tasokum d.o.o. :::! eiport-import trgovina s KMETIJSKO MEHANIZACIJO ZA VSAKO VASE VOZILO AKUMULATORJI Maribor II" Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST UJ It* OC \mm Ul >o os co JSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST POROČILO IZ NEK KRŠKO - Jedrska elektrarna je v marcu dosegla 93,9 odstotno razpoložljivost in 90,9-odstotno izkoriščenost ter tako proizvedla 418,6 tisoč MWh električne energije. Segrevanje Save ter koncentracije radioaktivnosti v tekočih in plinskih izpustih iz elektrarne so bile v predpisanih mejah. V skladišču NEK se je ob koncu meseca nahajalo 9.429 sodov z odpadnimi srednje in nizko radioaktivnimi snovmi. RAZSTAVA STISKIH ROKOPISOV LJUBLJANA - Prejšnji teden so v novem krilu Narodne galerije odprli razstavo stiških rokopisov. Gre za dragocene srednjeveške rokopise iz 12. stol., ki so zvečine nastali v cistercijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem. To so najstarejši znani pergamentni kodeksi, ki so nastali na naših tleh. Napisali jih sicer niso naši menihi, pač pa skriptorji iz severnih dežel, ki so prišli v stiško cisterco na povabilo opata Folk-landa. HALO-ALO PIZZA! ® (068)24-415 ZARADI VAS V Kočevju že zbirajo 5.000 podpisov Gibanje za razvoj Kočevske je zaživelo KOČEVJE - Gibanje za razvoj Kočevske je bilo prejšnjo sredo uradno potrjeno, že naslednji dan pa je njegovo vodstvo sklenilo, da bodo osnova za delovanje gibanja program revitalizacije občine iz leta 1988 in program razvoja kmetijstva iz leta 1986 pa tudi razvojne zamisli, za katere bo gibanje zaprosilo podjetja. Sprejeli so tudi tri zahteve, ki sojih naslovili na občinsko skupščino in nekatere druge organe. S prvo zahtevajo, naj občinska skupščina pospeši zbiranje 5.000 podpisov za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih in gozdovih, “da se naši otroci ne bodo hudovali na nas, da smo jim zapravili to naše bogastvo”. Druga zahteva se nanaša na narodni park Kočevske, saj so ugotovili, da se večina prebivalstva ne strinja z ustanovitvijo takega parka, ki bi preprečil razvoj Kočevske, “ker bi v njem imele prednosti živali in rastline”. Tretja zahteva se nanaša na nadaljevanje gradnje obkolpskih cest od Petrine do Podplanine oz. asfaltiranje teh cest od Dola do Podplanine. * Kasneje je bila izražena še četrta zahteva: “da nihče ne sme zaposlovati na območju občine Kočevje ljudi od zunaj brez njenega soglasja, če so na razpolago ustrezni strokovnjaki v domači občini.” Pri tem so očitno imeli v mislih zaposlovanje kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov iz sosednje ribniške občine, ki sojih zaposlili razni republiški organi, a je v kočevski takih strokovnjakov dovolj. J>pR1MC Na Kolpi in v zalivu enak režim S srečanja slovenskega in hrvaškega notranjega ministra v Krškem - Zagotovilo ministra Ivana Jarnjaka, da slovenska lastnina na Hrvaškem ni ogrožena KRŠKO - Sredi prejšnjega tedna sta se v Krškem v okviru rednih srečanj sestala slovenski notranji minister Ivo Bizjak in hrvaški notranji minister Ivan Jarnjak s sodelavci in se pogovarjala o pripravah na turistično sezono ter nekaterih drugih aktualnih problemih. Na tiskovni konferenci je mninister Bizjak podaril, daje sodelovanje med slovenskim in hrvaškim ministrstvo zelo dobro, še predvsem po lanskem podpisu dveh sporazumov; sporazuma o zatiranju kriminala in sporazuma o vračanju ljudi na skupni meji, ki sta pomembna za obe državi. Sodelovanje nameravajo še poglobiti na področju gospodarskega kriminala, mamil in pranja denarja. Minister Jarnjak je povedal, da so se dogovorili, da si bodo v času turistične sezone izmenjavali turistične informacije, tako da bodo imeli turisti na svoji poti čim manj težav. O režimu v Piranskem zalivu in reki Kolpi pa je dejal, da bo ostal takšen kot lani, le vse ugodnosti bodo veljale mesec prej kot lani, in sicer od začetka junija do konca septembra. Pogovarjali so se tudi o sodelovanju obmejnih policij pri maloobmejnem prometu in se zavzeli, da v kratkem podpišejo sporazum o začasnem urejanju maloobmejnega prometa. Minister Jarnjak je povedal, da so se pogovarjali tudi o medsebojni pomoči; tako so naše policiste že zapro- SLOVENEC OCENJEVAL ZDRAVILIŠČA ČATEŽ OB SAVI - Propagandna služba dnevnika Slovenec pripravlja v ponedeljek v čateških Termah zaključek akcije, v kateri so ocenjevali slovenska zdravilišča. Kateri izmed slovenskih zdraviliških biserov je v jesenskem in zimskem ocenjevanju prejel največ točk, bodo uradno izdali na posebni prireditvi ob 13. uri. sili za pomoč pri ustanavljanju konjenice. Na novinarsko vprašanje glede varovanja slovenskega premoženja, sta oba ministra zatrdila, da se razmere izboljšujejo. Minister Jarnjak je še dodal, da slovenska lastnina ni nič bolj ogrožena kot ostala lastnina na Hrvaškem. Na delovnem srečanju so se pogovarjali tudi o odprtju magistralne ceste Zagreb - Beograd. Ministra sta menila, da se je zato treba na odprtje ceste pravočasno pripraviti na obeh straneh. ____________. - J. DORNIZ 30 LET DRUŠTVA RAČUNOVODSKIH DELAVCEV SEVNICA - V restavraciji sevni-škega hotela Ajdovec bo v petek, 22. aprila, ob 18. uri slavnostni občni zbor Društva računovodskih in finančnih deiavcev Sevnica ob 30-let-nici njegovega delovanja. Slovesnost bodo zaključili z družabnim srečanjem. 60 let sevniških čebelaijev Na 17. srečanju mladih čebelarjev Slovenije bo govoril dr. Jože Osterc SEVNICA - V soboto, 23. aprila, ob 9. uri se bo v sevniški osnovni šoli Sava Kladnika pričelo 17. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije, na katerem bodo v priložnostnem sporedu sodelovali tudi Delavska pihalna godba pri GD Sevnica, Oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice, učenci OŠ Sava Kladnika in glasbene šole, citrar Peter Ašiš, Konjerejsko društvo, ZNeza kmetic Sevnica in praporščaki čebelarskih društev. Slavnostna govornika bosta minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc in dr. Janez Poklukar s Kmetijskega inštituta Slovenije. Prireditev so si mladi sevniški čebelarji priborili z zmago na lanskoletnem tekmovanju na Gorenjskem. Organizatorji so poleg domačega društva, ki bo ob tej priložnosti praznovalo svojo 60-letni-co, še OŠ Sava Kladnika in Zveza čebelarskih društev Slovenije, generalna pokrovitelja prireditve pa sta sevniška občinska skupščina in območna enota zavarovalnice Triglav iz Krškega. SLOVENSKI IN HRVAŠKI NOTRANJI MINISTER V KRŠKEM -Pogovarjala sta se predvsem o medsebojnem sodelovanju v času turistične sezone, dotaknila pa sta se tudi nekaterih skupnih nerešenih vprašanj. (Foto: J. Domiž) Pravno vse čisto, a nevzdržno Drugi sestanek članov društva Novo mesto - Izpusti iz Revozove lakirnice v dovoljenih mejah, a kljub vsemu zelo motijo - Stvar morale in odnosov, ne sodnije Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: 0 Podjetnike čaka težka odločitev na 3. strani: 0 Letos rekordno število dobrih vin na 4. strani: 0 Žužemberk poskuša s samoprispevkom na 5. strani: 0 Kmetje hočejo več od svoje zadruge na 6. strani: 0 Skupščina spet o zadevi Suljevič na 7. strani: 0 V pravljice ne verjamejo več na 9. strani: 0 Izplačali so jim nižje nadomestilo na II. strani: 0 Nevarna pot v bosanski pekel na 12. strani: 0 Priklatil se je v posteljo TERMOTEHNIKA NOVO MESTO - Prejšnji četrtek so se v sejni sobi Zavarovalnice Tilia sestali člani društva Novo mesto. To je bil drugi sestanek članstva po ustanovitvi lani jeseni. Na prvem članskem sestanku februarja so člani podprli pobudo za čim večje zavarovanje Gorjancev, za lokacijo večnamenske športne dvorane v Žabji vasi namesto v Portovalu oz. ob njem, za javno namembnost grmskega gradu, za ustanovitev štipendijskega sklada ali fundacije. Člana društva, univerzitetna profesorja dr. Miha Japeij in dr. Peter Novak, pa sta se obvezala, da bosta proučila meritve o onesnaženju zraka v okolici Revoza. Skupina Volkswagen SERVIS SLAK Prodaja vozil SEAT. Servis za vozila Voiksvvagen in Audi. Trebnje, Stari trg 18, tel.: 068/44-446, fax. 068/44-355__________ PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 Prof. Novak, dekan ljubljanske strojne fakultete, je na četrtkovem sestanku sporočil svoje ugotuvitve. Poudaril je, da so vse izmerjene količine, ki gredo v zrak iz Revozove lakirnice, res daleč pod dopustnimi, vendar nekatere snovi kljub temu zelo moteče delujejo na ljudi, ki živijo v bližnji okolici lakirnice. Tudi če bi količino teh snovi - v glavnem gre za topila - ki jih vsak dan iz lakirnice spuščajo v okolje, zmanjšali za polovico, bi še vedno ljudi motile. Te snovi, ki so sicer res v še dovoljenih mejah, ne silijo samo v nos, ampak dražijo oči, dihala in kožo ljudi iz Revozove soseščine. Najbolj učinkovit ukrep bi bilo bistveno zmanjšanje zraka, ki ga vsak dan spuščajo iz štirih izpustov lakirnice. Rešitev za okolico bi bil tudi visok dimnik. V novomeškem primeru gre za t.i. sin-ergijski (več kot seštevalni) učinek, ko prihaja v okolje več majhnih onesnaženj hkrati; količine vsakega po- Paič PRODAJALNA BARVE LAKI ■H Q ml NA D MUNI55 i||f. 68000 Novo mesto | J Te/ (068) 25-049 POMLAD JE TU — V MAKU PA SMO ZA VAS PRIPRAVILI PESTRO IZBIRO BARV IN LAKOV: veliko izbiro vseh premazov za les in kovino, pisano paleto lazurnih premazov za les: beton, beltop, bori, aquales itd., redčila, čistila, pleskarski pribor TAKOJ VAM LAHKO ZMEŠAMO 1000 nians barv za les, kovino in avtomobile OD 14. 4. — 30. 4. 1994 PO POSEBNO UGODNI CENI: JUPOL a 30 kg 2.350 SIT 8 kg 760 SIT 3 kg 355 SIT VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN Sl Z NAŠO POMOČJO POLEPŠATE DOM. SLOVENSKI ENDOKRINOLOGI V NOVEM MESTU OTOČEC - Pod pokroviteljstvom Tovarne zdravil Krke se je ob koncu tega tedna tu sestala endokrinološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva, ki jo vodi prim. dr. Miha Koselj. Na dvodnevnem sestanku so govorili predvsem o različnih načinih zdravljenja sladkorne bolezni, ogledali so si farmacevtsko razstavo in se seznanili z diabetološkim dispanzerjem v Novem mestu; v razvedrilnem delu pa so sodelovali tudi na degustaciji vina, ki jo je vodil dr. Julij Nemanič. V drugi polovici tedna bo končno več soncu, pa tudi topleje bo. sameznega polutanta so lahko daleč pod mejo dopustnega, pa vendar je njihov skupni učinek veliko bolj mo- • V primeru Revoza je pravno sicer vse “čisto”, stanje za soseščino pa je kljub vsemu nevzdržno. V civiliziranih) svetu takih obratov, kot je Revozova lakirnica, ne gradijo sredi mest in v strnjenih naseljih, če pa že so, jih urejajo, čeprav jim, pravno gledano, tega ne bi bilo treba. teč ali celo nevaren, kot če bi bil en sam v večjih količinah. A. BARTELJ VEČ KOT TRGOVINA NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO • original plinski kotli JUNKERS s pretočnim bojlerjem že za 158.742,00 SIT • velika izbira panelnih radiatorjev KORADO po zelo ugodnih cenah • nagrada tega tedna je brušenje vseh rezil, ki jih potrebujete v gospodinjstvu Tel.: 068/322-550, 23-903, 23-933 Mačkovec 12, Novo mesto Nagrajenec tega tedna je 0495158 JOŽE AJDIČ, DRSKA 67, NOVO MESTO S PESMIJO VPOMI^AD - Pod tem naslovom ze nekaj let v Domu kulture v Novem mestu poteka srečanje otroških in mladinskih zborov osnovnih šol občine Novo mesto. Zaradi pomanjkanja učiteljev glasbe je vsako leto manj udeležencev, letos je zapelo le devet zborov jz štirih šol. Zbore je poslušala tudi prof. Majda Hauptman iz Ljubljane in za medobčinsko revijo ki bo sredi maja v Šentvidu, izbrala naslednje zbore: otroški zbor OŠ Bršljin, ki ga vodi Roma-na Križman, otroški zbor OS Grm, ki ga vodi Sonja Čibej, in mladinski zbor OŠ Vavta vas z dirigentko Cvetko Hribar. Organizator je bila Zveza kulturnih organizacij, pokrovitelj pa Ljubljanska banka, Dolenjska banka, d. d., Novo mesto. Na sliki, mlajši mladinski zbor OS Bršljin z dirigentko Romano Križman pred nastopom. (Foto: J. Pavlin) Podjetnike čaka težka odločitev Zdru“^neb0 _____J ______________________ politična □ Na posvetu dolenjskih in belokranjskih podjetnikov v Novem mestu so strokovnjaki gospodarske zbornice predstavili možnosti pri preoblikovanju in dokapitalizaciji družb NOVO MESTO - Na posvetu, ki gaje prejšnji četrtek pripravila območna gospodarska /.borniea Novo mesto, seje zbralo blizu 80 predvsem zasebnih podjetnikov iz Dolenjske in Bele krajine. Teme, ki sojih za tokratni posvet pripravili strokovnjaki Gospodarske zbornice Slovenije Miha Potočnik, mag. Samo Hribar, Metka Penko Natlačen in Tanja Kurnik, so bile vezane na iztekajoči se rok za prilagoditev organiziranosti podjetij lani sprejetega Zakona o gospodarskih družbah. Po uvodnih predavanjih o možnostih in načinih preoblikovanja obstoječih gospodarskih družb, rokih za prilagoditev ustanovnih aktov in dokapitalizaciji družb z omejeno odgovornostjo so dolenjski podjetniki predavateljem zastavili vrsto vprašanj. Pomembna novost Zakona o gospodarskih družbah je statusna oblika samostojnega podjetnika posameznika, ki bo verjetno najprimernejša oblika za večino obrtnikov in popoldanskih obrtnikov, ki jih novi zakon ne pozna, zakon o obrti, ki ga šele pripravljajo, bo določal predvsem pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti, ne pa tudi statusnih oblik. Seveda status samostojnega podjetnika posa- Kočevju klavrno prvenstvo V marcu dobilo največ dodatnih ljudi brez dela IJUBUANA - V Sloveniji se že tretji mesec zmanjšuje število brezposelnih, kar je vsekakor najbolj razveseljiva novica republiškega zavoda za zaposlovanje. Ob koncu marca je imela naša država še 130.587 ljudi brez dela, kar je sicer skoraj desetino več kot lani ob istem času, vendar pa 2,5 odst. manj kot v letošnjem februarju. Žal se je število brezposelnih v marcu v nekaterih občinah kljub splošnemu zmanjšanju povečalo, med njimi največ prav v kočevski občini. Taje v marcu “pridobila” še dodatnih 93 ljudi brez dela in jih ima skupaj že 1768, kar je skoraj četrtina vseh za delo sposobnih ljudi, medtem ko je povprečna brezposelnost v državi 15,2-odstotna. Po skupnem številu brezposelnih so pred kočevsko občino novomeška s 3.017 brezposelnimi, krška z 2.206, brežiška s 1.889, za njo pa ribniška s 1.324, sevniška s 1.100, črnomaljska s 1.068, trebanjska s 757 in metliška s 370 brezposelnimi občani. - n meznika ni obvezen za obrtno dejavnost, obrtniki bodo namreč lahko izbirali tudi med drugimi organizacijskimi oblikami gospodarskih družb, kar velja tudi za podjetja, ki so bila do sedaj