponudi svoje izdelke ce-
neje kot drugi, za svojo pro-
mocijo pa se je predstavila tu-
di na šentjurskem jurjevanju
in celjskih sejmih na Golovcu.
Poživitve šentjurskega Gor-
njega trga se je lotila celo z or-
ganiziranjem prireditev ter
povabila celjske lutkarje in
ptujske kurente. Včasih je
imela zase več prostega časa:
za pevski zbor, igranje v ljubi-
teljskem gledališču in panto-
nimo, danes pa ostajajo redki
intimni trenutki, ko se poraja-
jo čisto njene pesmi in proza.
Recimo njeno daljše delo
o ženski v poslovnem svetu.
Na Šentjur se je pretekle
mesece navezala tudi po ču-
stveni plati in ga vzljubila. Si-
cer pa, kdo ne bi imel rad ti-
stega znamenitega hribčka,
kjer so ustvarjali Ipavci in si
podajah kljuke mojster Pleč-
nik, Johannes Brahms, Ned-
val, Kienzl, cesar Franc Jožef
in kdo še vse. Hribčka, ki mu
ni para ne blizu, ne daleč. Na
nas je, da prostor obnovimo za
današnjo rabo: da ne bo šent-
jursko breme, temveč njegov
simbol. Damjana Bohorč in
njen Aladin sta med prvimi la-
stovkami.
BRANE JERANKO
Ponovno ulična preimenovanja
v Celju že četrti predlog Imen ulic In trgov v središču mesta
člani celjskega izvršnega
sveta so po dokaj obširni raz-
pravi soglasno podprli osnu-
tek odloka o preimenovanju
nekaterih mestnih ulic in tr-
gov. Dolgotrajne poskuse pre-
imenovanja nekaterih ulic in
trgov - zdaj gre že za četrti
osnutek — so v posebni komisiji,
ki deluje v okviru IS, zožili
zgolj na mestno jedro.
Nova imena so predlagali
samo za tiste ulice in trge, ka-
terih preimenovanje že v dose-
danjih razpravah ni bilo preti-
rano sporno. Tako naj bi Tom-
šičev trg preimenovali v Glav-
ni, Trg V. kongresa v Mestni,
Titov v Krekov, Trg svobode
v Grajski in Šlandrov v Trg
svobode. Ukinjeno bo poime-
novanje mestnega predela
z nazivom Trg oktobrske revo-
lucije, hišne številke pa bodo
preoštevilčene v podaljšek
Kocbekove ulice. Spremenili
naj bi tudi imena nekaterih
ulic: za Zidanškovo je predlog
Gosposka, za Čuprijsko Razla-
go va, za južni del Ulice 29. no-
vembra Kosovelova, za severni
pa Brodarjeva, za Vnmčevo
Zupančičeva ter za Ulico Moše
Pijade Stritarjeva. Ob tem ko-
misija še predlaga, da se Ulica
VIII. črnogorske brigade pre-
imenuje v Staro Dečkovo ce-
sto, Kidričeva uhca v Rogaško
cesto, v KS Medlog se ukinja
ime Zupančičeva ulica, v KS
Aljažev hrib pa Kosovelova
ulica, ker v obeh ni hišnih šte-
vilk.
Čeprav gre za zelo zožen
predlog preimenovanja celj-
skih ulic in trgov, so imeli čla-
ni IS sprva precej pomislekov.
Največ na račun izbora pred-
laganih novih imen, saj je bilo
slišati pobude, da se v Celju za
preimenovanje uporabijo sta-
ra ulična imena. Ob tem pa bi
bilo najbrž spet precej zaple-
tov, saj so mestne uUce v Celju
v zgodovini kar nekajkrat pre-
imenovali.
I. STAMEJČIČ
Kjer pizze gledajo čez icrožniif
V samem središču Teharij je
na ruševinah stare hiše zrasla
čudovita hiša in v hiši ravno
prav velika, estetsko oprem-
ljena in ljudem prijazna pizze-
rija Picikato.
Posebnost nove pizzerie je
predvsem v tem, da morate tja
priti strašansko lačni, ker se
vam sicer lahko zgodi, da vam
bo na krožniku ostalo preveč
pizze. Tovrstna škoda se seve-
da v težkih časih, in tudi sicer,
ne sme delati, zato vzemite to
kot nasvet in želodce pred pri-
hodom v Picikato ne preveč
obremenjevati. Vsekakor ni
dovolj, da so pizze samo veli-
ke, zato se v Picikatu močno
trudijo, da bi bilo več kot 10
vrst pizz, kolikor jih priprav-
ljajo, tudi okusnih. Prvi obi-
skovalci pravijo, da jim to
v Picikatu odlično uspeva.
Sicer pa v hiši, kjer je pizze-
rija Picikato, načrtuje lastnik
Milan Kos še marsikaj. Za
zgornjih masardnih 200 kva-
dratnih metrih še išče ideje in
potencialne partnerje, v spod-
njih prostorih pa je vse pri-
pravljeno za avtomobilski
prodajni center in servis. Ni-
kakor ni odveč poudariti tudi
več kot 1400 kvadratnih me-
trov parkirnih površin, še en
razlog več, da pridete na zelo
dobro pizzo v pizzerio Picika-
to na Teharje, toda ne v nede-
ljo, ker je to edini dan, ko v Pi-
cikatu počivajo.	EP
Hiša, v kateri je prijetna pizzeria Picikato, je nastajala pod
budnim očesom Zavoda za spomeništvo varstvo in se tako zelo
lepo vklaplja v okolico.
Tudi notranjost pizzerie Picikato je okusno opremljena, tako da
pizze še bolj teknejo.
KOMENTIRAMO
Komu smrdi
asfait v Brezali?
Teden dni pred volitvami,
natanko 29. novembra, so
v Brezah nad Laškim odprli za
promet novo asfaltirano cesto
v dolžini dobrih petih kilome-
trov do Trobnega Dola. Gre za
regionalno cesto, po kateri se
ne prevažajo samo z osebnimi
vozih, ampak tudi s tovornja-
ki, traktorji in celo avtobusi.
Cesta je pomembna povezava
z različnimi kraji v dolini.
Dolgo se je zapletalo pri
gradnji te ceste, saj sta bila
v kraju dva tabora: eden za
cesto, drugi z drugačnim pro-
gramom. Zmagal je razumnej-
ši tabor, tega pa, kot vse kaže,
premagani ne morejo prebole-
ti. Zganili so se tudi v drugih
krajevnih skupnostih in
kih, češ, zakaj niso pri n^'
bili podobne ceste. Negi
nja so velika, ljudje pri'
celo na občino in zah
pojasnila. Imamo občut
je še vedno prisotna zavi I
kaj bi imel sosed, č
nimam.
Takšno razmišljanje _
pačno. Denarja ni dov
treba je graditi postopoi
tisto, kar se gradi, naj se
di dobro, da ne bo ob ,
močnejšem deževju in ]'
vih prišlo do težav in dot
stroškov. Namesto da s,
našajo novo cesto
-	Trobni Dol, bi morah
deti stopiti skupaj in se
voriti, kako bodo rešili n
nji problem. Ves elan je
usmeriti v pridobivanje <
ja, da se bo čim prej un ,
kak cestni odsek. Vsak a
ran kilometer ceste v i
grafsko ogroženih naselj
meni pridobitev, nepa ii\
Bolj kot se spotikati oi
cesto bi se kazalo sp
s človekom, ki ni dovolil
tiranja v dolžini dobrih j i
setih metrov. Tisti, ki a
magali do nove ceste m
-	Trobni Dol, si zaslužijc
nanje, kritikantipa naj a
jo dela.	II
TONE V\
Cinkarna gosti
svole
upokojence
Tradicije vsakoletniH
čanj upokojencev v Cir
tudi letos niso želeli pre
Svojih 850 upokojencev ^
stili s kosilom, jim prip
zabavno-kultumi spored'
obdarili s stenskimi kol<!'
Zaradi velikega števila i
razdelili na dva popoll'
2. in 3. decembra. Tudi le;
prišel devetdeset-letni
Kompolšek iz Kompol, k
upokojil že leta 1959. V
kamo je prišel že pred i
svetovno vojno, ko je bila
še delniška družba. De
trideset let v obratu kera
Pravi, da ga je pri živ
ohranila dobra volja in z
prehrana. Bo že res. da
rad živi, dolgo živi.
MIRA GORE!
Druga adventna nedelja
čas duhovne in zimanje priprave na božič Cerkev imenuje
advent. V nedeljo je bila druga adventna nedelja. V preteklosti
so adventu posvečali posebno pozornost, obeleževanje tednov
pred božičem pa je imelo v razUčnih slovenskih pokrajinah
različne oblike. Kot zadnji znak pa ^e spet pojavljajo adventni
venčki, ki jih v tem mesecu srečamo v marsikaterem domu in
tudi v javnih prostorih.	-j- TAVČAR
Naredili republiške izpite
Kinološko društvo Žalec sodi med najbolj delovne na celjskem. V soboto so na Polzeli zak
začetni in nadaljevalni tečaj, ki je trajal tri in pol mesece in opravili republiške izpite v
kategorijah. Kot je dejal vodja Karli Korber sta tečaj dobro vodila Ivan Polesnik in Dušan I
pri opravljanju republiških izpitov poslušnosti, sledenju in obrambi pa je ocenjeval Alojz'
iz Kinološke zveze Slovenije (na sliki skrajno desno). Tako so se po izpitu, ki ga je spremljal
slabo vreme, postavili vodniki s svojimi psi.
T. TA
št.49 - 10.december 1992
51
[a bolnike z
nultiplo sklerozo
prejšnji teden sta predsed-
^ Društva multiple skleroze
Ipvenije Alojz Ješelnik in di-
|(torica Gorenja Naravno
tavilišče Topolšica Lidija
^vž-Špeh podpisala pogod-
f o skupnem vlaganju v nov
isebni socialno zdravstveni
l^ter multiple skleroze v To-
llšici.
Za potrebe tega novega cen-
I bodo, kot računajo, v šestih
Ijsecih preuredili depandan-
I Mladika in uredili vezni
)dnik med njo in hotelom
jsna. Z odprtjem centra želi-
na svojstven način obeležiti
l-letnico delovanja Društva
iiltiple skleroze Slovenije,
Icaterega je vključenih nekaj
rSOO članov, vseh obolelih
multiplo sklerozo pa je
paši državi blizu 2.000.
!Zamisel, da bi v Sloveniji
jedili poseben socialno
tavstveni center, sega v leto
176. Prvi razgovori o tem so
li v Topolšici, sledili so po-
tusi z Banjolami in Strunja-
da bi se naposled vrnili
Topolšico. To naravno zdra-
i
vilišče zdaj obišče letno 220
bolnikov z multiplo sklerozo,
ki pridejo na rehabilitacijo gi-
balnega sistema.
Nov center bo imel 55 po-
stelj, od tega 30 za težje ^bal-
no prizadete bolnike. Račima-
jo, da bo novi center obiskalo
letno okrog 500 bolnikov
z multiplo sklerozo, nekaj po-
stelj pa bo na voljo tudi za
spremljevalce bolnikov.
Namestnica ministra za
zdravstvo, družino in socialno
varnost prof. dr. Marica Ma-
rolt Gomišček je ob predstavi-
tvi programa posebno socialno
zdravstvenega centra multiple
skleroze v Topolšici poudarila,
da moramo tudi te bolnike ak-
tivno vključevati v vsakdanje
delo, kulturo in šport. Pri
uresničevanju zamisli za ure-
ditev tega novega centra v To-
polšici bodo zraven podpisni-
kov pogodbe sodelovali še or-
gani vlade Republike Sloveni-
je, strokovnjaki za rehabihta-
cijo. Loterija, Stanovanjski
sklad Republike Slovenije m
drugi.
MARJAN LIPOVŠEK
Telefoni na
Uubečni
Pred dvema letoma so
v krajevni skupnosti Lju-
bečna začeli z akcijo za
pridobitev večjega števila
telefonov, saj jih imajo
trenutno samo okoli štiri-
deset. Pri prvi prijavi je-
bilo 317 naročnikov, ki so
za priključek plačali po
3100 mark, s tem da so
kasneje dobiU vrnjenih
1500 mark v obveznicah.
Kasneje se je pridružilo
še 43 naročnikov, tako da
bo koncem decembra
zazvonil telefon v 360
stanovanjih v krajevni
skupnosti Ljubečna ter
sosednji Škofji vasi, Tr-
novljah, Vojniku in Šent-
jurju. Osnovna dela so
opravljena, prav te dni pa
hitijo z montažo centrale
v gasilskem domu.
To je ena večjih akcij za
pridobitev telefona pri
celjski PTT. Rok iz po-
godbe bo tako uresničen
in pred novim letom bodo
ljudje že lahko telefoni-
rali.
TV
Iz delavske Ljudska univerza
v šmarski občini ustanav-
ljajo javni zavod Ljudska uni-
verza — zavod za izobraževanje
in kulturo, ki bo nastal iz se-
danje Delavske univerze.
Ustanoviteljske pravice naj bi
bile v pristojnosti občinskega
izvršnega sveta.
Program zavoda pa se, vsaj
zaenkrat, ne spreminja. Seda-
nja Delavska univerza, s sede-
žem v Rogaški Slatini, ima za
samoplačnike dva oddelka
srednje tehniške šole ter 3. in
4. letnik ekonomske srednje
šole. Za pomoč odraslim brez
končane osnovne šole organi-
zirajo tudi brezplačno osnov-
nošolsko izobraževanje, ki ga
financira občina.
K javnemu zavodu, kar je
Delavska univerza že od aprila
letos, spadata prav tako dejav-
nost občinske matične knjižni-
ce in občinske Zveze kulturnih
organizacij, ki imata sedež
v Šmarju (obe se financirata iz
občinskega proračuna, za
knjižno gradivo pa prispeva
ministrstvo za kulturo 80 od-
stotkov denarja). Za področje
knjižničarstva pripravljajo na
državni ravni nov zakon, po
katerem bo knjižnica po vsej
verjetnosti samostojni javni
zavod, do takrat pa ostaja
v okviru sedanjega skupnega
zavoda. V sklopu Delavske
univerze deluje že peto leto
avto šola, druga najuspešnejša
v regiji.
Kot so povedali v vodstvu
Delavske univerze, se bo ta
preimenovala v Ljudsko med
zadnjimi v Sloveniji. O občin-
skem odloku o ustanovitvi
Ljudske univerze se bodo od-
ločah na skupščinskem zase-
danju v tem tednu, v izvršnem
svetu pa so se že strinjali.
BRANE JERANKO
Vrnitev Žičke kartuzije
Žička kartuzija, dolga leta zanemarjen biser
evropske zgodovine, spet dobiva prepoznavno
podobo.
V dveh letih so z javnimi deli, z denarjem
konjiškega občinskega proračuna in z republi-
ško pomočjo očistili okolico, zgradili zunanji
obrambni stolp, izkopali in postavili zvmanji
zid pri cesti na južni strani, spet se vidi tloris
porušenih stavb in obrambnih zidov. UrediU
so tudi potok ob obzidju, prekrili strehe s škri-
Ijem in pričeli s prvimi restavracijskimi posegi
pri »gastrožu« (nekdanje gostišče s prenočišči
za obiskovalce) ob sami kartuziji.
Letos so vložili v Žičko kartuzijo že pribhž-
no 7 milijonov tolarjev, od tega 3 iz občinskega
proračuna, 4 pa iz republike, od koder priča-
kujejo še 2 milijona. V javna dela je vključenih
20 do 25 ljudi, pomagali pa so tudi gradbeniki.
Po programu načrtujejo še sanacijo obramb-
nega sklopa in rekonstrukcijo cerkvene ladje.
Sočasno bodo nadaljevali z obnovitvenimi deh
na cerkvi Marijinega obiskovanja v bližnjem
Špitahču, kjer bodo dogradili zakristijo v pr-
votem obsegu, uredili izkop in drenažo terena
okoli cerkve ter postavili pokopališki zid, tako
da bo cerkev spet dobila svojo prvotno, pred-
baročno podobo.
MBP
Ponudimo zajtrk
- omilimo krizo
[Preproste besede — »Dobro
jtro« in »Dober tek« - lahko
[marsikoga pomenijo veliko,
psno od tega, kako so izre-
ne, a tudi kdo jih je izrekel,
tu, ki ga živimo, večina pra-
kriza. Drobne vsakodnevne
izomosti so tiste, ki zmanj-
jejo stisko. Hrana za telo in
išo, bi dejali, a vsem nam
ko potrebna.
iLjudje smo bitja, ki potre-
jejo kruh za preživetje, a tu-
za uresničitev idealov in
ij. Osamosvojitev Slovenije
uresničitev sanj mnogih ge-
racij Slovencev. Sedaj ima-
I svojo državo, svojo svobo-
, Kaj pa sploh pomeni »rme-
? Ali nismo včasih že kar
ivojeni s tem, kar imamo?
kaj se ne vprašamo kaj smo,
liko smo to, kar bi lahko po-
h? Koliko smo v sebi resnič-
svobodni? Šele, ko »imeti«
lamo »biti«, biti ljudje, ki
je svoje svobode ogradijo
dgovomostjo in tudi druge-
i dovolijo njegovo svobodo,
je razvmiemo problem kri-
kamor sodi tudi vprašanje
;hrane otrok in mladine.
Prepričana sem, da vse več
di doživlja vprašanje svo-
de globlje in širše, kot jo
iko opredeli pojem imeti,
o tudi govorimo o družbeni
zi, krizi morale, družine,
ibnostni krizi... Diagnosti-
anje je odvisno od tistega,
diagnozo postavlja, zato se
ipustimo posameznikom, mi
se potrudimo in že jutri po-
nudimo mladim zajtrk. Da je
le-ta naša boleča točka vemo,
da prazna vreča ne stoji po-
konci, tudi vemo. Tam, kjer je
to možno, storimo to doma,
kjer pa ni, naredimo to v šoli
ali vrtcu. Ponudimo hrano ti-
stim, ki so lačni ah onim, ki
nimajo denarja zanjo. Povabi-
mo k obroku tudi vse tiste, ki
menijo, da imajo preveliko te-
lesno težo in bi bili radi brez
zajtrka ah malce hujšah. Do-
povejmo jim, kako so najos-
novnejše snovi potrebne za
razvoj zdravega telesa. Če jih
ni, prihaja do mnogih bolezni,
slabšega učnega uspeha in še
česa, še najmanj pa do zmanj-
šanja telesne teže. To krizo pa
bi lahko omilili, če menimo, da
družbene ne moremo.
S povabilom na zajtrk bi
mlade povabili k premagova-
nju težav na samem začetku
dneva, to je zjutraj, ko se dan
začne. Tu^ od nas je odvisno
ali bo ta dan in mnogi drugi
uspešen ali ne.
ANTONIJA MARINČEK
Gostišče Grad Vrbovec
v kompleksu obnovljenega
gradu Vrbovec v Nazarjah je
poleg ostalih poslovnih pro-
storov povsem na novo urejeno
gostišče Grad Vrbovec. V pro-
storih, kjer so še pred dvema
letoma kraljevali netopirji, je
nastal ugleden gostinski ob-
jekt, ki pomeni veliko turistič-
no in gostinsko pridobitev ne
samo za Zgornjo Savinjsko
dolino, ampak tudi širše. Lo-
kal nam je predstavil njegov
lastnik Ludvik Petek.
Povedal nam je, da je idejo
za takšen gostinski lokal dobil
na gradu Bogenšperk pri Liti-
ji, kjer je bil nekoč poročna
priča sorodnici. Omenjeni
grad je sicer večji od Vrbovca,
vendar podobno urejen. Več-
krat je bil tudi na gradu Tabor
v Laškem, kjer je svojo idejo še
konkretiziral. Ko je pred sla-
bima dvema letoma izvedel za
razpis Gozdnega gospodarstva
Nazarje, ki je oddajalo prosto-
re v gradu, se je nanj takoj
prijavil. Bil je izbran med več
ponudniki, saj je že takrat
predstavil idejo o gostišču in
poročni dvorani. Za poročno
dvorano je dobil soglasje tudi
pri skupščini občine in tako je
bila ideja vsestransko pod-
prta.
Takoj po temeljitem ogledu
prostorov je povabil k sodelo-
vanju oba arhitekta: Zdenka
Prosena in Marjana Čebelo,
s katerima sodeluje in ki imata
bogate izkušnje z obnovo po-
dobnih objektov. Pripravila
sta idejni projekt, katerega je
nato predstavil v Gozdnem go-
spodarstvu, na občini in na
Zavodu za varstvo naravne in
kultvime dediščine v Celju. Po
manjših korekturah je nastal
dejanski izvedbeni projekt
z vsemi detajli notranje in zu-
nanje ureditve.
Večina prostorov v tem delu
gradu je bUa popolnoma za-
puščena in opustošena. Zaradi
tega so bih nekateri obnovi-
tveni postopki bistveno bolj
zapleteni, kot je sprva kazalo.
Vsaka nadaljnja faza obnovi-
tvenih del je bila bolj zahtevna
od prejšnje. Že sam podatek,
da je najtanjši zid širok 2,30
m, dovolj zgovorno pove, da so
bila dela (še posebej napeljava
instalacij in prezračevanja)
resnično zahtevna. Ne glede
na to je bila obnova izpeljana
v letu in pol, račimajoč čas od
izdelave projekta do zaključ-
nih del. Res pa je, da je bila
dražja od prvotnih izračunov.
Ludvik Petek je opozoril, da
je že od vsega začetka namera-
val urediti lokal višje ravni, ki
bi bil cenovno dosegljiv vsem,
kljub temu pa sposoben zado-
voljiti tudi zahtevnejše goste.
V ta namen je uredil tudi vino-
teko, ki je sicer nikjer v dolini
ni. Kuhinja je opremljena
z najsodobnejšo opremo, ima
ločene oddelke za pripravo ra-
zhčnih vrst hrane. Okusna no-
tranja oprema gostišča se po-
polnoma vklaplja v ambient
gradu. V vseh prostorih ima
gost občutek intimnosti, glas-
ba iz ozadja pa ustvarja celo
nekoliko svečano vzdušje.
Vinoteka trenutno ponuja
36 vrst vin, med katerimi je
nekaj takšnih, ki jih nikjer
drugje ni moč dobiti, saj so iz
zasebnih polnilnic. Poleg teh
so na voljo vina z Ijutomersko-
ormoških goric in s Primorske.
Ponudba vinoteke bo še boljša,
saj jo že dopolnjujejo z arhiv-
skimi vini. V gostišču Grad
Vrbovec nudijo tudi 6 vrst la-
škega piva: Termalni desert.
Laški golding, Green, Zlato-
rog, Club in Grajsko pivo, ki je
prava posebnost, saj ga Pivo-
varna Laško dobavlja izključ-
no lokalom v gradovih. Go-
stom je seveda na voljo tudi
pester izbor brezalkoholnih in
žganih pijač.
Jedilnik je v ^m gostišču še
bogatejši. Kot predjedi nudijo
savinjski želodec, kraški pršut
in hladne predjedi iz morskih
sadežev. Kot glavno jed pa je
moč dobiti: različne speciali-
tete iz divjačine, hgnje, škam-
pe, jastoge, sladkovodne ribe,
predvsem postrvi, na različne
načine pripravljene polže, raz-
ne sire in ostale klasične jedi.
vseh je kar 31. Kot sladico po-
nujajo palačinke, viteške ku-
pe, sladoled, itd.
Gostišče je prostorsko raz-
deljeno v dve etaži in ima
skupno 120 sedežev, polovico
spodaj, polovico zgoraj.
V spodnjih prostorih so še re-
stavracija, aperitiv bar in vi-
noteka, zgoraj pa drugi del re-
stavracije in poročna dvorana.
Gostišče Grad Vrbovec po-
nuja celovit servis poročnega
obreda, saj vam po želji orga-
nizirajo fotografiranje, sne-
manje z video kamero in seve-
da poročno slavje. Ponujajo
kar 6 razhčnih menijev, ki se
med seboj razlikujejo tako po
vsebini kot cenovno. Vsak po-
ročni par si izbere svoj meni
po predhodnem dogovoru.
Mladoporočenca po starem
slovenskem običaju pričakajo
s kruhom in soljo ter kozarcem
janževca. Vse ostalo je stvar
dogovora.
Gostišče je odprto vsak dan
od 10.00 do 22.00, nudijo pa
tudi malice v času od 9.30 do
10.30. V zimskem času je go-
stišče ob nedeljah zaprto, po-
leti pa bodo pripravili 200 m2
veliko teraso in gostišče bo ta-
krat odprto vsak dan.
Gk)stišče Grad Vrbovec je
s svojo ponudbo in kvalitetno
postrežbo zelo dobrodošlo tudi
za poslovneže, saj se lahko tu-
kaj v miru pogovarjajo s svoji-
mi partnerji, možno pa je
ustreči tudi izbirčnim tujim
gostom.
Ludvik Petek se je na koncu
pogovora še enkrat zahvalil
vsem, ki so kakor koli pripo-
mogli k uresničitvi ideje, še
posebej pa osebju gradu Tabor
v Laškem, kjer so bili njegovi
zaposleni na usposabljanju,
nudili pa so mu tudi pomoč
z idejami in nasveti.
Če vas sestavek ni prepričal,
da se oglasite v gostišču, se
lahko o podrobnostih tudi sa-
mi pozanimate po telefonu
831-509. Radi vam bomo po-
stregli z vsemi informacijami.
EP
ZLATARSTVO
KRAGL
Aškerčeva 3,
CEUE
fecf ostalimi izdelki iz plemenite
^ine še posebno priporočamo:
kravatne priponke - od 5900
SIT naprej
uhane - od 1330 SIT naprej
verižice - od 1990 SIT naprej
ženske obroče - od 9900 SIT
naprej
<11. do 31. decembra
10-20% POPUSTA .
Št. 49 - 10. december 1992
Tradicija
treh generacij
h
Generalka za Davisov pokal
Velenje bo do nedelje prizorišče kvalifikacij za teniško EP - V vsakem dvoboju na
dva dobljena niza
v velenjski Rdeči dvorani
se je včeraj z dvobojema'
Izrael-Estonija in Slovenija-
Ukrajina ter slovesnostjo, ki
jo je opravil župan Pankrac
Semečnik, začel kvalifika-
cijski turnir (qualifiers divi-
sion) 3. skupine dvoranskega
EP v tenisu za moške.
Do vključno nedelje se bo
pet reprezentanc potegovalo
za dve prosti mesti v najbolj
številnem srednjem razredu
(promotion division), ki ga
v dveh skupinah igrajo v Bu-
dimpešti in Dublinu, med-
tem ko je tekmovanje za
evropski naslov v champion
division v Trstu.
Slovenska reprezentanca
je najmlajša in s skromnimi
mednarodnimi izkušnjami,
saj je doslej najboljša uvrsti-
tev kateregakoli posamezni-
ka na svetovni računalniški
lestvici lansko 383. mesto Iz-
toka Božiča. Vsaka posamič-
na zmaga bi bila ogromen
uspeh, ekipna zmaga (dve
igri posameznikov in ena
dvojic) pa bi pomenila nov
zagon v pripravah za spo-
mladanski štart v Daviso-
vem pokalu.
Na peščenem igrišču
v Rdeči dvorani, ki ga je za-
grebško podjetje Sporting
z več kot 110 kubičnimi me-
tri peska zgradilo (na sliki)
v okroglih 30 urah, bo v vseh
preostalih reprezentancah
nastopilo nekaj odličnih po-
sameznikov. Pri Hrvatih bo
v ospredju Goran Prpič, pri
Ukrajini Andrej Medvedev
in Dmitrij Poljakov (po po-
khcu doktor znanosti!),
Izraelce pa bo vodil Shabar
Perkis, ki je bil pred poškod-
bo na lestvici ATP že med
stoterico.
Spored - četrtek: Estonija-
Slovenija (10), Izrael-Hrva-
ška (16); petek: Izrael-Ukra-
jina (10), Estonija-Hrvaška
(16); sobota: Ukrajina-Hrva-
ška (10), Izrael-Slovenija
(16); nedelja: Estonija-
Ukrajina (10), Slovenija-Hr-
vaška (16).	^ ^
Afrodita brez
trenerja
Košarkarice Kozmetika
Afrodite je minuli teden
zapustil trener Čedo Maj-
storovič. Ekipo je na zad-
njem turnirju LBS lige vo-
dila Zora Pešič, Rogačanke
pa se v tem tekmovanju
s tremi zmagami in sedmi-
mi porazi niso uvrstile na
zaključni turnir. Končni
vrstni red skupine A: Ježi-
ca 19, Tungsram 17, Pecs
16, Mercur Wels 15, Afro-
dita 13, Rijeka 10.
Celjani do nnala
SRP
Moštvo Penala se je na
zaključni turnir 7. sloven-
skega revialnega pokala
v malem nogometu uvrstilo
z najmanjšim številom
točk, nato pa se tudi neko-
liko srečno uvrstilo v fina-
le. Celjani so v predtekmo-
vanju izločili Ljutomer
s 4:2, v preostalih treh tek-
mah pa so streljali šestme-
trovke. Tekmi z Barakudo
in TD Jani sta se v regular-
nem delu končali brez go-
lov, Penal pa je po kazen-
skih strelih zmagal z 9:8 in
s 5:3. V finalu je bil rezul-
tat s Poetovio v rednem de-
lu 2:2, po podaljšku 3:3, po
streljanju šestmetrovk pa
so zmagali Ptujčani s 7:5.
Za najboljšega igralca SRP
92 je bil izbran napadalec
PHiblikuma Drago Jelenko,
ki je igral za Oplotnico.
Petek. 11.12,
Hokej
Kranj: Triglav-Celje
kolo SHL, 18).
Košarka
Zreče: Rogla-Convert
kolo območne SKL, 18).
Sobota. 12.12.
Kegljanje
Celje: Emo Il-Proteu
kolo II. ženske SKL, 13.;
Košarka
Celje: Inpos-Elektra, I
Ijana: Slovan-Comet, Je
Polzela, Maribor: Miklavž
gaška (1. kolo moške S
Rogaška Slatina: Afro
Odeja (13. kolo ženske
19); Laško: P. Laško-Mejj
bovlje: Rudar-MIK Pn
(12. kolo II. moške SKL);J
venske Konjice: Comet-N
(14. kolo II. ženske SKL
S«ntjur: Šentjur-Podče
Hrastnik: Hrastnik-P(
B (9. kolo območne SKL
19).
Odbojka
Šempeter: Šempeter-G
(9. kolo moške SOL, 19
Celje: Abes Trade-R(
(16), Topolšica: Topolšio
bor, Ljubljana: Tabor-G
grad (9. kolo ženske SOL
Ije: Celje-Pionir ml, Lj«
na: Čmuče-Topolšica, B
vica-Braslovče (11. koli
moške SOL), Kranj: Tri
Braslovče (11. kolo H. ž
SOL).
Nedelja, 13.12.
Košarka "' I
Prebold: MIK Prebolj
bona veterani (prijat(
tekma, 11).
Torek, 15.12.
Hokej
Celje: Celje-Bled (20.
SHL, 18).
Sreda, 16.12.
Judo
Celje: Ivo Reya-Sl(
Gradec (14. kolo SJL, 18)
Rokomet
Celje: P. Laško-Slovan
zina: Jadran-Gorenje (11.
moške SRL, obe 19); Ž
Žalec-Drava (povratna ti
osmine-finala ženskega
kala).
RAN^RAMA
Hokej
Slovenska liga
17. kolo: Celje-Jesenice 6:3
(4:2, 1:1, 1:0), strelci: Vnuk 4,
Sahraj, Rojšek 1; 18. kolo: Ce-
Ije-Slavija 11:1 (4:0, 6:0, 1:1),
strelci: Vnuk 3, Grabler, Žolek
2, Strašek, Milidragovič, Ščur-
jenko, Bulatovič 1. Vrstni red:
Olunpija 32, Bled 30, Celje 24,
Jesenice 16, Triglav 6, Slavija
0.
Karate
Svetovno prvenstvo
Miskolc (Madžarska) — pi-
onirji: 33. Brin; pionirke: 17.
Pešec, 20. Deržek (vsi Petrov-
če); kadeti: 5. Vrbanič, 9. Po-
povič, v 1. kolu izpadel Šuster.
V ekipnem delu sta Šuster in
Popovič z reprezentanco Slo-
venije zasedla 5. mesto.
Plavanje
16.MP	Vlaregga
članice - 100 m hrbtno: 9.
Tanko 1:08,84, 100 m deMm:
19. Tanko 1:11,56; mladinci
- 100 m kravi: 3. Jurak 53,80,
100 m prsno: 3. Jurak 1:07,61;
mladinke - 100 m prsno: 3.
Kralj 1:18,45; kadeti - 100
m kravi: 6. Kolčan 58,41; ka-
detinje - 100 m kravi: 6. Ukič
(vsi Neptun) 1:03,81; ekipno:
1. Olunpija Moskva 193, 11.
Neptun 60.
Rokomet
Slovenska liga
Moški: 9. kolo: Pivovarna
Laško-Presad 30:16 (15:10),
strelci: Jeršič 8, Pungartnik 7,
Šerbec 6, Čater 4, Leve 2,
Tomšič, Ocvirk, Franc 1; Do-
bova-Gorenje 20:22 (10:10),
strelci: Plaskan 9, Cvetko 5,
Rozman 4, Tome 2, Ocvirk, Oj-
steršek 1.Vrstni red: P. Laško
17,	N. Oprema 13, Gorenje,
Presad 11, Slovan 10, Jadran,
Ajdovščina, Rudar 9, Ribnica,
Drava 8, Pomurka 2, Dobova
1.
Ženske: 10. kolo — modra
skupina: Velenje-Mlinotest
21:19 (11:8), strelke: Hudej 8,
Oder 6, Vidmar 3, Topič, Fale
2. Končni vrstni red: Olimpija
20, Mmotest 13, Krim 12,
Kranj 8, Velenje 7, Primož 0.
Bela skupina: Branik-Žalec
30:23 (16:11), strelke: Kline 7,
Gorbulina 6, Bylina 3, Šimek,
Kučera, Dolar 2, Čmak 1.
Končni vrstni red: Oprema 15,
Burja, Branik, Žalec 11, Novo
mesto, Izola 6.
Il.slovenska liga
Moški - 9. kolo: Celje-Krško
24:24 (14:12), Radeče-Krog
15:22 (8:11). Vrstni red po je-
senskem delu: Krško 15, V.
Nedelja 14, Krog 12, Zagorje
10, Hrastnik 9, Radgona 8, Ce-
lje 7, Radeče, Ormož 6, Polet 3.
Košarka
Slovenska liga
Moški: zelena skupina - zao-
stala tekma 13. kola: Comet-
Rogaška 87:85 (36:37), strelci:
Gole 29, Nerat 23, Mijovič 19,
Kožar 10, Železnikar 6 za do-
mače, Novakovič 30, Jurkovič
15, Sušin 14, Vkant 13, Peto-
var 11, Tabak 2 za goste.
Končni vrstni red: Micom
Marcus 25, Tinex, Comet 24,
Slovan 22, Rogaška 21, Ilrija
in Ježica 19, Elektra 14.
Ženske - zaostala tekma 9.
kola: Afrodita-Ježica 59:80
(30:37), strelke: Germ 16, A.
Jezovšek, Vodenivec 8, Pešič,
Majstorovič 7, Skegro 6, Jurše
5. Vrstni red: Ježica24, Apis
22, Afrodita 20, Odeja 19, Ježi-
ca ml, Kranj 16, Mibex 15, Je-
senice 12.
11.slovenska	liga
Moški - 11. kolo: MIK Pre-
bold-Bistrica 93:74 (52:33),
strelci: Anžlovar 23, Turk 21,
Širše 14, Kuder 10, Udrih,
Govc 9, Strah 4, Podgomik 2,
Tavčar 1; Radgona-P. Laško
63:84 (30:42), Trobiš 27, Čovič
21, Dumik 15, Blagotinšek 6,
Šoštarič, D. Lapomik 5, Blat-
nik 4, D. lapomik 2. Vrstni
red: MIK Prebold 20, Zagorje,
Slivnica, P. Laško 19, Radgo-
na, Rudar 16, Slovenj Gradec,
Bistrica 15, Ruše 14, Meja 12.
Ženske - 13. kolo: Metka-N.
mesto 78:64, Šentvid-Comet
41:69. Vrstni red: Metka, Co-
met 18, Domžale 17, Slovan
(dve tekmi manj) 15, Pomurje
14, Sežana, N. mesto 11, Šen-
tvid 10.
Območna liga
Moški: vzhod n - zaostala
tekma 7. kola: Converta-Pod-
četrtek 139:61; 8. kolo: Podče-
trtek-Rogla 68:89, Polzela B-
Šentjur 70:92, Jelša-Hrastnik
76:90. Vrstni red: Converta (s
tekmo manj), Šentjur, Rogla
14, Hrastnik (s tekmo manj)
12,	Početrtek 10, Polzela B 9,
Jelša 8.
Odbojka
Slovenska liga
Moški - 8. kolo: Salonit-
Šempeter 3:0 (9, 4, 4). Vrstni
red: Salonit 16, Pionir, Kam-
nik 14, Olimpija 12, Pomurje
.8, Fužinar 6, Bled 4, Žirovnica,
Granit, Šempeter 2.
Ženske - 8. kolo: Bled-Abes
Trade0:3(-13,-ll,-10),Gomji
grad-HIT Gorica 1:3 (11, -13,
-7,-9), Topolšica-Kočevje 0:3
(-14, -4, -8). Vrstni red: Abes
Trade, HIT Gorica 14, Koper
12, Bled, Krim 10, Kočevje 8,
Gornji grad 6, Tabor 4, Rogoza
2, Topolšica 0.
Il.slovenska liga
Moški - 10. kolo: Braslovče-
Mežica 3:0 (12, 3, 8), Mishnja-
Celje 3:0 (5, 5, 11), Topolšica-
Vileda ml. 3:0 (4, 14, 12). Vrst-
ni red: Ljutomer 18, Topolšica
16, Brezovica, Salonit ml, Čr-
nuče 12, Izola, Vileda ml, Bra-
slovče 10, Mislinja, Mežica 8,
Pionir ml. 4, Celje 0.
Ženske -10. kolo:Braslovče-
Mežica 3:1 (11, 7, -13, 12).
Vrstni red: Mislinja 20, Honir
16, Prevalje, Triglav 14, Ptuj,
Vi tal, Cimos ml, Mežica 10,
Braslovče 8, Rogoza ml. Tabor
ml. 4, Šentvid 0.
Kegljanje
Slovenska liga
Moški - 12. kolo: Rudar-Ža-
lec 8:0 (5254:4997; Gantar-
Dobrajc 904:81, Burja-Pod-
krajšek 885:807, Nareks-Jako-
povič 864:834, Goljuf-Kom-
pan 893:857, Golič-Kačič
839:797, Stoklas-Gmajner
869:833). Vrstni red: Kon-
struktor 24, Gradiš 19, Rudar,
Fužmar 13, Tekstma 11, Brest
8, Donit 6, Žalec 2.
Ženske - 12. kolo: Emo-Go-
rica 8:0 (2458:2329; Šeško-
Furlan 412:372, Grobehiik-
Ušaj 395:394, Tkalčič-Miško-
vič 383:376, Lesjak-Karadžič
406:363, Kardinar-Kogoj
458:423, Petak-Čeme 404:401.
Vrstni red: Emo 24, Ljubljana
22, Fužinar 12, Gorica, Adria,
Triglav 10, SI. Gradec 6, Kon-
struktor 2.
Prvenstvo Slovenije
Celje - kadeti: 1. Brest 1238,
5. Mi^o data link 1150; posa-
mezno: 1. Žnidaršič (Brest)
444, 7. Petemel 402,19. Hrast-
nik 374, 20.Drobne (vsi MDL)
374; kadetinje: 1. Emo I (Gri-
vič, Razl^, Ledinek) 1152, 2.
Emo n (^oljar. Kmeta, Zu-
bič) 1068; posamezno: 1. Ledi-
nek 411, 3. Grivič 377, 5. Kr-
neta 369, 6. Špoljar 364, 7. Ra-
zlag 364, 11. Zubič (vse Emo)
335.
Stavnica Golding loto še naprej podira re-
korde. V 11. kolu smo dobih 126 kuponov,
med njimi pa so bile samo štiri pravilne
napovedi in o dobitnikih nagradnega sklada
30 tisoč tolarjev je odločal žreb.
Pravilni tipi 11. kola: Pivovama Laško-
- Presad 1 ,Branik - Žalec 1,Nafta - Publikum
O, Bled-Abes Trade 2, Point-Voinik 1. Na-
grajenci: Tomaž Ramšak iz Smartnega
v Rožni dohni (15 tisoč tolarjev). Rok Kra-
mar iz Latkove vasi (9 tisoč tolarjev) in Igor
Želj iz Celja (6 tisoč tolarjev). V našle
kolu bo nagradni sklad znova začetni
tisoč tolarjev, pri košarkarskih tekma
tip O pomeni podaljšek.
Za sodelovanje v naslednjem kolu 1
prišli v poštev ^poni s poštnim žigon
bote, 12. decembra, ali če bodo najkai
do 12. ure oddani v nabiralnik pri vi
v našo stavbo. Naslov: Novi tednik,
V. kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom
ding loto.
1.	Košarka (m): Inpos-Elektra	1	O	2
2.	Košarka (m): Ježica-Polzela	1	O	2
3.	Košarka (ž): Comet-Metka	1	O	2
4.	Odbojka (m): Šempeter-Granit	1	2
5.	Hokej: Celje-Bled	1	o	2
Ime in priimek:
Naslov:_
št.49 - 10.december 1992
17
Zdaj gre zares
Začenja se Urugl krog košarkarskega prvenstva - Kako do ugodnih Izhodišč za
končnico - Polzela s Petranovičem, Impos brez okrepitev
v soboto se bo začel drugi
krog košarkarskega prven-
stva, ki bo z dvotedensko pre-
kinitvijo med božično-novo-
letnimi prazniki trajal do kon-
ca februarja. Miklavž in Mari-
bor sta v zeleni skupini zame-
njala Ježico in Elektro, po ne-
koliko nezanimivem prvem
delu sezone pa bo v nadaljeva-
nju zaradi izhodišč za končni-
co veliko bolj negotovo. In
kakšno je razpoloženje v tabo-
rih ligašev s Celjskega?
Konjicam lirez
Šmida?
z reprezentantoma Ck)lcem
in Neratom je največ pokazal
Comet, ki je brez nihanj po pet
zmag nabral doma in v gosteh
ter obe tekmi (Ježica, Micom
Marcus) na svojem parketu iz-
gubil s točko r^ike. Konjiča-
ni še naprej ostajajo pri uvrsti-
tvi med najboljše štiri, ki bi
jim ne glede na razplet konč-
nice zagotovila zeleno skupi-
no, bolj smele načrte pa je pre-
križala poškodba Šmida. Le-
gendami strelec SKL (7539
točk) bo zaradi zlomljene koš-
čice v gležnju morda celo kon-
čal z igranjem, trener Hlastec
pa je ostal brez enakovredne
zamenjave za začetno peterko.
Toda pri Konjičanih in njihovi
igri trenutnega navdiha je vse-
lej veliko neznank, mladi up
Šporar pa naj bi bil na playu
eno odkritij drugega dela se-
zone.
Inpos: siaba
Icončnica
Celjani so v zadnjih minu-
tah obeh polčasov močno pa-
daU v igri, trener Mile Cepin
pa je razmerje 5-9 ovrednotil
kot velik uspeh. »Nujno potre-
bujemo težkega centra,« pravi
celjski trener, vodstvo Wuba
pa se je glede prestopa dogo-
varjalo s Knegom, Obadom,
Buntičem in Blaževičem, toda
načrti z okrepitvami se niso
izšli. Vse bo še naprej v naj-
večji meri odvisno od Pipana
in Medveda, ki zaradi poškod-
be že dva tedna na trenira, no-
vih pet zmag pa naj bi zado-
stovalo za 6. mesto in v konč-
nici za obstanek prednost do-
mačega igrišča. »V nasprot-
nem lahko celjsko košarko do-
leti kaj slabega,« svari Čepin,
' ki sicer po naravi sploh ni pe-
simist.
Polzela veliko stavi na Veljka
Petranoviča.
Polzela
s Petranovičem
Novinca iz Polzele so pestile
poškodbe, prihod Petranoviča
pa je discipliniral igro, omogo-
čil protinapade in v napadu
poživil igro. "Petranovič je na
prijateljskih tekmah napove-
dal, da bo najboljši igralec
rdeče skupine in z njim bomo
v zgomjem delu lestvice," op-
timistično napoveduje trener
Boris Zrinski, ki bo na štartu
- tako kot na začetku prvega
kroga - dvakrat zapored gosto-
val. Neuspešen štart lahko
načne vzdušje v ekipi, ki se ga
po evforiji s Petranovičem in
uradni otvoritvi prenovljene
dvorane (Ohmpija je pred ti-
sočglavo množico zmagala
s 100:78) zaradi uspehov dm-
goligaša Prebolda že loteva
nervoza.
Rogašica spreminja
Igro
»s 5. mestom smo uresničili
načrte, s polovičnim razmer-
jem zmag in porazov pa se ne
obremenjujemo, saj so pred
nadaljevanjem izhodišča za
vse enaka. Zaradi široke izbire
kvalitetnih igralcev smo začeli
uveljavljati hitrejšo igre, ven-
dar je poškodba Sušina teden
dni pred začetkom prvenstva
zahtevala nekatere popravke.
V tem obdobju sem ekipo do-
volj dobro spoznal, novinci Vi-
rant, Novakovič in Jurkovič so
se uigrali s preostalimi košar-
karji in v drugem delu sezone
bomo močnejši, čeprav kon-
cept igre še spremnijamo in
bodo o uvrstitvah odločale
malenkosti,« pravi trener Ro-
gaške Srečko Zgajner.
Eielctra edina brez
zmage
Velenjčani so edini brez
zmage in je niso dosegli odkar
sta jih zapustila Pipan in Gole,
kar se je zgodilo pred začet-
kom lanske končnice. V klubu
je marsikaj narobe, člani
uprave so se vpričo gledalcev
sprli kar sredi tekme, toda čr-
na serija se mora logično prej
ko slej končati. Po nekem ne-
pisanem pravilu v lokalnih
derbijih. S Cometom so bih tik
pred letošnjim prvencem, zato
pozor v Celju in Polzeli, kjer
bo na štartu gostovala Elektra.
Kljub katastrofalni bilanci
Velenjčane mnogi uvrščajo
med ekipe, ki med rdečimi li-
gaši ne bo imela težav z ob-
stankom, kar že samo o sebi
dovolj pove o potencialih
ekipe.
ŽELJKO ZULE
Končnice za naslov prvaka,
uvrstitev v Koračev pokal,
v zeleno in rdečo skupino se
bodo začele 6. marca in bodo
predvidoma trajale do konca
aprila. Vse tekme bodo igrali
na tri zmage.
ilegalci v ringu
If državni reprezentanci v boksu so blll minuli petek na
dvoboju z Avstrijo štirje Celjani - Dušan Obreza pred tremi
leti v finalu P J
Boks je v Sloveniji že nekaj
let »v ilegali«, s petkovim go-
stovanjem reprezentance
v Gradcu in najtesnejšim po-
razom z Avstrijo z 9:11 pa naj
bi se stvari nekoliko spremeni-
le; tudi ob opaznem deležu Ce-
lja, ki je imelo štiri reprezen-
tante in je poleg Ptuja najmoč-
nejši center slovenskega
boksa.
»Celjska bilanca je polovič-
na. Ivan Pantovič je s tehnič-
nim k. o. dobil dvotej s poltež-
ki kategoriji, Ivan Klepej in
Darko Gajanič sta po točkah
izgubUa v srednji in supertež-.
ki kategoriji, v reprezentanci
pa je bil tudi trener Srdjan Jo-
kanovič,« je po dvoboju pripo-
vedal najboljši celjski boksar,
21-letni Dušan Obreza, ki je
bil pred tremi leti finalist mla-
dinskega prvenstva Jugoslavi-
je in je v Gradcu v težki kate-
goriji po točkah zanesljivo
premagal svojega nasprotnika.
Pri boksarjih so zelo pomeb-
ne bilance dvobojev. Kakšne
so vaše številke?
V	članski konkurenci imam
15 zmag, štiri poraze in dva
remija, mladinska bilanca pa
je bolj skromna zaradi pozne-
ga začetka: štiri zmage, dva
poraza, remi in kolajna z mla-
dinskega prvenstva.
V	težki kategoriji so klasični
knock-outi kar pogosti. Velja
to tudi za vas?
Nobenega nasprotnika še
nisem poslal na pod, toda ne-
katerim so sodniki na nogah
prešteli do deset, do tehnične-
ga k. o. Nisem tip boksarja, ki
vse odloča z enim udarcem in
si raje počasi nabiram točke.
V prvi rundi opazujem šibke
točke nasprotnika, v drugi in
tretji pa se razvije pravi boj.
Zaradi nekoliko višje postave
in dolgih rok se moram izogi-
bati Idinču in zato napadam
z razdalje.
Jugoslavija je bila v boksu
svetovna velesila, kje pa je
Slovenija?
Največ pozomosti je veljalo
ekipnemu ligaškemu prven-
stvu, ki je bU »izimi« vzhodnih
držav in nekatere ovire je bilo
nemogoče prebiti. Slovenija je
bila precej odrinjena in tudi
nastop v finalu državnega pr-
venstva ni nič pomenil nič po-
sebnega. Zdaj bi moralo biti
bolje, čeprav razmere še zda-
leč niso idealne.
Kakšno pa je v Celju zani-
manje za boks?
Dvakrat letno v telovadnici-
in. osnovne šole izpeljemo šolo
boksa, ki jo običajno obišče po
20 fantov, toda zaradi prostor-
ske stiske moramo vpis novih
članov omejiti. Zdaj delujemo
v okvira Partizana Celje - me-
sto, po novem letu pa bomo
ustanovili lastni klub. Posa-
mezniki bomo imeli boljše
možnosti za iskanje lastnih
pokroviteljev, priložnosti za
uveljavitev pa bo dovolj. Kma-
lu se bomo v povratnem dvo-
boju pomeriU z Avstrijci, do-
govarjamo se tudi z Iranci in
še nekaterimi.
V takšnih razmerah je raz-
korak med željami in načrti
najbrž velik. Kako je pri vas?
Želja je seveda veUko, toda
s tremi treningi na teden so
večji uspehi neuresničljivi.
Profesionalni boks? Dvoboje
spremljam samo po televiziji,
toda pet nmd bi že bil pri-
pravljen boksati. To je spet sa-
mo želja, kajti vse je povezani
z denarjem in naš šport se zdaj
šele postavlja na trdne noge.
ŽELJKO ZULE
Za slovenske zmage - devetič
Podarim-dobim: v šestih žrebanjih za 90 milijonov tolarjev nagrad - Boben se bo prvič zavrtel 17.
januarja 1993 - Sodeluje 29 športnikov
Minuli teden so se na poštah, kio-
skih Dela in Tobaka, v trgovinah in
na črpalkah pojavile kartice 9.da-
rilno-nagradne akcije Podarim-do-
bim, ki se je začela leta 1984, ko je
Jure Franko osvojil srebrno olim-
pijsko kolajno in je bila usmerjena
v zbiranje denarne pomoči za slo-
vensko smučarijo.
Pred dvema letoma je akcija
z zbiranjem sredstev za napredek in
razvoj vsega slovenskega vrhunske-
ga športa postala nacionalni pro-
jekt. Športniki, ki so bih deležni
finančne pomoči iz sklada Poda-
rim-dobim, so skupaj na olimpij-
skih igrah in svetovnih prvenstvih
osvojili 20 zlatih, srebrnih in brona-
stih kolajn. Slovenci smo v minulih
letih pokupili skoraj 14 milijonov
kartic in s tem prispevali več kot 10
milijonov mark, kar je glede na po-
darjeni denar na prebivalca petkrat
več kot Avstrijci in Švicarji, ki ima-
jo podobne akcije.
Cena letošnje kartice je 170 tolar-
jev, nagrade pa so tako kot doslej
bogate. V šestih žrebanjih bodo de-
lili 7,5 kilogramov zlatnikov, dve
družinski hiši, šest avtomobilov Ci-
mos, helikopter, trgovino, ki ima na
zalogi tono čokolade, 90 tisoč
mark... Pravila igre v veliki meri
ostajajo enaka. Novosti sta serijske
številke kartic, ki bodo ob vsakem
žrebanju srečnežu brezplačno pri-
nesle dve dodatni kartici, ter serij-
ska prodaja po pošti z možnostjo
dodatnega dobitka.
Akcija Podarim-dobim se bo kon-
čala 9. maja 1993 v času blejske ve-
slaške regate. Zbrana denarna sred-
stva se bodo razdelila med 29 vr-
hunskih športnikov: alpske smu-
čarje, skakalce, tekače, biatlonce,
veslače, kajakaše in kanuiste na
divjih vodah, plavalca, atletinjo,
strelca in alpinista, ki tudi sodelu-
jejo v akciji.
BERNARDA STOJAN
Podarim-dobim 93/94 ima nasled-
nje geslo: »Zdaj, ko se natančno ve,
kakšno himno bodo igrali za vsako
slovensko zmago. Stopimo skupaj,
kar nas je, da se bo pelo čim več
Zdravljic!«
Odstopil Tomo Presen,
prihaja Jani Zavrl?
Nogometaši Publikuma so jesensko polsezono končali
z uvrstitvijo v četrt-finale pokalnega tekmovanja, potem
ko so v Lendavi po streljanju 11-metrovk izločili Nafto
s 5:3 (1:1,1:1) in je športni direktor Tomo Prosen sporočil
svoj odstop.
Po tekmi v Lendavi so se nogometaši v Maribom oglasi-
h pri Prosenu, kapetan Tone Grobelšek pa ga je v imenu
igralcev nagovoril, da bi preklical odstop in skupaj z Ben-
čino nadaljeval z delom.
Položaj se je tako nenadoma zapletel, kajti trener slab-
šeuvrščenega (!?) Slovana Jani Zavrl je menda v ponede-
ljek v Ljubljani podpisal pogodbo za Publikum, potem ko
so bile enake ponudbe naslovljene na Marina Bloudka,
Miloša Šoškiča in Draga Kostanj ška. Skupaj z Zavrlom
naj bi na Skalno klet s Kodeljevega prišel tudi najboljši
strelec jesenskega dela SNL Sašo Udovič, ki pa ponudbe
še ni sprejel.
Ž. Z.
Derlilla popravila vtis
Rokometaši Celja Pivo vame
Laško so po slabi predstavi
v Trbovljah povsem dmgače
zaigrah v derbijih proti Presa-
du (30:16) in Gorenju (23:19),
ki je zara^ zasedenosti dvora-
ne ob dogovoru obeh klubov
gostoval v Golovcu.
Litij ani so bih v derbiju 9.
kola brez možnosti, po dolgem
času pa je bhzu tisoč gledalcev
v Golovcu spet videlo »zeppe-
lin« in še nekaj atraktivnih po-
tez. Tudi v torek je bilo v lo-
kalnem derbiju z Velenjčani že
vse jasno po nekaj minutah,
saj so Celjani ob polčasu vodili
s 14:11 in se bodo lahko v mim
pripravljali za večni derbi
s Slovanom.
Strelci tekme P. Laško-Go-
renje 23:19 (14:11): Šerbec 8,
Pimgartnik 5, Ocvirk in Tom-
šič 3, Leve 2, Jeršič, Čater 1 za
domače, Rozman 7, Cvetko 4,
Tome, Ocvirk 3, Plaskan 2 za
poražence.
»B-PODM ZA PRONEf
Z NEPREHKillllANI D.(.t.
SKB Podjetje za promet
z nepremičninami d. o. .o.
OBJAVUA
Javno zbiranje pisnih ponudb za
prodajo poslovnih prostorov v IV.
etaži poslovne stavbe na Lavi 7,
v Celju.
Poslovni prostori merijo 899,30 m^. Poslovni prostori so
infrastrukturno popolnoma opremljeni.
Objekt leži na paro. štev. 1115/5, vložna številka 516,
k. o. Medlog.
Poslovne prostore prodajamo v celoti ali po delih.
CENA: 78.000,00 SIT/m^
Ogled prostorov je možen ob predhodni najavi tel. (061)
313-231 ali 313-468 (g. Koritnik ali g. Rous).
Pisne ponudbe je potrebno dostaviti na SKB Podjetje za
promet z nepremičninami d.o.o.. Slovenska 56, 61000
Uubljana najkasneje do 20. 12. 1992.
Prednost bodo imeli ponudniki, ki so zainteresirani za
celoto oziroma za večje kvadrature.
Št. 49 - 10. december 1992
18
REVIZIJA RUMENEGA CE
Maske so padle
Bila je nedelja. Trumoma ste
drveli na volišča, da bi z gla-
som Zanj speljali usodo
v znosnejšo strugo. Torej, vi in
nihče na mesto vas; en človek
— en glas — za en mandat. Ko ste
lastnoročno ovekovečili naj-
ljubšega delilca kart, ste po-
stali delček odstotka v boju za
oblast. Predvsem za to je šlo in
to je vsa umetnost. Kar se vas
in demokracije tiče.
Državljanska pobuda poslu-
šalca Francija, »naj se na vsa-
ko volišče postavi kondomat«,
je bila sprejeta le v Rumenem
CE. In niti pol metra dlje. Me-
sec boja za volilce je pač na-
tegnil teden boja proti AIDS-
u. So what? Nemara je Franci-
jeva domneva perverznost tudi
metafora za zaščito pred viru-
som demagogije, ki je sicer
opravil dober posel. Ali pa pri-
spodoba stomatologa v otroški
ambulanti, ko prestrašeni de-
ci, ki je izpolnila pravico do
zdravih zob, v sklepni fazi po-
dari košček krede ali katalog
sijočih čekanov. Franci je
pravzaprav produkt MTV ide-
ologije, ki se gre rap-populi-
zem, rock-anarhizem in nekje
vmes še »sado-mazo« pop-
konservatizem. Če bi bil pri
nas kabelsko-razdelilni sistem
bolj razvit, in če bi z vsake
hruške cveteli satelitski krož-
niki, bi nateh volitvah zmaga-
la Helena B. Kot simbol utehe
proletariatu na robu živčnega
zloma.
Pa ni. Je že tako, da ljudski
godci in stari pregovori nimajo
pretiranega vpliva na brez-
kompromisno politično maši-
nerijo. Zadnji obupno čustveni
izpadi prvega kranjskega libe-
rala, ki bi ugled države prodal
že za pol odstotka glasov, so
bili prav prikupni: posnetek
svoje zadnje bravure si je v ne-
deljo z nasmeškom ogledoval
kar v tiskovnem središču CD.
Čestitali so mu le Hamurabije-
vi pristaši. Medtem seje Tatja-
na Podobnik trudila s pršu-
tom, ki ga je od nekod privle-
kel Marjan. Ta se je svetil bolj
kot njen slabo nabrušen nož.
Od procentov, kajpak. Nisem
vedel, da je Bizjak kadilec, pa
tudi to ne, da je Jelinčič sko-
rajda bankrotiral. Med najbolj
bledimi sta bila ponosna last-
nika famozne svetilke. Libe-
ralni demokrati pa so priredili
enega svojih najslabših žurov.
Spodbudno.
Povsem zlomljeni Demokra-
ti so se hitro pobrali. Takšnega
poraza jim ni privoščil niti Mi-
ha Jazbinšek: »Morajo priti
noter, vsaj za seme!« Bavčarje
na koncu ošvrknil Janšo, češ
da bo le-ta moral razmisliti,
kakšno škodo jim je napravil.
Očitno so bili Premiki zares
neugoden bumerang.
Zvezde kažejo, da bodo
LDS-ovci in SKD-jevci ven-
darle naredili koalicijo. Kljub
pomislekom to niti ne bi bilo
tako slabo. Že zaradi Rumene-
ga CE: ideološke strasti poslu-
šalcev obeh taborov bi se tako
malce umirile. Nemara bodo
skupaj zmogli.
Piše: Bojan Krajnc
Preživeli
Volitve so končane. Veliki nedeljski finale je
radijska ekipa doživljala povečini delovno, saj
smo spremljali dogajanja na voliščih v vseh
osmih občinah celjskega območja. Informacije
so se stekale v naš radijski studio in od tu
v eter do naših poslušalcev. V matičnem studiu
smo imeli obilico dela, saj smo po telefon
zbirali podatke o volilni udeležbi v posamej
nih volilnih okrajih. Do teh pa je bilo različn
lahko priti. Zato smo nedeljsko dežurno ekip
nekoliko okrepili. Dežurni urednici Ivani Sta
mejčič so na pomoč priskočile še Nada Kumei
Simona Brglez in Nina Maruška Sedlar. Foto
grafija je zabeležila delček delovnega utrip
na dan nedeljskih volitev v studiu Radia Celj(
Na današnji dan
Danes je torek, 24. novem-
ber 1992, danes godujejo Ko-
lomani. To je redko moško
ime, ki pomeni tudi puščavnik,
romar... in tako naprej se na-
daljuje vse o tem imenu. Na
koncu dodamo še letnice, ki so
značilne za znane osebnosti.
Vsako jutro je na Radiu Ce-
lje ob 6 in 15 minut rubrika Na
današnji dan. Kako nastaja ta
rubrika, pripoveduje avtor
Slavko Šterman: »Doma in
v knjižnici. Zakopljem se med
slovenske in nemške leksiko-
ne, zgodovinske in druge knji-
ge in brskam. To iskanje po
preteklosti me nekako napol-
njuje, na novo spoznavam svet
in uživam. Veliko podatkov
sem izbrskal o izvoru imen in
svetnikih, o mojem pa imam
najmanj podatkov. Moj svet-
nik je španskega izvora, Aloj-
zij Gonzaga — 21. junija.«
Letos ste dopolnili 60 let. Za
Radio Celje pripravljate rubri-
ko za ves teden naprej in zato
porabite po nekaj ur na dan.
Pišete tudi za mariborski ra-
dio ... Bilo pa bi zanimivo iz-
vedeti, kje ste rojeni, kaj ste
počeli pred upokojitvijo?
Rodil sem se v Mariboru, ži-
vel 40 let pod Meljskim hri-
bom, v najbolj industrijskem
delu Maribora - Melju. Čeprav
smo vsak dan vdihavali veliko
imiazanega zraka, je bUo lepo
in še na mojo rast je dobro
vplivalo - meter in 92 centime-
trov merim. No, res je, da ta-
krat nismo imeli veliko od
mladosti - živeli smo na karti-
ce, v pomanjkanju. Nekako je
šlo. Dobil sem svojo prvo služ-
bo - 18 let sem delal v banki
- na vseh oddelkih. Imeli smo
dobrega direktorja, gospoda
Senico. Zahteval je, da vsi de-
lavci gredo od števne mize, to-
rej najnižjega delovnega me-
sta, k vedno višjemu. Tako vi-
soko si lahko prišel, kohkor si
bil priden, koliko si imel zna-
nja, kvalifikacije in tudi poli-
tična aktivnost je štela, včasih
tako odločilno, da se niti kva-
lifikacija ni upoštevala.
Drugo delovno obdobje pa
sem preživel na, mislim, da še
danes, zelo nepriljubljenih de-
lovnih mestih: na občini na
davkariji in nekaj let pri tržni
inšpekciji. Pri vseh teh delih
sem pridobil vehko izkušenj
v komuniciranju z ljudmi,
spoznaval sem njihove karak-
terje in odnose med ljudmi.
Rad sem med ljudmi, morda
celo v središču pozornosti.
Ste imeli čas ustvariti si
družino?
Sem in danes sem ponosen
na hčerko in sina, ter vnukinjo
in tri vnuke. Seveda ne smem
pozabiti na svoje turistično
delo. Ko boste prišli v Mari-
bor, vas bom rad popeljal po
njem. Kar nekaj skupinam
sem ga že razkazal, tudi tuj-
cem. Nemščina mi gre dobro
z jezika.
Pa politika...
Oh, te volitve. Mislrni, da i
generacija ni dojela, kako nj
ravna z ljudmi. Evropa zda;
pravijo - prazna fraza - vEvro
po smo Slovenci imeli možnoi
hoditi in smo hodili, tudi nai
predstavniki, samo nič nis
prinesh - morda samo kakšni
osebno spoznanje.	|
Ciklus rubrik v Jutranjeo
programu Radia Celje se zak
ljučuje, kaj bomo?
Sem že napisal urednik
predlog za novo rubriko.
Če je ustvarjalnost v člove
ku, potem bo nemiren dokle
bo zdravje za to. Slavku Šter
manu, šarmantnemu sivolase
mu 60-letniku, ga želim ve
liko.
IDA BAi
Mobilna radijska postaja
Lepotec, ki ga vidite na fotografiji, se imenuje Nissan trade largo, mi mu pravimo tudi mobiln
radijska postaja, in je najnovejša pridobitev naše radijske hiše. Lepotca ob njem sta Sašo Mateli
in Franček Pungerčič, v trenutku ko sta avtomobil pripeljala na naše dvorišče. Naš Nissan j
doživel svoj ognjeni krst na dan volitev, 6. decembra, ko sta se Bojan Pišek in Nataša Gerki
popeljala z njim na nekatera od volišč v občinah celjskega območja. Tokrat je sicer služil zgolj ki
prevozno sredstvo, saj bo trajalo še nekaj časa, da bomo njegovo notranjost spremenili v praV
mali mobilni studio. Kot je zatrdil Sašo Matelič, ki je prevzel vso skrb okrog novega reportažneg
avtomobila, bodo fantje napeli vse moči, da se bo to čimprej zgodilo. Vse pa je, seveda, odvisno o
denarja.	i
FOTOLIK -
Muzejski trg 8
NOVO LETO SE PRIBLIŽUJE
RAZLOG VEČ ZA OBISK
FOTOLIKA.
-	FOTO ALBUMI - 30 različnih barv ter velikosti
-	UGODNE CENE FOTOGRAFIRANJA ZA DOKUMENTE
-	TISKANJE KOLEDARJEV PO NAROČILU
-	vse vrste VARTA in DURACEL baterij
Vrhove planin je pobelil
sneg, nekaj ga je padlo celo
do nižin, ne glede na to objav-
ljamo poletno fotografijo, ki je
bila posneta na vrhu Triglava,
pri Aljaževem stolpu. Triglav
je, kakor veste, ena najbolj
obiskanih planin pri nas. V ča-
su sezone ga obišče nešteto
planincev iz Slovenije in od
drugod, zato mislimo, da si je
zaslužil mesto v naši akciji, ki
se počasi bliža koncu. V eni
izmed naslednjih številk vas
tx}mo obvestili, kdaj bo foto-
grafski happening, na katerem
tx)mo podelili tudi glavno na-
grado za fotografijo leta 92. Se
vidimo ob zaključku.
Avtorica objavljene fotogra-
fije je Ana Pertinač iz La-
škega.
POTORIZnnPL
Kardeljeva 20
63 310 ialec
rel./fax: 063/713-970
063/711-256
Foto RIZMAL tudi v Celju
v hali A na Golovcu - foto laboratorij
-	atelje
-	trgovina
DO NOVEGA LETA
RAZVIJANJE FILMOV ZASTONJ!
Št. 49 - 10. december 1992
19
ODMEVI
Pet kilometrov
ceste življenja
Cesta - kolikor je ni asfalti-
rane, je to posledica malomar-
nosti občine zaradi neurejene
dokumentacije. S to cesto pa si
do sedaj nismo pridobili nič
drugega kot samo sovraštvo,
prepire, kup tožb in celo po-
skus vloma v stanovanje ter
razbijanje šip. Povrhu vsega
pa ima režijski odbor še neure-
jeno blagajno.
Upamo, da bodo vse te pro-
bleme rešili pristojni organi in
zakoni.	•
DANICA LABOHAR,
Velike Grahovše 29,
Laško
Slovenci, Izginili
bomo! V.
Spoštovana g. Ekselenski in
g. Jure!
Na Vajino razmišljanje
o slovenski problematiki
imam načelno pripombo, da
nista dojela mojega globalne-
ga sporočila. Vemo, da imajo
iz konteksta iztrgane posa-
mezne misU lahko drugačen
pomen in interpretacijo. Zato
se v svojem odgovoru ne bom
spuščala v analizo že napisa-
nega in polemiko. Tudi v bo-
doče si v zvezi s tem ne želim
dopisovati.
Demokratizacija naše dniž-
be je prinesla med drugimi do-
brinami tudi to, da se sedaj
bolje spoznavamo, kdo je kdo,
kako mislimo in kako smo si
različni. Ker sem po svoji po-
klicni usmeritvi profesorica
pedagogike in psihologije, sem
pač bolj nagnjena k razmišlja-
nju o človeški etiki kot o poli-
tiki. O človeku, ki ima, gleda-
no kozmično, kot vsako živo
bitje, pravico do prostora pod
soncem - ne glede na barvo,
raso ali versko pripadnost.