največkrat organizirana kot družbe z omejeno odgovornostjo, kar za mnoge ne bo več najprimernejše. • Na posvetuje gospodarska zbornica predstavila tudi možnosti uporabe njenega informacijskega sistema, dostop do domačih in tujih podatkovnih baz, kjer njeni člani lahko dobijo pomembne informacije o ponudbi in povpraševanju določenega blaga in uslug, ter bonitete domačih in tujih podjetij (pomembno predvsem pri navezovanju poslovnih stikov z Italijo) in možnosti skupnega nastopa na trgu. Direktor območne gospodarske zbornice za Dolenjsko in Belo krajino Janko Goleš je še posebej poudaril pomen regijskega povezovanja, s katerim lahko veliko pridobi predvsem malo gospodarst- Zakon o gospodarskih družbah nalaga gospodarskim družbam poleg uskladitve ustanovitvenih in drugih aktov (statut ni več temeljni akt podjetja) z novim zakonom tudi uskladitev kapitalskih zneskov. Če hočejo družbe z omejeno odgovornostjo obdržati svoj status, morajo najkasneje do 31. maja povečati svoj ustanovni kapital na najmanj 1,5 milijona tolarjev, kar je možno na več načinov. Dokapitalizacija je namreč možna z nominalnim povečanjem ustanovnega kapitala na osnovi nerazporejenega dobička iz preteklih let in iz sredstev rezerv ali pa z vplačilom novih vložkov v družbo v gotovini ali v obliki stvarnih vložkov. Strokovnjaki Gospodarske zbornice Slovenije so dolenjske in belokranjske podjetnike opozorili, da družba z omejno odgovornostjo ni vedno najboljša rešitev in da naj pred odločitvijo o novi statusni obliki skrbno pretehtajo prednosti in pomanjkljivosti, ki jih v ima v primeru posameznega podjetja določena ohlika družbe, opozorili pa so tudi na nekaj pasti, kijih za podjetnike prinaša novi zakon, ko opredeljuje posamezne statusne oblike družb, saj je bil stari zakon o podjetjih pri tem zelo površen in splošen. I. VIDMAR Stavke ni bilo Delavci Feniksa napoteni na čakanje na delo doma KOČEVJE - Napovedane stavke delavcev Feniks-Marketinga, d.o.o., Stara cerkev 12. aprila ni bilo. Na pobudo večine delavcev in delavk v Feniksu je sindikat teh delavcev 24. marca sklenil, da bo 12. aprila v prostorih Feniksa v Stari Cerkvi stavka delavcev. Zahteve delavcev so bile oz. so še: plačilo zapadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje od aprila lani dalje - rok takoj; izplačilo plač po kolektivni pogodbi - rok takoj; izplačilo regresa za letni dopust za leto 1993 - rok 30. junij; izplačilo jubilejnih nagrad - rok 31. december letos. Do napovedane stavke pa ni prišlo, ker je podjetnica oz. direktorica Feniksa Ana Dejanovič Jankovič napotila 31. marca skoraj vse delavce na čakanje na delo doma. Tako je bila stavka po posvetu s Svobodnimi sindikati Slovenije začasno odpovedana. Prestavljena je na čas, ko bodo spet delali, oz stavke ne bo, če bodo zahteve delavcev medtem izpolnjene. organizacija Geršak: slovenska vojska bo imela najmanj težav NOVO MESTO - Združenje slovenskih častnikov bo nasprotovalo morebitni uporabi slovenskih vojakov zoper lastni narod, je na regijskem posvetu Združenja slovenskih častnikov 13. aprila v Novem mestu dejal Janko Ljubič, v. d. sekretarja ZŠČ. Na posvetu, ki sta se ga med drugimi udeležila predsednik ZSČ Miha Butara in predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Jožef Kopše, so povedali, da Združenje, ki zamenjuje dosedanjo Zvezo rezervnih vojaških starešin, prav zdaj dobiva novo podobo. Organizacijsko bo najbliže podobni častniški organizaciji v Nemčiji. Združenje bo nepolitična in strokovna organizacija s prostovoljnim članstvom. Po vsej verjetnosti bo vključevalo tudi poklicne vojake. • Mag. Teodor Geršak je dejal, da bodo posodobitev velikanskih armad nekdanjega političnega Vzhoda spremljale težave. Slovenska vojska je najmlajša v Evropi. Zato bo imela najmanj težav, ko se bo spreminjala tako, kot od nje zahteva Partnerstvo za mir. Združenje bi moralo določiti, kako bodo častniki, člani ZSČ, napredovali. K temu je na posvetu pozval Bojan Avbar iz Novega mesta, ki se je v razpravi dotaknil več stvari v zvezi z delovanjem častniške organizacije. V drugem delu posveta so udeleženci poslušali mag. Teodorja Geršaka, kije govoril o Partnerstvu za mir ter o nastajajoči novi družbi, v kateri dosedanjo hladno vojno zamenjajo nova pravila igre v mednarodni skupnosti. Med drugim je dejal, da vstopanje slovenske vojske v Nato pakt sproža velike spremembe. Na splošno je ocenil bodoča družbena dogajanja z besedami: “Pred nami je burno desetletje, v katerem bo veliko kriz.” L. M. Vse več dolgotrajno brezposelnih Na novomeškem zavodu za zaposlovanje je bilo konec januarja prijavljenih 5358 brezposelnih - Kljub zmanjšani brezposelnosti več nadomestil - Spremembe zakona NOVO MESTO - Iz poročila novomeške enote Republiškega zavoda za zaposlovanje je razvidno, da seje v dolenjski regiji delež brezposelnih z nekaj več kot 9 odst. decembra leta 1992 povzpel na 12 odst. decembra lani, še vedno pa je ta stopnja med najnižjimi v Sloveniji. Medtem ko seje delež zaposlenih v družbenem sektorju zmanjšal za več kot 5 odst., pa seje pri zasebnikih zvečal za skoraj 15 odst. Delovne organizacije so januarja letos javile 548 potreb po delavcih in pripravnikih, kar je za skoraj 65 odst. __ WuBljmk pismo v Se vedno velja, da vrana vrani ne izkljuje oči Stanovanjske zagate LJUBLJANA - Že dve leti in več - vse od uveljavljanja nove stanovanjske zakonodaje - se vleče spor med lastniki nacionaliziranih stanovanj in “imetniki stanovanjske pravice”, ki v njih živijo in jih želijo zato po enakih kriterijih (stanovanjskega zakona) odkupiti. Pa kaj, ko je nova demokratična oblast v lastništvu stanovanj vzpostavila “prvotno stanje” in zaplenjena vrača lastnikom. Kaj velja več: lastništvo ali “imetništvo stanovanjske pravice?” je zato kar dolgo odmevalo po Sloveniji - in tudi v parlamentu. Končno je parlament to “kvadraturo kroga” pred dnevi salomonsko rešil: sprejel je spremembe in dopolnitve stanovanjskega zakona, ki med drugim podrobno določajo razmerja med denacionalizacijskimi upravičenci in najemniki nacionaliziranih stanovanj. Ena od zakonskih novosti določa, da določila najemne pogodbe, sklenjene med zavezancem za vrnitev stanovanja in najemnikom, prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, ostanejo v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja upravičencu do denacionalizacije. Prejšnji imetniki stanovanjske pravice bodo po vrnitvi stanovanja prejšnjemu lastniku oz. po zapuščinski razpravi lahko uveljavljali pravico do nakupa stanovanja v okviru določil stanovanjskega zakona. Parlament je tako ugodil ljudem, ki že imajo streho nad glavo, zato pa zmanjkuje denarja za brezdomce, za socialna stanovanja. Tudi ti so v Ljubljani (končno) ustanovili iniciativni odbor, da bi javnost seznanili s svojimi težavami. V Ljubljani je registriranih kar 4.800 iskalcev socialnih stanovanj, da bi do njih prišli, pa trkajo tudi na vrata stanovanjskega sklada. Ta pa je blokiran po zaslugi mestne vlade, ki je stanovanjska sredstva uporabljala v namene, ki ne sodijo v stanovanjsko politiko. Iniciativni odbor iskalcev stanovanj zahteva, da se račun sprosti in naj se Marjan Vidmar, predsednik izvršnega sveta, ne pritoži ponovno, saj se tako postopek lahko zavleče tudi za dve leti. Vendar imajo nekateri Ljubljančani pri iskanju stanovanj več sreče kot omenjene “kategorije” prosilcev. Ljubljanski izvršni svet je tako 10. februarja letos razdelil dvanajst neprofitnih kadrovskih stanovanj v Rapovi jami za Bežigradom. Tiskovni predstavnik ljubljanskega IS je na vprašanje, ali lahko pove imena dobitnikov stanovanj, po posvetu pri M. Vidmarju dejal, da niso za javnost. Pa je javnost zanje le izvedela. Dobili naj bi jih štirje Slovenci iz Argentine, osebi iz Peterletovega ministrstva in mestnega sekretariata za notranje zadeve, sin direktorja ustanove, ki se poteguje za prostore v Mladiki, dva urednika iz časopisov, Slovenec in Slovenske brazde, Rudi Šeligo, predsednik sveta TV, itd., itd. Na kateri ljudski rek o vranah se velja zdaj spomniti? VINKO BLATNIK več kot v istem času lani. V tem času se je zaposlilo 322 delavcev in 31 pripravnikov. Konec januarja je bilo na novomeškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 5.358 brezposelnih, kar je četrtina več kot leto poprej. Med brezposelnimi je padel delež žensk na 41 odst., povečal pa se je delež brezposelnih tako imenovanih trajnih presežkov. Povečuje se tudi delež dolgotrajno brezposelnih oseb. Januarja je imela čakalno dobo daljšo od enega leta, že več kot polovica vseh brezposelnih. Med brezposelnimi je več kot polovica delavcev s I. in II. stopnjo izobrazbe. V januarju je denarno nadomestilo prejemalo 2.262 brezposelnih, kar je desetina več kot leto poprej. Denarno nadomestilo prejema več kot polovica brezposelnih. j * Lani decembra so bile sprejete spremembe zakona o delovnih razmerjih in zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki so začele veljati s 14. januarjem letos. Med bistvene novosti sodijo zaostreni pogoji prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v primerih, če taka oseba dela. Organizac(je in delodajalci morajo zato zavodu posredovati kopijo pogodbe o delu ali avtorske pogodbe. Po novem lahko pogodbeno delo traja največ 60 dni v koledarskem letu oz. 8 ur tedensko, če gre za opravljanje trajnejših kratkotrajnih del. Novost je tudi, da delavec, ki mu je z njegovim pisnim soglasjem prenehalo delovno razmerje, ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Poleg še nekaterih drugih sprememb je tudi ta, da brezposelni lahko prejema denarno pomoč, ki mu pripada po denarnem nadomestilu ob izpol-njevunju cenzusa, največ 6 mesecev. Republika Slovenija skupščina občine Črnomelj IZVRŠNI SVET Na podlagi sklepa Izvršnega sveta, sprejetega dne 7.4.1994 L ter 14 člena Odloka o organiziranju javnega podjetja Komunala Črnomelj (Ur. I. RS št. 8/94) razpisujemo delovno mesto: direktorja Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, — da ima vsaj 3 leta izkušenj v stroki, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih, — da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Kandidat mora poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, ki jih predpisuje zakon. Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Skupščina občine Črnomelj, Izvršni svet Trg svobode 3, Črnomelj 68340 Črnomelj v zaprtih ovojnicah z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Ali gladovna stavka? Kdor bi v gladovni stavki sedmerice iz Cankarjevega doma iskal samomorilska “ozadja”, teh najverjetneje ne bi našel. Vse skupaj je preveč podobno teatru, saj se stavkajoči ne zadovoljijo s pro-stestiranjem za zidovi enega najslavnejših slovenskih kulturnih hramov, ampak se pokažejo tudi na odru ter v časopisih in na ekranih. Zavračanje hrane, za katero se je menda prostovoljno odločilo teh sedem državljanov Slovenije, očitno ne bi zagotovilo pravega zadovoljstva, če ne bi protest zbudil dovolj velike pozornosti javnosti. In jo je zbudil. Prav tako kot ljudstvo se za sedmerico zanimajo politične stranke in organizacije in o njenem ravnanju pišejo pisma. Kot je znano: protestniki zahtevajo od predsednika države soočenje za okroglo mizo pred tv kamerami na očeh javnosti, ko bi javno pojasnili zahteve po razpisu predsedniških in državnozborskih volitev. Če je zahteva še tako upravičena, je verjetno vse prej kot človeško dejanje, če politične stranke in organizacije podpirajo gladovni štrajk. Protest sedmerice se s tem spreminja v strankarsko politično operacijo, ki se lahko v skrajnem primeru konča tako: stavkajoči umro, stranke, v imenu katerih so stavkali, pa zmagajo. Kakšna je to zmaga, in to v državi, katere velik del državljanov prisega na svetost človekovega življenja?! MARTINA ŠKORJANEC, učenka tekstilne šole v Kočevju: “Jaz ne bi gladovno stavkala, razen če bi hotela shujšati. Poslušam starejše, upokojence in druge. Nekateri pravijo, da to počno tisti, ki imajo velike plače, pa bi radi imeli še večje. Drugi pravijo, da so zadaj politiki, a da se za politiko in politike ne splača štrajkati. O tistih v Cankarjevem domu pravijo, da se hodijo domov umivat in da takrat verjetno tudi kaj pojedo.” JOŽE MAROLT, doma iz Dolenjih Podpoljan v ribniški občini: “O gladovni stavki nimam kaj dosti časa misliti, imam drugega dela dovolj. Gospodarstvo bi morali naprej izvleči, pri tem pa naj bo zraven čim manj komunistov. Vsaj pet let ne bi smelo biti nobenega komunista na oblasti. Odstaviti je treba Kučana in Drnovška, ker ne delata pošteno. Delata še po nekdanjem jugoslovanskem sistemu.” mmmr DRAGO VLAH, odvetnik iz Metlike: “Gladovna stavka ni način političnega troja za dosego kakršnega koli cilja. Nena-VH vadilo je, da državljani tako uveljavljajo nestrinjanje s stranko ali s posameznikom. M Saj se tudi jaz ne strinjam z vsem in z vsakim v naši družbi. Toda za dokazovanje tega so tudi bolj legalne poti. Kam bi jjfll pa prišli, če bi v vsakem kotu gladovno mm stavkala kakšna skupina državljanov, kise H s čim ali s kom ne strinja?” UROŠ STRUGAR, tlijak iz Črnomlja: “Popolnoma podpiram ljudi, ki v Cankarjevem domu gladovno stavkajo. Vseeno pa ne vem, kako jim bo uspelo doseči cilj. Mislim celo, da jim to ne bo uspelo, če pa jim že bo, je nevarnost, da postanejo gladovne stavke v Sloveniji nekakšna moda. Lahko bi se zgodilo, da bi hotel na ta način vsak izsiljevati. Noja, nekaterim bi kakšen teden ali dva lakote celo koristila. Kar se vitke linije tiče, seveda.” STANE ILC, dipl. inž. računalništva iz Krške vasi pri Brežicah: “Gladovno stavko odobravam samo v primeru, če si stavkajoči z njo rešujejo življenjsko pomembno zadevo in če jim režim res ne omogoča nobene druge poti. Zdi se mi, da v tem sistemu obstajajo možnosti, da človek javno pove, kaj misli, če ne drugje, pa v kakih alterntivnih medijih. Sicer sem pa proti taki obliki političnega izsiljevanja.” PETER MARKOVIČ iz Krškega: “Naj sedmerica v mojem imenu nikar ne stavka, lahko protestirajo samo v lastnem imenu ali v imenu svojih družin, kolegov, konkretnih ljudi, ne pa v imenu naroda. Mislim, da je posebne vrste nasilje nad narodom, če si kdo vzame pravico, da postavlja zahteve v njegovem imenu. Če pa želijo gladovno stavkati v svojem imenu, pa naj to kar počnejo. Zakaj bi jim to preprečili?” i i m 1.ADO HRIBŠEK, delavec s Ponikev: “Ob tem ko slišimo, da danes gladovno stavkajo že skoraj za vsako figo in se gredo na drugi strani nekateri kar pravo revolucijo, kot npr. tisti v Cankarjevem domu Ljubljani, kjer bi radi spreminjali tisto, kar je bilo doseženo na demokratičnih volitvah večine slovenskih državljanov, gladovne stavke izgubljajo svoj pomen. Ne verjamem v učinkovitost in torej tudi nesmotrnost takega početja ljudi.” FRANC GORENC, upokojenec iz Trebnjega: “Sem načeloma proti gladovnim štrajkom kot obliki protesta, ker navkljub temu, da posameznik s tem škoduje predvsem svojemu zdravju, stoji zadaj največkrat nekakšno izsiljevanje. To velja tudi za tale ljubljanski štrajk, kjer imam občutek, da so v ozadju strankarski interesi in da za uresničitev svojih političnih ciljev nekaterim sploh nista tako sveta življenje, človek, kot razglašajo,” LIDIJA SKUBE, predmetna učiteljica v OŠ Šmihel: “Gladovna stavka je največje nasilje nad samim seboj, zato nasprotujem takemu načinu protestiranja in reševanja problemov. Učitelji in učenci na naši šoli delamo v nemogočih razmerah. Naj se upremo z gladovno stavko, zato da bomo prišli do nove šole? Naj h gladovanju povabimo še mladi rod? Kaj bodo na to rekli starši otrok?” Letos rekordno število dobrih vin Na ocenjevanje za razstavo belokranjskih vin v okviru Vinske vigredi je prispelo 523 vzorcev, kar je največ doslej - Šampion za laški rizling-izbor metliške KZ METLIKA -15. in 16. aprila jc bilo v metliški vinski kleti ocenjevanje vzorcev vin lanskega letnika za letošnjo razstavo belokranjskih vin v okviru Vinske vigredi, ki bo v Metliki 20., 21. in 22. maja. Letos sta vino ocenjevali dve strokovni komisiji, in sicer pod vodstvom dr. Dušana Terčelja iz Kmetijskega inštituta Slovenije in mag. Toneta Vodovnika iz Kmetuskega zavoda Maribor, medtem ko je bil organizator ocenjevanja domačin dr. Julij Nemanič. Z JUNIJEM BODO GOVEDO DRUGAČE PLAČEVALI KRANJ - Kot je na kmetijsko-gozdarskem sejmu v Kranju povedal dr. Slavko Čepin, predsednik komisije za pripravo novega (evropskega) pravilnika za vrednotenje in plačevanje klavne kakovosti goveda, bo ta pravilnik začel veljati s 1. junijem v vseh slovenskih klavnicah. Po novem bodo klavne polovice goveda razvrščene v sedem kategorij, vsaka pa še po mesnatosti v pet kakovostnih razredov in po zamaščenosti v pet stopenj. Na osnovi teh razvrstitev bo posamezna klavna polovica lahko razvrščena v šest plačilnih razredov. Vsekakor bi bilo prav, da bi se rejci natančneje seznanili z novim pravilnikom, da ne bodo potem govorili, da sojih klavnice “ogoljufale”. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek so veljale naslednje cene: jajca 16 tolarjev, orehi 1.000, lonček smetane 500, čebulček 300, koleraba, koren in redkev 100, sadjevec 500, fižol 400, sadike cvetače (lOkom. v šopku) 100, česen 300, jabolka 80, suho sadje 400, domači jabolčni kis 80 in razna semena 100 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so računali cvetačo 210, kislo zelje 95, mlad krompir 160, pomaranče 70, hruške 142, fižol 220, rozine 230, orehe 900, grozdje 473, limone 95 tolarjev. Pri Djeladiniju so bile cene: banane 160, paradižnik 200, mlad krompir 220, fižol 200, hruške 160, jabolka 90, grozdje 590, kivi 200, limone 160, pomaranče 120, solata 200, mlada čebula 300, orehi 950, sejmisca BREŽICE - Na sobotnem rednem tedenskem sejmu je bilo naprodaj 175 do tri mesece starih in 55 starejših prašičev. Mlajših so prodali 112 po 220 do 240 tolarjev, starejših pa 20 po 180 do 220 tolarjev kilogram žive teže. Vsaka od komisij je ocenila polovico vzorcev belokranjskega belega vina in laškega rizlinga - ti dve sorti sta bili tudi najbolj množično zastopani -vzorce ostalih sort pa je bodisi prva ali druga komisija ocenila v celoti. Čeprav so letos prispevek vinogradnikov za ocenjevanje vzorca povišali od petsto na tisoč tolarjev, je prišlo v oceno kar 523 vzorcev, kar je največ v zadnjih štirih letih. In kar je še bolj razveseljivo: izločenih je bilo le 108 vin ali 21 odst., kar je najmanj v dvanajstih ocenjevanjih za razstave vin v okviru Vinske vigredi. Letos je bila še ena novost, saj so prvič ocenili arhivsko vino in sicer letnika 1990. Šlo je za modro frankinjo, a je bila ocenjena izven konkurence in zato ne bo nagrajena, sicer pa bi za oceno 17,9 točke dobila veliko zlato medaljo. Med belokranjskimi sortnimi belimi vini se je po neuradnih rezultatih najbolje odrezal laški rizling-izbor metliške kmetijske zadruge, ki je z najvišjo oceno 18,9 točke postal tudi šampion. Med zasebnimi vinogradniki je najvišjo oceno, 18,6 točke, in s tem plaketo za vrhunsko vino, prejel šardone-pozna trgatev Antona Ko-stelca iz Drašičev 13. Sicer si je med sortnimi belimi vini prislužilo plakete za vrhunsko vino še 5 vzorcev, 39 velike zlate medalje, 62 zlate, 32 sre- SE VETERINARSKA KONTROLA NA MEJI KOČEVJE - Ljudje ob Kolpi predlagajo, naj bi na mejnem prehodu v Petrini (Brod na Kolpi) bila tudi veterinarska carinska kontrola. Ta predlog oz. željo utemeljujejo s tem, da bi morali zdaj kar do več 10 km oddaljene Metlike, če bi hoteli na Hrvaškem prodati ali pa tam kupiti kakšno žival ali živalski proizvod, saj je tam najbližja obmejna veterinarska kontrola. Zdaj sicer promet z živalmi na tem območju ni velik, bo pa gotovo občutno porastel, ko bo na Hrvaškem vojna resnično končana. KMETOVALEC ŠT. 4 SLOVENJ GRADEC - Izšla je aprilska številka strokovne revije Kmetovalec, ki jo izdaja Društvo kmetijskih svetovalcev Slovenije, zalaga pa Kmetijska založba, d.o.o. Objavlja vrsto strokovnih sestavkov o setvi koruze, varstvu pred pleveli, o boleznih žit, čistoči v hlevu, traktorskih sedežih, strojnih krožkih, obnovi vinogradov in drugem. Urednik Andrej Golob je v uvodniku zapisal, da se bo tokrat politiki izognil, saj je Kmetovalec predvsem strokovna revija, na poljih pa je zdaj veliko pametnejšega dela. Bravo! Kmetijski nasveti Zoper plevel v koruzi: okopavanje in herbicid Naša najpomembnejša poljščina koruza spada med okopavine, kar pomeni, da je okopavanje njen najbolj značilen agrotehnični ukrep. Motika bi bila še vedno najboljša, če ne bi bila tako težka in naporna. Že kake tri desetletja jo naši kmetje nadomeščajo s herbicidi, in če jim je to pri zatiranju plevela uspelo, jim pri kultiviranju zemlje ni. Mehanično rahljanje omice preprosto ni nadomestljivo, vsaj v daljšem časovnem obodbju ne, in nič čudnega ni, če velja za najsodobnejšo koruzno agrotehniko kombinacija škropljenja s herbicidi v vrsti in medvrstnega okopavanja, če se le da, storjenega, seveda. Prihaja čas setve koruze in treba bo poljedelcem povedati, kaj svetuje kmetijska stroka. Predvsem gre za najbolj nevarne plevelne rastline, kot so kostreba, muhvič, krvava srakonja, loboda, metlika, dresen, sčir in slak, ki lahko premagajo ne le neprimeren herbicid, ampak tudi koruzni posevek. Na trgu je cela vrsta herbicidov, kijih je moč uporabljati po setvi in pred vznikom koruze ali pa šele po vzniku, ko poljedelc vidi, kakšni pleveli so se sploh pojavili. Na izbiro bo vplivala tudi cena, saj gre za sorazmerno drage pripravke, ki vplivajo na višino polne lastne cene koruznega pridelka. Za zatiranje zgoraj naštetih plevelnih rastlin so na voljo naslednji herbicidi: ciatral SCZ, primextra 500 W, galex, primanet, dual 500 EC plus gesaprim (radazin), dual 500 EC plus prometrin in bravo plus gesaprim. Enoletne travne in širokolistne plevele zanesljivo zatremo, če takoj po setvi koruze, torej še pred njenim vznikom, poškropimo z naslednjimi kombinacijami herbicidov: stomp 330 E plus gesaprim ali prometrin. Škropivo bo bolje delovalo, če bo padlo nanj še 15 do 20 mm padavin. Po vzniku, natančneje, tedaj, ko ima mlada koruzna rastlinica tri do štiri liste, se da enoletne širokolistne semenske plevele najbolje uničiti z naslednjimi pripravki: clapom, lentagranom plus gesaprimom, har-monyjem 75 DF plus pinovitom N in laddokom. Pri večletnih plevelih, predvsem pri pirnici in divjem sirku, se dobro obnesejo tarot plus plinovit, teli in motivell plus citowet. Na embalaži navedene koncentracije je treba natančno in dosledno upoštevati, saj gre pri nekaterih sodobnih pripravkih za grame in ne več za kilograme. Inž. M. L. bme, 3 bronaste medalje, 18 pa je bilo izločenih. Med belimi vini jih je 12 z zlatimi, 85 s srebrnimi, 100 z bronastimi medaljami ter 76 izločenih. Med rdečimi je eno z veliko zlato, 19 z zlatimi, 30 s srebrnimi, 6 z bronastimi medaljami ter 10 izločenih. Med sortnimi rdečimi vini pa eno z veliko zlato, 10 z zlatimi, 7 s srebrnimi medaljami ter 4 izločena. Najpogostejši vzroki za izločitev vzorcev so bili ok- RADIOAKTTVEN LES IZ VZHODNE EVROPE? Mnoga slovenska podjetja trgujejo s surovinami ali proizvodi iz vzhodne Evrope, med njimi tudi z lesom. Republiški sanitarni inšpektorat ugotavlja, da za les, uvožen predvsem iz Ukrajine, Belorusije in dela Rusije, obstaja utemeljen sum, daje radioaktivno kontaminiran zaradi posledic černobilske nesreče pred osmimi leti. Ministrstvo za zdravstvo obvešča slovensko javnost in opozarja podjetnike, da je pri uvozu lesa s teh območij v Slovenijo potrebno na meji opraviti nadzor zaradi ugotovitve morebitne radioaktivne kontaminiranosti. Ministrstvo za zdravstvo Resnici na ljubo Češki krompir šarite ni toliko kriv, kot smo mu neutemeljeno pripisovali V skladu s slovitim reklom “Ljubimo Platona, še bolj pa ljubimo resnico!" moramo resnici na ljubo zapisati, da uvoz krompirja iz Češke in še nekaterih drugih dežel ni vsega kriv za sedanje slovenske zagate s krompirjem ali vsaj ne v taki meri, kot so trdili vladni kritiki (tudi na simpoziju o krompirju 4. februarja v SKŠ Grm v Novem mestu). Na primeru “krompir” se je tudi pokazalo, s kako pomanjkljivimi podatki razpolagajo nekatere pomembne ustanove (KIS) in politične stranke in kako varljivi so lahko sklepi, osnovani na njih. Prejšnji republiški kmetijski inšpektor Belokranjec mag. Jože Šavorje namreč objavil natan- • PROTI UVOZU KROMPIRJA - Na nedeljskem letnem občnem zboru trebanjske podružnice Slovenske ljudske stranke so na pobudo poslanca Alojza Metelka sprejeli protestno izjavo, s katero so obsodili nenadzorovan uvoz krompirja v Slovenijo. Zahtevali so, naj slovenska vlada omeji uvoz in s tem zaščiti domače pridelovalce krompirja. čnejše podatke o lanskem uvozu krompirja v Sloveniji, in to na podlagi uvoznih carinskih deklaracij. Lanski uvoz jedilnega krompirja je znašal 8.460 ton, od tega 5.374 ton do konca junija in 3.086 ton v drugi polovici leta. Ker je letina krompirja kljub suši znašala lani solidnih 353.864 ton, to pomeni, da je uvoz znašal manj kot en ostotek domačega pridelka, zato ni mogel tako usodno vplivati na preveliko ponudbo in padec cene. Očitno so vzroki za sedanje presežke dmgje, vendar jih nočemo videti. Slovenija pridela več krompirja, kot ga potrebuje. Izguba nekdanjega jugoslovanskega tržišča nas je prizadela bolj, kot smo pripravljeni priznati. Če danes denimo kmetje iz trebanjske občine tarnajo, da imajo v kleteh še okrog 1.000 ton neprodanega pridelka, naj jih spomnimo, koliko krompirja so svoj čas prodali v turistično Dalmacijo, kjer so dobili tudi po nemško marko za kilogram, zdaj pa še 12 tolarjev ne more-jo. M. LEGAN sidacija, slaba posoda ali vonj po posodi ter mlečni cik. Diplome in medalje pa bodo vinogradnikom podelili na slavnostni seji društva vinogradnikov Bele krajine, ki bo v • Vsem, ki jih zanimajo tekmovalni dosežki belokranjskih vinogradnikov, je v gostišču Muller v Črnomlju, v metliškem hotelu Bela krajina, Gostišče Roman Kapušin iz Krasin-ca in v gostišču Petra Badovinca na Jugorju že na ogled nazoren računalniški pregled ocen pravkar ocenjenih vzorcev vin za vinsko razstavo v okviru Vinske vigredi. Poleg tega sije moč ogledati še lestvico stotih najuspešnejših belokranjskih vinogradnikov ter biserov belokranjskih vinskih goric in seznam sončnih, bolj sončnih in najbolj sončnih vinskih goric. soboto, 21. maja, ob 10. uri v metliškem kulturnem domu. M. BEZEK-JAKŠE KMETJE OBVEZNO V ZBORNICO? LJUBLJANA - Že več let govorijo po sestankih kmetov in strank, da bi po zgledu zahodnoevropskih držav lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč potrebovali svojo zbornico. Zdaj je pristojno ministrstvo končno le poslalo v parlamentarni postopek predlog zakona o kmetijsko-gozdar-ski zbornici, ki predvideva, da bo članstvo obvezno za vse tiste lastnike, užitkarje in zakupnike, ki bodo letos imeli več kot 16.800 tolarjev katastrskega dohodka. Z obveznim članstvom se marsikdo ne bo strinjal, dejstvo pa je, da bo zbornica potrebovala za svoje delo več kot 100 milijonov. PREDSTAVITEV CVIČKA ŠKOCJAN - Vsesplošni promociji cvička po Sloveniji se nameravajo pridružiti tudi člani Društva vinogradnikov Škocjan-Šmarjeta. V petek, 29., in soboto, 30. aprila, bodo skupaj s člani turističnega društva in prijazno gostilničarko Ksenijo Luzar zunaj in znotraj gostilne pripravili predstavitev cvička in posebnosti iz domače škocjanske kuhinje. SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA, KOOPERACIJ, PODJETNIŠTVA informacije razstave, ponudba PROST VSTOP! EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Jij Nemanič Da bi razumeli V sušnih letih in krajih pa tudi legah s poletno sušo je zelo pomembno, kako bomo ohranili vodo v tleh, ki pade v času od jeseni do pomladi. Več vode odteče, če je teren bolj strm in če je obdelava tal v smeri padca terena, nasprotno pa terase in porasla površina zadržijo več vode. Nezaskorjena oz. plitvo obdelana tla izgubljajo manj vode z izhlapevanjem kot porasla tla z veliko listne mase (velika trava porabi dnevno na 1 kvadratni meter talne površine do 3 1 vode). Bistveno je, koliko lahko tla zadržijo vode. Tukaj so zelo velike razlike: peščena tla samo 100 1 na kubični meter, glinasta celo do 5001. Humus zelo dobro zadržuje vlago, poleg tega je bogat z naravnimi hranili, zato je zaželeno, da ga je v tleh vsaj 6%. Tla z veliko vode in brez zraka ne ustrezajo trti, kajti ta zahteva toploto in zračnost v tleh, zato morajo biti tla mešanica peska in gline. V praksi je to humusna peščena ilovica, ki je zmožna sprejeti okrog 350 1 vode na 1 kubični meter. Dobro je razmerje med vodo in zrakom takrat, ko je vode največ 250 do 280 I na 1 kubični meter tal, vendar del te vode pod nobenim pogojem ne sme biti trti dostopen. Količina vode, s katero moramo zato še posebej smotrno razpolagati v primeru, ko ni padavin zadostuje komaj za tvorbo 40 dag suhe snovi na 1 kv. meter oz. 0,8 kg na trs. Za