Moji osebnosti je egoizem tuj.
Spoznavam, da življenjska
ogroženost in duhovna omeje-
nost lahko izzoveta v človeku
vrsto negativnih čustev do
agresivnosti. Zato izražam
strah pred vsem, kar ogroža
človeka, njegove pravice, do-
stojanstvo in varnost. Te ob-
čutke mi potrjuje tudi ano-
nimna dopisnica z grožnjo, da
naj se pazim, sicer..., ki sem
jo kot reakcijo na moje pisanje
dobila te dni od nekoga, ki mu
ni bilo všeč moje pisanje. Zato
v obrambo vseh, M se počutijo
kakorkoU ogroženi, citiram
62. člen Ustave Republike Slo-
venije, sprejete dne 23. decem-
bra 1991: »Vsakdo ima pravi-
co, da pri uresničevanju svojih
pravic in dolžnosti ter postop-
kih pred državnimi in drugimi
organi, ki opravljajo javno
službo, uporablja svoj jezik in
pisavo na način, ki ga določa
zakon;« in še 63. člen: »Protiu-
stavno je vsakršno spodbuja-
nje k narodni, rasni, verski ali
dKigi neenakopravnosti ter
razpihovanje narodnega, ras-
nega, verskega ah drugega so-
vraštva in nestrpnosti. Protiu-
stavno je vsakšno spodbujanje
k nasilju in vojni.«
Ustava zahteva obojestran-
sko lojalnost, tako slovensko
avtohtonih državljanov Slove-
nije, kot pripadnikov drugih
narodov, ki so dobili slovensko
državljanstvo. Državljanov ne
deli in ne razlikuje po nobeni
pripadnosti. Le normalno so-
žitje, ob upoštevanju različno-
sti med ljudmi, daje pogoje
življenju nekega naroda, da
skupno, na miren način, rešuje
probleme v katerih se nahaja.
Pri tem pa res ne bi smelo biti
pomembno, ali se ime nekoga
končujena-ič,-ič,-ichali-ski,
ampak to, kako kdo upošteva
načela, ki smo jih s svojo dr-
žavnostjo napisali in sprejeli
v Ustavi Republike Slovenije.
Samo na tako civiliziran način
bomo dokazali, da smo evrop-
ska država, si pridobili svetov-
no podporo in ugled. Človek
kot posameznik se dokazuje
v svojem družbenem okolju
najprej z lastnim delom. Zato
je nesmiselno dokazovati ali
izpodbijati izvomost ali vred-
nost nekoga. Meni je pač čisto
vseeno od kod izvira priimek
Ekselenski in še mnogi drugi,
ki ne zvenijo slovensko. Ob-
čutljivost na priimke sta izpo-
stavila vidva.
Ker me v svojih sestavkih
v marsičem poučujeta, naj še
jaz nekaj povem. Milčinskemu
res ni treba iskati korenin
v Makedoniji, ker po očetu iz-
virajo na Češkem. Koseski pa
ni priimek, ampak psevdonim
-	vzdevek, ki si ga je Janez Ve-
sel sam nadel po svojem rojst-
nem kraju Koseze. Vendar je
danes za nas pomembno le-to,
da sta bila soustvarjalca naše
kultvu-e.
prof. ANA
ČETKOVIČ-VODOVNIK
Uredništvo:
S tem polemiko ob pismu
Slovenci, izginili bomo! zak-
ljučujemo.
Prevarani
delegati^ krajani
občine Žalec
Za boljše razumevanje »pre-
varanih delegatov in krajanov
občine Žalec«, ter v pojasnilo
g. Podpečanu, naj naštejemo
samo nekaj dejstev, ki jih sicer
prej omenjeni gospod dobro
pozna.
Za območje asfaltne baze
'Vehka Pirešica je bil izdelan
ureditveni načrt in na zaseda-
nju zbora krajevnih skupnosti
občinske' skupščine dne
26.11.1992, sprejet Odlok
o ureditvenem načrtu asfaltne
baze Velika Pirešica (zbor
združenega dela in družbeno
politični zbor sta odlok spreje-
la na seji v mesecu maju).
Sprejetju takšne odločitve,
so botrovah naslednji strokov-
ni elaborati:
-	meritveemisijskihkoncen-
tracij škodljivih substanc, ki
jih je izdelal Zavod za zdrav-
stveno varstvo Maribor - sep-
tember 1990
-	izvid o izmeri hrupa v na-
ravnem in bivalnem okolju,
kontrolne meritve po sanaciji
hrupa, ki ga je izdelal Zavod
za zdravstveno varstvo Mari-
bor - november 1990
-meritve emisij, ki jih je
opravil Zavod za varstvo pri
delu Republike Slovenije - ju-
nij 1991
-tehnični opis ukrepov za
varstvo okolja v procesu pro-
izvodnje CaC12, ki ga je izde-
lal Kemijski inštitut Boris Ki-
drič - juhj 1991;
-	ocena ekološke obremeni-
tve okolja zaradi proizvodnje
CaC12 v asfaltni bazi Velika
Pirešica, ki jo je izdelal Inšti-
tut Jožef Štefan oddelek SEPO
-	julij 1991
-strokovno mnenje o pro-
gramski zasnovi, ki ga je pri-
pravilo Ministrstvo za varstvo
okolja in urejanje prostora
-	Zavod Republike Slovenije za
prostorsko planiranje - avgust
1992.
Zaradi dvoma gospoda Pod-
pečana v legalnost strokovnih
mnenj, je zbor krajevnih skup-
nosti zaradi demokratičnosti
postopka (ne pa obratno kot
navaja gospod Podpečan) zah-
teval od predlagatelja: »da
pred ponovno obravnava odlo-
ka pripravi nove meritve hru-
pa in odpravi vse pomanjklji-
vosti, ki jih navaja Krajevna
skupnost Galicija in delegate
o tem pismeno seznani« (sklep
3. seje zbora krajevnih skup-
nosti z dne 24/9-1992).
Meritve hrupa v naravnem
in bivalnem okolju je opravil
Zavod Republike Slovenije za
varstvo pri delu dne 2/11 -1992
in sicer pred stanovanjsko hišo
Vehka Pirešica št. 34, 35, 16
(domačija g. Podpečana), 17,
33, 32/a med 11.00 in 15.00
uro. Vsi rezultati meritev so
bili v mejah dovoljenega.
Zato je tudi zbor krajevnih
skupnosti na osnovi strokov-
nih argumentov sprejel Odlok
o ureditvenem načrtu asfaltne
baze Velika Pirešica.
Glede na to, da je zbor kra-
jevnih skupnosti (katerega de-
legat ni g. Podpečan) v prej
omenjenem sklepu zadolžil
predlagatelja da pripravi me-
ritve, ne vem v čigavem imenu
pisec članka navaja »te meri-
tve smo zaupah podjetju KO-
VA, ki je pristojno za te meri-
tve«. Podjetje KOVA je bilo
omenjeno kot eno izmed mož-
nih, glede pristojnosti pa se
naj gospod Podpečan prepriča
pri ustreznih organih.
Varovanje okolja je splet
težkih in zahtevnih nalog, ki
jim nekateri ne bodo kos, saj je
za uspešnost potreben strpen
in predvsem argumentiran di-
alog, zato prosim gospoda
Podpečana, da delegate pre-
priča o nasprotnem na nasled-
nji seji, seveda tudi z argu-
menti.	_ , ,
Predsedmk
BORIS KRAJNC, dipl. oec.
Bodoča svinjska
farma buri
duhove
Obveščeni smo, da namera-
va Kmetijstvo Hmezad Žalec
v Žovneku sedanjo farmo telic
preurediti v prašičjo farmo,
češ, da svinjskega mesa pri-
manjkuje in je to torej dober
posel. Zahtevamo, da posto-
pek za spremembo namemb-
nosti objekta steče po zakonu,
z vsemi dovoljenji in soglasji
ustreznih organov, z oceno
vpliva na okolje in strokovnim
mnenjem priznane institucije,
da je namera Kmetijstva stro-
kovno neoporečna v smislu va-
rovanja okolja in da tehnolo-
gija, o kateri govorijo, dejan-
sko jamči načrtovane efekte.
Iz evropskih izkušenj sicer ve-
mo, da ustrezne tehnologije ni
in da gre v primeru Žovneka
vnovič za izigravanje in zava-
janje javnosti. Preprosto na-
mreč ne verjamemo, da so prav
v Žalcu našli rešitev, ki je svet
ne pozna. Glede na izkušnje,
da pravna država ne deluje, že
sedaj o naši zahtevi obvešča-
mo tudi nadrejene republiške
organe, da bodo lahko sprem-
ljali ves postopek in ugotovili,
da delate zakonito.
Za lO SEG-a
Predsednik SEG
MITJA ZUPAN
PREJELI
SMO
Slovenke,
Slovenci
- premislite
Naše preljube parlamentar-
ne stranke naj sedaj, ko je čas
za poračim povedo, kaj so sto-
rili za Vas Slovenke, in Slo-
venci !
Seveda vse ni črno, Sloveni-
ja je samostojna evropska dr-
žava, toda gopsodarstvo je
mnogo bolj na psu, kot bi lah-
ko bilo, če bi stranke upošte-
vale minimum homogenosti, ki
jo zahteva slovenski nacional-
ni program ozdravitve gospo-
darstva in duha (miselnosti).
Bilo je tudi mnogo zapletov,
ki niso le stvar nerodnosti in
neizkušenosti, ampak prej na-
sprotno, preračimljivosti in
delovanje proti slovenskemu
človeku, slovenskemu narodu.
Zato pretehtajte naslednja
vprašanja.
Ali je normalno, da so ob
osamosvojitvi Slovenije stro-
gozaupne informacije pricur-
Ijale v tujino iz samega pred-
sedstva Slovenije?
Ali je normalno, da so si ko-
mvmistični direktorji ob pod-
pori vseh levičarskih strank
prigrebli podjetja, ki so bila
ustvarjena z žulji vseh Sloven-
cev? To so nesposobne osebno-
sti, ki nas bodo vodile v še več-
ji propad.
Ali je normalno, da sloven-
ska oblast varuje Grubeliča in
druge podobne stvore, ki so si
izposojali težko prigaran de-
nar poštenih Slovencev in ga
nikoli vrnili?
Ali je normalno, da se stran-
ke šopirijo s plakati, izdelani-
mi iz denarja, ki so ga naropali
od Vas?
Ali je normalno, da sloven-
ska oblast prepušča paradne
konje slovenskega gospodar-
stva tujcem (večinoma Nem-
cem), ki zahtevajo, da Slove-
nec na lastni zemlji govori
nemško!?
Ali je normalno in zgolj slu-
čajno, da slovenska oblast do-
pušča kapitalu sosednjih dr-
žav (predvsem nemškemu), da
pokupi Slovenijo, ter jo naj-
prej gospodarsko, potem pa še
kulturno in jezikovno priveže
nase?
Ali je normalno, da so si
parlamentarne stranke napi-
sala zakon, po katerem gredo
poslanci s 25. leti (NE) delovne
dobe v pokoj? To je treba Ta-
koj odpraviti, vsakega na-
sprotnika pa javno razgaliti,
sicer bo birokratske zalege, ki
jo vzdržuje pošten slovenski
narod čedalje več.
Ali je normalno, da razno-
razni ministri, ki so se prej vo-
zili s kolesi, sedaj kupujejo
najmodernejše limuzine in
drugo luksuzno opremo, med-
tem pa slovensko gospodar-
stvo in prav tako slovenski na-
rod crkujeta?
Ali je normalno, da sicer ze-
lo lep slovenski denar nomi-
nalno ni dosti vreden?
Ali je normalno, da je 2 milj.
Slovenija sprejela preko 100
tisoč beguncev, ko pa jih še 50
milj. evropske države z moč-
nim gospodarstvom zavračajo?
Ali je normalno, da sloven-
ska država dopušča, da njeni
otroci ostajajo lačni, medtem,
ko se begunci norčujejo iz hra-
ne, izsiljujejo in ropajo Slove-
nijo, oblasti pa jih varujejo?
Ali je normalno, da je slo-
venska oblast za smešno nizke
cene podarila stanovanja veči-
noma južnjakom, ki se upirajo
prilagoditi minimalnim člove-
škim normam ter poleg tega
vsega še maltretirajo Slovence
na lastni zemlji?!
Ali je normalno, da v blo-
kovskem naselju slovenske
prestolnice južnjaki kurijo
kres, pečejo odojke in plešejo
kolo ter razgrajajo celo noč, da
steljajo iz avtomatskega orož-
ja in maltretirajo Slovence,
slovenska oblast pa ne ukrepa?
Ali je normalno, da imajo
agresorski vojaki, ki so strelja-
li na naš narod, sedaj brez-
plačna stanovanja in 2000
DEM mesečne plače?
Ali je normalno in slučajno,
da je nekaj mesecev pred voli-
tvami pod streli profesionalca
umrl g. Ivan Kramberger, ki se
je boril za navadnega človeka
in je bil srdit antikomunist?
Ali je normalno, da se slo-
venski politiki ponižno slini j o
in klečeplazijo pri sosedih in
v drugih državah, breh hrbte-
nice in brez sposobnosti zasto-
pati in braniti slovenske inte-
rese? To ponižuje Slovence ter
močno zmanjšuje ugled in kre-
dibilnost Slovenije v svetu.
Ali je normalno, da sloven-
ska oblast na vsak ultimat Hr-
vaške ali druge države takoj
odgovori s cmeravo uklonitvi-
jo njenim zahtevam?
SNS za Sp. Štajersko
GREGOR URANIČ
Ekološko pismo
Ekološki problemi so zajeli
ves svet. Nimamo več kamna,
pod katerim ne bi našli smeti.
Ob vsaki reki se šopiri vsaj eno
divje odlagališče. V vsakem
gozdu najdemo zarjavel štedil-
nik, ki priča o pohoti človeške
civilizacije.
S tem smo soočeni že dalj
časa. V naši šoli smo se s pro-
blemi spopadli neposredno,
prav V3i. Ustanovili smo Pikin
klub za rešitev Zemlje in se
vključili v skupni projekt z na-
slovom Postanimo prijatelji
Zemlje. Prizadevamo si, da bi
bilo v naši šoli čim manj od-
padkov. Malicamo raje jogurte
in iz papirnate embalaže, saj
plastika ne razpade, toda kaj,
ko imamo radi sadni jogurt, ki
pa je v plastičnih kozarčkih.
Vsak teden te odpadke stehta-
mo. Da je vsebina neznatna,
koristno porabimo vsak kos
papirja. Po domovih smo zbra-
li goro starega papirja in tako
ohranili pri življenju kar nekaj
dreves. Želimo, da bi v trgovi-
nah prodajah le papirnate
vrečke in da bi tudi te ne raz-
dajali za vsako ceno.
Malčki pri nas barvajo z na-
ravnimi barvicami. Skrbimo
za cvetje v učilnicah; naše
smeti ne ležijo po tleh. Še
mnogo drugih, na videz nepo-
membnih stvari počenjamo,
v prid lepše, bolj zdrave nara-
ve. Toda vsa naša prizadeva-
nja bodo le plutje proti toku,
če nas ne bodo podrli ljudje, ki
imajo zaradi svojega položaja
večje možnosti vpliva na indu-
strijsko pridelavo in predelavo
ter druge posege v naravo. Že-
limo, da odgovorni ljudje opo-
zorijo in nadzorujejo onesna-
ževalce.
Želimo, da bi se vsi, majhni
in veliki, spoprijateljili z zem-
ljo. Mi majhni z majhnimi
stvarmi, a veliki odgovorni
ljudje z odhgovomimi stvarmi.
Zato prosimo, podajmo si
roke in pomagajmo vsi tej bol-
ni zemlji.
Predsednica ekološkega kluba
MOJCA VIDMAJER
mentorica
OLGA HOČEVAR
Slovo od bralcev
časopisa
Slovenec
Od maja letos je Slovenec
objavil 14 mojih prispevkov,
septembra sem poslal še tri, ki
pa niso bili objavljeni. Na šte-
vilna vprašanja za vzrok ni-
sem dobil odgovora. O vzrokih
lahko le domnevam. Doslej
sem mislil, da je Slovenec nad-
strankarski in glasilo vseh, ki
so za demokracijo, patrioti-
zem, svobodno gospodarstvo
ter predvsem za pošteno poli-
tiko. Ker so to tu^ moja nače-
la in ker nisem član nobene
stranke, sem se identificiral
s časopisom.
Koristim možnost, da se
preko Novega tednika poslo-
vim od bralcev mojih člankov
v rubriki Tako mislim časopi-
sa Slovenec in se hkrati iskre-
no zahvalim vsem doma in
v tujini, ki so me nenehno
spodbujali k pisanju. Naj po-
vem: moj cilj je bil seznanjati
bralce s stališči, pogledi in
razmišljanji osebe, ki je bila
žrtev komunistične diktature
že v rani mladosti (zapor
v celjskem Starem piskru, Goli
otok, nadzorstvo udbe in Kosa
od 1948 do 1991), ki živi že
dolgo v tuji, a demokratični
državi, osebe, ki ni bila vplete-
na v p>osle gospodarske mafije
ne pred 1991 niti po tem.
dr. LUDVIK ČANŽEK,
Unterentfelden,
Švica ,
Št. 49 - 10. december 1992
Plaz, ki preži,
meti samo ogrožene
Novakovi aoblll dovoUenje za gradnjo na plazovitem terenu
Do leta 1987 sta zakonca
Franc in Lidija Novak, skupaj
s tremi otroki, živela kot pod-
najemnika v dveh skromnih
sobah nad hlevom nekega go-
spodarskega poslopja. V teh
letih sta se vsemu odrekala, da
sta lahko, mesec za mesecem,
kupovala gradbeni material za
lasten dom, o katerem sta sa-
njala. Leta 1985 sta v Franko-
lovem, na zemljišču Francovih
staršev, pričela graditi hišo in
se dve leti kasneje vanjo vseli-
la. Obenem pa sta se bala, da
se bo zgodilo tisto, kar sta
upravičeno slutila. Njuna hiša
namreč stoji na strmini, tik ob
asfaltni cesti, ta strmina pa je
plazovita, kadar se zemlja na-
pije dežja. Tako je že leta 1956,
ob daljšem močnem deževju,
po tem pobočju zdrsel velik
zemeljski plaz.
Lani novembra se je spet
zgodilo. Mogočen plaz se je
spet zbudil iz dolgotrajne dre-
mavice ter s tem resno ogrozil
varnost šestih življenj: očeta
Franca, matere Lidije, dva-
najstletne hčerke Karmen, de-
setletnega sina Aleksandra,
osemletne Ines in triletne Sa-
re. Novakova družina se je na-
mreč kmalu po vselitvi v novo
hišo povečala še za enega čla-
na. Takoj po zdrsu plazu sta
zakonca Novak ukrepala in se
zapletla med kolesje brezu-
spešnih administrativno-teh-
ničnih in strokovnih postop-
kov. Zato plazovi nad Nova-
kovo hišo še danes prežijo in se
ne menijo za stiske ljudi ter
argumente tistih, ki bi morali
storiti vse, da ne bi prišlo do
nesreče ali celo katastrofe.
Opozorila na gluha
ušesa
Ko sta zakonca Novak leta
1985 zaprosila za lokacijsko in
gradbeno dovoljenje na zemlji,
ki je last Francovih staršev,
sta obe dovoljenji tudi dobila.
Gradbeno dovoljenje na točno
določeni parceli sta dobila
kljub resnim opozorilom o ne-
ustreznosti terena. »Kljub te-
mu da sva, skupaj z moževimi
starši, opozarj^a, da je teren
plazovit, ni nič zaleglo. Stro-
kovnjak Zavoda za planiranje
in izgradnjo je vztrajal, da mo-
ra biti hiša prav na tistem me-
stu, kot ga je on določil in nik-
jer drugje. Z možem sva pred-
lagala drugo lokacijo, na me-
stu v neposredni bližini, ki je
bolj varno, pa ni bilo posluha.
Tako nama ni preostalo druge-
ga, kot da sva začela graditi na
parceli, ki nama je bila določe-
na,« pripoveduje Lidija
Novak.
Komisija pod dežniki
Koncem novembra lani je tri
dni skupaj močno deževalo in
takrat je plaz nad Novakovo
hišo spet pokazal svoje zobe.
Zemlja je pričela silovito drse-
ti po strmini, ogromna masa
pa se je ustavila ob stenah hiše
in jo na eni strani zasula do
polovice zgornje etaže. Pod
pritiskom sile so kasneje na-
stajale razpoke na stenah in
voda je pronicala v notranjost
hiše. V nekaterih spodnjih
prostorih je voda dobesedno
curljala s stropov in tekla po
stenah. Te so še danes vlažne
zaradi občasnega deževja, le-
seni opaži so napeti od mokro-
te. Kurilnica, kjer so naprave
za centralno ogrevanje in ob
peči zložena drva, je ob sleher-
nem močnejšem deževju vsa
razmočena, stene trohnijo,
omet odpada, drva so mokra.
»Nova hiša vidno propada,
vsi pa živimo v strahu pred
novim obilnejšim deževjem in
pred novim plazom, ki bi bil
lahko usoden. Električna na-
peljava je v vlagi in zato ne-
varna. Saj lahko še koga ubije!
Celo v sobi v zgodnjem delu
hiše smo imeli blato, ki je
s hriba priteklo po terasi. Ko
je lani novembra prišla na
ogled stanja komisija, so in-
špektorji opravljali delo pod
dežniki, tako močno je teklo
s stropa. Čim nekaj dni skupaj
dežuje, že sva z možem vsa na-
peta, ozirava se v nebo in po
hribu, kjer je spet jasno viden
nov plaz. Ce še ta zgrmi na
nas, je katastrofa tu. Kdo bo
takrat odgovarjal! Midva sva,
s pomočjo moževih sorodni-
kov, naredila vse, kar so nama
strokovnjaki naročili,« je po-
vedala Lidija Novak, ko nas je
vodila po hiši in okoli nje in ko
v svojih besedah in strahovih
res ni pretiravala.
Sicer pa je tudi skupina
celjskih gradbenih inšpektor-
jev ob lanskem novembrskem
ogledu ugotovila, da stanje res
kliče po sanaciji plazovitega
terena nad Novakovo hišo. Po
ogledu so strokovnjaki zapisa-
li, da je potrebno nemudoma
pričeti z izkopavanjem jarkov
za odvodnjavanje meteornih
podtalnih voda s plazišča nad
Novakovo hišo.
Stanje po zdrsu plazu si je
23. novembra lani ogledal tudi
geolog. Iz njegovega poročila
je razvidno, da »je nujno po-
trebno, še pred podrobno razi-
skavo terena in pred pričet-
kom sanacijskih del, takoj iz-
kopati odvodne jarke, da bi se
pritisk zemlje na stžmovanjski
objekt zmanjšal.« Strokovnjak
Geosveta je še zapisal, da je
ugotovil tudi veliko možnost
razširitve plazu, torej ponov-
nega drsenja zemeljskih plastik
Pomoč potrebna,
pomoči ni.
Lidija in Franc Novak sta se
ob teh strokovnih ugotovitvah
prepričala, da njuna svarila
pred izdajo gradbenega dovo-
ljenja le niso bila iz trte zvita.
Na žalost so bila tudi brez sle-
hernega haska. Obenem sta se
začela zavedati, da sanaciji te-
ga nevarnega plazovitega tere-
na nad hišo sama ne bosta kos.
Lidija je šivilja v celjskem To-
pru in za svoje delo prejema
okoli dvajset tisočakov meseč-
ne plače, Franc pa je brez stal-
ne zaposlitve. Trenutno si de-
nar služi z občasnimi deli in
pomaga ljudem pri najrazlič-
nejših investicijah, saj so nje-
gove roke pridne in zelo spret-
ne. Ob štirih otrokih, od kate-
rih so trije šolarji, se jima prav
nobena računica ne izide. Zato
sta na Občinski sekretariat za
urejanje prostora in varstvo
okolja Celje (na službo za ko-
munalno gospodarstvo) naslo-
vila prošnjo za sanacijo plazu.
Odgovor na prošnjo sta prejela
šele potem, ko sta se obrnila
na samega celjskega župana,
ki je v zadevo »dregnil« po
svojih močeh. V odgovoru, ki
je prispel maja letos, so zapi-
sali, da so pri tem plazu poma-
gali več, kot je bilo to v njiho-
vih močeh (naredili so vrtine
v zemljo za geološko raziska-
vo) in da je osnovni problem
v neurejenih odtokih voda, ki
potekajo od zgornje hiše so-
rodnikov nizdol po zemljišču
do Novakove hiše. Takrat je
služba za komunalno gospo-
darstvo še obljubila pomoč
pod pogojem, da sorodniki
Franca Novaka uredijo odvod
vseh voda.
Izgovori
Do konca avgusta letos so,
kot je povedala Lidija Novak,
moževi sorodniki naredili vse
tisto, kar so strokovnjaki na-
ročili, s tem pa je bil izpolnjen
tudi pogoj za pričetek sanacij-
skih del za odpravo nevarnosti
pred nadaljnjimi plazovi. Pa
se še do danes ni nič prema-
knilo. »Še vedno piševa, opo-
zarjava, prosiva, pa nama na
sekretariatu oziroma službi za
komimalno gospodarstvo vsa-
kič ponudijo le izgovor, zdaj
takšen zdaj drugačen, v glav-
nem pa pravijo, da ni denar-
ja,« je Lidija Novak vsa obu-
pana. Brezmočna strmi v pa-
pir, na katerem piše, da stane-
jo sanacijska dela slabih 800
tisoč tolarjev, kot je razvidno
iz predračima. »Če bi imela
z možem denar, ne bi nikogar
prosila, vse bi naredila sama,
samo da bi ta večni strah pred
plazom minil in da bi bilo
v naši hiši spet suho in varno,«
pravi. Obenem pa se sprašuje,
kdo je kriv, da hiša stoji na
kraju, ki bi še laika opozarjal,
da je za gradnjo nevaren zara-
di plazov. Hišo sta si Novako-
va postavila z vsemi potrebni-
mi papirji, torej nista gradila
na črno ali kako drugače nes-
kladno z zahtevami stroke. In
če se stroka slučajno zmoti, je
napako dolžna popraviti ali
vsaj zdaj rešiti, kar se rešiti da.
Če bo pri Novakovih prišlo do
nesreče, bo treba najti odovor
in odgovorne zanjo. Preteči
plaz se za to ne zmeni. Pravza-
prav se za nič ne zmeni. On le
čaka... na prvo naslednje
močnejše deževje?
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Kurilnica: Komisijski ogled je poienal pod dežniki
Triletna Sara je edina brez skrbi. Ukvarja se le z uganko, kaj se
skriva v notranjosti kinder jajčke.
Zemlja je hišo zasula do zgornje etaže
Pogled s perspektive plazu
NOVOf
skrivil
lasers
Stanka Kočevar jih
Ljudje imamo težave ii
slednje sodijo tiste nevšeči i
posegajo usodno v tokove i
na, so pa toliko moteče, i
nočeš, posvečamo precej
dragocenega časa.
So tiste nevšečnosti, ki s
mačaja, in one, ki so zgol
nepravilnega načina živi je
sa, ki nas nenehno priganjj
mo debelost, bolezen sodo
posledico premalo gibanja'
ga ter nerednega prehranj«
drobne »posebnosti«, ki kv
nji izgled, zaradi česar smo
mi nesproščeni, premalo s
pri delu manj učinkoviti.
Stanka Kočevar, fiziotei
mu za ostarele na Polzeli, i
poklicne novosti in jih j
uvajati pri delu z oskrbov^
med drugim, udeležila stre
narja v Bovcu, na katerem
ki Univerzitetnega kliniči
Ljubljane predstavili nov(
zdravljenje z laserskimi
spoznala, da je spekter up
kov zelo širok, se je odlo'
laserskega aparata, ki ga
danskem času, uspešno uj
jem mini studiu, imenovi
Jurčičevi ulici v Žalcu.
Po nekajmesečnih izku
z laserjem je navdušena in
ja z laserskim žarkom je zli
v ortopediji, travmatologij
ji, športni medicini, medici
in še kje. Laserska svetlobi
navijanje celic oziroma t)
bistveno lajša bolečine, za j
Št. 49 - 10. december 1992
20,21
Slovenska provinca tke vezi
Rea S¥. Foriunata Je zaseUal v laški pivovarni - Najstarejši roti na svetu skrbi za kakovost življenja
Ni naključje, da je nedavno
pod streho Pivovarne Laško
zasedal red sv.Fortunata na
svojem rednem letnem zaseda-
nju. Grad Tabor Laško je na-
mreč, ko je letos dobil v Bu-
dimpešti visoko mednarodno
priznanje »Hiša kakovosti«,
s tem postal tudi juridični član
reda, ki vzdržuje stike s svoji-
mi nagrajenci in spremlja nji-
hovo delo.
Najstarejši
iiumanitarni red na
svetu
Red sv. Fortunata je nadna-
cionalno, rasno, versko in po-
litično nevtralno združenje
humanistično mislečih ljudi,
ki nadaljuje idejno izročilo
sv.Fortunata (535-600), nad-
škofa iz Poitiersa in redovne
skupnosti, ki jo je vodil
sv.Fortunat. Za čas od 7. do
20. stoletja je o delovanju tega
reda bolj malo podatkov, zna-
no pa je, da je leta 1901 v Pari-
zu arhitekt in pisatelj Prosper
Montagne obnovU delovanje
Forttmatove redovne skupno-
sti. Od leta 1979 pa Fortunato-
va redovna skupnost deluje
tudi v nemškem Mainzu, neod-
visno od francoske. Toda tra-
dicija je ohranjena~-v^ravilih
in francoskih nazivih posa-
meznih viteških stopenj od
najnižje do Grand Marechala
in v nazivih za priznanja, ki
jih redovna skupnost podelju-
je za dosežke v korist kakovo-
sti življenja.
Ze od osemdesetih let dalje
je bila ustanovljena tudi re-
dovna provinca za Jugoslavijo,
vendar ni zaživela drugje kot
v Sloveniji in v delu Hrvaške.
Zaradi tega, pa tudi zaradi
razpada avnojske Jugoslavije,
sta bili leta 1991 ustanovljeni
novi samostojni provinci za
Slovenijo in za Hrvaško. Na
čelu slovenske province je njen
prior, pa tudi sicer generalni
prior redovne skupnosti
sv. Fortunata Štefan Spilak
z Bleda. Prvi generalni prior,
torej Grand Marechal pa je
pravnik dr. Dieter Salch iz
Wurzburga. Včasih sta bila ob
prvem generalnem priorju dva
generalna priorja, sedaj pa je
samo eden in to je vodja slo-,
venske province, kar pomeni
tudi za mlado slovensko drža-
vo vehko čast.
Redovne province so še
v Nemčiji s sedežem v Mainzu,
v Italiji s sedežem v Bnmecku
(Južna Tirolska), v Avstriji
s sedežem na Dunaju, na Mad-
žarskem s sedežem v Hevizu,
hrvaška redovna provinca pa
ima sedež na otoku Krku.
Od dobrodelništva do
vriiunsice icakovosti
Fortunatove redovne pro-
vince vsaka na svojem območ-
ju in vsi bratje skupaj name-
njajo največjo pozornost in
skrb človeku in kakovosti nje-
govega življenja. Ta, na videz
nerazpoznavna opredelitev,
ima svoje konkretne naloge. Iz
temelja izhaja naloga razvija-
nja humanističnega mišljenja
in dela, omogočanje in razvija-
nje stikov med ljudmi preko
državnih meja, razvijanje in
podpiranje znanosti in razi-
skovanja. Obširno delovno po-
dročje zajema naloge pri dvi-
govanju kakovosti človekove
prehrane in prehranjevalnih
navad, pri dvigovanju kakovo-
sti kulture pitja vina in ohra-
njanje čistega okolja. Fortima-
tovci se ukvarjajo tudi s po-
speševanjem kulture in umet-
nosti, pubhcistike, filmske in
TV dejavnosti.
Da bi vsi bratje Fortimatove
korporacije lahko učinkovito
delovah na vseh omenjenih
področjih, vodi redovna skup-
nost dobrodelno ustanovo za
organiziranje nebirokratskih
akcij pomoči v sili. Tako je
zbrala, odkar divja vojna v po-
sameznih delih nekdanje Ju-
goslavije, že dva milijona ame-
riških dolarjev v materialu in
denarju.
Pod njenim okriljem deluje
raziskovalni svet, ki se ukvar-
ja z bojem proti raku in pro-
učuje preprečevanje obolenj
mladih in predčasno staranje
ljudi. Kot oblike dela obstaja-
jo tudi delovne skupnosti za
znanost, raziskovanje in medi-
cino, kuratorij pa ugotavlja,
katere osebnosti, podjetja in
institucije zaslužijo odlikova-
nja reda sv.Fortunata, ki je
ustanovil in še danes vodi
Mednarodno akademijo za li-
kovno umetnost v italijanskem
Altheburgu in podpira medna-
rodno umetniško skupnost Ar-
trondo v Mainzu.
Red sv.Fortunata podeljuje
odhkovanja osebam in kolek-
tivom. »Recherche de la quali-
te« je odlikovanje za posamez-
nike. Letos sta ga prejela dva
Slovenca: slovenski metropo-
ht dr. Alojzij Šuštar za širino
dialoga med škofovskimi kon-
ferencami v Evropi, za razu-
mevcinje vrednot pri poudarja-
nju različnosti v mišljenju in
za uresničevanje etičnih načel.
Drugi odhkovanec je bil obh-
kovalec Oskar Kogoj iz Mirna
pri Gorici (to je bilo prvo For-
timatovo odlikovanje za de-
sign) za njegove mednarodne
dosežke (ZDA, Izrael, Italija)
in za celotno kolekcijo Nature
design, kjer Kogoj poudarja
povezanost človeka z naravo
in njenimi danostmi in zakoni-
tostmi.
Letos spomladi pa sta bila
med odlikovanci tudi kolektiv
Gradu Tabor iz Laškega in
družina Marjana Starca iz
Pomjana nad Koprom. Grad
Tabor je dobil naziv Maison de
qualite - hiša kakovosti, enako
družina Stare, ki je lastnica
blagovne znamke Lan - Terra
mea arhaica. To je bil tudi prvi
primer, da je tak naziv dobila
vsa družina.
Red sv.Fortunata podeljuje
tudi odlikovanja kot so Prix
d'honneur Internationale Ric
Weiland pour le service aerin
— za vzorno opravljanje službe
v letalstvu (doslej sta ga dobila
le Lufthansa in Swissair), La
coupe d'or pour le merits de
Tart - za umetnike, Grand ecu
d'honneur de Tordre de saint
Fortimat - za raziskovalne
ustanove, specialne klinike,
muzeje in glasbene korpuse,
Prix d'honneur intemational
Otto Eckart pour la cuisine
exemplaire - za izjemne ga-
stronomske dosežke, Maison
de quaUte - inštitucijam in po-
djetjem za nenehno prizadeva-
nje za človekovo okolje, še po-
sebej pa za izboljšanje kako-
vosti človekove prehrane, in
Prix de vin in grand prix de
vin - za razvijanje pridelave
kakovostnih vin.
V generalnem prioratu reda
sv. Fortunata so ob prvem ge-
neralnem* priorju dr. Dieterju
Salchu in generalnemu priorju
Štefanu Špilaku še generalni
subpriorji, in sicer: doktorica
prava Ida Tratter iz Italije, av-
strijski prior Werner Benzin-
ger iz Dimaja, madžarski prior
dr. Peter Olah, prof. dr. med-
. Friedrich-Marbod Meissner
iz Stuttgarta, prof. dr. in aka-
demik Janez Milčinski iz
Ljubljane in honorarni konzul
Otto Eckart iz Miinchna. Vo-
dja kuratorij a in desna roka
priorja slovenske province je
prof. dr. Janez Bogataj.
Slovenska provinca je s svo-
jim mladim članstvom že po-
sredovala nekaj pobud gene-
ralnemu prioratu, ki jih je tudi
osvojil. Na rednem letnem za-
sedanju v Laškem pa so skle-
nili, da bodo ustanovili dve
sekciji, in sicer sekcijo za vi-
narstvo in sekcijo za prehrano,
gostinstvo in hotelirstvo, v na-
črtu pa je tudi ustanovitev
sekcije za mlade. Danes šteje
slovenska provinca 42 članov,
rednih in juridičnih. Juridični
člani so odlikovana podjetja,
z njimi pa priorat slovenske
province vzdržuje redne stike,
da spremlja njihovo kakovost
in jih spodbuja k novim zahte-
vam. Sv. Fortimat namreč po-
deljuje svoja odlikovanja po
temeljitem premisleku in kdor
dobi naziv Hiša kakovosti, ga
dobi le za deset let. Po desetih
letih to pravico preverijo in
podaljšajo, lahko pa tudi ne,
celo pred pretekom desetih let
jo lahko odvzamejo. A cilj teh
odlikovanj ni trenutni blišč in
poznejša represija v kontroli,
temveč tesno sodelovanje med
redom in temi hišami za trajno
širjenje kakovosti tudi na dni-
ge hiše in na celotno okolje,
kar je za Slovenijo, počutje
njenih ljudi doma in za njen
ugled v svetu izjemnega po-
mena.
Med juridičnimi člani s celj-
skega območja so tudi Zlatar-
na Celje, Gostišče Štorman iz
Šempetra, Steklarna iz Roga-
ške Slatine, Zdravilišče Roga-
ška Slatina in najmlajši - Grad
Tabor iz Laškega. Na omenje-
nem zboru, kjer so si ogledali
tudi Pivovarno Laško in se
seznanili z njenimi načrti, so
sklenili, da bodo imeli v pri-
oratu tudi juridični člani dva
predstavnika. Imenovali so di-
rektorico celjske Zlatarne Ano
Volk-Brglez in predstavnika
pivovarne Union Marjana
Mira.
Slovenska provinca reda
sv. Fortunata tke dragocene
vezi med Slovenijo in svetom.
V svoje delo vključuje po-
membne osebnosti iz politič-
nega, gospodarskega in kul-
turnega življenja iz tujih dr-
žav. letos je bilo v okviru re-
dovne skupnosti v Miinchnu
■posvetovanje na temo »Slove-
nija po vojni«, pa tudi v lan-
skem letu so Fortvmatovci
opravili pomembno delo za
predstavitev Slovenije v svetu.
Toda navzven se s tem ne hva-
lijo, kajti ni v skladu z redov-
nimi pravili, da bi kdo osebne
zasluge ali ambicije obešal na
veliki zvon, še manj pa je do-
voljeno, da bi kdo izkoriščal
članstvo v tem redu za svoje
osebne koristi.
Veljajo le dejanja.
DRAGO MEDVED
Vodja Gradu Tabor Franc Podkoritnik prejema iz rok generalnega priorja Štefana Špilaka
diplomo in plaketo juridičnega člana reda sv.Fortunata.
Vitezi reda sv. Fortunata so si ogledali proizvodnjo v Pivovarni Laško, ki je bila njihov gostitelj.
ilte
i
la žarka
a v svojem studiu v Žalcu
ed
ne
a-
sš-
in
la
a-
a-
ot
e-
ite
a-
d-
in
0-
ia
ša
ie,
li-
a-
iz
li,
je
r-
vo
»1-
0-
la
felu
)i-
ila
li-
ki
Ib-
;in
lo-
vico pa skrajšuje čas celjenja ran, tudi
tistih najbolj akutnih, odprtih. Učinki so
najbolj vidni pri preležaninah, pri odstra-
njevanju ekcemov, aken, nadležnega her-
pesa in mozoljev na obrazu. Zato lasersko
metodo pozdravljajo tudi tisti naši najst-
niki (pa tudi odrasli), ki jim mozolji in
akne tako zelo grenijo življenje, da nad
njim že kar obupujejo. Laserski žarek bo-
do pozdravile tudi ženske, ki v ogledalu
opažajo svoje prve gubice in gube na
obrazu. Z nobeno klasično nego obraza
jih ni mogoče odstraniti, lasersld žarek pa
globlje gube omili, manjše gubice pa po-
vsem zravna s površino kože, ki, zaradi
hitreba obnavljanja celic, postane spet
gladka in napeta.
»Žal je laserska naprava razmeroma
draga, zato v našem zdravstvu še ni prav
pogost pripomoček pri zdravljenju. Pri
delu z našimi oskrbovanci velikokrat raz-
mišljam, koliko denarja bi lahko prihra-
nili pri nabavi različnih sanitetnih mate-
rialov in pri pranju posteljnega perila, če
bi pri zdravljenju in negi uporabljali svet-
lobo laserskega žarka. Prepričana sem, da
bi se ta naložba kaj hitro obrestovala.
Največ pa bi naredili za bolnike oziroma
oskrbovance, ki predolgo trpijo zaradi
dolgotrajnega zdravljenja oziroma celje-
nja ran in preležanin pri klasičnih me-
todah.
Stanka Kočevar pa pri delu v svojem
negovalnem studiu ni pozabila oziroma
opustila klasičnih metod za poživljanje
organizma, zmanjševanje telesne teže in
odstranjevanje nadležnih maščobnih bla-
zinic na značilnih delih telesa in odstra-"
njevanje ženskam nadvse nadležnega ce-
lulita. S strojno masažo in z ročnimi pri-
jemi, ki jih kot fizioterapevtka dobro ob-
vlada, je uspešna tudi na tem področju.
»Ročna masaža je pravi balzam za telo in
duha, ki se znajde v najrazličnejših stres-
nih situacijah,« pravi, in doda: »Seveda
pa je vsala-šna, še tako dobra metoda,
brezuspešna, če se ne bomo dovolj gibali
na zraku, v naravi. Že pol urice hitre hoje
dnevno bi bilo ob kakovostni prehrani
dovolj, da bi se človek bolje počutil in se
ne srečeval z debelostjo, depresivnostjo,
stresom ter številnimi boleznimi srca in
ožilja. Skrb za zdravje je pravica in dolž-
nost vsakogar, je obveznost do družbe in
človeštva nasploh,« pravi Stanka Koče-
var, ki razmišlja predvsem z glavo zdrav-
stvenega delavca, ki se prevečkrat srečuje
s starostjo, ki bi lahko bila lepa, a je
zaradi bolezni prisiljena na životarjenje
Tudi zaradi naših napak, ki jih delamo
v času, ki mu še ne rečemo starost.
M.AGREŽ
Št. 49 - 10. december 1992
22
Gospoda
Rigelnika učna
ura iz ekonomije
v petek, 13. novembra, smo
pri jutranjih radijskih poroči-
lih slišali tudi vest o obisku
podpredsednika vlade mag. g-
. Hermana Rigelnika ria Eko-
nomski fakulteti v Ljubljani.
Rečeno je bilo, da se je v nabi-
to polni predavalnici odvila
učna ura iz ekonomije. Her-
man Rigelnik naj bi dejal, da
vlada doslej ni storila nobene
napake, razen tega, da je takoj
na začetku povečala plače de-
lavcem v državni upravi. Re-
kel naj bi tudi, da bi lahko bila
vlada mnogo uspešnejša, a kaj,
ko je bilo premalo ekonomske-
ga znanja v parlamentu... Kot
zgled pomanjkljivega tovrst-
nega znanja je navedel odnos
parlamenta do zakona
o obrestni meri, ki da je skre-
gan s stroko pa tudi gospodar-
sko škodljiv. Kot argument za
uspešnost sedanje vlade pa naj
bi navedel podatek, da je in-
flacija nekajkrat manjša od ti-
ste, ki je bila lani v tem času.
Sedaj, ko smo tik pred voli-
tvami, je že dokončno jasno,
da je bilo izrekanje nezaupni-
ce Peterletovi vladi nezrelo in
nepotrebno, saj Drnovškova
vlada na gospodarskem po-
dročju ni storila ničesar takš-
nega, kar ne bi tudi Peterleto-
va. Gospod Rigelnik se je ne-
kaj časa že poskušal sam hva-
liti z uspehi - ker ga pač niso
drugi — a je tudi to opustil, ko
smo mu v časopisu dokazali,
da številčni kazalci govorijo
ravno nasprotno od njegovih
besed. Sedaj govori le še o tem,
da ni bilo storjenih napak. To
pa lahko navsezadnje reče tudi
nekdo, ki je ves čas držal kri-
žem roke.
Izgovarjanje na parlament,
pa tudi obtoževanje parlamen-
ta, je Rigelnikova lastnost, ki
jo že poznamo. V eni od svojih
izjav je šel celo tako daleč, da
je zagrozil, da bo vlada spreje-
la nekatere odločitve tudi mi-
mo parlamenta. Očitno mu še
sedaj ni čisto jasno, kako
funkcionira parlamentarni si-
stem.
Zakon o obrestni meri je pri
nas zaradi monopolnega polo-
žaja bank, še posebej Ljub-
ljanske banke, še kako potre-
ben. Sprejemati ga ni potreb-
no v tistih deželah, kjer deluje
trg kapitala. Pri nas pa imajo
nekatere banke tudi zaščito
v vrhovih oblasti, za kar se
znajo posameznikom pošteno
oddolžiti, če so gornje navedbe
točne. Kako naj bodo naša po-
djetja na tujih trgih konku-
renčna, če pa morajo v ceno
izdelka vračunati nekajkrat
višjo obrestno mero, kot velja
v tujini. Zakon o limitiranju
obrestne mere bi lahko bil go-
spodarsko škodljiv le za naše
monopolne banke, hkrati pa bi
bil zelo zdravilen za obuboža-
no gospodarstvo.
Ko g. Rigelnik meri ali oce-
njuje kakšno stvar, vedno vza-
me pač tisti vatel, ki mu tre-
nutno najbolj ustreza. Nekaj
časa, ko je mesečna stopnja
padala, je uporabljal ta poda-
tek, ko pa je v zadnjih mesecih
začela naraščati, ga je opustil.
Vzel je lanski podatek za ta
čas, ker mu to pač bolj ustreza.
Še bolj pa bi mu najbrž ustre-
zalo, če bi vzel kar podatek za
pet ali več let nazaj, ko smo
pod bivšo oblastjo merili in-
flacijo v tisočih odstotkih (on
je bil že takrat član vlade in
član CK ZKS). Da ne bo ne-
sporazuma: edina primerjava,
Id je sprejemljiva, je mesečna
stopnja inflacije, ki jo je zapu-
stila vlada g. Peterleta in me-
sečna stopnja inflacije, ki bo
veljala za november, t. j. zad-
nji mesec pred volitvami. V tej
luči pa so uspehi ekonomskega
dela Drnovškove vlade prav
klavrni.
JANEZ ČRNEJ
Narodni demokrat
Poslanec zbora občin
G. finančnemu
ministru!
Nove države smo se vesehli
kot otroci, zato smo bili tudi
zelo nestrpni in zahtevni, pa
tudi veseli ob vsaki spremem-
bi, poenostavitvi, katero je
sprejela vlada. Hoteli smo
čimprej iz Balkana.
Če sem še v začetku maja in
sredi julija 1992 opravil carin-
ski pregled sproti - v pol ure,
v začetku novembra to ni bUo
več mogoče. Hiter postopek je
bil vehk uspeh, to ve vsak
obrtnik. Dne 5.11.1992 sem
carinil v Šentilju zopet na sta-
ri balkanski način. Izgubil sem
3 ure in pol za spremne doku-
mente oziroma prenakaz v Ce-
lje. Stroški špedicije so znašali
1.500 SIT. Drugi dan v Celju
novi enaki dokumenti stanejo
preko 2.000 SIT m en izgub-
ljen dopoldan, vsakič pa je šlo
za isto blago.
Gk)spod Gaspari, finančni
minister je namreč ukinil (ra-
cionaliziral) delovna mesta na
meji, tako da sprotno carinje-
nje ni več možno, tudi nekate-
re tarifne postavke je razdro-
bil, da imajo cariniki in špedi-
terji še več dela. Obrtnike so
vedno najbolj motili dolgo-
trajni postopki carinjenja, ne
pa plačilo. Vedite gospod mi-
nister, »šverc« je pravi odgo-
vor državljanov na neimino
početje države. Pravi primer je
kava, ali jo še kdo tihotapi?
Ne!
Ob vsem tem pa se naši de-
klarirani zaščitniki obrtnikov
»Obrtna zbornica Slovenije«,
ki se rajši ukvarja z volitveni-
mi zvijačami, polna usta uspe-
hov z novim ministrom dr-
. Tajnikarjem vred. Ponujajo
se politikom kot cipe, to je bilo
zlasti opazno na sprejemih ob
obrtnem sejmu v Celju. Obrt-
niki! Nare^mo enkrat konec
temu, politiki si ne zaslužijo
take pozornosti, saj nam samo
zapravljajo. Žal se moramo
ukvarjati tudi s politiko, če-
prav za to nimamo časa, in ne
zaupajmo dosedanjim kadrom
v Obrtni zbornici. Dovolj so
imeli časa.
MARJAN MANČEK
Liberalna stranka
»Sprava« pod
lipo
Teden za tednom se bralci
časopisov srečujemo s pamfle-
ti Staneta Klepa, odvetnika iz
Kranja, ki trmasto pogreva
Kardeljevo pisma iz leta 1942,
ki naj bi partizanskemu vod-
stvu naročal, da je treba pobiti
vse duhovnike in kulake. Pi-
smo so belogardisti, ko so ga
dobili v roke, priredili za po-
trebe svoje propagande proti
NOB. Pismo so spremenili in
priredili po recepturi Josefa
(jobbelsa, enega največjih laž-
nivcev vseh časov in Hitlerje-
vega propagandista. Vedeti je,
da gospod Klep ne more ali pa
noče, kar je še najbolj verjet-
no, spregledati ta belogardi-
stični ponaredek, in z njim tr-
masto posiljuje slovensko jav-
nost.
In zdaj nam ta gospod Klep,
nekdanji partizan, partizan je
bil le malo časa, dokazuje svo-
jo janičarsko superpripadnost
raznim antikomunistom. Men-
da v partizanih ni imel sreče,
da bi se zrinil med kake višje,
pa jih je potem razočarano za-
pustil. Zato se krčevito trudi,
da bi se vsaj zdaj povzpel. Ta-
ko se je obesil tudi na že sto in
stokrat premlevano slovensko
vsenaro^o spravo. Pri tem pa
njemu in vsem njemu podob-
nim nikakor ni jasno, da vse-
narodne sprave ni in ne more
biti. Zakaj in s kom naj bi se
»spravljali« Štajerci, Korošci
ali Primorci?
Bela garda in poznejše do-
mobranstvo je bilo razpaseno
na malem delu slovenskega
ozemlja, v Ljubljani, kot izro-
dek reakcionarnih politikov,
ki je potem zajel Dolenjsko,
predvsem Suho krajino in No-
tranjsko, v letu 1944 pa delo-
ma tudi Gorenjsko.
Kar zadeva lipo sprave, ki si
jo zdaj nekateri potomci belo-
gardistov hočejo prilastiti kot
svoj simbol, bi rekel samo tole:
lipa je slovensko drevo! (Nem-
ci imajo svoj hrast.) Ob lipi so
naši predniki posedali, najraje
ob nedeljah, modrovali in
sklepali, kako bodo rešili to ali
ono. Pod lipo so se tako dogo-
dile pomembne reči, zaradi te-
ga je postala lipa za Slovence
nekakšno sveto drevo, nekaj
njihovega, s čimer so se čutili
duhovno povezane iz roda
v rod. Lipo sprave na ljubljan-
skih Žalah pa si je vzel v za-
kup gospod Klep.
Spravo si lahko umišljajo le
neki krogi Ljubljančanov, pa
nekateri zapeljani kmetje Do-
lenjske ter Notranjske, ves
drugje živeči slovenski narod
pa s tem nima ničesar!
Imamo komisijo za ugotav-
ljanje zločinov, storjenih po
vojni. Kak nesmisel, kot da
med vojno ni bUo zločinov! Ko
vsi vemo, da so tako imenova-
ni povojni zločini posledica
medvojnih zločinov! Zdaj pa
naj bi ta polovičarska komisija
ugotavljala samo povojne zlo-
čine!
Ugotoviti je treba, kdo je le-
ta 1942 ustanovil zloglasni
Štajerski bataljon (Na Dolenj-
skem) in kaj je ta bataljon po-
čenjal, dokler ni bil razkrin-
kan; ugotoviti, kdo je ustano-.
vil najprej vaške straže, iz ka-
terih se je razvila bela garda in
poznejše domobranstvo. Raz-
čistiti bi bilo treba - in to teme-
ljito - vlogo pretežnega dela
predvojnih slovenskih politi-
kov, ki so se povezovali z oku-
patorjem. Predvsem gre za li-
beralne in klerikalne politike.
Zlasti vznemirljiva je vloga
nekdanje Slovenske ljudske
stranke, ki je bila nekakšna
predhodnica sedanje SKD in
SLS. Slovenska ljudska stran-
ka je dvakrat izdala slovenski
narod: kot najmočnejša slo-
venska politična stranka se je
leta 1935 prodala srbski bur-
žoaziji in sestopila s Stojadi-
novičevo Jugoslovansko radi-
kalno zajednico. S tem je pov-
zročila veliko razočaranje med
slovenskimi volilci in razcep
v stranki. Kako visoka je bila
»nacionalna« zavest dr. Anto-
na Korošca, nespornega vodi-
telja SLS!
Drugo izdajstvo, veliko po-
membnejše za usodo sloven-
skega naroda, si je vodstvo
SLS privoščilo v času, ko se je
slovenski narod sam brez vo-
diteljev zavedel samega sebe
in svoje usode in se začel golih
rok boriti proti okupatorju;
v času, ko so vsi trije okupa-
torji več ali manj odkrito na-
povedali dobesedno iztreblja-
nje slovenskega naroda
z obličja zemlje!
V tem času se najde nekaj do
kraja korumpiranih »vodite-
ljev« naroda, ki se temu cilju
okupatorjev ne le podredijo,
temveč mu gredo aktivno na
pomoč!
Ne bi rad ponavljal, kar je
znano vsemu svetu: Vsi svobo-
doljubni narodi so napovedali
boj zločinskemu nacionalsoci-
alizmu in fašizmu, takorekoč
vsa Evropa in Amerika. V šte-
vilnih državah so se pojavila
osvobodilna gibanja - vsa
z enim in edinim ciljem, osvo-
boditi svet izpod jarma nacifa-
šizma. Tudi pri nas.
Toda žal moram ugotoviti,
da nobeno osvobodilno giba-
nje v Evropi ni bilo deležno
tako podlega izdajstva kot
Osvobodilna fronta slovenske-
ga naroda!
Osvobodilni boj je preglobo-
ko vraščen v našo narodno bit,
da bi ga bilo mogoče iztrebiti.
Naš boj za osvoboditev je vse-
narodna last! Skoraj bo minilo
pol stoletja, kar smo ta boj
končali. Nujno je, da se odpre
pred narodom in da na vpo-
gled in kritično presojo vse,
kar je bilo storjeno v zvezi
z našim bojem za osvoboditev.
Mislim, da tisti, ki se imajo
česa bati ah sramovati, ne bi
smeli biti ovira. Sprava pa bi
lahko bila šele, ko bi vsi priz-
nali svoje zmote in grehe. Po-
tem šele bi lahko govorili
o spravi.
RADO
ZAKONJŠEK-CANKAR
Ljubljana
Kaj so Izgubili
Muslimani iz BiH
v Sloveniji?
Pogosto se to Slovenci spra-
šujemo, kajti ni nam jasno to,
da so Muslimani iz BiH, pribe-
žali ravno k nam v Slovenijo
v odločno prevelikem številu
za relativno majhno državo
Slovenijo — in še vedno prihaja-
jo - posamično k »sorodnikom«
v Sloveniji. Še vedno prihajajo
preko vzhodne slovenske meje,
čeprav je slovenska javnost že
nedvoumno apelirala na pred-
stavnike slovenskega naroda,
da naj neprodušno zapro mejo
na vzhodu, za vse nadaljne be-
gunce iz BiH, ki se naseljujejo
pri »sorodnikih« v Sloveniji.
Kajti ti begunci, ki živijo pri
»sorodnikih« v Sloveniji, bodo
v kratkem padli na vrat slo-
venskim davkoplačevalcem, ki
bodo tudi zanje morali odvaja-
ti - denar za njihovo vzdrževa-
nje - pri sorodnikih ali v cen-
trih, kamor se nameravajo, ti
(mnogi med njimi so zgolj eko-
nomski begunci) preseliti
v bližnji prihodnosti. Tako, da
bodo potem popolnoma na
plečih slovenskega naroda, ki
naj zanje skrbi, kakor ve in
zna in kolikor dolgo bodo be-
gunci to zahtevali. Ne razume-
mo več naše slovenske vlade!
Zadnjič nas je presenetil go-
spod Kranjc - ki je določen, da
v Sloveniji ureja probleme be-
^ncev iz BiH - s hladnokrvno
izjavo po televiziji, da bo Slo-
venija začela vzdrževati (fi-
nančno!) TUDI tiste begunce
iz BiH, ki so se naselili pri »so-
rodnikih« v Sloveniji. Kar ta-
ko, meni nič, tebi nič, so to
predstavniki slovenskega na-
roda sporočili Slovencem, po
televiziji. Ali je kdo vprašal
slovenski narod ali se strinja,
da bo odvajal sredstva še za
cca. 60 tisoč beguncev iz BiH,
ki živijo pri »sorodnikih«? (in
še vedno - non stop - prihaja-
jo!) Ja, tukaj dragi predstavni-
ki slovenskega naroda, pač ni-
ste opravili izpita! Slovenci se
prijemajo za glavo! Ali bo res
nova slovenska država ravnala
tako, kot prejšnja (SFRJ)
oblast v Sloveniji, ki je »svo-
bodne volilce«, le post festum
obveščala o svojih odločitvah,
odločitvah, ki so bile pogosto
v veliko škodo slovenskega na-
roda! Ali se res vračajo stari
časi? Slovenski narod nikakor
ne sme dovoliti, da bo izigran
tudi v novi samostojni Slove-
niji od nekaterih hlapcev, ki so
se po igri slučaja ali po zgodo-
vinskem naključju znašli za
krmilom Slovenije. Zakaj od-
ločno in tako kot suveren na-
rod to dela - radikalno ne ra-
zrešijo vprašanje Razkrižja.
Pa, kje smo, ljudje, kdo nas
pravzaprav vodi! Razočaranje
je strahotno! Zato bo potreb-
no, da bomo Slovenci še, tako
kot pravi Oton Župančič
v svoji pesmi: trdo kovali, ten-
ko poslušali, da bomo izprašili
ljudi, ki niso vredni, da zasto-
pajo slovenski narod v vladi.
In to hitro dokler ne bo pre-
pozno. Kot je razvidno, boj za
Slovenijo še zdaleč ni končan!
To bi morala dati na znanje
vsakemu Slovencu - po vsem
tem, kar doživljamo - zdrava
pamet.
PETER SENEGAČNIK
Domžale
Minister za
šolstvo in šport
nam krati
osnovne pravice!
če odmislimo to, kako je mi-
nister za šolstvo in šport prišel
na ta položaj, na nedemokrati-
čen in neobičajen način - brez
volje ljudstva, pa nikakor ne
moremo mimo tega, da nam na
tako prefinjen način krati os-
novne človeške pravice.
Šolski prostori niso njegovi
prostori in ne last skupine ate-
istov, ampak so družbena last,
torej last tudi vernih občanov,
ki nas ni malo!
Vera ni naša zasebna zade-
va, kot je pisalo v ustavi bivše
boljševiške SFRJ, ampak, naša
temeljna pravica ter najvišja
vrednota in dobrina. Zasebna
stvar je lahko morda le atei-
stična usmerjenost šolskega
ministra ali kogar koli.
Minister - strežnik ni po-
stavljen zato, da bi mu držav-
ljani služili, ampak je on dol-
žan služiti svojemu ljudstvu.
Nismo državljani zaradi njega,
ampak je on zaradi nas!
Ali se minister za šolstvo ne
zaveda, da je vera tesno pove-
zana s kulturo, znanjem,
umetnostjo, resnično civiliza-
cijo in vsesplošnim napred-
kom? Mar še ni zadosti krimi-
nala, razvratnosti in drugega
zla, ki posredno ali neposred-
no izvira prav iz nevere, ali iz
nepoučenosti o njej?
Ali pa nas gospod-pardon
tovariš minister vleče nazaj
v kalne boljševiške vode, kjer
se v šoli ne sme slišati in ne
pisati beseda Bog z veliko za-
četnico? Če je tako, potem bo
moral tovariš minister še mar-
sikaj razmisliti in razčistiti
sam pri sebi, kajti odmisliti in
odpisati bomo morali vse veli-
kane svetovne, evropske in ne-
nazadnje tudi slovenske zgo-
dovine od Abrahama Lincolna
in Einsteina, pa do našega
mojstra Plečnika, ki so, kakor
vsi največji UMI zrasli iz kato-
liško in krščansko usmerjenih
šol. In če vse te odpišemo, kje
bomo pristali in kaj nam bo še
ostalo od splošne omike in
kultiu-e - nič ali velika duhov-
na beda v veliki praznini. Ali
še nimamo dovolj žalostnih iz-
kušenj in tragičnih posledic
40-letne strogo ateistične šole?
Iz takšne šole, za kakršno se
zavzema minister Gaber, pač
takšnih genijev, ki bi jih lahko
v nedogled našteval, ne more
priti - razen morda po čudežu.
Neizpodbitno dejstvo pa je in
tega se minister Gaber prav
dobro zaveda, da kakršna je
danes šola, takšna bo jutri
družba. Zato menim, da mini-
ster, ki ne zmore svojega ateiz-
ma imeti v zasebnosti, ni pri-
Št. 49 - 10. december 1992
23
meren za šolskega ministra.
Enako odgovornost pa nosi tu-
di Drnovšek, ki ga je na to
mesto postavil in tako sam se-
be postavil na laž, ker je naše-
mu nadškofu in metropolitu
dr. gospodu Alojziju Šuštarju
zatrjeval, da se dobri odnosi
med vlado in Cerkvijo ne bodo
poslabšali.
V ministrovem dekretu ali
obvezujočem priporočilu se
jasno zrcali težnja OTEŽITI
OTROKOM OBISK VERO-
UKA. S svojim ravnanjem in
odklonilnim stališčem pa da
otrokom in staršem vedeti, da
je verouk nekaj preživelega,
zastarelega, nazadnjaškega,
nekaj takega, kar bi onečastilo
šolske prostore.
Za uspešno in celostno izo-
brazbo in vzgojo otroka v zna-
čajno osebnost je bistvenega
pomena in zato nujno potreb-
no, da DRUŽINA, ŠOLA in
CERKEV nastopajo usklajeno,
vzajemno, složno, dopolnjujo-
če, a žal je zopet nastopil nek-
do, ki hoče to skladje porušiti.
Ali pa morda ministru Gabru
ni do tega, da bi šola vzgojila
čimveč dobrih in značaj nih
ljudi?
Neko korektnost pa je mini-
stru Gabru le treba priznati,
namreč, da je svoje odklonilno
stahšče do veroidca v šoli po
končanem pouku, pokazal že
zdaj pred volitvami, da bomo
tako volilci mogh jasno vedeti
kdo je kdo in kateremu bloku
pripada.
IVAN GLUŠIČ
Mozirje
SEG in JE Krško
Kot smo zapisali že v naš
program, je predčasno zaprtje
JE Krško možno, vendar gre
za pomembno strokovno odlo-
čitev. SEG meni, da je JE Kr-
ško za Slovenijo lahko resna
nevarnost, saj ni mogoče po-
vsem izključiti večje nesreče.
V takem primeru, če bi šlo de-
nimo za nesrečo černobilske
razsežnosti, bi bil ogrožen slo-
venski narodni obstoj. Podpi-
ramo torej tudi izstop iz Slo-
venije iz celotnega jederskega
ciklusa.
Kar zadeva strahove, da bi
ob predčasnem zaprtju JE ži-
veh ob svečah, menimo, da gre
za demagogijo. Znano je, da
v Sloveniji še vedno porabimo
preveč elektrike na enoto pro-
izvoda. Potrebni so ukrepi, ki
bodo potratne porabnike pri-
silili k zmanjšanju porabe (ce-
na elektrike). Prav tako pa je
potrebno normalno rabo in
varčevanje bolj ustrezno spod-
buditi.
Program predčasnega za-
. prt j a mora prinesti natančno
bilanco, predvideti nove vire,
zlasti alternativne in obnovlji-
ve, rešiti problem trajnega
skladiščenja nizkih in srednjih
radioaktivnih odpadkov, ure-
diti vprašanje pravične rente.
V JE Krško ne sme po zaprtju
nihče ostati brez dela.
V okviru programa je treba
rešiti na meddržavni ravni tu-
di vse posledice, ki izhajajo iz
solastništva JE Krško (Slove-
nija - Hrvaška). Pogajanja mo-
rajo zajeti tudi vprašanje radi-
oaktivnih odpadkov in rento.
SEG nima ničesar proti tu-
jim vladnim in nevladnim or-
ganizacijam, ki zahtevajo
predčasno zaprtje. Predlaga-
mo pa, da le-te naredijo vse,
da bodo njihove vlade - ob
podpori njibove javnosti, slo-
venski program zaprtja tudi
finančno podprle.
Po verifikaciji programa
v republiškem parlamentu je
možna tudi njegova preveritev
na vseslovenskem referendu-
mu. Program je moč izdelati
najpozneje do druge polovice
1993. Po izračimih nekaterih
naših strokovnjakov, je moč
JE Krško zapreti najprej osem
let po sprejetju programa.
Izračim pokaže, da je to leto
2001.
Predsednik SEG
MITJA ZUPAN
Ne samo
ljubezen, tudi
zdravje gre sicozi
želodec
Na Osnovni šoli Antona
Aškerca v Rimskih Toplicah
smo imeli v četrtek naravo-
slovni dan, na temo zdravje
gre skozi želodec. V oblikova-
nju naravoslovnega dneva smo
sodelovali vsi učenci od prve-
ga do osmega razreda, s po-
močjo in nasveti pa so nas
usmerjali naši učitelji. Da pa
ne bi vse ostalo le na ličnih
ugotovitvah, so k sodelovanju
povabili dve zunanji sodelav-
ki, gospo Olgo Nezman in go-
spo Marinko Odlazek.
Na naravoslovni dan smo se
temeljito pripravili. Pri ra-
zrednih urah smo se pogovorili
o nalogah, ki nas čakajo in za-
čeli zbirati gradivo. Učenci
smo v šolo prinašali recepte,
kuharske knjige, staro posodo,
šale, pregovore, skratka vse
v zvezi s hrano in kulturo uži-
vanja. Skoraj vsak učenec pa
je napisal spis na podobno te-
mo. Med spisi sta učiteljici slo-
venskega jezika izbrali naj-
boljše, ki so jih avtorji prebrali
na zaključni prireditvi. Na-
grajeni učenci so bili Vesna
Sergan, Biserka Hribemik,
Nataša Aškerc, Sanja Stopin-
šek, Janja Stopinšek in Rok
Kovač.
Seveda pa niso vsi samo pi-
sali. Razredna stopnja je s po-
močjo učiteljev pripravila
zdrav zajtrk, na predmetni
stopnji pa smo ustvarjali v več
skupinah. Likovna skupina je
ustvarjala umetnine na temo
zdrave prehrane, angleška
skupina je predstavila angle-
ški zajtrk ter svoje mnenje
o Fast food restaurant. Imeli
pa smo tudi skupino, ki je pri-
pravila razstave spisov in mi-
selnih vzorcev o zajtrkih ra-
zličnih držav.
Ustvarjali pa smo tudi po
razredih:
5.	razredi so pripravili go-
barsko razstavo,
6.	razredi so pripravili pod-
nebno karto z označenim rast-
linjem
učence sedmih in osmih ra-
zredov pa je gospa Olga Nez-
man seznanila z zdravo pre-
hrano. Ti so svoje znanje nato
pokazali na kvizu, na katerem
je zmagala ekipa 8.b razreda.
Vsak razred na predmetni
stopnji je organiziral tudi raz-
stavo in pripravil anketo, mi-
selni vzorec o prehranjevalnih
navadah članov svojih družin.
Ob koncu naravoslovnega dne
pa je bila degustacija zdrave
prehrane.
Za odlično izveden naravo-
slovni dan se zahvaljujemo
vsem za to odgovornim, saj je
bil osvežitev in popestritev
drugih naravoslovnih dni na
naši šoli.