popoln izkoristek razpoložljive vode ni vseeno, ali ima trta dobro oz. gosto razvit koreninski sitem in do katere globine ter kakšne so izgube z izhlapevanjem vode iz tal in iz zelenega pokrova. Tudi trta lahko pri istem pridelku porabi več ali manj vode. Kakovost grozdja (vsebnost sladkorja) ne narašča sorazmerno, če je na trsu razmerje med težo neskrajšanih rozg in količino grozdja manjše od 1:6,5, ter kakovost ne pada, dokler to razmerje ne naraste čez 1:8,2, zadostuje, če ob pridelku 2,5 kg znaša teža enoletne rozge trsa 300 gramov. Za 2,5 kg grozdja je potrebno 5 kv. metrov listne površine oz. 11 rozg s po 15-imi povprečno velikimi listi. Sedaj pride pa najvažnejše. Ena zrela rozga, ki je primerno razvita, tehta samo 50 gramov (če ima razvitih 16 členkov), glede na (odvečno) debelino in dolžino medčlenkov pa do 150 gramov in več. Razlika v teži rozge 100 gramov pomeni 50 gramov več pridelane suhe snovi, kar znese na trs okrog 0,5 kg. Pri rezi nas to nič ne moti, vendar za pridelavo toliko več lesa (po nepotrebnem) potrebuje trs 2501 vode več, kot je nujno potrebno (in to največ v času od cvetenja do zorenja, ko manjka padavin), da bi zagotovil dozorevanje in preskrbljenost rozge s hranili oz. njeno klenost. Ker pa odvečni les (razmerje les proti kol. grozdja pod 1:6,5) ne daje sorazmerno boljše kakovosti, ampak celo povzroča osipanje, se lahko upravičeno vprašamo, alije potrebna večja bujnost trsa. Da ni, se pokaže takrat, ko izključno zaradi prevelike bujnosti pride do pomanjkanja vlage in zaradi tega les ne grozdje ne dozorita. Pa ne samo to, les še zdaleč ne vsebuje zadosti hranil, da bi trta prihodnje leto lahko nemoteno odganjala. Nepotrebno dolga rozga (nad 15 do 20 listov) ali preveliko število rozg (odvisno od velikosti listov 11 do 18 rozg na trto) vsakodnevno dodatno odda v ozračje 1,5 1 vode iz 1 kv. metra listne površine. To se pravi, da zmanjšanje za vsakih 30 odvečnih listov (nad 160 do 180 na trs) prihrani cca 80 I vode na 1 kv. meter tal v času treh poletnih mesecev. To je več kot en dober dež, ki si ga včasih še kako želimo. Mogoče bo to spoznanje le privedlo do drugačne miselnosti. Seveda gre tukaj predvsem za nepremišljeno uporabo dušika spomladi, kar povzroči močan porast poganjkov, ki se zaradi pomanjkanja vlage ne bodo dobro razvili oz. ne dozoreli. Poleg tega listi v senci ne ustvarjajo sladkorja, povečujejo pa vlago v trsu, zato se v toplem vremenu poveča možnost bolezni, zlasti oidija. Inž. JOŽE MAUEVIČ Kakovosten trškogorski cviček Na Bajnofu pod Trško goro ga pridelajo kakih 18.000 litrov na leto - Tudi trškogorsko belo, frankinja in celo traminec in sardone - Cvičku vrniti ugled in veljavo NOVO MESTO - Pred dobrini letom jc Krkino vinsko klet na Bajnofu in vinograde na Trški gori vzel v najem Alojz Cvelbar, ki je že prej delal v tej kleti kot enolog in je bil zraven od začetka, od sajenja trt do opremljanja kleti. Poleg vinogradništva in vinarstva pa skrbi Cvelbar še za vzdrževanje in urejanje parkov v okviru Krkinih Zdravilišč, zlasti gre tu za parke v Šmarjeških Toplicah in na Otočcu. To delo predstavlja večji del Cvelbarjeve dejavnosti, kije ob najemu obdržal tudi vseh 9 zaposlenih delavcev. Na 5,5 hektara vinogradov na Trški gori je okoli 18.000 trsov. V povprečni letini pridelajo kakih 18.000 litrov cvička, ob cvičku iz te kleti, ki ga jToznavalci visoko cenijo, pa se vse bolj uveljalja tudi trškogorsko belo, ki ga pridelajo med 10 in 12 tisoč litrov na leto. “Z našim vinom zalagamo Dolenjske in Šmarješke Toplice ter Otočec, cviček iz te kleti pa je moč trškogorski cviček je na ocenjevanju na Kmetijskem inštitutu Slovenije dobil 16,1 točke in seje tako dvignil iz dosedanjega namiznega vina v kakovostni razred. Poleg cvička in trškogorskega belega vina pridelajo na Bajnofu tudi kakovostno modro frankinjo, ki jo polnijo v buteljčne steklenice, lani pa so pridelali in posebej vzgajali in polnili tudi manjšo količino trškogorskega traminca in šardoneja, kar pa v lepih pollitrskih buteljkah prodajajo samo na Bajnofu, kjer je seveda moč kupi- ti tudi ostala vina iz te kleti. “Cvičku se veljava veča tudi v drugih slovenskih pokrajinah. Tako na primer na Notranjskem in na Pivki v gostilni Pri Dolenjcu ga imajo stalno na zalogi. Za naš cviček se zanimajo tudi hoteli v Kranjski Gori ih še kje. Vsekakor pa je za to, da vrnemo cvičku veljavo in ugled, kakršnega je to vino nekdaj imelo, najpomembnejše, da ga pravilno cenimo in spoštujemo Dolenjci. Za to pa bo treba še marsikaj narediti,” meni Cvelbar. In to ne le vinogradniki in vinarji, ampak v veliki meri tudi gostinci. Pa tudi oblast, naj bo občinska ali državna, bi morala za zaščito in uveljavitev tega poleg terana edinega slovenskega avtohtonega vina narediti veliko več, predvsem pa bolj odločno. A. BARTELJ NA ZDRAVJE - Alojz Cvelbar dobiti tudi v nekaterih trgovinah in gostilnah,” je povedal Cvelbar. Zadnji letnik trškogorskega cvička polnijo v steklenice z novo etiketo, na kateri je med drugim označeno, da gre za cviček s Trške gore in z Bajno-fa in da je cviček izvirno vino dežele Kranjske. Pa še nekaj, kar bo še posebej razveselilo ljubitelje tega vse bolj priljubljenega prijetnega vina: lanski rani^| LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek. Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko: 0608/41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili. 1 IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN V Žužemberk poskusa s samoprispevkom KS Žužemberk v zadnjih letih veliko naredila za razvoj - Precej nalog ostaja nedokončanih - V nedeljo, 24. aprila, referendum o samoprispevku ŽUŽEMBERK - Ker se bo ob koncu maja izteklo obdobje sedanjega samoprispevka, so se v krajevni skupnosti Žužemberk po vaseh že zvrstili občni zbori, na katerih so domačini razpravljali o uresničevanju sedanjega programa akcij, kijih plačujejo s samoprispevkom. Ta t. i. referendumski načrt ne bo uresničen v celoti, ker zmanjkuje denarja. Prilivi iz naslova krajevnega samoprispevka so se zaradi slabega gospodarskega stanja in povečanja nezaposlenosti zmanjšali skoraj za polovico. I Ikrati so se zmanjšala tudi sredstva iz občinskih virov, namenjena za posamezne naložbe. Kljub težavam zaradi denarja so v letu 1993 v krajevni skupnosti asfaltirali 5,7 km cest s krajevnim denarjem in 1,4 km cest s sredstvi iz občinskih virov. Dejstvo je, da je v žužemberški krajevni skupno-sti, največji v novomeški občini, potrebno asfaltirati kar 42 odst. cest in javnih poti, da 40 odst. prebivalcev nima pitne vode iz vodovoda in da 41 odst. prebivalcev nima telefonskega priključka. Kljub velikim potrebam v vseh vaseh je krajevna skupnost v zadnjih nekaj letih vendarle veliko naredila za razvoj. Pri tem imajo veliko zaslug vodstveni organi KS in poslanci v občinski skupščini ter tudi predsednik novomeškega izvršnega sveta mag. Boštjan Kovačič in Marjan Dvornik. Precej nalog ostaja, kot rečeno, nedokončanih, zato je skupščina KS Žužemberk že 25. marca sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo 2-odst. krajevnega samoprispevka. Z zbranimi sredstvi bi financirali posodobitev krajevnih cest in poti, ki jih niso modernizirali z iztekajočim se samoprispevkom. Tako so v planu ceste Jama-Podgozd, cesta skozi Gornji Ajdovec, Dolnji in Gornji Kot, leseni most na cesti Dvor-Jama, ulice v Žužemberku, povezave Jama-Stavča vas in Sadinja vas-regionalka, Franc Škufca Učenje bo lahko dražje Sklad (so)financira dodatno usposabljanje NOVO MESTO - Po kolektivni pogodbi gre odstotek bruto plač delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, za izobraževanje. Od delavcev je potem odvisno, če bodo deležni kaj tega “svojega” denarja ali ne. V Novem mestu lahko izkoristijo to možnost s pomočjo Sklada za izobraževanje Novo mesto. Denar, zbran z omenjenim odstotnim prispevkom, Sklad uporablja med drugim za strokovno izobraževanje ob Javorovica vabi 1. maja ob 11. uri srečanje ljudi dobre volje Prvega maja ob 11. uri dopoldne bo na Javorovici nad Pleter-jami spet prijetno srečanje ljudi dobre volje. Vnovič nas vabijo na prijazno planino tik nad najvišje ležečo vasjo novomeške občine krajevne organizacije Šentjerneja in tamkajšnja Zveza borcev, občinski odbor ZB, izvršni svet občinske skupščine in odbora skupnosti Cankarjeve brigade ter Gorjanskega bataljona. Počastili bomo dan upora proti okupatorju, mednarodni praznik dela in tokrat tudi 50. obletnico padlih ter pobitih borcev 4. bataljona cankarjevcev. Spomin na zgodovinski dogodek pred pol stoletjem bo obudil mag. Boštjan Kovačič, predsednik izvršnega odbora občinske skupščine. Uvodni del komemoracije za pokojnimi borci NOV je bil na Javorovici že 16. marca, ko je bila tu pred nekdanjo cerkvico Celjskih grofov prva spravna maša za padle in pobite partizane v Sloveniji. Številni domačini ter udeleženci srečanja na Javorovici pred 7 tedni so hvaležni pobudnikom takratnega spominskega slavja, zlasti škofu dr. Lojzetu Uranu in šent-jernejskemu dekanu g. Trpinu za spravno mašo in čuteče besede. Široko po Sloveniji je odjeknilo to prvo slovensko spravno dejanje kot tudi besede generala Lojzeta Hrena, daje sleherno sovraštvo zlo, ki si ga nihče med nami ne želi nikoli več. Prireditelji prvomajskega snidenja na Javorovici vabijo na planino kar največ članov raznih političnih strank in organizacij, nekdanje sodelavce OF, borce in aktiviste, mladino in vse, ki so za spravo med ljudmi. Pričakujejo tudi pohod planincev in častno stražo teritorialne obrambe. Slednja bo v primeru slabega vremena postavila dva velika šotora; v vsakega gre lahko 300 * Odbor za obveščanje pri občinskem odboru ZŽB Novo mesto delu in iz dela po programih za pridobitev izobrazbe, za dodatno usposabljanje za zahtevnejša strokovna opravila, za specializacijo, za tečaje varstva pri delu, za učenje tujih jezikov in računalništva in za ekskurzije. Tistih delavcev, ki želijo s pomočjo Sklada pridobiti dodatna znanja, je vedno več, in s tem je vedno več tistih, ki naj bi jim sklad plačal šolnino. V takih razmerah seje Sklad odločil, da bo v letu 1994 dal prednost tistim delavcem, ki jih je na izobraževanje napotil njihov delodajalec. Če je delavčevo izobraževanje torej v interesu delodajalca in če gre hkrati za študij ob delu, Sklad v celoti plača delavcu stroške izobraževanja. Če se delavec dodatno usposablja na lastno željo, plača sam polovico stroškov izobraževanja. Varčevanje bodo uvedli tudi pri financiranju ekskurzij, in sicer delavci, udeleženci strokovnega izleta, z letošnjim letom plačajo polovico stroškov sami. Drugo polovico denarja da Sklad, ki je doslej plačeval dve tretjini stroškov. Da se želijo delavci, zaposleni pri obrtnikih v novomeški občini, (dodatno) izobraževati, je po nekaterih meri- • V okviru strokovnih usposabljanj, ki jih organizira Sklad za izobraževanje delavcev Novo mesto, bo sekcija frizerjev skupaj s Skladom organizirala 23. aprila dvodnevno ekskurzijo v Bologno. Udeleženci se bodo tam ogledali med drugim sejem Cosmoprof. lih in ob nekaterih podatkih koristen proces. Od teh zaposlenih okrog 40 odst. nima poklica, slaba polovica jih ima končano poklicno šolo, desetina je končala srednjo šolo in nekaj manj kot 2 odst. ima višjo ali visoko izobrazbo. Sklad ocenjuje, da taka izobrazbena sestava ne ustreza potrebam. L. M. IZLET NA MATAJUR NOVO MESTO - PD Novo mesto vabi planince v soboto, 7. maja, na izlet na Matajur (1642 m), najvišji vrh Matajurskega pogorja. Odhod avtobusa izpred avtobusne postaje bo ob 4.30 uri. Poleg vzpona na goro si boste lahko ogledali tudi muzej I. svetovne vojne v Kobaridu. Cena izleta (prevoz + muzej) je 1.700 tolarjev. Prijavite na tel. 23-862 ali 21-446 do torka, 3. maja. Vodila bosta vodnika PZS Rudi in Rozi Skobe. V TERMOTEHNIKIO SODOBNEM OGREVANJU NOVO MESTO - V četrtek, 21. aprila, bo od 13. do 19. ure v Ter-motehniki predstavitev Junkersovih plinskih kotlov in bojlerjev. Pokazali bodo, kako hitro in enostavno opra-viti montažo centralne kurjave ali vodovoda z bakrenimi ali alumplast cevmi. Isti dan bo na Studiu D od 10. do 1L ure svetovalna oddaja o sodobnih sistemih ogrevanja. Šmihel-Dešeča vas, Srednji Lipovec-Žvajdrga, Maji Lipovec-Skopice, Klečet-Trzno, Šmihel-Sevnica, Malo Lipje proti Fabjanu, Reber proti Hrovatu in Podlipa-trebanjska občinska meja. Skupno načrtujejo polaganje 13.400 m asfalta. V načrtu imajo gradnjo telefonskega omrežja za vse vasi na desnem bregu Krke in delati naj bi začeli že letos, saj je že nared projektna dokumentacija. Poleg tega želijo dokončati mrliško vežico na Dvoru in začeti graditi tak objekt v Žužemberku. Na levem bregu Krke bo potekala največja akcija, in sicer gradnja vodovoda za naselja Gornji in Dolnji Križ, Vrh, Vrhovo, Reber, Zalisec, Zgornji Cvibelj, Podlipa, Srednji in Mali Lipovec, Vinkov vrh, Ajdovec, Veliki Lipovec, Brezova Reber, Sela, Tržno in Sevnica pri Šmihelu. V tem letu pričakujejo izdelavo projektne • Referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka bo v nedeljo, 24. aprila. Franc Škufca, predsednik sveta KS Žužemberk, je glede referenduma in snmopris|>cvka povedal: “Za izvedbo referenduma smo v krajevni skupnosti določili 20 volilnih mest, da se bo videlo, kakšen je interes krajanov po posameznih vaseh. Če referendum v celoti ne bi uspel, bi to pomenilo, da bi šli v delne referendume. dokumentacije. Med večja dela, ki bi jih financirali s samoprispevkom, štejejo gradnjo javne razsvetljave v naseljih Dvor, Jama, Šmihel, Ajdovec, Sadinja vas in Reber, obnovo lesenega mostu v Žužemberku in gradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja v Žužemberku. S. MIRTIČ DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 23. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil; • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Drska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure; market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8, do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator,,Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 17. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-Standard, Vodnjak, Glavni trg 3 od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljuttjanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas .od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas Kmalu bodo lahko bliže domu Skrb za prizadete osebe NOVO MESTO - Pred nedavnim je pripravilo razstavo v prostorih LB Dolenjske banke Novo mesto novomeško društvo za pomoč duševno prizadetim. Društvo združuje starše prizadetih oseb in druge občane, ki se iz strokovnih ali humanitarnih nagibov posvečajo duševno prizadetim osebam, torej tistim, ki bodo zmeraj v življenju potrebovale pomoč. Člani društva so tudi podporni člani in jih je samo iz Krke Tovarne zdravil Novo mesto prek 4(X). V novomeški občini je prizadetih 36 otrok, starih manj kot 15 let, 24 jih je starih 15 do 20 let in 169 je odraslih oseb. Predšolski otroci so vključeni v družinsko varstvo ali v redne oddelke vzgojno-varstvene organizacije, kjer zanje organizirajo specialne pedagoške programe. Nekateri so v domači oskrbi. V šolski dobi so vključeni v OŠ Dragotina Ketteja oziroma v njene oddelke delovnega usposabljanja. Težko prizadeti morajo biti zaradi svojih posebnih potreb nameščeni v javne zavode zunaj novomeške občine. Mnogi od njih morajo zato ostati daleč od doma vse življenje in to povzroča njim in njihovim družinam velike težave. Iz oddelkov za delovno usposabljanje se po 18 letu lahko vključijo v varstveno-delovni center v Novem mestu, ki ima trenutno samo dnevno organizirano varstvo in delo v posebnih pogojih. V letošnjem letu pa naj bi se ta center preselil v nove prostore pri Domu starejših občanov v Novem mestu, kjer bo lahko bivalo 72 zmer- f Š t ut • Društvo z.a pomoč duševno prizadetim je precej dejavno in tako želi ostati. Tako bo med drugim organiziralo v sodelovanju z OS Dragotina Ketteja, novomeškim Zdravstvenim domom in W<) seminar za skupino staršev in prizadetih otrok. V počastitev leta otroka bo izvedlo okroglo mizo “Družina z duševno prizadetim otrokom in zdravstvena obravnava otroka”. V letošnjem delovnem načrtu ima tudi plesne in pevske v;ge, organiziranje krožkov in širitev rekreativne dejavnosti med prizadete osebe, ki živijo doma. no, težje in težko prizadetih oseb in dnevno delalo v posebnih pogojih 40 oseb. V društvu menijo, da bosta s selitvijo veliko pridobila društvo in novomeška občina. L. M. 80 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVO MESTO - V petek so v avli Zavarovalnice Tilia v Novem mestu odprli razstavo 80 let Planinskega društva Novo mesto. Na otvoritvi, ki se je je udeležil tudi predsednik slovenskega Planinskega društva Andrej Brvar, so pripravili prijeten glasbeni program, zbranim planincem in gostom pa je spregovoril tudi predsednik novomeške občinske skupščine Franci Koncilija. Ob tej priložnosti je izšla knjižica “Gospodična - od bajke do današnjih dni", ki jo je napisal Andrej Hudoklin, izdali pa Zeleni Novega mesta. Osrednja letošnja dejavnost novomeškega Planinskega društva bo namenjena prav sanaciji gorjanskega studenca Gospodična, ki mu želijo vrniti podobo iz leta 1931, ko so ga obzidali takratni novomeški planinci. Na sliki: Novomeščanka Silva Buk kaže fotografijo starega planinskega doma pri Gospodični, kjer je vrsto let prežiyljala svoje najlepše dopuste. (Foto: A. B.) RAZGOVOR O KARTUZIJ ANIH OTOČEC - V okviru družabnih srečanj, ki jih pod nazivom Večeri v gradu Otočec prirejata Sivka iz Ljubljane in Hotel Grad Otočec, bo danes,21. aprila, ob 16. uri v stari gotski cerkvi kartuzije Pleterje razgovor o kartuzijanih. Gost dr. Miloša Ribarja bo pleterski prior p. Janez M. Hollenstein. Jutri, 22. aprila, pa bo ob 21. uri v gradu Otočec nastopil Trio Ratka Divjaka. Namesto bankovca ček in kartica Brezgotovinsko plačevanje seje med imetniki tekočih računov že precej uveljavilo Prijava izgube ali kraje - Podpis lahko prepreči zlorabo - Priložnost za krajo NOVO MESTO - Brezgotovinski plačilni instrumenti, kot so plačilne kartice in čeki, so se zaradi praktičnosti in enostavnosti u|>orahc že dodobra uveljavili pri vsakodnevnem urejanju denarnih zadev. Imetniki kartic in čekov so razbremenjeni čakaiga v vrsti pred bančnim okencem in imajo denar ves čas pri roki. Brezgotovinsko plačevanje računov sprejemajo tudi trgovske in storitvene organizacije, ker je enostavno in povečuje prodajo. Banka, ki ugotavlja tako priljubljenost kartic in čekov, hkrati opozarja tudi na možno zlorabo in napačno uporabo kartic in čekov. Zlarabe so se po bančni statistiki že močno razbohotile. Toda v večini primerov povzročijo - tako poudarja banka - težave in nezadovoljstvo vsem, ki so vključeni v danem primeru v brezgotovinsko plačevanje, torej ne samo trgovcem in banki ampak tudi in predvsem lastniku kartice ali čekov. Banka s tem v zvezi opozarja predvsem na nekatera pravila poslovanja, ki so pomembna ne le zanjo, ampak tudi za lastnike tekočih računov, torej kartic in čekov. Ček se lahko uporablja le za plačilo kupljenega blaga ali opravljene storitve in ne za različne oblike zavarovanja oziroma za nakup blaga na kredit. Pred sprejemom plačila s kartico mora prodajalec preveriti, če plačnikova kartica morda ni na t. i. bančni črni listi. Ker je veliko zlorab posledica kraje in izgube, banka prijtoroča imetnikom shranjevanje čekov in bančne kartice na različnih mestih. Še vedno velja pravilo, naj si imetnik tekočega računa zapomni osebno številko za uporabo bančnega avtomata in naj ovojnico s to številko uniči. Morebitno krajo ali izgubo čekov ali kartice naj lastnik v najkrajšem času prijavi v banki, pri • Eno najpomembnejših pravil, s katerimi se dajo uspešno onemogočiti nekatere zlorabe, pa je verjetno to, mg imetnik poskrbi, da ne bo čekov izgubil ali da mu jih ne bodo ukradli, na primer iz odloženega plašča ali iz parkiranega avtomobila. kateri ima tekoči račun, in tako bo banka lahko vsaj deloma preprečila zlorabo. Včasih je mogoče preprečili že poskus zlorabe, med drugim na podlagi podpisa. Zato v banki pravi- jo, da morajo trgovci skrbno preveriti istovestnost podpisa na bančni oziroma plačilni kartici s podpisom na čeku oziroma potrdilu o nakupu. Če posumijo, daje podpis ponarejen, morajo zahtevati ponoven podpis na hrbtni strani Čeka oz. potrdila o nakupu. Dodatno lahko preverijo istovetnost lastniku kartice in plačnika na podlagi osebne izkaznice. L. M. VIJOLIČNA - V občinski vijolični dvorani na Novem trgu že lep čas utripata dve neonski luči. Pri lem mežikanju se proizvaja tudi nekakšno zoprno brnenje. Če tega že toliko časa ne odpravijo zato, da ljudje ne zdržijo predolgo in so zato sestanki v tej dvorani precej krajši kot običajno, bi lahko ta izvrsten izum patentirali in denar od tega šteli kot posebne prihodke občine. KAVBOJI - Nekateri hodijo v službo zato, da zaslužijo za malico, nekateri pa zato, da hodijo na malico. V Novoteksu zadnje čase sicer še hodijo v službo, ne zaslužijo pa niti za malico. A to velja za rajo. Četvorka s položajev pod vrhom pa kljub temu ne trpi ne lakote ne žeje in tudi pri delu sc ravno ne pretegne. Pogosto jo je videti na podaljšani dopoldanski malici v kavbojsko nobel podgorskem lokalu. In ta kavbojska četvorka je ugotovila, da je konjske specialitete najbolje zalivati s šampanjcem. Svojo nobleso obdržijo tik do odhoda, še po tistem, ko je račun za tako kavbojsko-šampanjsko pojedino že podpisan. Potem pa vrečke ven, vanje nabašejo ostanke in gija novim delovnim zmagam naproti! KOMPENZACIJA - Kar se pionirček nauči, to pionir zna! Pa so ga, ko jim je šlo še dobro, ko so bile naša, bližnje in daljnje dežele eno samo gradbišče, naučili dobro jesti in piti. Pa ne na svoj račun, seveda. Sedaj, ko je vse obstalo, ko nihče nič ne plača, ko so prodali že skoraj se, kar so imeli, naj pa kar neha? Jok! Saj so ga sama usta, kot mladega kosa rit. V gostilni ob čistilni, kjerse dobro je in pije, velja tudi naročilnica. Za kompenzacijo pa vzamejo tudi avto. Za avte se je pa denar vedno našel, tudi čejga za plače ni bilo. ŠTEMPE1J - Na novomeški davkariji ti na kupoprodajno pogodbo udarijo velikanski štcmpelj za davčno stopnjo in vsoto. Prav bi bilo, ko bi dah delati drugo štampiljko, sicer se bo našel nekdo, ki bo dosleden in bo davek, kot je zahtevano, plačal v -dinarjih, kot piše na štampiljki. Pa naj poiščejo kakšnega takega izdelovalca, ki za nazaj potrebuje gradbeno dovoljenje, da jim bo štampiljko prodal po “sindikalni”.ceni, tako kot je Revoz občini razkošni Renault sa-frane. Zbor delavcev Knjigovodskega centra Črnomelj razpisuje dela in naloge DIREKTORJA Pogoji: — višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih nalogah — sposobnost organiziranja in vodenja Kandidati morajo poslati prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Knjigovodski center Črnomelj, »za razpisno komisijo«, Kolodvorska ulica 34, Črnomelj. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku. V času od 6. do 13. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Mojca Bevc z Mirne - Špelo, Karmen Ivanetič iz Črnomlja - Miha, Margareta Vardijan iz Dolenjcev - Miha, Darinka Blatnik iz Šahovca - Špelo, Mojca Sokolovič iz Kostanjevice - Špelo, Bernarda Kump z Obrha - Manco, Marija Zupančič iz Jezera - Gašpeija, Anica Brezar z Dvora - Kristjana, Danica Udovč iz Stopič - Jana, Helena Železnik iz Dol. Radulje - Tadejo, Marija Poreber iz Laz pri Uršnih selih - Tejo, Slavka Žalec iz Zilj pri Vinici - Šuzano, Suzana Bohte iz Šentruperta - Aljoša, Majda Božič z Rake - Tejo, Stanka Pugelj iz Lutr-škega sela - Lucijo, Jožica Jerman s Trstenika - Aljaža, Zora Klobučar z Uršnih sel - deklico, Vera Tomazin iz Kostanjevice - dečka, Vera Dragan z Malkovca - dečka. Iz Novega mesta: Mojca Bukovac iz Jedinščice 25 - Nino, Marija Jeršin, Nad mlini 18 - Urbana, Katja Kovačič iz Lebanove 2 - dečka. Čestitamo! Ena gospa je rekla, da si vodilni novomeškega Cestnega podjetja vneto po celi Evropi ogleduje najsodobnejšo mehanizacijo za čiščenje in vzdrževanje cest, doma pa ni denarja zja drugega kot za karjolo, kramp in lopato. 4 DOLENJSKI LIST t. 16 (2331), 21. aprila 1994 Črnomaljski drobir MARKE - Na črnomaljsko vlado prihajajo različne prošnje za denarne pomoči. Skoraj nikoli pa prosilci željene vsote ne napišejo v za našo državo uradni, priznani in uveljavljeni denarni enoti, temveč v nemških markah. To je predsednika vlade tako razjezilo, da je odločil, da prošenj, v katerih bodo omenjali marke, ne bodo več obravnavali. Toda kmalu se je pokazalo, da marke niso ukoreninjene le v miselnosti prosilcev, ampak tudi vlade same, kajti namestnica predsednika izvršnega sveta je, ko je govorila o občinskem proračunu povedala, da je le ta letos prekratek za toliko in toliko mark... ODŠKODNINA - Na plačilo -gotovo bi bili zadovoljni tudi s tolarji - že vse predolgo čakajo tudi gasilci, ki so, ko so pred dvema letoma začeli k nam prihajati begunci iz Bosne, posodili svoje mize in klopi. Precej inventarja je bilo uničenega, zato so zanj zahtevali odškodnino, da bodo lahko nabavili novo opremo. A tisti v Ljubljani, ki bi morali dati denar, le nekaj mencajo, momljajo in obljubljajo, od vsega tega pa gasilci ne morejo prav ničesar spraviti v svojo blagajno. MUČENJE - Voznik (ali morda voznica?) avtomobila NM 167-162 je v sredo prejšnji teden vodil “na sprehod” svojega psa po cesti od Črnomlja proti JRučetni vasi kar privezanega na avto. Pes se je takšnemu brezvestnemu “sprehodu” na vso moč upiral, in ko mu je zmanjkalo moči, je nemočen obležal, avto pa gaje še kar vlekel naprej. Kje si, Društvo proti mučenju živali? Sprehod po Metliki) ZA SVOJEVRSTNO BRUŠENJE JEZIKOV JE poskrbel gospod Jule Brine, ki je na gorenjski cesti prihrumel mimo radarske kontrole z 246 kilometri na uro. To mu je uspelo za volanom mercedesa 300, gre pa menda za največjo hitrost, uradno izmerjeno na slovenskih cestah. Ljudje ugibajo, le kaj je gnalo gospoda Brinca iz “prelepe Gorenjske”, daje tako močno pritiskal na plin. V BELI KRAJINI SO KAR TRIJE DISKI: v Metliki, Gradcu in Črnomlju. Vsi trije pripravijo za konec tedna mikavne zabavne programe. Menda je pričelo zmanjkovati obiskovalcev, kajti napolniti vse tri diske le ni kar tako, če računamo s kruto resnico, daje treba plačati vstopnino, ki včasih niti ni tako majhna. Najpogosteje “hropejo” v metliškem in gradaškem disku pevci z one strani Kolpe, pa bi jih bilo dobro povprašati po delovnih vizah in nenazadnje tudi po tem, če za dokaj visoke honorarje plačujejo prispevke, določene na sončni strani Alp. V PROGRAMU VINSKE VIGREDI 94 je napisano tudi to, da bo v soboto, 21. maja, srečanje slovenskih tajnic in direktorjev. Zadeva bo privabila v Metliko vsekakor več ljudi, kot jih bo organizator uradno povabil. Glasovi glede odnosov tajnica: direktor so namreč tako vznemirljivi, daje pričakovati med obiskovalci žene oz. može povabljenih. “Ziher je ziher,” bi rekli Slovenci, ki se bolj malo spoznajo na slovenščino, zato pa bolj na skoke čez plot. Trebanjske iveri MUZIKA - Zaradi blokade občinskega proračuna bo prizadet tudi Občinski pihalni orkester, kar mu nekateri po malem celo privoščijo, češ da gre za enega privilegiranih in največjih porabnikov v kulturni sferi. Drugi pa spet priznavajo, da bi bilo ne le Trebnje brez vrlih godbenikov na številnih dobrododelnih ali kulturnih prireditvah precej osiromašeno. Sicer pa je starosta trebanjskih godbenikov Nace Škoda kot odbornik ob vroči proračunski razpravi nemočno vkliknil:” Nas bo država dala na licitacijo, nas bo prodala?” Nekdo je polglasno komentiral, da za to ne bi dobila kaj dosti. GALERIJA - Odbornik trebanjske občinske skupščine in poslanec državnega zbora Lojze Metelko seje zavoljo obilice dela doma odpovedal službeni poti v slovenski delegaciji za Svet Evrope v Strasbourg. Metelko je tudi nasprotoval, da bi opredelili sedež Galerije likovnih samorastnikov na Baragovem trgu 7, ker ni rešeno lastninsko vprašanje in odlok o tem zavodu bo še počakal. KOŠ - Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar je eden visokih gostov, ki so že obljubili, da pridejo na prireditev Iz trebanjskega koša, ki bo od 23. do 26. junija. Predsednica trebanjskega turističnega društva Marija Cugelj meni, da je Marko Kapus dobro zastavil promocijo Trebnjega. Ministra Tajnikarja je na trebanjski stojnici na sejmu Alpe Adria v Ljubljani tako razveselilo darilo - košek, da se je spomnil na obstoj mladega mesta na Dolenjskem. Likovni kritik dr. Mirko Ju-teršek je kolegu Zoranu Krišniku govoril, kako se veseli plesa sredi Trebnjega, pred občino. Pridružil naj bi se jima tudi direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. 