Novinarski krožek
OŠ Antona Aškerca,
Rimske Toplice
Kalcšna naj bo
šola?
v zadnjem času veliko govo-
rimo in si prizadevamo, da bi
učenci radi hodili v šolo, da bi
si pridobili znanje na zanimiv
način, pridobljeno znanje pa
naj bi bilo takšno, da ga bodo
lahko uporabili. Seveda ob
tem ne pozabljamo na starše,
ki so zelo pomemben dejavnik,
kajti zavedamo se, da le v so-
delovanju z njimi lahko doseže
zaželjene uspehe. Da bi se
kvaliteta dela v šolah dvignila,
da bi se učenci učili za znanje
in da bi bili učenci subjekti
učnega procesa v pravem po-
menu besede, uvajamo v šte-
vilne šole, nove oblike in me-
tode dela.
Tako smo se v lanskem šol-
skem letu na naši šoli med
drugim odločili tudi za uvaja-
nje projekta treh ocenjevalnih
obdobij, ki je bil strokovno vo-
den in spremljan s strani Mini-
strstva za šolstvo in šport Re-
publike Slovenije.
Naš namen ni govoriti
o prednostih omenjenega pro-
jekta. Želimo prikazati, kako
učenci z veseljem spremljajo
drugačne oblike dela v šoli
- take, kjer morajo sami iskati
poti do znanja, kjer sami razi-
skujejo... Ob koncu šolskega
leta smo bili zadolženi, da an-
ketiramo starše, učence in uči-
telje o tem, kako so doživljali
spremembe v preteklem šol-
skem letu.
Anketirali smo po en odde-
lek učencev ter njihovih star-
šev od četrtega do osmega ra-
zreda. Med anketiranimi
učenci je bil tudi 4.b razred,
kjer so v preteklem šolskem
letu veliko delali po projektni
metodi. Ker se odgovori na
vprašanja o delu v tem razredu
toliko razlikujejo od odgovo-
rov ostalih učencev, sklepamo,
da so bili tako učenci kot star-
ši navdušeni nad drugačnim
delom.
Kar 100 odstotkov anketira-
nih učencev v tem razredu je
odgovorilo, da je bil pouk pri
večini predmetov bolj zanimiv
kot lani. Takega rezultata ne
zasledimo v nobenem drugem
razredu.
Kaže, da je tak način dela za
učence tudi bolj sprejemljiv,
saj je kar 60 odstotkov učen-
cev tega razreda odgovorilo,
da so lažje sledili pouku.
Omenjena anketirana sku-
pina je edina, ki je tudi 100
odstotno odgovorila, da so
imeli možnost pogovarjati se
o učni snovi z učiteljem, da je
bilo v pouk vključenega več
samostojnega dela.
Očitno je, da tak način dela
tudi zelo pozitivno vpliva na
odnos učencev do ocenjevanja,
saj je v tem razredu kar 70
odstotkov učencev izjavilo, da
se ocenjevanja ne bojijo.
Ugotavljamo, da tako delo
sigurno prispeva tudi k bolj-
šim odnosom med učitelji in
učenci, kar potrjuje podatek,
da je 80 odstotkov učencev
v tem razredu odgovorilo, da
je bil ta odnos boljši kot prejš-
nje leto (drugod 54 odstotkov).
Tudi starši so bili izredno
zadovoljni s takim načinom
dela. To nam potrjuje odgovor,
da je 65 odstotkov staršev teh
učencev odgovorilo, da se je
otrok šole veselil bolj kot lani.
Če ta podatek primerjamo
s podatld ostalih anketiranih
skupin ugotovimo, da je raz-
pon izjemen - od najnižje vred-
nosti 7,14 odstotka do druge
najvišje 33,3 odstotka.
Omenjena oblika dela pa tu-
di zbližuje in utrjuje vez med
starši in šolo, saj je v tem ra-
zredu kar 80 odstotkov staršev
odgovorilo, da so sodelovali
z razrednikom več kot lani.
S takim načinom dela velja
poskusiti tudi drugod.
MARIJA HUDEJ in
DRAGICA SRDIČ
OŠ Lava Celje
Zapora ceste
Očitno se novinarji raje po-
tegujejo za prispevke o politi-
ki, kot pa da bi pisali o stva-
reh, ki so življenjsko pomemb-
ne za prebivalce kraja, katere-
ga tudi pokriva Novi tednik.
Gre za zaporo ceste, ki pelje
v Ilirsko ulico v Šmarjeti, ka-
tero prebivalci občutimo že
več kot leto dni s strani Anto-
na Bombača v Tumovi 6. Za-
vod za planiranje in izgradnjo
nam je dogovoril drugo pot
preko ozenilja Janka Gradiš-
nika v Šmarjeti 22. Ta pa nam
je letos novembra zaprl še to
pot. Prebivalci ne vemo za
vzrok teh zapor in tudi ni po-
membno, ker je za komunalno
ureditev ulice zadolžen Zavod
za planiranje in izgradnjo Ob-
čine Celje. Naredili smo že vse
mogoče, da bi nam pot odprli,
saj menimo, da je vsakdo
upravičen do najnujnejše poti
do svojega prebivališča.
Zahteve po pravni poti se
žal dolgo vlečejo, nasilno pa
nočemo sami posegati v tuje
zemljišče, za katerega se na
Občini niso znali dogovoriti.
Zato po tej poti sprašujemo
, kako dolgo nas bodo še vlekli
za nos in kdaj bomo lahko
z avtomobih pripeljali do svo-
jih garaž?
Prebivalci Ilirske ulice
(naslov v uredništvu)
Pravljični
december
v vrtcu »Zarja«
Praznovanja so v različnih
oblikah in z različnimi vsebi-
nami obstajala že davno in so
neločljivi del življenja ljudi,
zlasti še otrok.
Značilno za praznovanje je,
da preko doživetij vnašajo
v otroka določene vrednote. To
pa pomeni nekaj več kot vsak-
danjik, to je nekaj kar je lepše.
kar otroka sprošča, mu daje
občutek sreče in lastne člove-
ške vrednote. Mesec december
je za otroke prav gotovo eden
najlepših mesecev v letu. Na-
klonjena mu je že sama nara-
va, ki se umiri in običajno ode-
ne v svečano belino.
Naklonjeni smo mu tudi
odrasli, ki s svojo iznajdlji-
vostjo na sto načinov znova in
znova pričaramo praznična
doživetja.
Pri pripravah otroških praz-
novanj vzgojitelji in starši
v otroku razvijamo domisel-
nost, ustvarjalnost in izvirnost
ter občutek radosti.
Načini za oblikovanje praz-
ničnega razpoloženja so ra-
zlični. Pri nas, v vrtcu »Zarja«
bomo pričarali praznično raz-
položenje s programom Prav-
ljični december. Povezali smo
se s starši, jih seznanili s pro-
gramom, ter jih prosili za po-
moč. Povabili smo zunanje so-
delavce in umetnike ter po-
udarili kulturno poslanstvo
prazničnih dni.
Pravljični december smo za-
čeli z nastopom gledališkega
igralca Igorja Somrak, ki je
z neposrednimi in duhovitimi
domislicami, glasbo in z lutka-
mi v pravljici »Zakaj pes teče
za zajcem« nasmejal otroke
v vrtcu. Igralec je z brezplač-
nim nastopom razvedril tudi
otroke v Bolnišnici.
Da bo pravljični december
resnično pravljični, bomo
otroke popeljali v svet domi-
šljije z lutkami in igricami, ki
so jih pripravile vzgojiteljice.
Jardco in Metka, Rdeče kapica
in Mojca Pokrajculja so otro-
kom znane, vendar vedno mi-
kavne vsebine.
Na prvi zimski dan bomo
odšli v Gledališče. Zimsko
razpoloženje bo ustvaril tudi
g. Igor Jelen z izvirnimi plesni-
mi koreografijami skupaj
z otroki.
Skrivnosti in presenečenja
imajo otroci zelo radi. Kaj se
skriva v čarobnih škatlicah in
kaj v hiši presenečenja, kako
bomo uredili igralnice, izdeleli
okraske, čestitko za starše?
Vse to je čar priprav na praz-
nik in na prihod staršev
v vrtec.
Tudi starši pripravljajo pre-
senečenje. Izdeleli bodo daril-
ce za svojega otroka, spekli
pecivo, pripravih srečolov, ča-
janko.
Rajanje, doživetje lepega in
skupna sreča naj bo intimno
doživetje otrok in staršev
v vrtcu.
MARINA POSINEK
VVZ »Zarja« Celje
Št. 49 - 10. december 1992
24
Sporočilo
javnosti št. 20
Združenje lastnikov razlaš-
čenega premoženja Slovenije
sporoča, da je imelo dne
27.11.1992 protestno zboro-
vanje v Gallusovi dvorani
Cankarjevega doma v Ljublja-
ni. Zborovanje je potekalo pJod
geslom »za denacionalizacijo
in lepšo pot v slovensko pri-
hodnost.«
Protestnega zborovanja so
se udeležili najugle^ejši
predstavniki	nevladnih
strank. Za Slovensko ljudsko
stranko predsedniški kandidat
prof. dr. Stanko Buser in pred-
sednik stranke gospod di-
pl. ing. Marjan Podobnik, za
Narodne demokrate Slovenije
predsednik dr. Rajko Pimat,
za Liberalno stranko gospod
dipl. ing. Vitomir Gros, za Slo-
vensko gospodarsko stranko
predsednik dr. Edo Pirkmajer
ter za Slovenske krščanske de-
mokrate gospod dipl. iur-
. Franc Miklavčič ter drugi
ugledni gostje.
Zborovanje se je začelo
z Zdravljico, ki jo je zapel
Akademski pevski zbor Tone
Tomšič. Uvodne mish je podal
predsednik Združenja lastni-
kov razlaščenega premoženja,
nato pa so svojo podporo de-
nacionalizaciji izrazili veljaki
vseh prisotnih nevladnih
strank, o problemih pa so
spregovorili predstavniki ne-
katerih podružnic ZLRP iz
raznih krajev Slovenije.
Govorniki so opozarjah, da
se postopki denacionalizacije
namerno zavlačujejo in zato
tudi navajaU konkretne pri-
mere iz razhčnih krajev Slove-
nije. Opozorili so tudi, da ne-
katere stranke iz sedanje vlad-
ne koaUcije poskušajo nabirati
glasove na račim razlaščencev,
po drugi strani pa se priprav-
ljajo na to, da bodo zakon
o denacionalizaciji, če bodo
zmagale na vohtvah, izničile.
Zaključni govor je imel
predsednik ZLRP gospod
Franc Izgoršek. Na njegov
predlog so udeleženci zboro-
vanja soglasno z dvigom rok in
z birniim ploskanjem sprejeli
protestno peticijo sedanji in
bodoči vladi. Peticija obsega
devet točk:
1.Rok	za vlaganje zahtev-
kov za denacionalizacijo naj se
iz sedanjih 18 mesecev podalj-
ša na 30 mesecev;
2.	Zahtevamo revizijo koUč-
nikov porasta dolarskih cen za
odvzeto premoženje in njihovo
realno vrednotenje;
3.	Zahtevamo jamstvo drža-
ve za obveznice;
4.	Zahtevamo ustanovitev
organa kontrole, ki bo bedel
nad zakonitostjo izvajanja de-
nacionalizacije;
5.	Zahtevamo takojšnje
skrajšanje nerazumno dolgega
roka za pridobitev zemljiškok-
njižnih izpiskov in katastrskih
podatkov;
6.	Zahtevamo, da država
vzpostavi zadosten strokovni
aparat, ki bo tekoče izvajal za-
kon o denacionalizaciji;
7.	Zahtevamo, da vse stroške
denacionalizacije nosi povzro-
čitelj, to je država;
8.	Zahtevamo dosledno revi-
zijo vseh divjih privatizacij ter
ugotavljanje individualne od-
govornosti povzročiteljev;
9.	Predlagamo nezaupnico
vladi RS ter posebej ministru
za pravosodje in upravo zaradi
očitnega podcenjevanja pro-
blematike denacionalizacije in
zavajanja javnosti.
ZLRP Slovenije
Predsedstvo
Table gor, table
dol
V	času vohtev so se ob vseh
koUčkaj prometnih cestah po-
javih ogromni reklamni pano-
ji. Raziunljivo je, da se mora
pri nas razviti tudi t.i. pohtič-
na reklama. Vendar pa se po-
javlja vpreišanje enakopravno-
sti vseh, ki žeUjo propagirati
bodisi svoj proizvod, storitev
ali stranko in njen program.
V	Pravilniku o neprometnih
znakih, ki je bil izdan v Urad-
nem listu še takratne SRS
št. 17/82 je na strani 1182 go-
vora o Neprometnih znakih.
Zanje so točno določene vrste
dovoljenih znakov in navede-
na je tudi predpisana velikost,
oblika in način, kje jih je do-
voljeno postavljati. Zakono-
dajalec na primer pravi, da jih
je dovoljeno postavljati le na
desni strani in sicer 150 m od
najbližjega prometnega znaka.
Izrecno navaja, da le-tega ne
smejo zakrivati. Največja do-
voljena velikost neprometnega
znaka ob cesti je 0,5 m^. Le
izjemoma je dovoljena površi-
na 3,4 m^, ko gre za skupinske
znake v zvezi s turizmom. To
je le nekaj cvetk iz tega neživ-
Ijenjskega pravilnika, ki je bil
izdan na osnovi še bolj zgreše-
nega Zakona o cestah iz leta
1981.
Skrb za izvajanje teh pred-
pisov je moralo na svoja pleča
prevzeti bivše Cestno podjetje,
ki se je sedaj spremenilo v Po-
djetje za vzdrževanje in var-
stvo cest. Odgovorni v tem jav-
nem podjetju gospod Peciga je
zlasti v minulem letu na zahte-
vo republiškega inšpektorja
zelo rigorozno postopal s krši-
telji predpisov. To so bili veči-
noma razni avtomehaniki, fri-
zerji, gostilničarji, pa tudi po-
djetja, ki so hotela z obcestni-
mi tablami opozoriti na svojo
prisotnost. Še letos je omenje-
no javno podjetje »po črki za-
kona« odstranilo več sto greš-
nih tabel.
Z enako vnemo so se spravili
tudi na vehke reklamne pano-
je, ki so se letos prvič pojavili
na vseh vpadnicah v večja me-
sta. Pozoren opazovalec je lah-
ko opazil, da so ti velikanski
panoji za kratek čas izginili,
nato pa so se zopet pojavili.
Brez dvoma jih je podjetje od-
stranilo, ker niso sodih v zgo-
raj omenjeni zakonski okvir.
Nato pa so očitno iz meni nez-
nanih vzrokov morah dopusti-
ti mihovo ponovno postavitev.
Se poseben razcvet pa so
ogromni reklamni panoji doži-
veli z razmahom predvolilne
kampanje. Za vsako količkaj
prometno cesto so nas poz-
dravljali nasmejani politiM, ki
so nam obljubljaU lepšo pri-
hodnost. Koliko denaija dav-
koplačevalcev gre na ta način
v prazen nič, na tem mestu ne
bomo ugotavljali.
Zato pa gospodu Pecigi, ki
je pri podjetju odgovoren za ta
resor, postavljam naslednji
vpretšanji.
Zakaj se je republiški in-
špektor kar naprej spotikal ob
nesrečne obcestne table obrt-
nikov in zakaj ste jih vi tako
marljivo odstranjevah. Zakaj
je vaša vnema popustila pri
vehkanskih reklamnih pano-
jih? Ti rastejo kljub predpi-
som, ki se jih vi tako radi drži-
te, kot gol^ po dežju.
Če povzamem. Zgoraj ome-
njeni zakon je zastarel in ga je
potrebno Zcimenjati. Vendarle
pa obstaja grenak priokus, da
so izvajalci predpisov pri-
stranski.
JANKO PIRNAT,
Letuš
Kako zmanjšati
brezposelnost
številke, ki govorijo o brez-
poselnih v Sloveniji, so narav-
nost grozljive in katastrofalne.
V času pred volitvami so nam
stranke obljubljale med dru-
gim tudi večjo zap>oslenost oz.
manjšo brezposelnost. Ker
nihče ne pove kako in na kak-
šen način, jim predlagam ne-
kaj konkretnih predlogov, ki
bodo zanimiva in koristna ta-
ko za stranke, kot za inšpek-
, cijske službe.
Popoldanska obrt: Tu vlada
prava anarhija in bodoči par-
lament oz. vlada bo morala za-
kon o popoldanski obrti pošte-
no prevetriti. Večina, ah pa
kar vsi, že med delovnim ča-
' som uredijo vse posle in tele-
fonske razgovore. Ogromno je
tudi primerov, ko imajo zapo-
sleni v raznih ustanovah loka-
le in trgovine, pa delajo v njih
upokojene stare mame ali pri-
jateljice iz Zavoda za zaposlo-
vanje. Delati eno ali drugo, na
dveh stolčkih je nemogoče se-
deti.
Honorarno delo: Razni po-
slovneži imajo zaposlene (se-
veda honorarno) administra-
torke, ki so v tovarnah oprede-
ljene kot tehnološki višek, ah
pa upokojenke. Ne bi to z za-
konom prepovedali in na takš-
no delovno mesto redno zapo-
slili nezaposlene? Neverjetno,
koliko delovnih mest bi se od-
prlo na novo.
Kmeti: Ogromno ljudi, ki
imajo doma velike kmetije
(podatki so na voljo v kadrov-
skih službah in na občinah), bi
se lahko ukvarjalo s kmetij-
stvom, da bomo imeh delavci,
ki nimamo pedi zemlje, kruh
v tovarnah. V praksi pa mečejo
iz tovarn delavce, ki se nimajo
s čim preživljati in pa matere
samohranilke. Kakšna ka-
drovska politika je to?
Obrtniki: Najrajši imajo lju-
di, katere ni potrebno prijaviti
in zanje plačati zakonskih ob-
veznosti in dajatev. Zaposlene
imajo ljudi, ki so tehnološki
višek v tovarnah in delavce, ki
so prijavljeni na Zavodu za za-
poslovanje. Nekatere stranke
se zavzemajo, da bi morali
obrtnikom dati finančno po-
moč (država) za odpiranje no-
vih delovnih mest. Kakšna svi-
njarija! Samo pošten nadzor
in visoke kazni, pa ne se bodo
šopirili v najdražjih avtomo-
bilih.
V premislek: V bližini moje-
ga doma živi obrtnica (frizer-
ka), ki je zaposUla svojega mo-
ža. Oproščena je bila določe-
nih davkov in prispevkov. Le-
po in prav! Sedaj je ta mož
prijavljen na Zavodu za zapo-
slovanje in dela obenem pri
drugem podjetniku, seveda
honorarno. Sama gospa frizer-
ka pa je zaposlila dnigo po-
močnico, ki je prav tako pri-
javljena na Zavodu za zapo-
slovanje. Saj ni res, pa vendar
je!
Ne bomo seveda takoj zapo-
shh 107 tisoč brezposelnih de-
lavcev. Z lu-ejeno zakonodajo
pa verjetno nekaj tisoč, tudi iz
tega naslova.
RUDOLF FTRITZ,
Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Neobzlml
vozniki
Smo v jesenskem času, ki
prinaša več padavin in s tem
tudi več nevšečnosti na cestah.
Cestni kanali se zamašijo in
nastanejo mlakuže. Temu bi se
morah prilagoditi tudi vozni-
ki, saj se nekateri obnašajo
skrajno neobzimo.
Zgodilo se je 29. oktobra ne-
kaj pred 15. uro, ko je šla po
pločniku moja soseda iz Doma
upokojencev, ki je bUa v bliž-
nji trgovini. Iz smeri Rogaška
Slatina je mimo pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila s ta-
ko hitrostjo, da niti registrske
številke ni mogla videti. Pri
tem je peško oškropil od pet do
glave. S tako divjo vožnjo je
neznani voznik pokazal vso
svojo kulturo in oliko. Žalost-
no, a resnično je, da nekateri
za volanom pri tem celo uživa-
jo. Sprašujem te, spoštovani
voznik (če boš sploh bral te
vrstice), kako bi se ti počutil
kot pešec, če bi bil naenkrat
ves oškropljen z grdo cestno
mlakužo. Cestni madeži se ne
sperejo z navadnim pranjem,
ampak se morajo očistiti v či-
stilnici. Mar vozniki ob ploč-
nikih skozi naselje in ob sla-
bem vremenu ne bi mogh upo-
časniti vožnjo?
Zatorej, vozniki, bodite ob-
zirni do pešcev, kajti tudi p>eš-
ci smo ljudje.
HILDA LOKOVŠEK,
Šmarje pri Jelšah
Kako do svojega
avtomobila?
Dne 25. novembra sem doži-
vel neprijetno zadevo, ki ver-
jetno ne bi navdušila nikogar
in ni običajna za razviti svet.
S svojim avtomobilom sem
parkiral nasproti pošte, del
vozila je bil na pločniku in ko
sem se vmU, vozila ni bilo več.
Mimoidoči so mi povedah, da
je avto odpeljal pajek. Do tja,
kjer se odvijajo svinjski sejmi,
me je odpeljal taksi in svoje
vozilo sem res zagledal v za-
mreženi ograji.
Po polurnem čakanju sem
šel na bencinsko črpalko do
prvega telefona in od pohcije
izvedel, da je Zdniženje šofer-
jev in avtomehanikov tisto,
kjer se plača odvoz vozila ter,
da se bodo še verjetno vrnili,
ker so v radijski zvezi.
V tem času so gospodje res
prišli, a še preden sem prišel
do njih, so ponovno odšli.
Pristojne na občini bi vpra-
šal, kdo je tisti, ki je dal dovo-
ljenje Združenju šoferjev, da
odtujujejo vozila za nedoločen
čas (to se lahko zgodi tudi za
celo noč, če ste imeli smolo in
prišli po vozilo po 21. uri)?
Menim, da v razvitem svetu
tako ravnanje ni dopustno.
Apeliram na pristojne, da
ukrepajo in zagotovijo nadzor
nad zdniženjem s fizično ose-
bo non stop, tako kot je običaj
po vsem svetu.
Pričakujem pa tudi odgovor,
saj dopuščam možnost, da je
pristojni organ to zahtevo
podal.
Opažanja taksistov so taka,
da je novi zasebnik, ki oprav-
lja prevoze po naročilu policije
zelo ekspeditiven, na kar ni-
mam pripomb. Morda jih
imam kot Celjan na delo poli-
cije, saj vsako vozilo, ki ni pra-
vilno parkirano še ne ovira
prometa. Verjetno bi vsak voz-
nik raje pravilno parkiral kot
nepravilno, seveda, če bi bilo
dovolj prostih parkirnih mest.
FRANC ŠACER,
Celje
Pritožno knjigo,
prosim!
Je res naša dolžnost, da po-
nižno prenašamo omalovaže-
vanja, krivice, nesramnosti in
celo ignoriranja? Saj vendar
ne živimo več v fevdalizmu.
Na zavodu za zaposlovanje
v Laškem pa se gospod Ker-
koč, ki je tam edini zaposleni,
obnaša kot kak fevdalni go-
spod.
Omenjeni ima šest uradnih
ur na teden, od katerih se vseh
šest ravno pokriva z mojim de-
lovnim časom, zato sem ga po-
skušala najprej dobiti po tele-
fonu. Vendar, njegova hnija je
nenormalno pogosto zasedena.
Ko mi je pretekli torek le
uspelo govoriti z njim, sem ga
vprašala, v kakšnem primeru
Zavod refimdira pripravnika.
Odgovoril mi je, da je za to
treba izpolnjevati več pogojev.
Enega mi je povedal, naio je
rekel (citiram): »Ostalih pogo-
jev vam ne morem povedati.«
Dopuščam možnost, da je re-
kel: .. .ne moram..., a se še
vedno sprašujem, kaj to pome-
ni. Ah pomenijo take besede
morda: ne utegnem? ali mor-
da: ne smem? ah kar prepro-
sto: ne znam, ker ne vem? Po-
tem mi je še razložil, da v pri-
meru, če zaposlujemo novega
delavca, izpolnim obrazec Pl,
to je prijava o potrebi po de-
lavci, ki jo nato izpolnjeno do-
stavim njemu.
Naslednji dan je imel urad-
ne ure od 14. do 16.iu-e popol-
dan. Pred vrati njegove prazne
pisarne je petnajst minut do
treh stalo sedem ljudi. V neki
drugi pisarni v isti stavbi sem
naključno delavko vprašala,
kje je gospod svetovalec. Rekla
je, da je gospod zagotovo nekje
v stavbi in da naj malo poča-
kamo. Po dvajsetih minutah je
s p)ogledom, strogo uprtim
v tla, prekoračil svojo »čakal-
nico«, pri čemer ni odprl ust
niti za dober dan.
Gospodična, ki se ji je naj-
bolj mudilo, je želela čimprej
opraviti, zato je stopila kar za
njim, on pa ji je navzhc prisot-
nosti vseh ostalih dobesedno
v nos zaloputnil vrata. Ko sem
končno prišla na vrsto, da bi
oddala prijavo, kakor mi je
naročil prejšnji dan po telefo-
nu, je ni hotel sprejeti in me je
napotil na Zavod za zaposlo-
vanje Celje. Kaj mi je preosta-
lo drugega, kakor da odidem?
Vendar sem se že čez petnajst
minut vrnila, še po dve infor-
maciji. Ura je bila zdaj dvajset
minut do štirih, gospoda pa
sem srečala na cesti. Ko sem
ga vprašala, ali niso trenutno
njegove uradne ure, je bil že
daleč na drugi strani ceste in
je za seboj zaloputnil vrata;
tokrat so bila to vrata trgo-
vine.
Do njegovega priimka sem
se dokopala v neki povsem
drugi pisarni, kajti na njego-
vih vratih, vsaj tisti dan, tega
podatka ni bilo mogoče najti.
Ko sem ravno odhajala, se je
primajal po stopnicah z dvema
rogljičkoma v rokah in me še
nadalje ignoriral. Mishm, da
bi si malico lahko prestavil iz
uradnih na ostale delovne ure.
Nisem edina, ki sem se prisi-
ljena soočati z njegovim nači-
nom. Sama sicer nisem več
brezposelna, sprašujem pa se,
kako ta kaotična oseba domi-
nira šele nad tistimi, ki to so.
Rada bi dodala le še, da
imam v svojem p>oklicu (vode-
nje obrtnih knjig na računal-
niku) zelo veliko opravka z ze-
lo različnimi ljudmi. Vajena
sem raznih netaktnosti in tudi
sama nisem vedno ravno ble-
steče vljudna, saj se razume:
človek ima pač včasih slab dan
— toda: g. Kerkoč je pa res do-
sleden v svojem stUu!
ALJA ŽEHELJ,
Laško
ZAHVALE,
POHVALE
Pohvala
Policijski postali
Celje
Javno žeUm izraziti prizna-
nje Pohcijski postaji Celje, ker
njihov način dela dejansko po-
meni - in to v vsakdcmji praksi
—	spneminjanje prejšnje »dr-
žavne mihce« v pohcijo, ki
nam je pripravljena tudi so-
sedsko pomagati in ne le pre-
žati, kje in kako nas bodo kaz-
novali.
Gre v bistvu za droben do-
godek, ki je še kako značilen.
Parkirala sem avto v Zidan-
škovi ulici v Celju. Od dohodu
nisem mogla iz kolone, ker je
tik za mano že stal drug avto,
tik pred mano pa sta stali dve
kanti za smeti, ki ju sama ni-
sem mogla imiakniti.
Dva mlada policista v obho-
du nista šla ravnodušno mimo,
temveč je eden rekel drugemu:
»Primi, no, to kanto, da nare-
diva prostor!« Brez besed sta
to tudi storila in lahko sem
odpeljala.
Sicer sem jima pomahala
—	vendar ne vem, če sta vedela,
kako sem jima bila za to gesto
hvaležna.
Žal ne poznam njunih imen,
zato želim na ta^en način
javno izreči priznanje kolekti-
vu celjske Policijske postaje
—	in s tem posredno tudi slo-
venski pohciji v celoti. Doka-
zujejo namreč, da mishjo res-
no ko pravijo, da so naša poh-
cija, da so prijazni sosed
v stiski.
Življenje je vendar sestav-
ljeno večinoma iz majhnih
stvari, ki jih pomnimo mi,
majhni ljudje — velika dejanja
itak pomni zgodovina, l^ja-
zen pozdrav in hvala!
ALENKA JOŠT-BONAJO
Žalec
Hvala za pomoč
že petnajst let se zdravim
zaradi sladkorne bolezni, lan-
sko leto pa so mi zdravniki od-
krili še srčno napako. Letos
spomladi so mi v Ljubljcmi
vstavih umetno srčno za-
klopko.
Nato me je juhja letos dole-
telo še tisto najhujše - možgan-
ski infarkt, zaradi česar sem
obležala hroma po levi polovi-
ci telesa. Danes, tri mesece
kasneje, lahko ob pomoči že za
sUo hodim. Ker leva roka ne
kaže znakov, da se bo popravi-
la, sem še vedno odvisna od
tuje nege.
Rada bi se zahvalila vsem
tistim, ki so mi pomagah, da
sem vsaj za sUo okrevala: po-
trpežljivim sestram nevrolo-
škega ter internega A oddelka
bolnišnice Celje, gospe Miku-
ževi - višji mechcinski sestri
z Dispanzerja za sladkorne
bolnike, gospodu Mikužu - viš-
jemu fizioterapevtu v bolniš-
nici, predvsem pa dr. Nuši Če-
de - specialistld intemistki, ki
že vrsto let skrbi zame.
KRISTINA
ORAČ-ŽOLNIR
Braslovče
Št. 49 - 10. december 1992
25
•	Nekateri naši občani so
neprestano v budnem sta-
nju, da bi jim kakšna krši-
tev javnega reda in miru
slučajno ne ušla. V takš-
nem stanju pripravljenosti
je bil v ponedeljek, 30. no-
vembra popoldne, tudi ob-
čan, ki je na policijsko po-
stajo sporočil, da sliši pri
sosedih nevarno razbijanje.
Policisti so odšli na kraj
nemira in tam našh zelo
miroljubno žensko, ki je
tolkla orehe.
•	V času, ko delavce na ve-
liko odpuščajo, si nekateri
na delovnem mestu še ved-
no privoščijo prave pusto-
lovščine. Eno takšno si je
v sredo, 2. decembra zve-
čer, privoščil pijani Marko
G., ki je v štorski železarni
pretepel sodelavca Lojzeta.
•	Kar na cesti se res ni
spodobno zlekniti. Še manj
primemo je, če omagaš in
si postelješ pred samo poli-
cijsko stavbo, kjer so še po-
sebej alergični na kršitve
javnega reda in miru. To si
je v sredo, 2. decembra zve-
čer dovolil Aleš G., Celjan.
•	V četrtek, 3. decembra
opoldne, so poklicah iz
marketa - bifeja na Dolgem
polju. Tam je pijana grdo-
ba razbijala kozarce in pe-
pelnike. Z vročekrvnim
Francem V. so se policisti
pogovorili, ga tmiiriU in mu
verjeli, da se bo s prizorišča
odstranil. Pa lepa beseda ni
lepega mesta našla. Ftanc
se je čez pol ure vrnil in
nadaljeval prekinjeno vižo.
Za kazen se je moral trez-
niti na policijski postaji.
•	V petek, 4. decembra so
bili ob dveh ponoči vzne-
mirjeni stanovalci bloka na
Ulici frankolovskih žrtev.
Nočni počitek jim je kratila
glasna muzika, ob kateri se
je sproščal eden od sose-
dov. Ko so možje postave
stopili pred prava vrata,
jim glasbeni užitkar ni ho-
tel (Opreti. Kljub temu bo
dobil povabilo od sodnika
za prekrške.
•	Petkovo noč je bil piknik
na travi v MUčinskega uli-
ci. Ker pa je mularija po-
skrbela le za pijačo, so bUi
temu primemo tudi zadeti.
Najbolj moteči elementi te
noči so bili Andrej, Marjan,
Branko in Primož.
•	V petek ponoči so dobih
pohcisti tudi obvestilo, da
se pred bifejem Mustang na
Mariborski cesti dva tepe-
ta. Resnica pa je bila ta, da
je Marko krotil Toneta, ki
je hotel na vsak način v lo-
kal, ki je bil že zaprt. Ker
pa tudi Marko ni bil čisto
nedolžen, bosta pred sod-
nika stopila oba nočna ve-
seljaka.
•	V nedeljo dopoldne se je
neka brhka občanka pelja-
la z dvigalom, isto pot po
stolpnici pa je imel tudi
moški, ki si je svojo sopot-
nico vneto ogledoval. Ko
pa sta oba izstopila iz dvi-
gala, se je zgodilo nekaj ne-
zaslišanega. Sopotnik Božo
je žensko zgrabil za rit.
M. A.
Prekupčevalci
so zeio aktivni
¥se polno Uh le na ceUskl tržnici
Policisti celjske Policijske postaje
dobro vedo, da je celjska tržnica me-
sto, kjer živahno cveti trgovina, v ka-
teri ne nastopajo pravi trgovci, ki svo-
je blago nabavljajo po legalnih poteh,
ampak tisti, ki se ukvarjajo s prekup-
čevanjem in tako na nezakonit način
prihajajo do zaslužka - tudi na račun
lahkovernih kupcev in na račun drža-
ve, ki od teh poslov ne dobi tistega,
kar ji pripada.
Prekupčevalci, med ljudmi se je bolj
ustalil izraz švercerji, prihajajo do
svojega prodajnega blaga na najra-
zličnejše načine, največkrat ga kupijo
po zelo nizkih cenah in ga nekoliko
dražje prodajajo kupcem. Ti so naj-
prej zadovoljni, ker je kupljeno blago
še vedno cenejše od tistega v preverje-
ni trgovski mreži, a so kaj kmalu razo-
čarani, saj je to blago velikokrat slabe
kakovosti in kaj kmalu neuporabno.
Vehko blaga, ki nam ga ponujajo
takšni »trgovci« pa izvira tudi iz kri-
minalnih dejanj, vlomov in tatvin.
V	zadnjem času se je pojavil tudi
t.im. legalni šverc, ki je povezan s tr-
govskim embargom na blago iz Zvez-
ne republike Jugoslavije. To je blago,
kupljeno v Srbiji ali Cmi gori, pred
vstopom na slovensko mejo pa ti tr-
govci enostavno zamenjajo nalepko.
In tako se dogaja, da slovenski kupci
kupujejo pravo srbsko smederevko, ki
pa se na tržišču pojavlja pod drugim
imenom in z lažnimo podatki o izvom.
Cariniki na meji in mejni pohcisti
imajo zadnje čase z njimi veliko dela.