3 IZ NNŠIH OBČIN illijl’ IZ NKŠIH OBČIN Pomoč sponzotjev pri opremi šole Osnovna šola Mirana Jarca je zaprosila za pomoč pri opremljanju šole nekatera podjetja, ki so rada pomagala - Minimalni standardi niso dovolj, če hočejo dohiteti druge ČRNOMELJ - Skupščina občine Črnomelj je kot ustanoviteljica osnovnih šol v občini v zadnjih letih namenjala premalo denarja za posodabljanje pouka, predvsem pa za didaktično opremo in pripomočke. Po besedah Borisa Mužarja, ravnatelja osnovne šole Miranu Jarca, so to še posebej občutili v njihovi šoli, ki ima kot največja šola v črnomaljski občini tudi sicer najslabše prostorske možnosti v vsej Beli krajini. Kot kaže, bo v letošnjem občinskem proračunu sicer zagotovljen denar za minimalne standarde, ki jih predpisuje ministrstvo za šolstvo. To pomeni, da se šolam obetajo nekoliko boljši časi kot pretekla leta. “Toda če hočemo imeti sodobno šolo, ki bo hkrati konkurenčna drugim šolam, predvsem v večjih mestih, potrebujemo več kot le minimalne standarde. ! Razvoj tehnologije v svetu je hiter in velik in prav je, da tudi šole spremljajo ta razvoj,” pravi Mužar. Zato so se v osnovni šoli Mirana Jarca odločili, da bodo poskušali poiskati sponzorje, ki jim bodo pomagali pri opremljanju šole. Na ta način bodo učencem omogočili, da bodo osvojili čim več znanja in tako imeli boljšo podlago za nadaljnje šolanje. “Veseli smo, da smo naleteli na dober odziv in sodelovanje črnomalj- Novi telefoni že jeseni Septembra bodo v Semiču vključili v promet novo digitalno telefonsko centralo s 1.200 priključki SEMIČ - Kljub temu da so bili v zadnjih letih v sentiški krajevni skupnosti zgrajeni novi prostori, postavljena telefonska centrala, prenosni sistemi ter zgrajeno telefonsko omrežje v vsa naselja, je oskrbljenost s telefoni še nekoliko pod povprečjem, ki velja za poslovno enoto PTT Novo mesto. Vendar se je samo letos v sentiški KS za telefonske priključke prijavilo 120 ljudi, a zmogljivosti semtške telefonske centrale so premajhne. Poslovna enota PTT Novo mesto je j že pred dobrim letom sklenila z Iskro Tel pogodbo za nabavo večje telefonske centrale, ki pa bi bila vključena v omrežje šele junija prihodnje leto. Ker pa je zanimanje za telefonske priključke med Semičani vse večje, jim je v PTT Novo mesto uspelo, da bodo lahko novo digitalno centralo s 1.200 priključki, od katerih bo 60 odst. samostojnih, vključili v promet že letošnjega septembra. Centrala bo veljala dobrih 30 milijonov tolarjev, gradnja razvodnega omrežja pa okrog 1 6,4 milijona tolarjev. Poslovna enota PTT Novo mesto želi zato opozoriti vse krajane, ki še nimajo telefona, naj sedaj ne zamudijo priložnosti in čim prej oddajo prijave. Prav tako tudi tiste, ki želijo poleg telefona imeti še priključek za tele-fax. Sicer pa bodo stroške novega telefonskega priključka, ki bo veljal z DELOVNE AKCUE SINJI VRH - Turistično društvo Sinji Vrh je letošnjo pomlad pripravilo že štiri čistilne akcije. V nedeljo, 24. aprila, bosta ob 8. uri še dve akciji. Na Sinjem vrhu bodo urejali kaj in pripravili prostor za kontejner. V Špeharjih pa sanirali divje odlagališče, čistili grmovje in urejali okolico cerkve sv. Roka. vsemi dajatvami vred dobrih sto tisoč tolarjev, naročniki lahko plačali v enkratnem znesku ali šestih mesečnih obrokih. Del stroškov bodo lahko poravnali tudi tako, da bodo opravili manjša gradbena dela, kot so izkopi jam ali jarkov za zemeljske kable. Sicer pa je moč dobiti vse informacije o novih telefonskih priključkih na krajevni skupnosti ali pošti Semič ter na poslovni enoti PTT Novo mesto. skih podjetij, ki so pokazala veliko zanimanja in dobre volje za naše težave in predloge za njihovo rešitev. Toliko bolj, ker imajo tudi v številnih podjetjih probleme s kadri, zavedajo pa se, da jih bo moč dobiti le, če bomo nudili ustrezno znanje učencem že v osnovni šoli,” pravi zadovoljno Boris Mužar. In ob tem ne pozabi našteti radodarnih podjetij. Tako je Danfoss Compressors šoli kupil peč za žganje gline, ki bi jo sami s težavo nabavili. Eki in Begrad sta nabavila avdiovizualna sredstva, črnomaljska izpostava Republiške uprave za javne prihodke pa tri računalnike. M. BEZEK-JAKŠE SEMINAR ZA VODJE KAMPOV ČRNOMELJ - Pretekli teden so začeli na pobudo črnomaljske skupščine občine na tukajšnjem Zavodu za izobraževanje in kulturo s predavanji za vodje turističnih kampov. Prvega predavanja seje udeležilo deset kandidatov, a ne le bodočih vodij kampov, ampak tudi tistih, ki se želijo ukvarjati z gostinstvom ali turizmom. Seminarju bodo sledili vsaj še trije, ki pa jih bodo dopolnili tudi na predloge kandidatov. Ti bodo na koncu obiskali še enega od turističnih kampov. DAN ŠOLE MIRANA JARCA ČRNOMELJ - Danes, v četrtek, 21. aprila, bo odprti in kulturni dan črnomaljske šole Mirana Jarca z naslovom “Belokranjska dediščina”. Vsi učenci bodo sodelovali v različnih delavnicah, kjer bodo prikazali belokranjske običaje in dediščino. Vsem obiskovalcem, kijih zanima zanimivo delo učencev, bodo šolska vrata odprta od 8. do 10.30 in od 16. ure naprej, ko bo nastop pevskega zbora in folklorne skupine ter otvoritev razstave in demonstracija dela učencev. PRAZNIČNI KONCERT METLIKA - V počastitev dneva upora proti okupatorju in praznika dela bo v torek, 26. aprila, ob 20. uri v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu praznični koncert. Nastopili bodo koncertni trio v zasedbi Vladimir Hrovat z mandolino in ustno harmoniko, Igor Saje s kitaro ter Branislava Prinčič s harfo, učenke metliške osnovne šole z recitacijami in predsednik skupščine občine Metlika Branko Matkovič s pozdravnim nagovorom. Vabljeni! O OBNOVITVI AGRARNIH SKUPNOSTI METLIKA - V četrtek, 21. aprila, bo ob 19. uri v kulturnem domu Metlika predavanje Rudija Simca o obnovitvi agrarnih skupnosti. Vabljeni! V Se vedno iščejo vire pitne vode Vse kaže, da bodo Metličani lahko koristno uporabili tudi vodo iz vrtine na Radoviči - Letos nova raziskovalna vrtina - Kako rešiti dolgoročni problem pomanjkanja pitne vode? METLIKA - V metliški občini poteka že sedmo leto program raziskav pitne vode. Čeprav so v teh letih izvrtali veliko vrtin, so začeli iz prve črpati vodo šele lani. Gre za vrtino na Gornjem Suhorju, iz katere priteče pet litrov vode v sekundi in predstavlja nadomestek za zajetje vode za metliški vodovod v Rajakovičih onkraj državne meje. Konec lanskega leta so izvrtali vrtino tudi na Radoviči. SREČANJE DEKLET GOSPODINJSKE ŠOLENAZAPLAZU ZAPI.AZ - V nedeljo, 1. maja, bo pri cerkvi na Zaplazu ob 14. uri srečanje deklet nekdanje Kmetjjsko-gospodinjske šole Malu Loka, ob 15-30 pa maša za pokojno gospo Olgo Starc, gospo Mileno Sefman-Murnik in vse ostale pokojne sodelavce. Vabljeni! Sedaj iz te vrtine jemljejo vzorce, ko pa bo konec spomladanskega deževja, bodo opravili še črpalni poskus, da bodo ugotovili fizikalne lastnosti. Po besedah direktorja metliške Komunale Juša Mihelčiča dosedanje izkušnje in sestava tal kažejo, da bo tudi na Radoviči moč načrpati 5 litrov • Na področju vodooskrbe načrtujejo v letošnjem letu v metliški občini gradnjo treh kilometrov vodovoda med Slamno vasjo in Boja-njim hribom, črpalnico in rezervoar v Slamni vasi ter gradnjo enega kilometra vodovoda od Hrasta do Dol. Dokončali bodo tudi vodovod od Metlike do Slumne vasi. v sekundi. Če jim bo to zares uspelo, bo radovsko čipališče nadomestilo za hrvaške Jamnike. In kar je prav tako pomembno: je blizu prometnicam, energetskim napeljavam in vodovodnemu omrežju. Vodo bodo od tam črpali v rezervoarja na Bojanjem hribu in Radoviči. V letošnjem letu bodo v metliški občini zagotovo zvrtali novo raziskovalno vrtino za pitno vodo. Sodelujejo na natečajih in pričakujejo, da bo denar primaknila tudi država, čeprav dobra vedo, da ne več kot 30 odst. vrednosti naložbe. Tako bo največje breme padlo na občino, ki bo, tako kot že nekaj let doslej, zavodooskrbo namenila milijon mark. Še vedno pa ni odločeno, kje bodo vrtali: ali na področju Drašičev in Krmačine ali na Jugoiju, ki še nima javnega vodovoda. Kjer koli bodo že, na Komunali upa- jo, da bodo lahko kmalu z lokalnimi viri pitne vode oskrbeli višinsko območje občine. Vendar pa bo še vedno metliškemu vodovodu primanjkovalo 30 litrov vode na sekundo, kar bi po Mihelčičevih besedah lahko rešili na dva načina. To količino vode bi lahko dobili iz petih ali šestih vrtin v Bočki, kjer so pred leti že vrtali in naleteli na vodo. Ali pa bi do metliške občine zgradili tranzitni vod iz Doblič. Za zdaj je zagotovo le to, da sla obe naložbi zelo dragi. M. BEZEK-JAKŠE i VAFRA COMMERCE d.o.o. 63302 GRIŽE, GRIŽE 125, SLOVENIJA Za področje Dolenjske, Bele krajine in Posavja razpisujemo prosto delovno mesto trgovskega potnika Področje čistilne tehnike, blaga široke potrošnje iz uvoza Od kandidata zahtevamo resen odnos do dela, urejenost ambicioznost, vztrajnost in smisel za komuniciranje z ljudmi’ Prijave morajo kandidati poslati v roku 8 dni po obiavi v časopis. Ostri protesti odbornikov zaradi blokade Trebanjci nemočni zaradi blokade računa TREBNJE - Obeti poslanca državnega zbora Lojzeta Metelka, da bodo menda že v aprilu spremenili neživljenjski zakon o izvajanju zakonskih sankcij, seveda za že blokirani žiro račun zaradi odškodninskega zahtevka dedičev Josipa Režka do trebanjske občine ne pomeni kaj več kot blažev žegen. Kajti, ko so se na zadnjem, zaradi nesklepčnosti prejšnje seje ponovljenem zasedanju skupščine ubadali, kako iz temačnega tunela, nikakor ni hotela pokukati svetloba optimizma. Župan Ciril Pungartnik je namreč poudaril, da bi sprejem proračuna za leto 1994 hkrati pomenil tudi sprejem njegovega rebalansa, dokler ne bi našli virov za kritje primanjkljaja. Te možnosti pa po Pungartnikovih besedah ne vidi nobeden. Poslanec Metelko je poudaril, da je absolutno nesprejemljivo, da bi nekatere postavke, na primer financiranje strank, zmanjšali za 80 odst., ampak da bi bilo kvečjemu sprejemljivo vsem linearno znižati postavke za desetino. Metelko je odločno protestiral in vprašal, kako si SDK dovoli jemati sredstva za odpravo posledic suše za kritje neke odškodnine po 45 letih. Odbornik Marijan Dolenšek je menil, da tako, kot niso bile takratne občine krive, tudi ta ne more biti. Vprašal je, kako naj ob taki blokadi začnejo novo lokalno samoupravo. Odbornik Štefan Kamin je opozoril, da blokada nikakor ne bi smela prizadeti naložb za vzdrževanje šol. Povedal je, da v Mokronogu pušča streha šole, v šoli v Dobrniču poteka pouk tudi pri 13 stopinjah Celzija, ker dotrajana okna ne tesnijo in jih je nujno zamenjati. Kot je povedal predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj, so izčrpana že vsa pravna sredstva in blokada že teče. Dokler traja blokada, imajo občinski uslužbenci zajamčene OD. Odbornica Tatjana Fink pa je menila, da bi morali odločno protestirati zoper državo tako, da ne bi sprejeli proračuna. Naposled so odborniki sprejeli odlok o začasnem financiranju. P. PERC ■■>«■■■■■■■■■■■■■■■aaaaBBaaBaaaaaaaaaaaaaaBBBaaBaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaa£ UREJANJE ODLAGALIŠČA SMETI METLIKA - Na metliško odlagališče odpadkov so že lani uredili cesto in kupili kompaktor, s pomočjo katerega znatno zmanjšajo prostornino smeti. Letos pa nameravajo odlagališče še razširiti, urediti tesnjenje dna, drenažo ter lovljenje izcednih vod. Tako bi se odlaganje metliških smeti lahko primerjalo z evropskim načinom deponiranja. Kmetje hočejo več od svoje zadruge Trebanjska kmetijska zadruga lanskoletno poslovanje vendarle zaključila nad vodo - Kmetje hočejo kaj dobička od članstva - Odkup mleka se spet povečuje TREBNJE - Člani trebanjske kmetijske zadruge zahtevajo precej večje ugodnosti kot nečlani, ki jim je bilo iz različnih vzrokov doslej “težko” plačati 350 mark pristopnega deleža. Poslej znaša ta 375 mark. Zadružniki bi radi, da bi se jim že med letom bolj poznalo v žepu, da so člani. Močni kmetje se zavzemajo za ukinitev zadružne kreditne kartice, ki pa očitno le nekaj pomeni večini izmed 496 zadružnikov, zato tega predloga na zadnjem občnem zboru M - KZ Trebnje niso sprejeli. prevzeli 864 govejih pitancev, njihova povprečna teža pa je bila zaradi pomanjkanja krme manjša. Suša je povzročila še večji izpad pri povrtni-nah, saj je bilo denimo kumaric le za tretjino predlanskih količin. \!iortni dvorani pri pr,v *°la Caca(!u klub je v soboto v trebanjski Direktor zadruge inž. Drago Kotar je poleg splošnih zagat, ki zaradi preveč liberalne kmetijske politike, zlasti pri uvozu kmetijskih pridelkov, močno udarja tudi trebanjske kmete, omenil še nekatere posebne probleme in poslovne poteze zadruge v preteklem in tekočem letu. Omenil je, da pred sodiščem še teče postopek za razveljavitev registracije kmečke zadruge Šentrupert, pri čemer Trebanjci zatevajo delitev premoženja po sodelovanju članov, ne pa po njihovem številu. Objekt v Martinji vasi pri Mokronogu pripravlja zadruga za prodajo. Po Rotarjevih besedah je letošnji prevzem mleka za 5 do 6 odst. večji kot lani, medtem ko se je lani zma- njšal za dobre 3 odst. Lani so odkupili za 43 odst. več govejega mesa kot leto poprej, iz uslužnostnega pitanja pa so Drago Kotar MAJDA IVANOV ODSTOPILA TREBNJE - Sekretarka občinskega sekretariata za planiranje in gospodarstvo ter podpredsednica trebanjskega izvršnega sveta Majda Ivanov je odstopila, ker seji izteka 4-letni mandat, ponuja pa se ji bolj zanesljiva služba. Odborniki trebanjske občinske skupščine so sprejeli odstop s 30. aprilom letos, potem ko je odborniku Marijanu Dolenšku Ivanova odgovorila, da njen odstop ni v zvezi z blokado žiro računa občine Trebnje. fl lili IZ NKŠIH OBČIN ii lit IZ NKŠIH OBČIN Uj Ribniški proračun “pod streho” Vendar šele po ponovljenem glasovanju RIBNICA - Na seji občinske skupščine Ribnica so minuli teden sprejeli predlog odloka o občinskem proračunu za letos, o katerem so razpravljali že na prejšnji seji; takrat so sklenili, daje potrebno pred sprejetjem novega proračuna natančno proučiti lanske izdatke. Zato so na tej seji pred sprejetjem proračuna razpravljali o teh poročilih. Pri tem so ugotovili in sklenili: Poročila sprejmejo kot informacijo. Delegati lahko od posameznih porabnikov proračuna zahtevajo še dodatna poročila. Poročila ustanov, katerih ustanovitelj je občinska skupščina, morajo obravnavati tudi njihovi nadzorni organi in jih šele nato dati v potrditev občinski skupščini. Do 1. julija je treba tudi popisati oz. ugotoviti občinsko premoženje. Pred glasovanjem o proračunu za letos so glasovali o predlaganih dopolnilih in jih z večino glasov prisotnih tudi