Da bi zajezili pojav prekupčevanja,
se pohcisti občasno odpravijo na teren
in izvedejo poostreni nadzor nad pro-
dajo. Eden takšnih nadzorov je bil tu-
di v sredo, 2. decembra med 8. in
12. uro na celjski tržnici in bližnjih
ulicah. Uspešnost pri tovrstnih odkri-
•vanjih pa si policisti lahko zagotovijo
le tako, da delo opravljajo v civilnih
oblačilih.
V	tej akciji so celjski policisti odkri-
li osem prekupčevalcev, med njimi so
bili štirje hrvaški državljani, dva »tr-
govca« srbske narodnosti in dva Slo-
venca. Med njihovimi prodajnimi pro-
izvodi so našli in zasegli okoli 1.400
zavitkov cigaret najrazličnejših
znamk, okoli 140 steklenic raznih
žganih pijač (whisky, stock, vodka,
mm, belle de jour ipd.), med to robo
pa je bilo tudi 46 kosov oblačil, od
spodnjega perila do jaken iz jeansa.
Med temi prekupčevalci jih je bila ve-
čina z neurejenim statusom tujca, zato
je upravni organ zanje odredil izgon iz
naše države, vsi pa so morali plačati
kazen za kršitve zakona o blagovnem
prometu.
Na fotografiji je del zaseženega bla-
ga v akciji na celjski tržnici.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NfZGODE
Nezgoda v Letušu
Na regionalni cesti v kraju
Letuš se je v torek, 1. decem-
bra popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je bil hudo telesno
poškodovan otrok, materialna
škoda pa znaša okoli 110 tisoč
tolarjev.
Vuga Franc (24) iz Smihela
je vozu osebni avtomobil po
regionalni cesti iz smeri Šen-
tmperta proti Letvišu. Ko je
pripeljal izven naselja Letuš,
mu je z desne stranske ceste
pripeljal na regionalno cesto
kolesar, 11-letni otrok R.B. iz
Letuša. Vozili sta trčih, pri če-
mer je otrok padel na vozišče
in utrpel hude telesne po-
škodbe.
V	škarje
Na magistralni cesti, izven
naselja Laško, se je v sredo,
2. decembra zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri je bil en ude-
leženec hudo telesno poškodo-
van, gmotna škoda na vozilih
pa znaša okoli 1 milijon to-
larjev.
Dušan Ojsteršek (25) iz La-
škega je vozil osebni avto iz
smeri Laškega proti Celju. Iz-
ven naselja Debro je začel pre-
hitevati tovorno vozilo s pri-
klopnikom, in to v trenutku,
ko je iz nasprotne smeri pripe-
ljal voznik osebnega avtomo-
bila, 23-letni Anton Pvišnik iz
Brezja. Med vozili je prišlo do
čelnega trčenja, v katerem je
hude telesne poškodbe utrpel
voznik Pušnik.
Trčenje tovornjakov
Na magistralni cesti v kraju
Paka pri Velenju se je v sredo,
2. decembra zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, ena lažje, na vozilih pa
je škode za okoli 4 milijone
500 tisoč tolarjev.
Rudi Kozjek (25) iz Pameč je
vozil tovomo vozilo s prikolico
po ma^stralni cesti iz smeri
Slovenj Gradca proti Velenju.
V	bližini stanovanjske hiše Pa-
ka pri Velenju 46 se je na to-
vornjaku odpelo dvigalo-hi-
jab, ki je bilo pritrjeno na zad-
njem delu vozila. V tem tre-
nutku je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik tovomega av-
tomobila s polpriklopnikom,
45-letni Jože Blatnik iz Potoka
pri Novem mestu, ki je kljub
zaviranju in imiikanju trčil
v odpeto dvigalo. Za njim je
s tovornim vozilom pripeljal še
39-letni Danijel Pilko iz Celja,
ki je s sprednjim levim delom
vozila trčil v opletajoče se dvi-
galo. Za Pilkom pa je pripeljal
še voznik tovomega avtomobi-
la s polpriklopnikom, 49-letni
Ivan Pažon iz Ljubljane, ki je
prav tako trčil v dvigalo. V tej
nezgodi se je hudo telesno po-
škodoval voznik Pilko, voznik
Pažon pa je utrpel lažje po-
škodbe. Promet na tej cesti je
bil zaprt od 7. do 10. ure.
Umrl v bolnišnici
Na Kidričevi cesti v Celju se
je v sredo, 2. decembra zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
bil hudo poškodovan pešec.
Iz smeri Teharij je proti Ma-
riborski cesti vozil specialno
reševalno vozilo 2 7-letni Du-
šan Blazina iz Stopč pri Gro-
belnem. V križišču Kočevarje-
ve vdice in dovoza za Cinkamo
je po prehodu za pešce prečkal
vozišče 62-letni Janez Antlej
iz Celja. Voznik Blazina je
pešca zadel in zbil po vozišču
ter ga hudo telesno poškodo-
val. Naslednji dan je Janez
Antlej v bolnišnici poškodbam
podlegel.
Trčila v peško
Na mestni ulici v Celju se je
v četrtek, 3. decembra opold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, materialna ško-
da na vozilu pa znaša okoli 30
tisoč tolarjev.
Po Cuprijski ulici je vozila
osebni avto 69-letna Marija
Bežan iz Celja. Pri zavijanju
v levo na dovozno cesto je trči-
la v peško, 29-letno Vero
Gmajner iz Vojnika, ki je utr-
pela hude telesne poškodbe.
Na levem voznem
pasu
v petek, 4. decembra do-
poldne, se je pripetila nezgoda
na regionalni cesti Polzela
- Andraž, izven naselja Polze-
la. Ena oseba je bila hudo te-
lesno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša okoli 21 tisoč
tolarjev.
Zijad Jusufovič (27), držav-
ljan BiH, ki živi v Švici, je vo-
zil osebni avtomobil iz smeri
Polzele proti Andražu. Ko je
pripeljal v desni ovinek, je za-
peljal na levi vozni pas, kjer je
trčil v nasproti vozečega voz-
nika kolesa z motorjem, 61-
letnega Fortunata Obu iz An-
draža. Obu je utrpel hude te-
lesne poškodbe.
M. A.
Lakota zanetila
požar
Mladoletni M. T. iz Malgaje-
ve ulice v Celju se je minuli
petek odločil, da se ponovno
preizkusi v kuharskih spret-
nostih. Na plinski štedilnik je
postavil ponev z oljem, potem
pa pozabil, da je vanjo treba
vreči še krompir. Ta njegova
kratka odsotnost pa je povzro-
čila, da je olje zagorelo, ognje-
ni zublji pa so zajeli kuhinjske
elemente in zavese. Požar so
pogasili domači, škode pa je za
okoli 200 tisoč tolarjev.
mini KRIMIČI
Ukradel relikvijo
v torek, 1. decembra med 8.
in 10. uro, je iz cerkve svetega
Daniela na Slomškovem trgu
v Celju izginila dragocena re-
hkvija svetega Tomaža Akvin-
skega, vredna okoli 3 milijone
tolarjev.
Na podlagi dobrega osebne-
ga opisa so celjski policisti na-
slednjega dne v Celju prijeh
20-letnega Celjana, ki je relik-
vijo skril kar v cerkvi, z name-
nom, da jo v najbolj ugodnem
trenutku neopazno odnese.
Zoper storilca je sestavljena
kazenska ovadba.
Samokres in devize
v sredo, 3. decembra do-
poldne, je neznani storilec vlo-
mil v stanovanjsko hišo, last
Zvonka H. v Spominski uhci
v Celju. V notranjost hiše je
prišel skozi okno, odnesel pa je
samokres, vreden okoh 30 ti-
sočakov in za 50 tisoč tolarjev
deviz.
Rop v Savi
Italijan Giovani B. si bo še
dolgo zapomnil čas, ki ga je
prebil v Sloveniji in v Zdravi-
lišču v Rogaški Slatini. Na ta
turistični kraj pa ga gotovo ne
bodo spominjale kakšne pri-
jetne reči, ampak vse kaj dm-
gega.
Ko se je Giovani okoli pol
desete ure zvečer sprehajal po
hodniku v dmgem nadstropju
hotela Sava, sta ga nenadoma
obstopila in fizično napadla
dva neznanca in mu iz denar-
nice vzela za okoh en mihjon
tolarjev italijanskih lir. Pri
napadu je Italijan utrpel tudi
telesne poškodbe.
Ukradena tekoča
arhiva
Ciril U. iz Žalca je minulo
nedeljo prijavil, da je nekdo
vlomil v njegovo stanovanjsko
hišo v Rečici na Mozirskem.
Storilec je prišel v notra-
njost skozi okno, odnesel pa je
dobrih 40 kartonov, v katerih
so bile steklenice z različnimi
žganimi pijačami in buteljke
z arhivskimi vini, starimi od
dvajset do trideset let. Ukra-
deno je vredno okoli 500 tisoč
tolarjev, Ciril pa bo moral no-
vemu letu nazdraviti z mladim
vinom.
Drzna tatvina
Da je treba biti pri čmobor-
zijanskih nakupih karseda
previden, kaže tudi primer, ki
se je zgodil v sredo, 2. decem-
bra popoldne v frizerskem sa-
graben, saj sta bila obveščena,
da v nekem stanovanju 32-let-
ni Franc J. grozi svoji izvenza-
konski družici, da jo bo ubii.
s sekiro.
Zaradi groženj je Marija Ž.,
skupaj s svojo hčerko, zbežala
iz stanovanja, ko pa sta polici-
sta vstopila v stanovanje, je
Franc J. zgrabil za sekiro ter
skočil proti policistoma in ji-
ma grozil s smrtjo, če takoj ne
izgineta. Istočasno je še odvil
ventil na plinski jeklenki, ki jo
je imel pripravljeno sredi sobe.
Pohcista sta presodila, da po-
staja zadeva precej nevama,
zato sta poklicala okrepitev.
Ko so nato v stanovanje vsto-
pili štirje možje postave, je
osumljeni Franc sedel za mizo,
bU pa je že pošteno omamljen
od uhajajočega phna. Ko so se
mu pohcisti hoteli približati^,
je vzel v roke manjši nož
spet grozil. Po krajšem prego-
varjanju se je le imairil, izročil
nož, potem pa so ga policisti
pospremili v prostor za pridr-
žanje. Zoper osumljenega sto-
rilca so napisali kazensko
ovadbo.
Grda igra
Minuli četrtek popoldne je
14-letni S.K. iz Žalca vrgel go-
rečo petardo proti 14-letni
D.K. iz Žalca. Petarda je eks-
plodirala in deklico hudo te-
lesno poškodovala. Poškodbe
ima predvsem na obrazu, kjer.
je ogroženo tudi desno oko.
Pojedina brez
cvenka
Branimir P. iz Celja se je
minuli teden odpravil v celj-
sko gostišče Madrugada, si na-
ročil obilno kosilo, od juhe do
bogatega mesnega pogrinjka
s prilogo. Ko je sve te dobrote
zmazal, je k mizi stopil nata-
kar, ki je imel pripravljen ra-
čun za plačilo 3.110 tolarjev.
Siti Branko je zbral še toliko
moči, da je natakarju povedal,
da s plačilom ne bo nič, ker je
suh kot poper.	M. A.
Je Adolf Štorman v Nemčiji?
Velenjčan Adolf Štorman (37), ki ga slovenska javnost
zadnje čase pozna kot ustanovitelja Republikanske zveze "
Slovenije se, kot kaže, izmika zaporni kazni, ki mu je bila
s sodbo izrečena pred približno pol leta. Že takrat bi se
moral javiti v KPD Dob pa se še danes giblje na prostosti.
V torek zjutraj so velenjski policisti prejeli odredbo
Temeljnega sodišča, enote Velenje, o prisilni privedbi
Adolfa Štormana, saj ga do 30. novembra, ko bi se (po
zdravljenju hrbtenice) moral javiti v zapom v Dobu, niso
videli. Našli ga niso niti do včeraj, ko so ga povsod iskali.
Če ga v kratkem ne bodo našli, bo sodišče prisiljeno
razpisati tiralico za njim. Obstaja pa utemeljeni sum, da
se je Štorman začasno umaknil v Nemčijo, kar mu omo- -
goča dvojno državljanstvo, ki ga ima. Kot je znano, je
zaprosil za pomilostitev, ki je 26. decembra, ob dnevu
samostojnosti Republike Slovenije, možna tudi za tiste
obsojence, ki še niso nastopili zaporne kazni.	M. A.
Št. 49 - 10. december 1992
Ionu na Iršičevi ulici v Celju.
Tam sta se znašla, vsak
s svojimi interesi, neznani pro-
dajalec deviz in Jože K. iz Ce-
lja, ki je hotel tolarje spreme-
niti v nemške marke. Jože je
na mizo položil kupček z okoli
300 tisoč tolarji, le hipe nepre-
vidnosti pa je bilo dovolj, da se
je ,kupček zmanjšal za okoli
80 tisoč tolarjev. Deviznemu
mešetarju se je, kajpak, zelo
mudilo. Kupcu je rekel, da
smo za hipec skoči po marke,
ki jih ima v avtomobilu, a ga ni
bilo več nazaj. Z njim je šlo
tudi 80 slovenskih tisočakov.
Kradejo tudi postrvi
v noči na 4. december je
neznani storilec prišel do
ograjenega ribnika v Tumem,
last Mirana J. iz Šentjurja,
splezal čez ograjo in iz bazena
ukradel okoli 70 kilogramov
postrvi, vrednih okoli 20 tisoč
tolarjev.
Tatiča v pekarni
v pekamo na Stanetovi uhci
v Velenju sta minulo soboto
dopoldne vstopila dva fantiča,
kupila kruh in se v pekami
nekaj časa smnljivo obotavlja-
la. Potem pa se je pred pekar-
no s svojim avtomobilom usta-
vila-Marija T. iz Arnač, poza-
bila zakleniti vozilo in stopila
v prodajalno po kruh. Takrat
pa sta jo fantiča naglo ucvrla.
Ko pa je Marija ponovno sedla
v svoj avto, je opazila, da je
z zadnjega sedeža izginila več-
ja denarnica, v kateri je bilo
okoli 10 tisoč tolarjev. Tatiča
sta zbežala proti bližnjemu
parku in izginila.
Ogroženi policisti
Tudi policisti se včasih znaj-
dejo v resni nevamosti. Minu-
lo nedeljo sta se dva policista
laške Pohcijske postaje odpra-
vila na intervencijo v Kolenov
126
Piflarji, saos!
ste kapirali? Tisto, kar ste prebrali v prejšnji številki
Novega tednika, namreč. Pošljite nam prijavnice za »Vaš
Vrtiljak« (tu spodaj jo ponovno objavljamo), pa šolska
glasila, pa ideje in predloge... Skratka, pišite, berite,
rišite... Samo učiti se ne preveč (to namreč slabo vpliva
na ljubezen in prebavo). Kar, sev^a, še ne pomeni, da se
ne učite nič! Le zmerni bodite pri tem vašem (edinem???)
opravilu!
Rezultati naših večnih moralk so že vidni - iz osnovne
šole Petra Šprajca-Jura v Žalcu so nam učenci poslali kar
štiriindvajset literarnih stvaritev. Pridni! Seveda žal ne
bomo mogli objaviti vseh (se bomo pa potrudih, da jih
bomo vsaj nekaj).
Kaj pa srednješolci? Generacije, ki jih ne delajo več? Pa
osmarčki s svojimi prvimi (in zadnjimi) ljubeznimi, pa
pisci znanstveno-fantastičnih romanov in dekleta, ki ste
prebrala že vse romane Viktorije Holt?
Skratka. Pišite nam vsi - ne glede na raso, veroizpoved
ali politično opredehtev. Edina omejitev je, da ste najst-
niki (ali mlajši). Ostali pa na tej strani nimajo osnovnih
šans!
Za žurko z vami
NINA M.
Imam čudežno radirko
če bi imela čudežno radirko, bi zbrisala vse teste, bolnišnice,
vojne, matematiko, aparate za zobe in vse nevšečne reči. Moje
radirke ne bi nikoli zmanjkalo, ker bi vsak poradiran košček
prilepila na staro mesto.
Zadnjič se mi je senjalo, da sem imela res čudežno radirko.
K meni so prihajali ljudje, da bi jim zbrisala vse težave, vse grde
mish in bolezni.
Če bi to super radirko imela v resnici, bi zbrisala snul
vsakega človeka.	„ ,
To bi bilo res super.	, K^A BOŽIČEK, 3.d
OS Petra Sprajca-Jura, Žalec
Znaš pravilno izrabiti prosti čas?
PSIHO TEST
Splošno priznano dejstvo:
prostega časa ni nikoli dovolj!
Se tal^at, ko se lahko izogne-
mo vsakdanjim problemom in
težavam, nas najde kdo, ki nas
kaj hitro porabi za delo. Če ne
drug, pa pride mama, ki pravi,
da je treba nujno v trgovino in
da ona nima časa. Ce pa se
mama ne pojavi, je napočil
zlati prosti čas. Potem pa se
začne izbira. Lenaijenje ali
akcija, šport ali akrobatika,
družba s prijatelji ali televizija
- to je zdaj vprašanje. Znaš
pravilno izkoristiti svoj prosti
čas? Ah pa je tvoj pogosti obi-
skovalec lenoba in brezdelje?
Reši test, ki je pred tabo in
videl boš!
1.	Katera slika bi te najbolj
pritegnila k sodelovanju?
a)	Slika A, ker imajo igralni
avtomati v sebi nekaj magično
privlačnega
b)	Slika B, ker imam rad
spretnostne igre
c)	Slika C, ker sem športni tip
2.	Katera od dejavnosti na sli-
kah bi te najbolj dolgočasila
kot gledalca?
a)	Igralni avtomati
b)	Biljard
c)	Tenis
B.Kaj bi najraje rekel dekletu
na sliki A?
a) »Si že kaj dobila?«
b)	»Lahko ti dam nekaj do-
brih nasvetov.«
c)	»Nimaš pametnejšega
dela?«
4.1gra na sliki B traja že dve
uri. Tvoje mnenje o tem?
a)	To je že prisila
b)	Lahko bi gledal še dlje
c)	Logično, ljudje se ob igri
zabavajo
5.V nagradni igri dobiš nagra-
do deset ur tenisa (s trenerjem
^Ted). Kakšno je tvoje mnenje?
a)	Super, gotovo bo zabavno
b)	Bi lahko izbral kakšen
drug šport?
c)	Ne, hvala. To je preveč na-
porno zame.
6. Kolilo prostega časa preži-
viš pred televizijo?
a)	Več kot 30%
b)	20 - 30%
C) Manj kot 20%
3-13 točif:
Prost večer, vikend, počitni-
ce - v tem času se žehš počutiti
zares prostega. Svojo zlato
prostost uživati - to ti daje en-
kraten občutek. Ko ležeš na
kavč, potrebuješ le še glasbo,
mogoče tudi nekaj časopisov
in že si nadpovprečno zadovo-
ljen. V tebi je poudarjen smisel
za ne-delo. Prijateljski nasvet:
malce vec aktivnosti bi napra-
vilo tvoje življenje pestrejše.
14-25 točic:
Svoj prosti čas jemlješ kot
nekaj najbolj samoumevnega
na tem svetu. Brez načrtov in
razmišljanja si. Vse aktivnosti
so zate nesmiselne. Brez spod-
bude od zunaj si, pogosto se
dogočasiš. Zato je nujno po-
trebno, da malce popestriš
svoj vsakdan. Najbolje je, da
vzameš v roke papir in svinč-
nik. Napiši seznam dejavnosti,
ki se jih spomiš, potem pa čr-
taj. Gotovo bo ostalo kaj pri-
mernega tudi zate.
26 - 36 točic:
Si pa zares človek, ki zna
dobro izkoristiti čas! Takoj ko
napraviš naloge in vse dnige
obveznosti, prav zaživiš. Ra-
zumljivo je, da vso svojo ener-
gijo koncentriraš predvsem na
to, da iščeš vedno nove načine,
kako preživeti proste ure. Ob
tem ti pride prav vsako opra-
vilo, saj hočeš ostati v formi.
Vendar pazi, da se z iskanjem
vedno novega ne obremeniš
preveč!
MOJCA KAPUS
Rezultati:
1	0 6 4
2	6 3 1
3	3 0 6
4	16 3
5	6 3 0
6	0 4 6
Slika A
Slika B
Slika C
Mi in giasba
Mladi Slovenci, tako kot vsi ostali
mladi ljudje na tem svetu, so nori na
glasbo. Raziskave so pokazale, da več kot
75 odstotkov mladih posluša glasbo vsak
dan. Štirje učenci od desetih obiskujejo
koncerte. In to vsaj štirikrat letno.
Anglo-salcsonska glasba
Glasba, ki prihaja iz Amerike in An-
glije, je med mladimi najbolj priljublje-
na. Najbolj poslušani so Gunsi, Prince,
ivladonna, Michael Jackson, CJeorge Mic-
hael, Phil Collins, INXS, Du-e Straits...
Nekoč, pred nekaj meseci, so najstnice
norele tudi za skupino NKOTB. In zakaj
prevladuje glasba iz omenjenih področij?
Najrazličnejši odgovori se najdejo na to
vprašanje. Na prvem mestu je zagotovo
razumevame besedil, saj se večina mla-
dih že v OS začne učiti angleščine. Poleg
tega besedila obravnavajo aktualne teme
- ljubezen, seks, nemire v svetu... Neka-
tea besedila so po mnenju kritikov celo
preveč neposredna. Za primer lahko vza-
memo le Princa s komadom Sexy M. F.
Francosica glasba
Ko človek sliši za francosko glasbo, se
gotovo najprej spomni na nesmrtne šan-
sone. Na Edith Piaf, Yvesa Montanda in
druge. In kakšno glasbo radi poslušajo
mladi Francozi? Vse zvrsti. Toda šanson
ostaja najljubša zvrst širokega reperto-
arja.
Francoska glasba zaseda pomembno
mesto v svetu. Zahvala gre že prej ome-
njeni anglo-saksonski glasbi in čudovite-
mu, spevnemu jeziku, kar francoščina
zagotovo je. Pevci, kot so Jean-Jacques
Goldman, Yves Duteil, Renaut in še po-
pulamejši Patrick Brnel, Vanessa Para-
dis, skupine Niagara, Rita Mitsouko in
drup, polnijo dvorane in diskoteke, mla-
di jih obožujejo.
Patrick Bruel. Odkritje leta 1991. Pe-
vec št. 1 na Top 50. Njegov drugi album
Alors regarde je bil prodan v milijonski
nakladi. Z nežnimi skladbicami na kon-
certih spravlja dekleta v jok. Francija ni
fesa podobnega doživela že od časa Be-
atlov. Vendar Patrick Bruel ni le pevec.
Je tudi komponist in igralec (filmski in
gledališki). Svojo igralsko kariero je za-
čel pri 19. letih in še to po čistem nak-
ljučju, saj je odgovoril na oglas v časopi-
su. Igral je v ducat filmih. Najbolj znani
med njimi so Grand Cameval, La Memo-
ire tatouee in Force majeure.
Patrick je rojen 14. maja 1959 v Alžiri-
ji. V šoli je bil izvrsten učenec. Študij je
končal z diplomo iz angleškega jezika,
'lino leto je celo preživel v New Yorku.
Najrajši se ukvarja s tenisom in nogome-
tom (želel je postati profesionalec). Rad
zahaja v kino. Njegovi najljubši glasbe-
niki? Obožuje Mozarta, Schuberta, Cho-
pena in Beethovna, od novejših pa Johna
Lennona, Led Zeppeline, Rolling Stonse
in Dire Straitse. Patrick Bruel - ime ju-
trijšnjega dne?
Kal poslušamo?
Na prvem mestu poslušanosti sta za-
gotovo ročk in disco glasba. Sledijo mu
rap, metal... Le malo je mladih Sloven-
cev, ki poslušajo narodno glasbo. Takoj,
ko zaslišijo prve takte, zamenjajo radij-
sko postajo, si zatisnejo ušesa, ali pa pre-
prosto zapustijo prostor, v katerem starši
navijajo »svojo glasbo«. Izgovor jr večen:
»Ko pa jaz hočem poslušati Gunse, mora
biti pa radio čisto na minimumu.« Noben
protest ne pomaga.
Klasična glasba spet pridobiva na svo-
ji vrednosti. Vse raje zjihajamo v opero in
v gledališče. Slovenci se lahko v zadnjem
času pohvalimo, da so naši gledališki in
operni mojstri postavili na oder nekaj
pravih mojstrovin. Spomnim naj le na
Krpanovo kobilo, pa Straussovega Neto-
pina.
Škoda le, da jazz, v 60. letih tako pri-
ljubljena glasbena zvrst, nekako ne pride
do nas. Afriška glasba, Latinsko-ameri-
ška glasba, arabska glasba. Tudi te so
nekako dlje od nas. Pod pojmom afriške
glasbe si večinoma predstavljamo primi-
tivna ljudstva, ki tolčejo po bobnih, pa si
niti ne vzamemo toliko časa, da bi bolje
spoznali to glasbo. Zakaj ne? Ker je goto-
vo lažje obrniti gumb na radiu in poslu-
šati kaj drugega. Največje tovrstne glas-
bene sipine so Gipsy I^gs, Negra, so-
lista Ismael Lo in Mory Kante.
Vendar se lahko z omenjeno glasbo
srečujemo tudi pri nas v Križankah. Za
to je zaslužen predvsem Brane Rončel,
o katerem ste lako v Novem tedniku že
brali. Koncerti v Križankah so dobro
obiskani. Torej interes je! So morda krivi
mediji množičnega komuniciranja, da
nam je ta glasba tako tuja?
MOJCA KAPUS
C. na Ostrožno 82
63000 CELJE
OBVEŠČA
CENJENE
STRANKE,
da imamo na zalogi po zelo ugodnih cenah:
-	razne čaje (uvoz iz Anglije in Avstrije)
-	buteljčna vina
-	riž iz Italije-kg	102 SIT
-	sadne sirupe 0,7 del	172 SIT
IN ŠE NAŠ DELOVNI ČAS - VSAK DAN
IN ŠE...? OD 6.30 DO 21.30 URE.
NEDEUA IN PRAZNIKI - OD 8.00 DO 20.00 URE.
VSAK DAN SVEŽ KRUH: TUDI OB NEDEUAH IN PRAZNIKIH.
PROSIMO CENJENE STRANKE DA OD 1. 12. 92 PA DO 31. 12. 92
SHRANJUJETE BLAGAJNIŠKE LISTKE IN JIH POŠUETE NA NAŠ
NASLOVI ČAKA VELIKO PRESENEČENJE... LEPE NAGRADE
NEKOČ ZADRUGE
VČERAJ ČEBEUCA
DANES MI!
Mno^i od vas že poznajo naSe prednosti:
zanesljivost, tradicija, prodornost in poštenost
Zavod za ormnizacijo in izvajanje
vzajemne pomoči članom, p.Ov Ljubljana
daje vaSemu denarju - večjo vrednost!
Za vse tiste, ki vedo, da imamo skupaj več,
za tiste, ki si sami ustvarjajo svojo prihodnost
Odslej višji zgornji limiti in nx>žnost plačila
članarine v 3 obrokih.
Oc^rite vrata naših posk>valnic in se prepričajte:
Celje, Ul. XIV. divizije 14, tel. 063/441-144 int 362 od 8-16 ure
Rogaška Slatina, tel. 063/813-372, od 9-12 in od 15-18 ure
Slovenske Konjice, tel. 063/755-255, od 8-18urie
Velenje, tel. 063/858-159, od 16-19 ure
... e ^ami a doki ut ohUfii ...
št.49 - 10.december 1992
27
To je spomin na zadnjo Lojtrco domačih v Celju pred dvema letoma, ko so se ob koncu
predstavili vsi nastopajoči. Organizator obljublja, da bo po letu premora vsaj tako luštno kot je
bilo takrat.	Foto: EDI MASNEC
Lojtrca bo znova v Celju
Lani iz še vedno nepojasnje-
nih vzrokov finala Lojtrce do-
mačih v Celju ni bilo, letos pa
je organizatorju uspelo, da bo
znova pripravil dokaj odmev-
no prireditev, ki jo ljudje radi
poslušajo.
Gre za finale, na katerem bo
nastopilo deset najboljših slo-
vensldh ansamblov domače
glasbe, ki so postali mesečni
zmagovalci na Radiu Sloveni-
ja po izboru poslušalcev. Veči-
na se jih bo predstavila v Ce-
lju, kjer bo izbrana tudi melo-
dija leta, pri čemer sodelujejo
tudi slovenske radijske posta-
je. Lani je postala viža leta Ni-
pičeva Ostal bom muzikant.
posebno priznanje. Zlatega
petelina, pa so mu izročili na
novoletnem Videomehu v Vin-
ski Gori.
Letošnja prireditev Lojtrca
domačih bo v soboto, 12. de-
cembra, z dvema koncertoma
ob 16,30. in 20. uri v dvorani
Golovec. Predstavilo se bo de-
set mesečnih zmagovalcev:
Slovenski muzikantje (sklad-
ba Vabijo planine). Rudi Jev-
šek (Srečno proti domu). Šta-
jerskih 7 (Rad sem kdaj . med
prijatelji). Robi Zupan (Spo-
min na njo), Miro Khnc (Vin-
ska resnica), Niko Zaje (Naše
praznovanje), Boris Razpotnik
(Časi se spreminjajo), Lojze
Slak (Moja zidanca). Fantje
vseh vetrov (To si ti) in Rudi
Poljanšek (Godec).
Organizator obljublja še vr-
sto presenečenj, prire<htev pa
bo vodil »izumitelj« Lojtrce
domačih Vinko Šimek.
T. VRABL
Z Avtomobili v mraz
Skupina Avtomobili je po
nekaj letih izdala kaseto in CD
ploščo z naslovom Mraz. To je
sicer njihova četrta plošča.
Na videz skromni diskogra-
fiji je treba dodati številna so-
delovanja članov skupine
z drugimi glasbeniki in v dru-
gačnih glasbenih projektih.
Pri tem je v zadnjih letih naj-
bolj delaven klaviaturist sku-
pine, Mirko Vuksanovič. Za
njim je že dvajset gledaliških
predstav, v njih je seveda so-
deloval kot avtor glasbe; ena
glasbena opera (Lucija in Am-
brozij); sodelovanje z Zora-
nom Predinom pri aranžiranju
scenske glasbe, prav tako pa
tudi njegovega zadnjega pro-
jekta - Gate na glavo. Avtomo-
bile bomo slišali tudi na novi
kaseti Tomaža Domicelja,
znano pa je tudi sodelovanje
z Miranom Rudanom.
Na kaseti Mraz je enajst pe-
smi, na CD-ju z istim naslo-
vom pa jih je petnajst. Nekate-
re so že dokaj znane — Drugač-
no nebo. Pot domov in Lipe
- večina pa jih je nastala letos.
Čeprav so pesmi različnega
časovnega izvora, ne gre zgolj
za zbirko različnih skladb,,
temveč za pesmi, ki se med se-
boj dopolnjujejo in jim je
skupni imenovalec nekakšen
impresionističen odnos do člo-
vekove notranjosti. Glasbeno
je to še vedno ročk, ki pa ni
kitarski, torej ne temelji na ti-
pično kitarsldh frazah, temveč
na zvoku klaviatur. Opazen je
tudi večji poudarek na refre-
nih, ki so podčrtani z večglasji,
kar je najbolj opazno v naslov-
ni Mraz, Drugačno nebo ali
v Mrzlih dvoranah. Veliko
uporabljajo tudi akustične ki-
tare. Skupma je še vedno
kvartet (Mirko Vuksanovič
-	klaviature. Marko Vuksano-
vič - bas, vokal, Lucijan Ko-
dermac - bobni in Alan Jakin
-	kitare), na kaseti in CD-ju pa
najdemo številne goste (Zoran
Predin, Matjaž Jelen, Mateja
Koležnik...). Večina pesmi je
posneta v Studiu 26 Radia
Slovenija, nekaj pa tudi v stu-
diu Metro v Ljubljani. Založ-
nik je založba Arthea, distri-
bucijo pa je prevzela ljubljan-
ska Corona.
Kozja molitvica
Minil je teden in z njim tudi
zadnji histerični pr^volilni
izbruh zapravljivosti na račun
davkoplačevalcev, ki si ga bo-
do stanovalci blokov zapomni-
li po neverjetnih kupih papirja
s katerimi so volilni štabi za-
suli njihova stopnišča. Pa sem
prejšnji teden, volilnemu pa-
sulju navkljub, za vas skupaj
sklempal še kar začinjeno in
nesramno odvajalno solato, ki
pa je bila očitno prehuda celo
za uredniške želodčke in ža-
lostno končala v bunkerju.
»Naj me bes strezni!«, sem si
prizadeto dopovedoval, a si na
koncu ne moram kaj, da ne bi
po svojem bistrem računalni-
škem spominu obnovil čtivo,
ki preverjeno pomaga proti
vetrovom in ki kljub postano-
sti vsebuje dovolj jedkosti, da
bi moralo prežreti uredniške
pomisleke. Poimenoval sem ga
Kozja molitvica in gre takole:
Se še spominjate, kako je te-
harski Mlinarjev Janez učil
grofe Celjske kšeftanja? Le
približno? No, tako nekako
približno se tudi jaz spomi-
njam, da se po njem imenuje
sedaj nek lokal, kjer potekajo
usrani seminarji o podjetni-
štvu in v katerem se je prejšnji
teden prikazal sam unisex
simbol slovenskega govejega
ukusa Belena Hladne, ki je
kšeftanja učila tiste od jošk pi-
jane ministrante našega naft-
nega monopolista, pri tem pa
jih jasno na play back obrala
kot koštrune. Tisti teden je
moj sosed zopet s prstom ma-
zal drek po ploščicah in kot
kemijski reagent s premalo
elektroni dopolnil spojino po
imenu Šund Ročk Res obeta-
ven, tale poba! Potem se lotim
še tiste nadumetniške telovad-
nice Plesnivega foruma, ka-
mor so na skupno penetracijo
vabili plehki plakatiči brez
kakršnekoli identitete in s po-
dobo črne Svetlobe Makaro-
nič. Pa je pela muza in se je
kisal močefik, nekje za stotimi
ovinki, pa so motniški fantje,
viski splahovali z vodko, seve-
da brez dotacij. Brez dotacij so
neupravičeno ostali tudi irda-
dinski klubi, tako da so potem
postopoma prešli v roke mla-
dim podjetnikom, ki so jih kot
se za prave podjetnike spodo-
bi, najprej lepo ogradili, po-
tem pa v njih začeli vaditi svo-
je prve in opotekajoče korakce
oblastništva, kar se demokra-
tični javnosti zdi seveda samo
po sebi razumljivo. Tako je bil
vBarfly-ju, kjer je takoimeno-
vani untergrund preračunano
porinjen v zadnji kot, tisti te-
den najavljen Balkan žur, ki
naj bi ga z bičem krotila
d. j. Polona, skrivnost v tubi.