sprejeli. Ta dopolnila so: za nakup gasilskega kombija za GD Dolenja vasje treba iz tekoče proračunske rezerve zagotoviti del denarja, 800.000 tolarjev; v okviru postavke urbanizem in prostorsko planiranje je treba zagotoviti 500.000 tolaijevza preimenovanje ulic (če bo preimenovanje izpeljano; ta sklep pa je sprejet tudi zato, da ljudje ne bi mislili, da bodo morali stroške preimenovanja nositi sami); za potrebe borčevske organizacije se pusti le tretjina predvidenega denatja, preostali tretjini pa se dodelita ženski zvezi SKD in kulturnim društvom v občini. V Kočevju bodo danes spet rušili Nezaupnica IS? - Najzanimivejša točka, kije ni KOČEVJE - Za danes, 21. aprila, je napovedana skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine Kočevje. Na dnevnem redu bo spet zahteva za razrešitev izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje. O tej zahtevi, ki jo je v svojem poročilu o pregledu dela službe za revitalizacijo podala komisija, ki je pregled opravila, podprla pa jo je tudi velika večina strank, ki imajo delegate v občinski skupščini, so razpravljali že na prejšnji seji občinske skupščine. Sicer je bila podobna zahteva za razrešitev predsednika IS Alojza Petka in s tem vsega izvršnega sveta dana že nekajkrat, glasovanje pa se je vedno izteklo tako, da ni prišlo do razrešitve. Predlagatelji razrešitve sicer pravilno ugotavljajo, da je na glasovanjih bilo vedno več glasov za razrešitev kot proti njej, vendar za razrešitev ni potrebna samo večina glasov prisotnih delegatov, ampak večina glasov vseh delegatov, ki pa nikoli ni bila dosežena. Že uro po tej seji bo še ena skupna seja vseh zborov občinske skupščine, ki ima kar 11 točk dnevnega reda, vendar bo, kot smo zvedeli iz zanesljivih virov, najbolj zanimiva tista točka, kije ni na dnevnem redu. Gre za razpravo o t.i. “Kočevskem narodnem parku”. Skupščina spet o zadevi Suljevič Predsednikova pisma za vrnitev Sefketa Suljeviča v družino - Delegati so sicer za pravno državo in pošteno rešitev, a večina ni za njegovo vrnitev iz Avstrije RIBNICA - Na seji občinske skupščine Ribnica so pod točko “delegatska vprašapja” nadaljevali razpravo o Sefketu Suljeviču in njegovi usodi. Najprej je predsednik Franc Mihelič prebral dvoje pisem, ki jih je poslal Ministrstvu za notranje zadeve in ministru Ivu Bizjaku, nato pa še osnutek pisma, ki naj bi bil odgovor Darinki Suljevič na njeno vlogo “o vrnitvi moža v družino”. Vsa pisma so imela podobno vsebino, in sicer Predsedstvo občinske skupščine Ribnica podpira Darinko Suljevič, ki želi doseči vrnitev moža iz Avstrije. Šefket Suljevič se je med desetdnevno vojno korektno obnašal do ob- STUDENEC HOČE K SEVNICI - Na nedeljskem zelo dobro obiskanem usklajevalnem zboru krajanov na Studencu (na posnetku) za opredelitev referendumskega območja za določitev občine je bilo obilo prerekanja in ostrih besed. Tabor Zibertovih z Brezovega, ki se je bil zavzemal za priključitev k Raki in je za to z aktivisti SKD štirih vasi v KS Raka zbral 73 podpisov, na osnovi katerih je poslancu Alojzu Metelku v državnem zboru uspelo z amandmajem o priključitvi KS Studenec in 4 naselj KS Bučka k Raki, je ostal v veliki manjšini. In to, potem, ko so Studenčani odločno nasprotovali priključitvi k Raki, navkljub vnetemu prepričevanju krajanov, da bi bilo bolje celo, če bi na Studencu ustanovili svojo občino, kot da ostanejo v okviru občine Sevnica. Na tajnem glasovanju se je od 93 krajanov kar 78 opredelilo za Sevnico, II za Rako, 4 glasovnice pa so bile neveljavne. (Foto: P. Perc) činskih predstavnikov. Vrnitev Suljeviča v ribniško občino med občani ne bi povzročila večjega vznemirjenja. Vse to naj bi razrešil vsaj z začasno odločbo, ki bi Suljeviču dovoljevala vrnitev. Seveda pa predsedstvo ne pozna vzrokov za tako dosedanje ravnanje s Suljevičem. Podobno je predsednik zapisal tudi v osnutku pisma Suljevičevi kot odgovor na njeno vlogo. V njem je zapisano OBNOVITVENI TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU SEVNICA - Zanimanje za obnovitveni tečaj iz varstva pri delu, ki so ga konec marca zaključili pri sevniški obrtni zbornici, je preseglo pričakovanja. Ker prijave še kar dežujejo, so se v zbornici odločili, da znova pripravijo tak tečaj za tiste, ki so ga prezrli ob prvem razpisu. Če se bo do petka, 22. aprila, v pisarni zbornice Pod Vrtačo zbralo dovolj, to je vsaj 25 prijav, bodo tečaj organizirali ponovno tudi za “zamudnike.” ZBORI UPORABNIKOV KABELSKE TELEVIZIJE SEVNICA - Kot nam je preteklo nedeljo sporočil predsednik odbora za KRS (kabelski razdelilni sistem) Sevnica Vinko Govekar, bodo ob koncu tega tedna zbori uporabnikov KRS, in sicer v petek, 22. aprila, ob 19. uri v AMD Sevnica za območje Pečja, Glavnega trga, Ceste na grad, Florjanske ulice, Drožanjske ceste in Kvedrove ceste; v soboto, 23. aprila, ob 19. uri pri Vinku Oblaku v Lončarjevem Dolu za območje Lončarjevega Dola in Žurkovega Dola in v nedeljo, 24. aprila, ob 9. uri za blokovsko naselje Pod Vrtačo, prav tam. Uporabniki KRS oz. kabelske televizije bodo dobili odgovore na vsa vprašanja in se bodo lahko podrobno seznanili s finančnim poslovanjem KRS Sevnica. Na vseh treh zborih bo sodeloval tudi inž. Lojze Prosen iz Ljubljane. KRVODAJALSKA AKCIJA SEVNICA • Območna organizacija Rdečega križa Sevnica vabi krvodajalce in vse, ki bi se jim radi pridružili pri njihovem humanem poslanstvu, v ponedeljek, 25., in v torek, 26. aprila, od 7. do 13. ure v TVD Partizan Sevnica na krvodajalsko akcijo. Kabelska televizija ni zastonj Po 7 letih kabelske oz. satelitske televizije v Sevnici že potrebna temeljita obnova sistema - Zakaj je kar 63 gospodinjstev neplačnikov? - (Pre)drago vzdrževanje? SEVNICA - Leta 1985 so v Sevnici začeli razmišljati o kabelski televiziji, dve leti pozneje pa so v starem mestnem jedru že zgradili enega prvih kabel-skorazdelilnih sistemov (KRS) v Sloveniji. Glavno postajo in anteno so postavili na Pečju, od koder je KRS najprej segel še v Florjansko ulico, Drožanjsko cesto, Glavni trg, Cesto na grad, Pod Vrtačo, nato pa še v Lončarjev Dol, Kvedrovo cesto in Žurkov Dol. Po besedah predsednika upravnega odbora KRS Vinka Govekarja, ki deluje pri sevniški krajevni skupnosti, je trenutno povezano v KRS že 368 gospodinjstev, ki lahko na tv zaslonih spremljajo 5 zemeljskih in 9 satelitskih programov. Zanimanje za satelitsko televizijo je bilo veliko tudi v novem delu Sevnice, v Naselju heroja Maroka in ulicah za Kopitarno, kjer pa so zavoljo zagat s financiranjem in počasnosti širitve KRS marsikje vsaj začasno rešili svoj problem s satelistskimi postajami oz. “krožniki” na blokih. Priključitev na KRS stane novega naročnika okrog 150 mark. Po zagotovilih inž. Lojzeta Prosena, ki je bil kot strokovnjak z RTV Ljubljana že od začetka poleg pri snovanju in realizaciji KRS v Sevnici, morebitna širitev KRS ne bo šla na račun starih sedanjih naročnikov KRS. Naročniki se v zadnjem času precej hudujejo predvsem zaradi slabe kakovosti signala na 5. kanalu, kjer sprejemajo spored 1. spored TV Slovenija, že od nekdaj pa dviga krvni pritisk naročnikom (pre)draga vzdr- ževalnina, zlasti še, ker so prepričani, da se marsikaj dela po domače, da so Vinko Govekar stroški vzdrževanja preveliki zavoljo obiskov vzdrževalca iz Ljubljane, ki da se obnaša pač kot podjetnik, čeprav bi njegovo delo marsikdaj povsem zadovoljivo opravili domači vzdrževalci. Gospodinjstva, ki redno plačujejo vzdrževalnino (letno znaša 40 DEM), zanima, katera so tista gospodinjstva, ki ne plačujejo svojih obveznosti. V finančnem poročilu za lansko leto je zapisano, da je takih gospodinjstev 63, 25 pa jih je opravičenih zaradi tega, ker napajajo oja-čevalna mesta z njihovo elektriko. Vodstvo KRS zanika, da bi bilo karkoli narejeno “pod mizo” ali po domače. Govekar pravi, da člani upravnega odbora delajo prostovoljno, plačano je le delo blagajnika. Lanski stroški vzdrževanja KRS znašajo okrog 429 tisočakov, za obnovo linije pa bi letos potrebovali 442.391 toiaijev. p. p. • • Ljudje, ki so se odločali za kapitalizem, so se odločali tudi za možnost, da sami ne bodo imeli ničesar, sosed pa vse. (Gradišnik) tudi, da morebitna krivda moža ni ugotovljena s postopki, ki so običajni v pravni državi. Tudi v razpravi je bilo poudarjeno (France Lovšin), da gre za nezakonito in neustavno ravnanje, saj je v po- • dobnem položaju okoli 650 ljudi. “Ljudi so zgrabili in izgnali, ne da bi jih zaslišali, nobenih odločb ni bilo izdanih za take postopke. Po kavbojsko so jih zgrabili in izgnali prek meje.” Suljevič je bil prijet, ko se je na poziv predsednika republike javil za prestop iz JLA na slovensko stran. ZA KMEČKE DOBROTE SREBRNI MEDALJI RIBNICA, PTUJ - Na razstavi “Dobrote slovenskih kmetij”, ki je bila od 8. do 11. aprila na Ptuju, so bile uspešne tudi ženske iz ribniške občine. Pavla Marolt iz Novega pota je dobila za poltrdi sir trapist srebrno medaljo, za maslo, ki ga je razstavila prvič, pa bronasto medaljo. Kristina Adamič in Andola pa je prejela za kekse, izdelane na stroj, srebrno medaljo. Na razstavi so sodelovale še tri ženske iz ribniške občine, in sicer Olga Drobnič z Grabna s krofi, Pepca Oblak z Grabna s pšenično-ajdovim kruhom in Frančiška Rigler s Praproč s pšeničnim kruhom z dodatki. Bil je izgnan, in ko se je spet vrnil, je bil ponovno pospremljen čez državno mejo. Če je kriv, bi ga morali pristojni organi zadržati in mu soditi. Kaj podobnega se lahko dogodi vsem nam, če bomo take nezakonite postopke dopuščali. Tak odnos ni krščanski. Dopis župana je zmeren in sprejemljiv... Izraženih pa je bilo tudi več nasprotnih mnenj, kot: Ali bi si kdorkoli izmed nas dovolil v tuji državi kaj takega, kot sije Suljevič? Bodo tatovi in vohuni poselili slovensko državico? Veliko je družin brez staršev in žive v slabših razmerah, pa se nihče zanje ne zmeni itd. Županje dal osnutek odgovora na vlogo Suljevičeve na glasovanje. Svoj predlog je dopolnil, da naj bi bil to odgovor skupine delegatov, a je njegov predlog podprl le en delegat. J. PRIMC MINUTA MOLKA RIBNICA - Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so najprej počastili z enominutnim molkom spomin na preminulega delegata dr. Ladislava Andoljška, ki je pred kratkim umrl. Predsednik občinske skupščine je ob tej priložnosti predstavil pokojnika kot humanista, kije dobro m pošteno opravljal svoje delo v službi in kot delegat. Vedno je pomagal vsem, posebno še starostnikom in zdravljenim alkoholikom. Izpraznjeno mesto delegata v občinski skupščini bo prevzel eden izmed naslednjih po številu glasov, ki jih je dobil na volitvah na isti listi. To naj bi bil Matija Petrič iz Zavrti v Sodražici, če pa bi ta to dolžnost odklonil, pa Janez Knavs iz Hriba 69 v Loškem potoku. Dvoboj ribniških poslancev Hud besedni dvoboj na seji skupščine med nekdanjim in sedanjim poslancem F. Lovšinom in B. Henigmanom RIBNICA - France Lovšin, kije na prejšnji seji občinske skupščine spravil pod točko “delegatska vprašanja” na dnevni red zadevo Suljevič in odnos do bivših oficirjev JLA, je tokrat spet pod isto točko presenetil z nekaterimi pripombami o delu Benjamina Henigmana kot poslanca in bivšega direktoija Donita Sodražica. Nekatere pripombe (da ne rečemo obtožbe) so bile kar hude, a premalo dokumentirane. Svojih pis- “Sožitje” novo ime za organizacijo Nagrajen predlog Sevničanke Ivanke Žibert SEVNICA - Zveza društev za pomoč duševno prizadetim osebam ali Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam je naziv, ki je v ljudeh budil različna občutja: sočutje, usmiljenje, pomilovanje, bolečino. Zveza društev je zato razpisala javni natečaj za izbiro primernejšega imena. Na natečaju je sodelovala tudi članica sevniškega društva Ivanka Žibert. Njen predlog ob še petih prvo nagrac terice enakovrednih predlogov je zveza povečala nagrade in vsakemu predlagatelju nakazala po 20.000 tolarjev. Za 2. nagrado so štirje predlagatelji imena “Up” prejeli po 15.000 tolarjev, avtor imena “Roke pomoči” pa 10 tisočakov. Vsekakor pa so pri sevniškem društvu za pomoč duševno prizadetim, kot pravi Fanika Zem-Ijak, ponosni, da ie bil predlog Ivanke Žibert izbran kot najprimernejši, hvaležni pa soji za plemenito potezo, ker je gospa Zibertova svojo nagrado v enakem deležu poklonila sevniš-kemu društvu in Karitasu. Pri sevniškem društvu, kjer so v precejšnji meri odvisni od dobrodelnih akcij in lastne iznajdljivosti so prepričani, da ta zgled ne bo ostal osamljen. nih vprašanj, pobud in predlogov pa ni naslovil le na predsednika DPZ občinske skupščine Ribnica in republiškega poslanca Benjamina Henigmana, ampak še na predsedstvo in IS občine Ribnica, oddelek za notranje zadeve občine Ribnica oz. kriminalistično službo policije, ter na javno tožilstvo v Kočevju in republiški zavod za zaposlovanje. Vprašanj je skupno 9, v njihovi utemeljitvi pa je Franc Lovšin med drugim zapisal: “Obstaja sum, daje g. Benjamin Henigman, izkoriščajoč svoj politični položaj v stranki slovenskih krščanskih demokratov in funkcijo poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, storil lepo število kaznivih dejanj: oškodovanja upnikov, zlorabe pooblastil, zlorabe položaja ali pravice odgovorne osebe, nevestnega dela v službi itd., kar vse terja, da se stvari raziščejo. Kaže pa, da Lovšin za sume nima trdnih dokazov, saj dalje pravi: “Če je g. Benjamin Henigman storil navedena in druga kazniva dejanja, morajo pristojni organi to ugotoviti in ukrepati” itd. Predsednik občinske skupščine France Mihelič je dejal, da bo predsedstvo občinske skupščine to pobudo obravnavalo. Menil je, da ne bi bilo prav, če bi šlo za osebno obračunavanje ali če bi bilo to tako razumljeno. Henigman je nato zavrnil vse očitke. Dolžnost direktorja Donita je opravljal skladno s sklepi upravnega odbora Donita in drugimi zakonitimi prepisi in dogovori. V času, ko je bil direktorje podpisal odpust le za tri delavce, vse ostale odpuste pa sta podpisala njegov predhodnik oz. naslednik. Te dni pa kriminalisti zaslišujejo 66 delavcev in jih sprašujejo, zakaj in kako so bili odpuščeni oz. so na čakanju. Razburjenje ne bi bilo potrebno, saj je bilo vse storjeno v skladu s predpisi. Donit je državna firma. Po sanacijskem programu je bilo število zaposlenih potrebno zmanjšati od 165 na 92, sicer bi sklad za sanacijo zahteval stečaj Donita Sodražica in njega razrešil direktorstva. Donit je ena redkih firm državnega sklada, ki po sanaciji jjosluje