Imeli pa so v tem prostoru svo-
jo priložnost tudi ljubitelji
lahkega jazza, ko je v torek
svojo zasedbo predstavil go-
spodič Goršič jr. Zaradi prvo-
stopenjskega alarma v skvotu
sem samo s pogledom oplazil
lenobno vzdušje z diskretno
lepotno napako in ne vem za-
kaj se mi je zdelo pretoplo, saj
nič ne kurijo. V bivšem mla-
dinskem klubu je bil v soboto
baje dober jazz z hrvaškim
potnim listom in tudi tokrat
sem dobil vabilo, ki pa ne velja
kot vstopnica. No pa naj še
kdo reče, da se nič ne dogaja
v našem milem mestu. Pred
vsem tem sem se tisti teden
poiskušal zateči v kino, kar mi
je tudi uspelo in pisalo je pre-
miera ali kaj že, potem pa je
pisalo tudi 250 tolarjev za
vstopnico, če še morda ne ve-
ste.
Bralce moje gozdarske nani-
zanke naj razveselim z epizo-
do: drva so pod streho, zima
naj kar pride! V glavnih vlo-
gah tudi tokrat: E1 Zoko,
Sanjska, Buča, Jamas in moja
lahkost. Iz cikla Živela svobo-
da vas pravzaprav pozdrav-
ljam in vas še spomnim: »Tihih
psov se nam je bati!« Amen
pod kamen.
Tako! Če mi uspe tole spra-
viti skozi pri urednikih, vam
priznam še nekaj. Skrbi me
namreč tistih deset procentov,
ki so jih dobili nacionalisti,
kar pomeni, da še lep čas ne bo
miru.
Lahko noč volilci, sami ste
tako želeli!
%
I
'i
THE FALL so po treh letih
zelo uspešnega sodelovanja ne-
pričakovano zapustiU založbo
Fontana. Band, ki je po 15. letih
delovanja iz lokalne alter atrak-
cije prerasel v eno izmed najbolj
prodajanih alter rockerskih za-
sedb, sedaj čaka na ponudbe ve-
likih založb.
»In Bloom« je naslov četrtega
singla skupine NIRVANA z
buma »Nevermind«. Naklada te-
ga albuma je že presegla osem
milionov kopij. Njihov kompUa-
cijski album »Incesticide« pa izi-
de 15. decembra pri založbi
Geffen.
Slavni avstralski alter rocker
NICK CA VE in bivši pevec sku-
pine Pouges, SHANE MACGO-
WAN, sta združila moči in sku-
paj posnela božični singl. Gre za
priredbo komada »Wonderful
World«, s katerim je legendami
Luis Armstrong leta 1968 zase-
dal prva mesta na skoraj vseh
svetovnih lestvicah.
PRINCE je izdal nov singl
z naslovom »7« in zanj seveda
takoj posnel video-spot. Poleg
tega Prince razmišlja tudi o av-
tobiografskem fihnu, ki bi bil
posnet po vzoru Madonninega
»In bed with Madonna«. Prince
je na začetku tega leta sodeloval
tudi z KYLIE MINOGUE. Sku-
paj sta posnela tri komade, kdaj
pa bodo rezultati tega sodelova-
nja ugledali luč sveta, ne vedo
povedati niti njuni najbližji so-
delavci.
26-letna LISA STANSFIELD
želi založbi Sovereign records
s pomočjo sodišča preprečiti izid
albuma, na katerem bi bile
skladbe, ki jih je posnela na za-
četku svoje kariere, ko ji je bilo
18 let.
THE GRATEFUL DEAD spet
nastopajo. Njihov vodja Jerry
Garcia se je namreč vrnil s klini-
ke, kjer so mu ozdravili nekaj
»rockerskih bolezni« , poleg tega
pa so mu pomagali nekoliko
shujšati.
Po štirih letih molka je LE-
ONARD COHEN spet posnel al-
bum »The Future«, na katerem
bo poleg treh priredb še sedem
njegovih avtorskih del.
BLACK FRANCIS, pevec
skupine Pixies, je s pomočjo ki-
tarista Joeya Santiaga in neka-
terih prijateljev, pod imenom
Franc Black, posnel svoj prvi šo-
lo album. Pri produkciji mu je
pomagal nekdanji član Captain
Beefhearta, Eric Feldman.
TALKINO HEADS tožijo
EMI za 2 milijona dolarjev. Ta
založba je pred kratkim izdala
album »Once in a life tirne«, ki se
odlično prodaja. Na njem so
zbrane največje uspešnice tega
benda. Po pogodbi iz leta 1989 bi
morali Talking Heads posneti
vsaj en album, EMI pa so dosta-
vili le dve skladbi. Poleg tega je
njihov tiskovni predstavnik na
začetku leta najavil razpad sku-
pine, kar naj bi bilo po mnenju
odvetnikov družbe EMI zadosti,
da bi Talking Heads tožbo izgu-
bili.
HOLE so posneli komad
»Twenty Years in Dakota«, ki je
po besedah njihove pevke, Co-
urtney Love, oda vdovi Johna
Lennona, Yoko Ono. Courtney
je, kot je znano, poročena s pev-
cem Nirvane, s tem komadom pa
želi prekiniti namigovanja o po-
dobnosti njenega zakona in za-
konom Lennona z Yoko Ono. Tu-
di njo namreč obtožujejo velike-
ga vpliva na moža, kar naj bi
bilo tako moteče, da bi lahko
Nirvana zaradi nje tudi raz-
padla.
GUNS & ROSES so izdali dve
video kaseti »Use Your Illusion
World Tour - 1992 in Tokyo
I & n«. Kot pove že sam naslov,
gre za posnetke koncertov iz To-
kia, kjer se je zbralo preko
50.000 oboževalcev teh califor-
nijskih rockerjev.
STANE ŠPEGEL
Lestvice Radia Celie
Tuje zabavne melodije:
1.	EROTICA - MADONNA	(4)
2.	HEAVEN SENT - INXS	(7)
3.	FREE YOUR MIND - EN VOUGE	(2)
4.	EBENEEZER GOODE - THE SHAMEN	(6)
5.	KEEP THE FAITH - BON JOVI	(5)
6.	FLIP A COIN - BEAT 4 FEET	(1)
7.	WHO NEEDS LOVE (LIKE THAT) - ERASURE	(2)
8.	HELLO - SHEAKESPEARES SISTER	(3)
■ 9. SLEEPING SATELLITE - TASMIN ARCHER	(6)
10. VVHENEREVER I MAY ROAM - METALLICA	(1)
DomaČe zabavne melodije:
1.	NEZMOTUIVI - AVTOMOBILI	(3)
2.	LILI MARLEN - VLADO KRESLIN IN BELTINŠKA BANDA (7»>
3.	PRAVUlCA O MAVRIČNIH UUDEH - ŠANK ROČK	(3;
4.	KDO JE TA PUNCA - AGROPOP	(8)
5.	VROC DAN - ŠUM	(9)
6.	GLAS IZ DAUAVE - BANHOF	(4)
7.	KO NOČ ZAMENJA DAN - DON MENTONV BAND	(1)
8.	JESENSKA PESEM - DAMJANA	(2)
9.	NA SVETU NISI SAM - ALEKSANDER MEŽEK	(1)
10. SM-RDEČA PESEM - DUŠAN URŠIČ	(4)
Narodno-zabavne melodije:
1.	ZDRAVICA - SIMON LEGNAR	(4)
2.	LAŠKO PIVO - VIGRED	(8)
3.	UUBEZNI ČAS - ALPSKI KVINTET	(9)
4.	MOJA ZIDAN'CA - ANSAMBEL LOJZETA SLAKA	(10)
5.	VSE PASA - TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL	(7)
6.	V PARKU - VESNA IN IRENA VRČKOVNIK	(5)
■7. ŠTAJERC V LONDONU - ŠTAJERSKIH 7	(7)
8.	STARA LIPA - AVSENIK	(3)
9.	PRAZNUJMO SKUPAJ - ALFI NIPIČ	(3)
10. ZIMSKI VEČER - SLOVENSKI MUZIKANTJE (4^,
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
STOP THE VVORLD - EXTREME
NEVER LET HER SLIP AWAY - UNDERCOVER
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
ČRNA LUKNJA - SOKOLI
TISTA STARA SREČA - ZORAN PREDIN
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
GORJUŠKI STRIC - SLOVENSKI KVINTET
IŠČEM TE - ZASAVCI
Nagrajenca: Marjan Pasar, Pot v Konjsko 24, Vojnik
Zlatka Budna, Gorica 8, Dobje
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij
izvajalec_
lestvica narodnozabavnih melodij
izvajalec.
ime in priimek:.
naslov:_
Št. 49 - 10. december 1992
128
Krvavi Harris
v petek, 30. oktobra so Lon-
dončani, ki so zjutraj hiteli na
delo iz centra mesta proti Ci-
tyju, opazili nekaj nenavadne-
ga pred cerkvico Kraljevih
zračnih sil, ki kar nekoliko iz-
gubljeno čemi med visokimi
poslopji in štirimi pasovi ceste
okrog nje: precej mogočen
spomenik Sir Arthurju Harri-
su, poveljniku britanskih
bombnikov med drugo svetov-
no vojno je stal tam vsem na
očeh polit z živordečo barvo,
pred njim pa so kot običajno
ležali venci svežih rož (v Brita-
niji nimajo venci nikakršne
zveze s prvim novembrom, ker
ga v teh krajih ne praznujejo).
Sporni spomenilc
Spomenik Sir Arthurju
Harrisu, znanem po vzdevku
»bombnik Harris« je nekate-
rim tm v peti že vse odkar so
ga odkrili maja letos. Sir Art-
hur se je med drugo svetovno
vojno odlikoval predvsem po
tem, da je izdelal načrt teme-
ljitega bombardiranja nem-
ških mest, kar so britanske
zračne sile tudi zelo uspešno
izvedle. Njegovi bivši soborci
so šele pred kratkim izbrali sto
tisoč funtov za spomenik voj-
nemu tovarišu in heroju, ker
so menili, da je domovina nanj
skoraj pozabila. Morda je res
nenavadno, da so šli Britanci
postavljat spomenik svojemu
heroju s skoraj pol-stoletno
zamudo; stari veterani so se
verjetno držali izreka »bolje
pozno kot nikoli«, niso pa niti
pomislili, da bodo s svojim po-
četjem tako zelo razburkali
duhove. Slovesnosti ob odkrit-
ju sfKjmenika se je udeležilo
več tisoč medvojnih letalcev,
spremljalo in motilo pa jih je
kakih 200 pacifistično razpo-
loženih demonstrantov, ki so
poskušali z brizganjem barve
v množico radovednežev razg-
nati vsaj publiko, če so že ve-
terani neustrašno slavili svoj
spomenik. Policisti so aretirali
tn študente, toda kasneje so
Jih spustili nekaznovane.
Kaj pravijo Nemci
Odkritje novega spomenika
je, razuinljivo, odmevalo tudi
preko meja Združenega kra-
ljestva: britansko povzdigova-
nje bombnika Harrisa so še
posebej težko požrli v Nemčiji,
zlasti v Dresdenu, ki so ga za-
vezniške sile 13. februarja
1945 zravnale z zemljo. Takrat
je v eni sami noči izgubilo živ-
ljenje vsaj 35 tisoč civilistov in
verjetno še nadaljnih sto tisoč
beguncev, ki so bežali pred
Rdečo armado. Nasprotniki'
bombnika Harrisa ga slikajo
kot množičnega morilca, drugi
pa spet radi poudarjajo, da je
prav njegovo zdesetkanje po-
membnih nemških nasehj in
mdustrijskih središč pomaga-
lo skrajšati vojno za kar nekaj
mesecev.
Ko je britanska kraljica sre-
di oktobra obiskala Nemčijo,
so domačini kar nekako priča-
kovali, da se bo opravičila za
»nmožičen pokol« nemške po-
pulacije med drugo svetovno
vojno. Monarhinja se je sicer
udeležila slovesnosti v čast
padlim žrtveim vojne vihre, to-
da ostala je tiho. Nemški de-
monstranti, ki so zahtevali,
naj se opraviči, so med viso-
kim obiskom nekoliko rovarili
in vrgli proti avtomobilu nje-
nega veličanstva dve jajci, to
pa je bilo tudi vse. Britanci so
neomajnost svoje kraljice
sprejeli z velikim navduše-
njem, še posebej zdaj, ko so še
zlasti jezni na Nemce zaradi
padca fvmta. Ni znano od kod
so izpeljali teorijo, da so za
britanske gospodarske težave
krivi pravzaprav Nemci, toda
izgovor je dober, ker odvrača
pozornost od slabih odločitev
domačih politikov, zato ga
v javnosti kar nekam nočejo
preklicati.
Nemci sami so ob nenadnem
izbruhu britanske nestrpnosti
razumljivo nekoliko prizadeti.
Neki študent iz vzhodnega
Berlina je globoko užaljen ta-
kole opisal svoje občutke: »Že
od mladih nog sem občudoval
Britanijo in Britance; vse, kar
je prišlo z one strani Rokav-
skega preliva, sem koval
v zvezde, v svoji študentski so-
bi sem imel celo britansko za-
stavo. Rad sem imel vašo slav-
no zgodovino in sploh vse, kar
ste počeli. Potem ste v času, ko
se Evropa združuje in naj bi se
začelo govoriti o prijateljstvu
med državami in narodi, od-
krili spomenik tistemu mno-
žičnemu morilcu, ki je porušil
pol moje domovine. S tem ste
porušili mojo vero v vas. Kako
naj vas še občudujem, ko pa
vedno bolj spoznavam, da je
sovraštvo do Nemcev, ki je
vzkhlo med vojno, še vedno
živo?«
V vsem bolečem vzkliku je
vendarle kanček resnice. Naj
Britanci še tako glasno po-
udarjajo, da je vojna mimo in
da so na vse že pozabili, naj še
tako veselo pozdravljajo nem-
ške študente, ki prihajajo sem
ma jezikovne tečaje, se globo-
ko zasidrano negativno mne-
nje o nemcih prenaša iz gene-
racije v generacijo. Poročila
o nenehnih napadih na pri-
padnike drugih narodnostnih
skupnosti, ki živijo in delajo
v Nemčiji, ta občutja samo še »
krepijo. Britanci morda tujcev
res ne ljubijo prav iz srca, toda
poudariti je vendarle treba, da
se njihov odnos do priseljen-
cev precej razlikuje od nem-
škega vzorca. Ko so aprila le-
tos pred vohtvami v Londonu
nastopili člani Britanske naci-
onalistične stranke, ki se med
drugim zavzema za repatriaci-
jo vseh ne-Britancev, so jih
naključni gledalci in mimo-
idoči napadli s kamenjem, da
so se bili prisiljeni umakniti že
po nekaj minutah propagande.
Piše Mojca Belak
HOVO
^ CENJENI
KUPCI
vabimo vas, da se odločite za novoletni nakup
v naši novi trgovini J^^ J	j
na Teharjah, nasproti avtobusne postaje.
Po izjemno ugodnih cenah vam nudimo:
-	JEANS - program EMANUEL
-	PULOVERJE, SRAJCE, MIKICE iz termovelurja
-	TRENERKE VSEH VELIKOSTI
-	oblačila za najmlajše
-	trikotažo
in še vedno nepogrešljive prijetne LEGICE IN ŠPANARICE
KUPCEM ŽEUMO ¥EUKO SREČE ¥ NOVEM LETU 1993
Za vsakega, ki se bo odločil za nakup v prodajalni DI-DI, pa smo
pripravili majhno darilo!
TRTA ŽIVLJENJA
Slo veni j a^ vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
5. nadaljevanje
V svetu se tudi vedno bolj
krepi poraba vin, ki imajo niž-
jo alkoholno stopnjo in so pri-
jetno sveža. Tudi sodobna ku-
linarika uvaja pri aperitivih
namesto žganih pijač vino.
V tem pogledu se nam torej ni
treba bati za usodo vina, kajti
^ še vedno v najbolj slavnostnih
trenutkih v življenju, pa naj
gre za intimnost družinskega
kroga ali blišč javnega nasto-
panja v kulturi, politiki ali
športu, srečujemo vino, torej
šampanjec, ali penino, kot
smemo reči takemu vinu, če je
naš pridelek.
Vino je znova vse pogostejše
tudi v zdravilstvu, čeprav je že
od nekdaj znano, da so zmerne
količine vina človekovemu or-
ganizmu koristne.
Da ni vseeno kakšna vinska
trta raste v naši deželi, nam
govore knjige in zapisi tistih
slovenskih mož, ki so se uk-
varjali s proučevanjem vino-
gradništva in vinarstva. Svo-
jim rojakom so zapustili stro-
kovno znanje, da bi ga upo-
rabljali in napredovali z dru-
gimi razvitimi narodi in drža-
vami. Zanimivo je to, da so to
bili kaplani in župniki, ni pa
to presenetljivo. Dvihovni go-
spodje so imeli svoje posesti,
med njimi pa so bili praviloma
tudi vinogradi, vinska kultura
pa je Kristusova kultura. Do-
bro vino je sodilo tudi v njiho-
'"-vo službo, k evharističnemu
obredu, saj vino simbolizira
Kristusovo kri. Duhovniki so
bili tudi izobraženi in pismeni
v tem pomenu, da so znali svo-
je znanje preliti na papir in ga
prenesti drugim.
Dobri vinoarji,
slovensici duhovnilci!
Eden prvih strokovnih pis-
cev za slovenske vinogradidke
in vinarje, duhovnik Matija
Vrtove, doma iz Šentvida nad
Vipavo, je v svoji Vinoreji za
Slovence (1844 in v Sporočilu
slovenskim vinogradnikom
1845) napisal v sredini prejš-
njega stoletja marsikaj novega
za slovenske vinogradnike in
vinarje. Tisti čas pač ni bilo na
voljo kaj dosti strokovne lite-
rature, duhovniki so bolj skr-
beli za to, da je ljudem prišla
v roke kakšna knjiga s krščan-
skim naukom.
Toda Matija Vrtove je bil
eden tistih duhovnih mož, ki je
v vinogradu, v vinskem trsu in
v vinu videl tudi marsikaj krš-
čanskega in za človeka korist-
nega. Zato v knjigi niso le na-
sveti o tem, kako je treba vino-
grad obdelovati in kakšno trto
saditi ter kako pridelovati vi-
no, torej kletariti. Iz njene vse-
bine vejeta široka razgleda-
nost in duhovna prenikavost
izobraženca, ki je poznal raz-
mere doma in na tujem, saj
vinogradnike in vinarje sezna-
nja s trsnimi izbori na Dolenj-
skem, obenem pa piše o doga-
janju daleč prek meja domače
dežele: »Preveč mrzle, pa tudi
preveč vroče dežele vina ne ro-
de (kako lep izraz, da se vino
rodi, op. D. M.).. .Evropa je
najmanjši, komaj sedemnajsti
del sveta, pa da več vina kot
celi drugi svet...! Od poseb-
nih vin iz Azije in iz Amerike
se ni še slišalo. Afrika rodi
dvoje vino lepega imena: Ma-
dejro, ki raste na enem otoku
proti večeru, in konstancijo, ki
se prideluje na koncu, bhzu
nosa dobrega upanja.«
Danes bi seveda pisal, da
imajo odlična vina tu^ v Kali-
forniji, vino iz Južne Afrike, za
katero pa je že vedel, pa bi
lahko pil že na ljubljanskem
vinskem sejmu...
France Jančar, kaplan iz
Negove v Slovenskih goricah,
je bil eden tistih slovenskih
duhovnikov, ki so svetovali
kmetom, kako naj dobro dela-
jo v vinogradu. Njegova knjiga
Umni vinorejec vsebuje vse te-
daj znane in uveljavljene sorte
ter zanimive nasvete.
Napisal je, da je trta doma iz
Azije, da jo je Noe po vesolj-
nem potopu v Armeniji zasadil
in jo marljivo obdeloval. Bil je
torej prvi vincar ah vinorejec.
Nadalje piše, da so v Kavkazu
največji in najlepši grozdi, saj
naj bi en sam grozd tehtal 8 do
14 liber ali funtov in da ga je
imela cela družina dovolj za
zobanje. Trtne dele pa je tako-
le opisal:
1.Rozga	ali mladika je ne-
posrednje dozorjena izrastlina
iz stare terte
2.	Reznik se imenuje mladi-
ka na eno, dve, tri ali štiri
očesca (očka) obrezana
3.	Bik, konjič, butica, ločen,
vtikalnica, ker se v nekterih
krajih s koncem v zemljo vta-
kne, pravi se mladiki na 8, 10,
12 in še več očes obrezani
4.	Čerunič, verunik, šparon
se imenuje mladika s 4 ali
5 očes obrezana
5.	Ključ za rožnjenišnico je
mladika s 4 ali 5 očesci, do
poldrugega čevlja dolga,
z 1 palec dolgim starim lesom,
ali tudi brez starega lesa
6.	Vlačenica je mladika pri-
pognjena in v sredini zakopa-
na v zemljo, kjer korenine po-
žene. En konec se stare terte
drži; drugi pa z dvema ali
s tremi očesi, tudi v obliki bi-
ka, je zunaj zemlje; v zadnji
podobi se z bičjem na kohč
priveže
7.	Zaležnica je mladičica,
pognana na letošnji novi mla-
diki ah rozgi
8.	Kobila je suhi les na stari
terti
Sledi opis posameznih trt, ki
so primerne za žlahtno vino:
na prvem mestu je rivček beli
ali Weisser Riessling, ki je zelo
razširjena trta; rada ima južno
lego in zavetje pred ostrimi ve-
trovi. Kjer raste šipon, je pri-
memo tudi zanjo. Traminec
rudeči ali Rother Traminer je
opisan kot majhna trta s krat-
kim lesom, ki je kakor s sajami
posejan. Grozd je majhen in
gost. Traminec beli ali Wiesser
Traminer je trta, ki se od rde-
čega traminca razlikuje le po
zelenih in v zrelosti rumenih
jagodah, pa tudi nekohko poz-
neje dozori kot rdeči traminec.
Žlahtna mušica rudeča ali
Rother Klevner je trta srednje
velikosti, grozd pa je majhen
in zelo gost, jagode so zelo
sladke in aromatične. Je dobra
tudi za brajde. Habšovina bela
ali Fischtraube je močna trta
s srednje velikim grozdom bolj
rahle konstrukcije, je rodovit-
na in ne dozori pozno. Rivček
beli italijanski ah Wiesser
Walscherriessling je bolj
majhna trta s srednje velikim
grozdom, ki je kar gost in zgo-
raj širok. Daje močno in stano-
vitno vino. Plaveč rvuneni ali
Gelber Plavez je močna in tr-
pežna trta. Grozd je velik in
rahel, daje rumeno vino, jago-
de pa so dobre tudi za zobanje.
Žlahtna mušica bela ali Wies-
ser Klevner je majhna trta
z majhnim in debelim groz-
dom. »Iz tega grozdja se tudi
pena šampanjčeva dela.« Kle-
šec rumeni ali Gelber Ortli-
eber je srednje velika trta z ra-
hlim grozdjem, ki daje lahko
vino. Mušica zelena, zelenčič
ali Gruner Sylvaner je trta
srednje velikosti in daje tudi
srednje velike grozde, je pa
občutljiva in izbirčna glede
zemlje. Klešec modri ali Blau-
er Ortheber je trpežna in sta-
novitna trta, ki daje v slabih
legah in v toplem letu dobro
vino. Kavka modra ali Blue
Kavka je prithkava trta
s srednje vehkim grozdom in
daje »ognjevito« vino. Kadar-
ka modra ali Blue Kadarka je
močna trta z debelim lesom in
velikim, gostim grozdom. Ra-
da je v južnih in toplih legah,
daje pa močno vino.
Portugizar rani modri ali
Fruher Blauer Portugieser je
trta srednje velikosti, s srednje
velikim grozdom. Uspeva
v vsaki legi, je dobra tudi za
brajdo. Daje sladko in stano-
vitno rdeče vino. Tičnik čemi-
kasti ali Wildbaher je trta
srednje velikosti s sredrije ve-
likim grozdom in daje močno
rdeče vino. Babova rudeča ali
Babotraube je močna trta
s precej velikim grozdom, ki je
veliko boljši za zobanje kot za
vino in dozori že sredi septem-
bra. Arbst modri ah Bluer
Arbst je nekoliko bolj rodovit-
na trta od modre mušice. La-
ški moder ali Fruher Blauer
Walscher je srednje vehka trta
z majhnim grozdom in daje ze-
lo dobro rdeče vino. Postič
modri ali Blue Mullertraube
ima spomladi belo, kot z moko
posuto listje. Dozori zgodaj in
daje dobro rdeče vino. Bren-
kova rudeča ali Bettlertraube
je trta, ki zgodaj dozori in ima
veliko grozdja, ki pa je dobro
v družbi z drugimi pri stiska-
nju. Mušica rana gospinšnica,
burgundar ali Fruher Blauer
Burgunder; Klevner je zgodnje
zrela trta. Za zobanje je dobra
že juhja ali avgusta, za vino pa
ni najboljša in malo izda.
France Jančar še priporoča
za brajde in zobanje tele sorte:
žlahtnina muškatna, kerhlji-
kovec, žlahtnina bela, žlahtni-
na pariška, španjol zrezljani,
žlahtnina rudeča, muškat sivi,
muškat čemi, muškat beh,
muškat rudeči ah rujavi in
moršina modra.
Posebej opisuje tiste sorte,
ki so dobre za zobanje in daje-
jo vehke grozde, da en grozd
več ljudem zadostuje. To so
plaveč rumeni, portugiška ra-
na modra, žlahtnina kraljeva,
babo-vu mdeča, mušica zele-
na ah kraljeva bela. Tu so še
laški moder, mušica rana, da-
mascen rani beli, izabela, gos-
jenog modri, cesarski penj
s smokvinim listjem...
Prav zabavno pa je brati,
kako je negovski kaplan opisal
škodljivce, ki ogrožajo trto:
Vinorejec sam: marsikateri
vinorejec z napačnim ravna-
njem in obdelovanjem trto tr-
pinči in sebi največjo škodo
dela.
Drevje: posebno visoki čmi
les hoje, smreke se mora od-
praviti, ker trta njih hlap in
puhtenje srka in tako grozdju
ako ga še nekoliko v bližini
raste, neprijeten okus daje.
Isto škodljivo je visoko sado-
nosno drevje blizu ah celo
v grabicah vinograda, ker trta
svetlobe in sonca želi, pod
drevjem in v senci pa grozdja
ne stori. Zato naj orehi, kosta-
nji, jablane, črešnje, hruške
niso preblizu goric, v vrtu naj
bodo.
Štirinogate živali: psi, zajci,
lisice, veliko škodo narejajo,
ker veliko grozdja poškodijo
in uničijo ako se ga navadijo.
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 49 - 10. december 1992
29
Nagradna križanka
Vodoravno: 1. pred šestimi
leti mnrli slovenski skladatelj,
aranžer in izvajalec zabavne
glasbe (Ati), 5. pri malajskih
domačinih vrsta blaznosti, 9.
sprožitev orožja, 10. francoski
impresionistični slikar in gra-
fik (Edgar), 12. ime in priimek
sodobnega skladatelja in zbo-
rovodje iz Prelog pri Sloven-
skih Konjicah, 14. uničevalka
železa, 15. začetnici našega
pripovednika Vasje Ocvirka,
16. daljša doba. 17. ladja za
prevoz tekočih goriv, 19. šiba,
20. drugo največje mesto Ja-
ponske, 22. vojaški obrambni
nasip, 25. eno od imen sodob-
nega slovenskega slikarja in
grafika Meška, 29. v geometri-
ji tvorba, sestavljena iz točk,
premic in ravnin, 30. oznaka
za centimeter, 31. nekdanji
turški dostojanstvenik, 32. ime
in priimek skladatelja iz Šent-
jurja, avtorja glasbene panto-
mime Možiček, 36. nravoslov-
je, 37. glavno mesto Grčije, 38.
del gledališča za igralce, 39.
peneče se vino.
Navpično: 1. prostor za živi-
no, hlev, 2. silen vihar, nevih-
ta, 3. sesek, 4. slava, dober
glas, 5. ljubkovalna oblika
imena Adolf, 6. župan pri nas
pod Francozi, 7. mariborski
operni tenorist (Ervin), 8.
glavno mesto Egipta, 9. konec
življenja, 11. velika in ropar-
ska morska riba, ki elektrizira
svoje žrtve, 13. prebivalci Po-
rabja, 18. kopanje, 19. jadran-
ski otok jugovzhodno od Raba,
21. priprava za določanje stra-
ni neba, 22. tekoča maščoba,
23. milijonsko mesto na japon-
skem otoku Honšuju, staro
kulturno in budistično središ-
če, 24. spojina kemične prvine
s kisikom, 26. dajatev, 27. tr-
govski potnik, 28. oblika ime-
na Ignac, 33. vzdevek bivšega
predsednika ZDA Eisenho-
werja, 34. dvojica, 35. grška
boginja nesreče.
Nagradni razpis
1.	nagrada 3.000 tolarjev
2.	nagrada 2.000 tolarjev
in 3 nagrade po 1.000 to-
larjev
Pri žrebanju bomo upošte-
vali le pravilne rešitve, ki bodo
v naše uredništvo prispele do
torka, 15. decembra, do 9. ure
dopoldan. V kuverti pošljite
rešeno križarJco, obvezno pa
pripišite NAGRADNA KRI-
ŽANKA.
Rešitev icrižanice
Vodoravno: MOJSTRICA,
UMETNI LED, KORET, INA,
ETNA, N.T., EKS, DEL,
PTUJ, UREZA, BORL, TU-
NIS, RAEDER, M.T., ENVER,
RAINER, OPČINE, E.N.,
PRSK, RIBA, AKI, OKOLI-
ČAN, LATEKS, DORNAVA,
A.K., ILEANA, ELI, KRO-
KAR, POD, TRN, RATAR, BO,
ILOVIK, OSTROGAR, SORI-
CA, STALNOST, TARNAČ.
Misel: Človek je istočasno
sramota in ponos narave.
izid žrebanja
1.	nagrado 3.000 tolarjev
prejme: Darja VIDEČ, Mala
Breza 35, 63231 Breze.
2.	nagrado 2.000 tolarjev
prejme: Ferdo LUKNER, Mali
vrh 105, 63327 Šmartno ob
Paki.
3 nagrade po 1.000 tolarjev
prejmejo: Anton PODKRAJ-
SEK, Ponikva 17, 63232 Po-
nikva; Angelo KRAGEU, La-
ška vas 25, 63220 Štore in Ro-
man SLAMNIK, Leveč 80,
63301 Petrovče.
Iskreno čestitamo! Nagrade
boste prejeli po pošti!
Rešitve križanke je treba poslati
v modri ali beli kuverti običajne
velikosti najkasneje do srede,
23. decembra 1992 na naslov:
TV Slovenija
KRIŽKRAŽ
p. p. 380
61001 Ljubljana
Vaš naslov:
Premečite črice
MOč KONJA LAHKO uporabi-
te tako, da vas z vozom zapelje
v Latkovo vas, kjer se je pred več
kot sto leti rodil, pred štirideseti-
mi leti pa v Ljubljani umrl pisatelj
in časnikar. Iz črk prvih treh besed
prejšnjega stavka naredite njego-
vo ime, priimek in naslov social-
nozgodovinskega romana.
Reševalce križanke z oddaje Križkraž, 12. decembra
1992 bo nagradil KIH Z nagradami:
1. 60.000 SIT
,2. 36.000 SIT
3. 24.000 SIT
Pravilna rešitev križanke z oddaje 14. november
1992 '
TVI-Kreslin, TV2-violina, TV3-Avsenak, TV4-Mia,
TVS-pop, TV6-rap, TV7-kor, TV8-Sokoli.
Nagrade za novembrsko oddajo podeljuje Gorenjski
alas v oddaii v soboto 12. decembra 1992.
Št. 49 - 10. december 1992
130
ZDRAVILNE RASTLINE
Gingh, ginzeng
in rožmarin
Tudi za spomin imamo ne-
kaj. To so izvlečki listov pra-
drevesa gingha. Izvleček iz li-
stov na poseben način učinku-
je na ožilje. Blaži krče žil in
širi žile. S staranjem postanejo
žile bolj trde, razne obloge žile
tudi ožajo in vse to ovira pre-
krvavitev organov. Z rednim
uživanjem ginkovih izvlečkov
lajšamo težave, ki spremljajo
arteriosklerozo možganskih
žil, vrtoglavico in pešanje spo-
mina. Glavne zdravilne snovi
so tukaj flavonoidi in biflavo-
ni, nato sekviterpenlakton bi-
lobalid in ginkohdi.
Z boljšo cirkulacijo dobijo
celice več hrane in kisika in
težave, ki jih povzroča cere-
brovaskulatuma insuficienca,
se lažje prenašajo, izboljša se
koncentracija, spomin in
splošna prilagodljivost starej-
ših ljudi. Zato redno jemanje
preparatov z izvlečki gingo bi-
lobe pomaga pri oboljenjih žil,
posledicah motenj v prekrva-
vitvi možgan, kot so šimienje
v ušesih, vrtoglavica, glavobol
itd. Tudi pri sladkornih bolni-
kih tonizira ožilje, kar je do-
kazano tudi z poskusih na ži-
valih.
Zaviranje staranja je povsod
pomembno in to je človek po-
skušal na vse načine. Danes
vemo, da prave pomladitve ni
in je ne more biti. Z zdravili
sicer lahko nekohko podaljša-
mo življenje in ohranjamo či-
lost in moč do visoke starosti,
vendar obraba življenjske mo-
či ter funkcij celic in organov
neizprosno napreduje. Zato so
iskali lečen koren, s katerim bi
dosegh večno mladost. Iz Ki-
tajske smo v Evropo dobili ko-
renine ginzenga, ki je ena iz-
med najstarejših zdravilnih
rastlin. Raziskave so pokazale,
da v tem korenu ni kakšnih
posebnih posameznih učinko-
vin. Našli so tritedenske sa-
ponine (ginsenosidi), vitamine
skupine B, hormonom podob-
ne snovi in nekaj eteričnega
olja.
Natančna farmakodinamika
še ni dognana, čeprav pride pri
daljšem jemanju ginzengovih
preparatov do naraščanja
zmogljivosti in hitrejšega re-
agiranja in do boljšega prema-
govanja stresnih situacij. Snov
ginzenozid pospešuje sintezo
RNA in beljakovin v jetrih in
vpliva tudi na presnovo adre-
nalina in drugih biogenih ami-
nov. Odkrili so, da je ginzeng
psihotonik in da deluje v mož-
ganih. Pospešuje psihične
fimkcije, izboljšuje splošno
počutje in tudi vpliva na de-
presivno stanje, kar je po-
membno za stare ljudi.
Za konec pa ne smemo po-
zabiti na rožmarin. Poleg ete-
ričnega olja vsebuje čreslovi-
ne, smole, grenčine in saponi-
ne. V malih količinah zboljšuje
rožmarinovo olje prekrvavlje-
nost in širi krvne žile, pomaga
pri slabem krvenm obtoku
z nizkim krvnim pritiskom in
neurejenim pulzom. Notranje
lajša napihovanje, je karmina-
tiv, stomahik. Ker tonizira ži-
le, je rožmarin odhčen tonik za
ožilje in živce, poživlja cen-
tralni živčni sistem in vse to
koristi starim ljudem.
KMETIJSKI NASVET
Zakaj je iclslo zelje
sluzasto in mehko?
Kisanje zelja je odvisno od
mnogih dejavnikov, ki so: na-
čin pridelovanja, sorta, čistoča
zeljnih glav in količina soli.
Vsi ti dejavniki vplivajo na po-
tek kisanja. Samo kisanje po-
teka dobro le v prostoru s pri-
memo temperaturo.
Zelje je za tla zahtevno.
Gnojimo s hlevskim gnojem
ter z mineralnimi gnojili. Zelje
se dobro odziva na dognojeva-
nje z dušikom (200 do 300 kg
skupnega N na ha). Med rastjo
gnojimo zelje z gnojilom KAN.
Količina dvišika ugodno vpliva
na rast rastline slabo pa na
potek kisanja.
Če pridelujemo domače sor-
te, jih gnojimo z manjšimi ko-
ličinami dušika kot hibridne.
Za kisanje pridejo v poštev
predvsem tele sorte:
domače: ljubljansko, emo-
na, varaždinsko; tuje, hibridi:
hinova, higusta, hisepta, hi-
standa, histona, erdeno, ram-
co, falcon, oscar. Vsi imajo oz-
nako Fl.
Zelje grobo očistimo na nji-
vi, fino pa doma. Če se listov
drži umazanija, umazane gla-
ve operemo. Potem glave steh-
tamo. Šele po tehtanju zelje
ribamo. Tehtanje je pomemb-
no zato, da vemo kol^o soli je
treba dodati.
Stara modrost uči, da se ze-
lje pobira ob polni limi.
Sol je pomemben dejavnik
pri kisanju zelja. Običajno da-
mo na sto kilogramov zeljnih
glav dva kilograma soli.
Zelju izrežemo kocene in jih
na drobno stolčemo. Stolčene
primešamo naribanemu zelju
in enakomerno premešamo.
V kocenih je največ sladkorja.
Ta je osnovna hrana mlečnoW-
slinskih bakterij, ki kisa jo
zelje.
Osoljeno zelje skrbno stlači-
mo, da iztisnemo zrak. Zelje
obtežimo s čistimi deskami,
nanje postavimo čiste kamne
ali očiščene sodčke napolnjene
z vodo ali kak drug težak
predmet, ki mora biti obvezno
čist. Sol potegne iz zelja sok,
ki prekrije zelje. Temu soku
pravimo zeljnica.
Zelje se najbolje kisa pri
temperaturi 18° in se skisa
v enem do dveh mesecih. Po-
časno kisanje ima za posledico
lepo barvo in dober okus.
Nekateri pridelovalci kisajo
zelje na hitro. Prostor ogreva-
jo. Zelje se v tem primeru kisa
pri 32°. Skisa v treh do štirih
tednih. Pri hitrem kisanju je
zelje prekislo in bolj temne
barve.
Če si vsi navedeni dejavniki
ne sledijo tako, kot so navede-
ni, se zgodi, da se zelje slabo
skisa. Včasih je tudi sluzavo.
Sluzavost je vmesna stopnja
kisanja. Če ugotovimo, da je
zelje sluzavo, prostor segreje-
mo, da zelje skisa do konca.
Lahko pa pustimo prostor ne-
ogret in zelja nekaj tednov ne
odpiramo, da skisa pravilno.
Kislo zelje je lahko mehko
zaradi teh dejavnikov:
-	količina dušika v rastlini je
prevelika
-	sorta ni taka, da bi dobro ki-
sala
-	zelje smo premalo solili (1,75
do 2,2 odstotka).
Mehko zelje je uporabno, če
je dobrega vonja in ni premalo
kislo. Mehko zelje slabega vo-
nja ter slabe kisline, pustimo
da skisa do konca. To doseže-
mo tako, da po možnosti od-
stranimo vzrok, ki je povzro-
čil, da je zelje mehko, slabo
kislo in slabega vonja. Kislo
zelje kuhamo takole: Tri četr-
tine zelja damo v lonec z vodo
in kuhamo dvajset minut. Po
tem primešamo preostalo četr-
tino surovega zelja in postre-
žemo. Tak način kuhanja je
priporočljiv, da ohranimo ki-
slemu zelju čim več dobrih
lastnosti.	IDA TEPEJ
RECEPT TEDNA
Artičoke nadevane z mesom
Potrebujemo 1 kg artičok,
350 g mešanega mletega mesa,
eno čebulo, žlico olja, dva
stroka česna, dva mesnata pa-
radižnika, polovico sveže ku-
mare, 200 g sira gavda, sol, po-
per, žličko sladke paprike.
Artičoke obdelamo kot
v prejšnjem receptu. Zmleto
meso in drobno sesekljano če-
bulo opražimo na olju, doda-
mo stisnjen česen ter olupljen
in sesekljan paradižnik ter na
kocke narezano kimiaro ter
polovico sira. Poražimo 15 mi-
nut. Začinimo s soljo, poprom
in papriko. Z nadevom napol-
nimo artičokine čaše in jih
obložimo s preostalim sirom.
Napolnjene artičoke zavijemo
v aluminijevo folijo in jih ka-
kih 15 minut pečemo v vroči
pečici, zraven ponudimo ope-
čene krompirjeve ocvrtke ter
kozarec črnega vina.
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Za tiste, ki si boste s šivan-
kami in pletUkami skušale sa-
me ustvariti slavnostno garde-
robo za najdaljšo noč v letu, se
zdaj resnično že mudi. Saj ve-
ste - brskanje po revijah in
iskanje najprimernejše ideje,
hoja po trgovinah za primer-
nim materialom, potem pa še
ustvarjanje v domači »delav-
nici« ...
Časa za izdelavo kakšnega
manjšega modnega dodatka,
popravek lanskih oblačil in
podobno, bo še dovolj - če pa
boste oblačila za najdaljšo noč
v letu izdelale s pletilkami, po-
tem bo treba pohiteti, da vas
čas ne povozi. Seveda pa velja
vseeno najprej dobro premisli-
ti, naša modna svetovalka Vla-
sta Cah-Žerovnik pa ob tem
svetuje, da pri pletenju ne mi-
slite samo na Silvestrovo, am-
pak si izdelate takšno oblačilo,
ki ga boste tudi v kasnejših
dneh z veseljem potegnile iz
omare.
In še čisto droben nasvet za
konec - izbira oblačil na naj-
daljšo noč v letu je seveda
v veliki meri odvisna od tega,
kje boste silvestrovali, vseeno
pa le ne pozabite čisto na svoje
dobro počutje. Najdaljša noč
v letu bo namreč še lepša, če
vas čevlji ne bodo žuhh, če bo
obleka pravih mer in če se bo-
ste ob lepem izgledu tudi
udobno počutili. Drži, kajne?
Uredništvo
Bleščeče udobje
če se boste v pričakovanju
novega leta veselili v krogu
svojih domačih in prijateljev
ali se greli ob peči sredi kakš-
ne planinske koče, vam izbira
silvestrske obleke verjetno ne
bo povzročala sivih las. Ker pa
se nekaj lepšega vendarle spo-
dobi navleči nase, vam za to
izjemno priložnost moda pred-
laga idealno rešitev v obliki
čudežne volnene nitke...
Pletenine so, kot že gotovo
veste, letos z nekoliko drugače
naličenim obrazom samoza-
vestno osvojile tudi večerno
modno prizorišče. Veliki hit so
zlato in bakreno svetleče,
gladko pletene površine, pa-
stelno nežni moherji pa so sko-
raj obvezno okrašeni z vezeni-
mi detalji.
Tiste, ki vrtite pletdke
spretno in hitro, imate na voljo
ravno še dovolj časa, da si na-
pletete silvestrski pulover ali
jopico — če boste na pomoč po-
klicale pletilni stroj, pa vam
moda tudi ne bo zamerila.
Nekoliko več časa in znanja
zahtevajo seveda ročno vezene
lunetnine, ki pa jih bo morda
z veseljem obvladala babica
ali sosedova teta. Še hitreje
boste prišle do izvirne in super
modne pletenine kar s pomoč-
jo kupčka bleščic, ki jih čisto
po svojem okusu lahko prišije-
te tudi na staro oblačilo. Pa še
eno prednost ima tole okrasje
- ko bo najbolj nora noč v letu
mimo, ga lahko mimo sname-
te, pulover ali jopico pa znova
zaposlite kot vsakdanjega
spremljevalca na poti v službo
in domov...
VLASTA
Nagradno vprašanje:
KAKO SE IMENUJE VOLNA, KI IMA VPLETENE KOVIN-
SKE NITI?
DECEMBRSKI
POHIŠTVENI
SEJEM
do 35% gotovinski popust
SUPER UGODNO!
kuhinjska korita iz nerjaveče pločevine
širine 100 cm od 6.100 SIT naprej
kavč SANFIA 29.969,00 SIT
kotna sedežna garnitura PINGVIN 88.200,00 SIT
^ ŽANA ■ NOVO iME TRADICIJE!
ZBIRAMO INTERESENTE ZA NAKUP
PISARN IN LOKALOV V
POSLOVNEM CENTRU
ŠMARJE PRI JELŠAH
Objekt že gradimo na izjemno
atral<tivni lokaciji
Kupcem poslovnih prostorov lahko
pomagamo pri zapiranju finančne
konstrukcije
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
- SKB - INVESTICIJSKO PODJETJE
d.o.o.
SLOVENSKA 56, 61000 UUBUANA
Telefon: (061) 312-184
Telefaks: 313-170
Št. 49 - 10. december 1992
31
BIVIW ms v novi izdaji
Munchenski BMW je gotovo
ena najuspešnejših avtomobil-
skih tovam zadnjega časa, go-
tovo pa tudi leta 1992, čeprav
prodaja avtomobilov v pri-
merjavi z letom 1991 ni nekaj
izjemnega. S predstavitvijo
novega športnika z znano oz-
nako M3 nadaljujejo ponuja-
nje različnih izvedenk, ki so
nastale na osnovi nove serije 3,
predstavljene pred skoraj dve-
ma letoma. Novi hišni šport-
nik M3 nadaljuje športno tra-
dicijo bavarske tovarne, je pa
v marsičem drugačen od prejš-
njega M3. Predvsem ga poga-
nja šestvaljnik (prej štirivalj-
nik) z največjo močjo 210 kW/
286 KM pri okroglih 7000 mo-
tornih vrtljajih in delovni pro-
stornini 2990-kubičnih centi-
metrov. Osnovo za novi še-
stvaljnik so si sposodili kar pri
hišnem BMW 325 nato pa
v športnem oddelku (Motor-
sportt GmbH) na novo razvih
glavo motorja, dopolnih blok,
sesalno-izpušni sistem ipd.
Pri BMW so ob tem prepri-
čani, da je to eden najboljših
motorjev nasploh, kar med
drugim dokazujejo tudi z raz-
merjem KM/prostomina. Ta je
pri BMW M3 95,6 KM na hter
prostornine, pri motorju hon-
de NSX 92 KM na hter pro-
stornine in pri ferrariju 348
88,2 KM na liter prostornine.
V vsakem primeru je novi M3
cestni športnik, ki mu zaradi
kupejevske podobe serije 3 ne
manjka elegantnosti ne do-
padljive športnosti. Njegova
podoba je v primerjavi s prejš-
njim M3 precej bolj umirjena:
ni razširjenih, skoraj izbulje-
nih blatnikov, ni tiste agresiv-
nosti, sicer značilne za avto-
mobile podobne vrste. Pri
BMW računajo, da bodo nare-
dih vsega skupaj 24 tisoč M3
(prejšnjih M3 je bilo nekaj več
kot 17 tisoč) in o kakšnih po-
sebnih teževah pri prodaji ne
razmišljajo prav resno ter zav-
zeto. V Nemčiji je avtomobil
naprodaj za 80 tisoč mark, pri
nas (prodaja ga ljubljanski
Tehnoimion) pa za 60.844
mark in še nekako 53 odstot-
kov tolarskih dajatev je treba
odšteti državni blagajni. Na
shki: novi BMW M3.
Leta 1994
Citroen ZX
icaravan
(breaic)
Tudi francoskemu Ci-
troenu ne cvetijo avtomo-
bilske rože, pri čemer
prodaja ni posebej dobra
niti doma, še manj na tu-
jem. Za leto 1994 pa na-
črtujejo novo izvedenko
niž j esrednj e-limuzinske-
ga ZX, ki je od letos na
voljo tudi kot tri vratna
kupe različica. Marca
1994 naj bi francoska av-
tomobilska tovarna na
ženevskem salonu avto-
mobilov predstavila ka-
ravansko izvedenko ZX.
Po sedanjih napovedih
naj bi bil ZX break (tako
označujejo karavane pri
Citroenu) na voljo z vse-
mi tistimi motornimi
agregati, ki jih sicer na-
menjajo ZX. Po svoje je
zanimiva določitev tovar-
ne, ki v ZX break ne bo
vgrajevala hidraktivnega
oziroma hidravličnega
vzmetenja, uporabljene-
ga pri XM in BX.
^TOKOTIČEK
itaiijansici Fiat
pripravija icupe
za ieto 1993
Italijanski Fiat že nekaj ča-
sa spada med dokaj bolne gi-
gante svetovne avtomobilske
industrije. Zaostajanje pri
predstavljanju novih vozil se
kaže tudi v vse slabši prodaji
v zadnjih dveh letih, pri čemer
je še posebej boleče to, da na-
cionalni italijanski avtomobil-
ski tovarni pada tržni delež
predvsem na domačem trgu.
Med avtomobih, ki naj bi jim
v prihodnje pomagah k boljše-
mu zdravju, je tudi kupe. Ta
naj bi na trg pripeljal jeseni
prihodnje leto oziroma tik
pred koncem 1993. Osnovo po-
nuja znani in dokaj uveljavlje-
ni tipo, kupe pa bo ponujal
prostor dvema potnikoma.
medtem ko naj bi bilo na zad-
nji sedežni klopi dovolj raz-
košja za manjše in potrpežlji-
vejše. Motorja naj bi bila po
sedanjih predvidevanjih dva,
in sicer oba štirivaljnika s po
štirimi ventili na valj ter moč-
jo 150 oziroma 180 KM (turbo
različica). Zimanja podoba bo
ukrojena po sedanji avtomo-
bilsld mo(h, kar pomeni, da bo
Fiat ponudil precej zaobljeno
karoserijo z velikimi in dokaj
položno vstavljenimi stekli.
Zanimiv bo zadek, ki je rela-
tivno visok (in potemtakem
v škodo dobri vidljivosti) in
kratek, pa z vrati prtljažnika,
ki se bodo odpirala do odbija-
ča. Verjetno cena še ni natanč-
no določena, vendar naj bi po
sedanjih napovedih šibkejša
motoma izvedenka fiata kupe
stala 40, močnejša pa 46 tisoč
nemških mark. Na sliki: fiat
kupe.
Krivuije se upogibajo navzdoi
še malo statistike. Po deve-
tih letošnjih mesecih je po-
vsem očitno, da bo prodaja av-
tomobilov na evropskih trgih
manjša kot je bila lani. Do
konca septembra so namreč
avtomobilske tovarne prodale
za 1,5 odstotka manj vozil kot
lani v tem času oziroma za do-
brih 150 tisoč manj. Zanimiva
je statistika o prodaji in poslo-
vanju avtomobilskih tovam
v letošnjih devetih mesecih tu-
di zato, ker je med tistimi, ki
se jim kažejo največji minusi,
slavni in ugledni Mercedes
Benz. Obseg prodanih avto-
mobilov se je namreč zmanjšal
za 11,7 odstotka, pri čemer mu
konkurirata le še britanski
Rover (12,5 odstotka manj), ja-
ponska Toyota (minus 11,7 od-
stotka), medtem ko je prav ta-
ko japonski Mitsubishi z 19,4
odstotka manjšo prodajo sploh
negativni rekorder evropske
avtomobilske prodaje. Vpra-
šanje je, koliko naj bi v pri-
hodnje k boljšemu poslo\'ne-
mu počutju pripomogel mitsu-
bishi colt/lancer ( na sliki).
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Tokratni sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celju je zaradi slabega vremena zaznamovala nekoliko manjša
udeležba. Na parkirišču pred dvorano je bilo na prodaj okoli 600
vozil, med katerimi so se tako kot pretekli teden najboljše prodajali
avtomobili srednjega razreda. Na splošno pa je bila prodaja nekoliko
boljša kot poprej.
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
MATJAŽ MARKETING
POLZELA, tel.: 721-052
ZASTOPSTVO ZA FORD,
SUBARU IN DAIHATSU
Nekaj cen vozil SUBARU:
JUSTY102WD	11.600 DEM
LEGACYSEDAN2WD1,8 19.800 DEM
LEGACYRANGER4WD2,8 28.100 DEM
Prvih 20 l<upcev atraktivnega
modela Subaru VlVlO ima
600 DEM popusta.
RABLJENI AVTOMOBILI:
-JUG055,84I	2.400 DEM
-	ZASTAVA 126 P, 861 1.700 DEM
-	VW13003S,72I 1.800DEM
-	ALFA ROMEO 33 4x4, 871
13.100 DEM
-	GOLF DIESEL, 891 16.000 DEM
GOLF DIESEL JXD, 89 I
NOVOST:
omogočamo nakup in monta-
žo MOBITELA.
Recesija
se pozna
tudi pri
BMW
čeprav pišemo, da gre
tovarni BMW marsikaj do-
bro od rok, je kmta resnica
tudi takšna, da bo v pri-
hodnjem letu tako ali dru-
gače odpustil 1000 delav-
cev. Že letos se je število
zaposlenih zmanjšalo za
dobrih 3000.
Drži torej, da recesija
nezadržno trka tudi na
vrata uspešnih avtomobil-
skih tovam. Tudi zaradi te-
ga ni izjemno presenečenje
to, da bo Mercedes Benz
v naslednjih štirih letih
število zaposlenih zmanjšal
kar za 20 tisoč.
Št. 49 - 10. december 1992
132
št.49 - 10.december 1992
33
št.49 - 10.december 1992
34
št.49 - 10.december 1992
35
št.49 - 10.december 1992
36
PRIREDITVE_
v Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na
ogled razstava Biblijskih zgodb na starih grafičnih listih
iz 200. zbirk donatoja Kurta Muellerja iz Švice.
V	Osrednji knjižnici v Celju si lahko ogledate razstavo
z naslovom Imeli smo ljudi..., ki jo je pripravila prof. Bo-
žena Orožen, na ogled pa bo do 31. januarja 1993. Do
konca leta pa bo pred študijskim oddelkom knjižnice na
voljo tudi izposojna razstava O prazničnih idejah in dari-
lih. V torek, 15. decembra ob 17. uri pa bo v Levstikovi
sobi Slomškov večer, na katerem bodo predstavih nove
knjige o škofu Slomšku avtorja Vlada Habjana, prisluh-
nili pa boste tudi predavanju dr. Jožeta Pogačnika.
V	Stari grofiji Pokrajinskega muzeja v Celju je odprta
razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki
so jo pripravili Štajerski center za umetniško steklo.
Muzej stekla Bambach in Pokrajinski muzej.
V	Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velienju
bo do 16. decembra na ogled razstava Marjana Dreva.
V	kinodvorani Prebold bo jutri, v petek ob 19. uri premi-
era, v nedeljo, 13. decembra ob 16. uri pa repriza gledali-
ške igre Janka Kača Moloh, v režiji Bogomira Verasa in
izvedbi gledališke skupine in Moškega pevskega zbora
DPD Svoboda iz Prebolda, ob 600-letnici kraja.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do 12. decem-
bra ogledate otroška hkovna dela in razstavo hkovnih del
članov Likovne sekcije ŽPD Franceta Prešerna iz Celja.
Do 31. januarja 1993 pa bo za ogled odprta tudi razstava
z naslovom Siva kučma, bela brada.
V	stalni prodajni galeriji Izba bo od torka, 15. do
25. decembra odprta razstava kolekcije Aurelian Zlatarne
Celje in izdelkov v steklu Steklarne Rogaška Slatina,
oblikovalca Oskarja Kogoja iz Nove Gorice.
V	Kulturnem domu Svoboda v Gaberjah si lahko od pone-
deljka, 14. do 19. decembra ogledate razstavo likovnih del,
olj in akvarelov, likovne sekcije Februar DPD Svoboda iz
Celja.
V	Slovenskem ljudskem gledališču bo v nedeljo,
13. decembra ob 16. uri premiera za izven z naslovom
Čarovnik iz Oza, avtorja L.F. Baimia in režiserja Francija
Križaja. Ista predstava bo tudi v ponedeljek, 14. decembra
ob 10. in 12. uri. V torek, 15. ob 10. in 11.30 bo v Celju
gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja z igro Mi se ne
damo, predstava je zaključena. V sredo, 16. decembra ob
10.	uri bodo uprizorih še Daleč od dvorca, Andersena-
Verasa, ob 13. in 14. uri pa bo plesna skupina Studia za
ples Celje za izven odplesala koreografijo Potovanje
v modro.
V	Likovnem salonu v Celju bodo v torek, 15. decembra ob
19. uri odprli novo razstavo z naslovom Sledi narave in
izročila k sodobnemu obhkovanju, avtorja Oskarja
Kogoja iz Nove Gorice.
V	razstavišču Laški dvorec v Laškem bodo jutri, v petek
11.	decembra odprli razstavo likovnih del akademske sli-
karke Wang Huiqin iz Ljubljane, ki si jo boste lahko
ogledah do konca leta.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina se bo
v soboto, 12. decembra ob 20. uri predstavilo Slovensko
prosvetno društvo Anton Martin Slomšek iz Zagreba.
V	torek ob 20. uri pa bo večer folklore, na katerem bo
nastopila Celjska folklorna skupina France Prešeren iz
Celja.
V	knjižnici v Velenju si lahko od danes do konca leta
ogledate razstavo Svetega pisma.
V	Domu kulture v Velenju bo danes, v četrtek ob 17. uri za
mladinski abonma koncert New swing quarteta, jutri,
v petek ob 19.30 pa bo Musical, musical, za glasbeni
abonma. V soboto, 12. decembra bo za Pikin abonma ob
11. in 16. lui gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljub-
ljane s predstavo Medvedek na obisku.
V	kulturnem domu Zarja v Tmovljah bo jutri, v petek,.
11. decembra ob 19.30uri gostovala gledališka skupina iz
Ljutomera z komedijo Toneta Partljiča Moj deda sociali-
stični mrtvak ali prvi primer policijske inšpektorice
Darje. Igro je režiral Stane Kralj.
V	galeriji Gorenje servis v Velenju bodo jutri, v petek,
11. decembra ob 12.30 odprli razstavo slik Andreja Jemca.
V	jedilnici zdravilišča Atomske Toplice bo jutri, v petek
ob 20. uri nastopila folklorna skupina Kozje, ki hkrati
praznuje 10. obletnico obstoja.
Domača
zdravila, olja,
ča]l In še kal
Da, prav ste prebrali. Tudi
vse to se najde na stojnicah
celjske tržnice. V zimskem ča-
su, ko nam prehladi radi pona-
gajajo, bo morda prav prišel
kakšen domači čaj Ivana Mar-
šiča, morda šentjanžev ali glo-
gov, 200 g zavitek stane 600
tolarjev. Lonček domačega vo-
ska stane 30 tolarjev, 50 ml
domačega propolisa in kilo-
gram medu pa 300 tolarjev.
Sivkino, rožmarinovo, jelkino,
brinovo in žajbljevo olje je po
600 tolarjev.
Ker bo vsak čas spet čas
praznovanj, saj smo že v ad-
ventu, smo pogledali tudi po
živilih, ki jih uporabljamo za
razno pecivo. Ceh orehi stane-
jo od 260 do 300, orehova jedr-
ca 800, nemleti mak 400, mleti
600, fige 350, arašidi 350,
mandeljni 800, rozine 280, su-
he shve 300, suhe hruške 500,
lešniki 650 tolarjev in kokosov
oreh 300 tolarjev za kilogram.
K obloženi mizi se lepo poda
tudi majhna ikebana ali skro-
men šopek. Smrekove ikebane
različnih velikosti in domisel-
no okrašene stanejo od 500 do
1.200 tolarjev. Ostale cene pa
so:
Št. 49 - 10. december 1992
371
št.49 - 10.december 1992
38
Št. 49 - 10. december 1992
39
št.49 - 10.december 1992

TRAČ-nice
Ne levo, ne desno - desnosredlnsko...
Jože Baraga, konjiški župan, narodni demokrat, ob pre-
daji spominskega darila dr. Janezu Drnovšku, predsedniku
slovenske vlade in LDS: »Jaz pa pravim takole, gospod
predsednik: Ne levo, ne desno, ampak desnosredinsko
naprej - na bolje.«
Ob naslednjem srečanju bo Drnovšek Baragi gotovo vrnil
darilo - lahko bi izbral kompas...
Krajši In daljši teksti
Ena pričakovanih posla-
stic nove knjige dr. Dimitrija
Rupla je bila uganka, ali bo
razkril ozadje prepirov, ki
jih je imel z Lojzetom Peter-
letom.
V Skrivnosti države si je
Rupel res privoščil nekaj ze-
lo pikrih na račun svojega
bivšega vladnega šefa. Na
predstavitvi knjige v Celju,
pa Dimsi ni povedal, če zato,
ker ga je žena zafrkavala, da
je Peterletov ministrant. Na
vprašanje, ali se boji, da bo
Peterle z njim obračunal
v svoji knjigi, je Dimsi odgo-
voril, da ne, saj Peterle po
njegovem ne zna pisati knjig.
»On piše samo krajše tekste,
zapiske.« Toda očitno je po-
zabil, kako potrpežljive in
močne živce (po fotografiji
sodeč pa tudi dovolj kondici-
je) ima Peterle, ki je svojo
vztrajnost že dokazal tudi
pri njegovem odstavljanju.
Kaj pa, če Lojze Peterle ve,
da se knjige — po tisti »počasi
se daleč pride« - delajo tudi
iz krajših tekstov? Morda si
bo vzel celo prednost, saj bo
Dimsiju lahko posvetil cela
poglavja... Sicer kratka,
ampak strupena. Ena bo naj-
brž imela naslov: »Moj mini-
strant«
Skaljena družba
Sigrid: »Mi mamo sc fajn, pa čeprav smo na tleh, mi mamo
se fajn, mi mamo se fajn...«
Ostali: »Mi mamo se fajn, mi mamo se fajn...«
Pride »Beblerca«: »Posluš ti, Sigy. Sem ti rekla, da bomo
morale zamenjat garderobo. Saj veš, ženska naredi predsed-
nika, garderoba stranko, volilci so pa modne muhe.«
Pirnat: »Galus?«
Ženske: »Ne, Leona!«
BODiCE
Posledica igre z og-
njem v politiki so
- »ekonomske ope-
kline«
Ni važno, kako si boš
postlal — politika bo
odločila, kako boš
ležal.
Ker imajo vsake oči
svojega malarja, si
svetlo bodočnost lah-
ko samo - namalamo.
Ni važno, kateri me-
sec so volitve — vedno
nas »naaprilijo«
Baje, da smučarska
očala ščitijo oči pri
rezanju čebule - kate-
ra očala pa pomagajo
proti metanju peska
v oči?
Predvolilni boj spo-
minja . na pravljico
o žabi, ki se želi -s po-
ljubom spremeniti
v princa.
Letošnje darilo za
Mikla vža so bili novi
parkeljni
MARJAN BBADAČ
Podjetje IRSA
in njihova drogerija
PIRAMIDA
v nakupovalnem centru Nova
vas
vam v mesecu pozornosti in
družinske sreče
ponujata:
-	darilni program iz EGIPTA
-	domačo in tujo kozmetiko
(npr. SINGNO)
-	bižuterijo
-	atraktivne italijanske dež-
nike
(od 1000 do 1800 SIT)
tel.: 411-458
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Kdor bo brez para ostal,
bo godcu za štaubo dal
»Za godce je bilo včasih pri nas kar precej
dela. Ne le na ohcetih, še posebno so bih godo-
vi >gor vzet<. Ni bilo hiše, kjer me vsaj enkrat
na leto ne bi >nucali<. Pa >pušlc< šankov je bilo
tudi precej. Fantje na vasi smo se radi ustavili
Ena Iz Bernardovega rokava
Na kmečko domačijo je po dolgem času
prišel živinozdravnik in na pragu je srečal
gospodinjo.
»Gospodar so poslali pome. Kravo sem
prišel osemenit«
»Vi! Kar v štalo stopite. Vam prinesem
stol ali pa boste kar iz tal skočili?«
ob njih ter kakšno zapeh in zaigrali«, pravi
najstarejši muzikant v Hramšah pri Galiciji
Bernard Jovan, ki harmoniko razteguje preko
50 let. Štirinajst kilogramov suhih gob je ta-
krat odštel zanjo in stara Lubusova harmonika
je še danes njegova najboljša prijateljica.
»Kmečkih veselic se najraje spominjam. Ko-
žuhanja in fureža na primer. Ali pa žetve.
Ženske so najraje žele pri mesecu do polnoči,
potem pa je bila veselica do jutra in naprej.
Vmes smo se pa igrah razne igrice, kot na
primer krajcerski ples, ki je bil podoben metli-
nemu. Žensk je bilo običajno več in so okrog
moških hodile ter pele: >Grejo pa ženske okol,
ker nimajo moških dovolj. Kdor bo brez para
ostal, bo godcu za štaube dal.<
Pri mizi pa je nekdo sedel in z nožem po
kozarcu udaril, kar je bil znak, da se mora
vsaka najbližjega prijeti. Tista, ki je ostala
brez, pa je morala muzikantu nekaj dati, bila
pa je tudi izločena. Namesto nje je prišla druga
v igro. Dokler se nismo naveličali. Potem smo
si pa drugo igro izbrali. Zcinimiva je bila tudi
tista, kjer smo se šli osla >štult<. Izbrali smo
namišljenega osla, ki se je postavil na vse štiri
in ena (ali eden) se je spravil na njega. Voditelj
- muzikant je vprašal: >Osel, kdo te jaha?< Osel,
ni nič videl, saj je imel obraz pokrit s klobu-
kom, pa je uganjeval. Če je uganil, je bU jaha-
lec izločen, namesto njega pa je prišel drugi.
Potem se mu je priključil še dmgi osel. In
povezovalec reče: >Osel, kdo te štul?< Prvi zopet
ugiba osla, pa jahača in zopet osla tako dolgo,
da nastane cela kolona oslov in jahačev, ki
potem po taktih muzike gredo skozi domačijo
v neskončnem smehu. Še posebno je hecno, če
kakšnega suhcenega osla zajaha močna
ženska.
>En fantič me vpraša, da bi plesat šla z njim.
Oja, oja, saj s tabo ne grem. Na sredi stoji, se
prav kislo drži.< Te pesmi se verjetno dobro
spominjate. Pri povštertancu se poje. To smo
se tudi mi radi igrali na ohcetih in ene, kjer
smo se tako zabavali se jaz prav dobro spomi-
njam. Tam sem namreč svojo ženo spoznal.«
EDI MASNEC
STRAN(KA) SALJIVCEV
Objavljamo šalo, ki ste se ji v prejšnjem
Novem tedniku najbolj nasmejah. Izmed pri-
spelih kuponov je več kot polovica bralcev
glasovala za šalo z naslovom Prometna, ki jo je
poslal Jakob Ograjenšek iz Galicije. Po pošti
bo za nagrado prejel dve vstopnici za priredi-
tev Lojtrca domačih v Celju. Enako nagrado
prejme tudi Vera Grabner iz Trubarjeve
6 v Celju, ki smo jo izžrebali med prispelimi
kuponi.
Prometna - šala
prejšnjega tedna
»Takoj dol s kolesa, go-
spod državljan. Mar ne vidi-
te, da vam luč na kolesu ne
gori?«
»Saj sem to že storil, go-
spod policaj, pa mi kljub te-
mu ni gorela.«
Glasbilo
»Rad bi kupil tisto'rdečo trobento, ki je
obešena na tisto belo harmoniko tam za-
daj«, pravi kupec v trgovini z glasbili. Pro-
dajalka mu prijazno odgovori: »Ja, gasilski
aparat lahko dobite, ampak radiator ostane
tukaj.«
Beračenje prepovedano
Hišni gospodar: »Ali ne znate brati, da je
beračenje v naši hiši prepovedano?«
Prosjak: »No, potem pa mi ven na cesto
kaj prinesite.«
Pri veterinarju
Starejši gospod kliče na veterinarsko po-
stajo in pravi: »Pridite, prosim, pogledat
mojega prašiča.«
»Kaj pa mu je?«
»Neprestano vrešči in tuli.«
Ko pride veterinar v hlev, se začudi: »Kaj
pa počnete? Saj ste mu odrezali nogo!«
»Ali ste mislili, da bom zaradi ene juhe
ubil celega prašiča?«, mu odgovori kmet.
Začetek
Gospa Potočnikova v jahalni šoli prvič
vadi preskakovanje ovir. Konj jo vrže čez
oviro.
»Dobro je bilo,« pohvali gospo jahalni
učitelj, »drugič vzemite s seboj še konja.«
Šale za današnjo stran so prispevali: Simona
KOVAČ iz Prožinske vasi, Gabrijela ROBIČ iz
Celja m Cvetka LESKOVŠEK iz Gorice pri
Slivnici.
Kupon
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:.
Z NAJVEČJO
POSLOVNO MREŽO
V SLOVENIJI
št.49 - 10.december 1992