donosno. Ob zaključku pa je dejal, da se bo, če se bo pobuda Franca Lovšina nadaljevala, za nadaljne ukrepe oz. razrešitev posvetoval z odvetnikom. J. PRIMC (Drobne iz Kočevja ZMAJI SPET LETAJO - Čeprav je bilo še hladno, so pretekli teden že začeli letati zmaji nud Kočevjem. Ni pa še dosežen sporazum med Hrvaško in Slovenijo, da bi zmajarji poletali s hribov na slovenski strani Kolpe in pristajali na Hrvaškem, čeprav bi bila to zanimivost za domačine in turiste. Oboji pač prisegajo na turizem, naredijo pa zanj malo. GRAŠČAKI NA OGLEDU - V Likovnem salonu v Kočevju je bila minuli teden razstava družinskih dreves kostelskih graščakov, duhovnikov, tržanov in tlačanov. Pripravili so jo dijaki prvih letnikov Srednje šole Kočevje, pod vodstvom mentorja mag. Stanislava Južniča, kostelskega domačina. PRVEGA MAJA NA KOLPO -Tudi letos bo za L maj na Kolpi živahno. Ob 11. uri bo v Starih malnih pri Osilnici start rafting tekmovanja in rekreativnega maratona Osiinica-Fara, hkrati pa prav tam in ob isti uri še start kajakaško-rekreativnega maratona Kolpa 94. Dolžina prog je okoli 20 km, start je skupinski, vsak udeleženec pa vozi na lastno odgovornost. Ribniški zobotrebci) RIBNICA PLEŠE - Plesni center Fredi organizira plesne tečaje; 12. aprila se je začel tudi plesni tečaj za osnovnošolce, udeležilo pa se ga je blizu 15 plesalcev in plesalk. SLABO INFORMIRANJE -Prebivalci ribniške občine so o seda- njih dogajanjih bolj slabo obveščeni. To se je pokazalo tudi na zadnjih zborih volilcev, ko so razpravljali o zaaj menijo, lasno izda- novih občinah. Nekateri s da bi morali spet vsaj občasno iz jati občinsko glasilo Rešeto. KLAVIR ALI POPRAVILO ŠOL? - Nekateri menijo, da je nujno potrebno kupiti klavir za Miklovo hišo, ki je pomemben za kulturo in turizem, drugi pa opozarjajo, da ni dovolj denarja niti za vzdrževanje šol v občini niti za žlebove na ribniškem gradu. BORCI KAPITULIRALI PRED ŽENSKAMI - Ribniški borci sploh niso protestirali zaradi predloga, da jim bodo vzeli kar dve tretjini predvidene dotacije za letos in eno tretjino dali ženski zvezi SKD, ki je to predlagala. Torej tudi borci niso več tisto, kar so bili včasih. PRIHAJA ULTRAMARATONEC - 6. maja okoli 18. ure bo v Ribnico pritekel ultramaratonec Dušan Mravlje, in sicer med svojim 12-dnevnim tekom ob mejah Slovenije. Sevniški paberki MOŽGANI - Zbor krajanov preteklo nedeljo na Studencu je potekal na robu incidenta med zagovorniki pridružitve KS Studenec k sevniški občini, kot so se že enkrat odločili, in manj številnimi, a zato nič manj glasnimi somišljeniki Žibertovih z Brezovega, ki so bili od vsega začetka za odcepitev Brezovega oz. Studenca od Sevnice in za priključitev k Raki. Kot je dejala sevniška županja Breda Mijovič, je sklicala zbor zato, ker so ugotovili, daje državni zbor zaveden sprejel amandmaja poslancev Alojzija Metelka in Franca Černeliča o odcepitvi KS Studenec in 4 naselij KS Bučka iz referendumskega območja za ustanovitev občine Sevnica. Mi-jovičeva je povedala, da bi 73 podpisov, ki so jih v ta namen zbrali Ziber-tovi in nekateri Račani, lahko veljali tudi za občino Ljubljana Center, saj v glavi niso imeli nobenega besedila; večino predstavljajo krajani sosednje krške občine, le 15 podpisnikov pa je iz KS Studenec in 7 iz KS Bučka. Predsednik sveta KS Stane Ko-kove je povedal, da bodo ugovor na državni zbor, ker je odločal mimo i, ki se evalio ibert je o naravo, njegov brat Janez pa je krajanom očital, da sploh nimajo svojih možganov, češ kaj sploh vidijo v novi občini Sevnica. Vprašal je, če je ta zbor sploh le-itimen. Ivgn Lipar in še nekateri rajani so Žibertu odločno nasprotovali, češ da pomeni vse, kar je povedal, globoko podcenjevanje ljudi, da ga prej ni bilo poleg pri raznih akcijah, zdaj pa je brž pristavil piskrček. ANONIMKE - V zadnjem času smo prejeli nekaj anonimk. Ena od teh je naperjena proti v.d. direktoiju Jutranjke Dragu Percu zaradi domnevnega izkoriščanja in slabega nagrajevanja delavk. Pisec jo zaključuje z grožnjo, da "mu sledi T grob”, če se ne bo poboljšal. Omenimo še anonimko “krajanov Bučke in Studenca”, ki očita tajniku KS Bučka in Studenec Antonu Ilašu, predsedniku KS Bučka Francu Libersarju in predsedniku KS Studenca Stanetu Kokovetu, da so oni krivi za vse prepire v zvezi z lokalno samoupravo na tem območju. Malo več državljanske korajže bi skrivnostni pisci le lahko pokazali za dokaj težke obtožbe in se podpisali na svoje izdelke. uiluviii iuui, ivci jc uuiuuii umu volje ljudi, poslali tudi Račani, ki; na svojem zboru niso opredeljevali priključitvi Studenca. Jože Žibert dejal, da hočejo čisto [ Krške novice j MEDIJSKI GNEČA - Minuli teden je Krško imelo visoke obiske. Prišla sta slovenski in hrvaški minister za notranje zadeve, se pogovarjala o vsem mogočem in nato podala politično skrbno zavito izjavo za javnost. Izjavo so v javnost prenesli novinarji, ki so se motali okrog ministrov s fotoaparati, beležkami, magnetofoni, diktafoni in kamerami. Vsa ta novinarska gneča ob obisku ministrov pa ni nič v primerjavi s kakšnim lokalnim dogodkom, na primer proslavo v kakem podjetju. Ko tam spregovori direktor, novinarji lokalnega časopisja ter radijskih in televizijskih postaj skoraj nimajo kam stopiti. BAZEN - V krški občini imajo nekaj bazenov. Najbolj v centru je bazen Celuloze, ki leži v samih nedrjih bivšega giganta - Tovarne celuloze in papirja v Krškem. To je dobro, saj so plavalci zaščiteni pred bližnjim prometom, če le ne upoštevamo, da jih vsaka sapica ob izhodu iz vode posipa z goro prahu, vse bi bilo lažje, če bi plavalci upoštevajo dober nasvet in potreben čist zrak za dihanje prinesli od doma. V Krškem ga namreč ni. Izvršni svet zaradi onesnaženega zraka ne sme izdati uporabnega dovoljenja za bazen, ki lahko dela le na lastno odgovornost. V kratkem je ob bazenu pričakovati novo opozorilno tablo: “Dihanje na lastno odgovornost.” JAJCA - Poslanci krške skupščine so zelo presenečeni nad vabilom, kije priromalo z Zdol in vabi na izredno sejo na juijevanjsko nedeljo. Nekateri so se vabila razveselili, ker bodo med sejo vsaj enkrat jedli, pili in molili, drugi pa so v neznanski zadregi. Organizatorji sojih namreč povabili na popoldanski šaljivi tek z jajci, zraven pa so pozabili pripisati, če naj jajca prinesejo s sabo. Nekatere je zaradi tega že zgrabil obup. Kaj če bo v soboto na krški tržnici zmanjkalo jajc? Novo v Brežicah ) MOKER POGLED - Iz Ljubljane so stvari videti drugačne - pomembno postane nepomembno in obratno. To pravilo je spet pokazalo, da še velja. Načrtovalci avtoceste bi tudi redke nadvoze spremenili v podvoze, čeprav vedo, da jih bo redno zalivala podtalnica. Opozorila, da kmetje ne bodo mogli do svojih njiv, jih niti približno ne ganejo toliko kot to, da bodo mimo drveči avtomobili zamudili pogled na lepo, a razpadajočo cerkvico, ki bi jo zastiral nadvoz. SLOVO - Na ponedeljkovi seji skupščine občine Brežice je delegat Ivan Tomše izjavil, da mu je kot delegatu v skupščini dovoljeno vpraševati Karkoli. Marjan Gregorič je zatem predlagal sklep, da lahko delegat Ivan Tomše ob vsaki točki govori sam enkrat. O predlogu niso glasovali, sicer pa seje na zadnjih dveh sejah izkazalo, daje taka omejitev potrebna samo pri prvih točkah dnevnega reda. Potem namreč delegat Tomše protestno zapusti sejo. Tokrat je najx> vedal, da je to storil zadnjič. S tem ni mislil, da bo poslej redno vztrajal do konca dnevnega reda, ampak na to, da ga odslej na seje več ne bo, ker mu volilci niso dali daljšega mandata. Delegati pa v jok! OBVESTILO - Namenjeno je vsem, ki mislijo, da je za nerešeno romsko problematiko v brežiški občini kriv Ivan Kapušin, sekretar za notranje zadeve. Kapušin je javno izjavil, da nekdaj Romov v gozdu Krušče pri Gazicah res ni bilo toliko kot danes, vendar so se razmnoževali, kot to počnemo ostali pripadniki človeške vrste. “In naj vam povem, da jaz nisem bil zraven in nimam nič zaslug za to,” zatrjuje Kapušin. KONTO 484 - Razprava o Romih je bila v času, ko je skupščina že postala nesklepčna, vendar govornikov ni m tl IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN NA JURJEVO IZREDNA SKUPŠČINA Z JAJCI ZDOLE - Marica Živič je v imenu odbora za celovito urejanje podeželskih vasi sklicala vse delegate skupščine občine Krško in njihove družine na izredno sejo vseh treh zborov, ki bo na žegna-njsko - Juijevo nedeljo na Zdolah, to je 24. aprila. Dnevni red bodo pričeli že ob svitu (4.1X1), ko bodo zakurili kres, nato bodo pekli cvrtje. Ob 10.30 bo na Zdolah svečana maša, jiopoldne ob 15. uri pa še šaljivi tek z jajci. Zdolani, ki se imajo za družabne ljudi, vabijo delegate, da se udeležijo vsaj zadnje točke dnevnega reda in preizkusijo svojo vzdržljivost. (O tem, F če zadregi.) Udeležence prosijo, da se prijavijo jutri med 8. do 12. uro na telefon 31-829. Vse, ki bodo prisotni tudi na prvih dveh točkah dnevnega reda, bo njihova delegatska baza lahko videla tudi v oddaji “Po domače” isti dan ob 17. uri na prvem programu TV Slovenija. Kozjanski odred slavi 50-letnico Na proslavi, ki bo 24. aprila v Sromljah, bo govoril dr. Ivan Kristan KRŠKO - Tu se je 24. marca sestal prenovljeni odbor Skupnosti, potem ko je prišlo do združitve skupnosti borcev NOB in aktivistov OF Kozjanskega. Ob plodni obravnavi programa letošnjih proslav in predloga pravilnika skupnosti ter vprašanj dolgoročne usmeritve borčevske organizacije je bilo med drugim sklenjeno, da bo proslava 50-obletnice Kozjanskega odreda 24. aprila na Sromljah pri Brežicah ob 11. uri pred šolo. Posvečena bo tudi dnevu upora proti okupatorju. Slavnostni govornik bo dr. Ivan Kristan, predsednik Državnega sveta. Pred proslavo bo ob 10. uri zbor borcev in aktivistov. Za skupnost: VLADIMIR GODLER ililil.il E Demokracija na primeru Podbočja V občini Krško šest novih referendumskih območij - Z dopolnili krških poslancev v državnem zboru Leskovec pod Krško in Podbočje samostojno referendumsko območje PODBOČJE - Po odloku za določitev referendumskih območij bo na območju sedanje občine Krško 6 referendumskih območij, na katerih se bodo krajani odločali za nove občine. Največje je območje Krško, ki zajema krajevne skupnosti Krško, Gora, Veliki Trn, Dolenja vas, Zdole, Krško polje, Veliki Podlog, Rožno-Presladol, Scnuše in Leskovec. Ostala območja so še: Brestanica, Kostanjevica ob Krki, Senovo, Raka in Podbočje. Obravnava v državnem zboru je viziji krške lokalne samouprave prinesla nekaj novosti. Tako je za krajevno skupnost Leskovec, kjer sta se dve vasi na ločenih zborih odločili za občino Leskovec, center krajevne skupnosti pa za občino Krško, državni zbor sprejel dopolnilo, po katerem se Leskovec v celoti vključi v krško referendumsko območje. V območje Rake je vključen tudi rob sedanje sosednje sevniške občine: Ponikve, Studenec, Rovišče itd. Z dopolnilom poslanca Franca Černeliča je državni zbor uvedel novo referendumsko območje - Podbočje. Černelič je v obrazložitvi navedel, da se je v tej krajevni skupnosti del naselij odločil za samostojno referendumsko območje Podbočje, drugi del pa za alternativo: Krško ali Podbočje. Meni, V pravljice ne veijamejo več Krajani Skopic so ob obravnavi lokacijske dokumentacije za avtocesto zahtevali vsaj en nadvoz, da bi zanesljivo prišli do svojih polj - V podvozih podtalnica da bo dopolnilo omogočilo izražanje volje obeh skupin naselij, kajti negativen izid referenduma bo hkrati pomenil priključitev občini Krško. Krajani sedanje KS Podbočje naj bi tako na referendumu odgovarjali na vprašanje: “Ali ste za to, da se na našem območju ustanovi občina Podbočje, ker bo v nasprotnem primeru referendumsko območje vključeno v občino Krško?” Krški župan Danilo Siter do torka ni prejel nobenih uradnih pritožb na določena referendumska območja, slišal pa je mnogo negodovanj ljudi, ki so se odločali drugače. “Vsak posameznik ali skupina ima pravico, da se sam pritoži, toda vseeno razmišljam, da bi poslal vsaj splošno poročilo o pritoževanju,” pravi župan. Omenja, da se pritožujejo predvsem nekateri krajani, ki niso zadovoljni s predlaganim Černeličevim dopolnilom. Kakšna vrsta demokracije seje dogajala v Podbočju? V KS Podbočje so imeli pet delnih zborov krajanov. Kot je poročal Naš glas so se v Velikem in Malem Mraševem ter Šutni udele- ženci odločili za občino Krško, če bo to teritorialno možno, sicer pa za samostojno občino Podbočje. V Podbočju je bilo nekaj glasov vzdržanih in en glas proti občini Krško. Na delnem zboru za gorjanske vasi v Brezju seje osem udeležencev odločilo za referemdumsko območje Podbočje, šest za Krško, dva sta se vzdržala. Po mnenju poslanca Franca Černeliča ni prišlo do usklajene končne odločitve, ali nova občina Podbočje ali Krško, zato naj bi njegovo dopolnilo omogočilo vsem krajanom odločitev po lastnih spoznanjih. B. D,- G. O NAČRTU ZA MESTNO JEDRO KOSTANJEVICE KOSTANJEVICA - Danes ob 20. uri bo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici javna obravnava osnutka ureditvenega načrta za mestno jedro Kostanjevica, ki je od 2.aprila do 2. maja razgrnjen v prostorih krške občine in krajevne skupnosti Kostanjevica. V tem času lahko podjetja, organizacije, društva in občani dajejo pripombe na načrt. • Citiram druge samo zato, da bi sebe bolje izrazil. (Montaigne) SKOPICE - Pretekli četrtek je bila v Posavju prva izmed javnih obravnav osnutka lokacijskega načrta za odsek avtoceste od Kronovega do Krške vasi. Svoje pripombe in zahteve so tokrat izrazili krajani Skopic, že naslednji teden pa bosta še obravnavi na Raki (torek, 26.apri!a, ob 20. uri v prostorih kra-| jevne skupnosti) in v Leskovcu (ponedeljek, 25. aprila ob 20. uri v prostorih OŠ), pozneje pa v krajevnih skupnostih Krško po(je in Veliki Podlog. Obravnavo v Skopicah je pripravil Zavod za prostorsko načrtovanje občine Brežice, poleg izdelovalcev, predstavnikov ljubljanske družbe Pan-prostor, pa se je je udeležil tudi direktor republiškega Zavoda za prostorsko načrtovanje, predstavnik mini-I strstva za okolje in prostor, ministrstva za promet in zveze ter predstavnik družbe za gradnjo avtocest. Načrtovalci pravijo, da z dolenjskim krakom ne bo večjih težav, saj bo ena smer avtoceste speljana po že I obstoječi cesti z manjšimi popravki. Ker za odsek od Krške vasi do Obrežja dokumentacije še sploh niso začeli pripravljati, so tokrat obravnavali le dobra dva kilometra ceste v KS Skopice. Na tem delu bo druga trasa, tako kot skozi Krakovski gozd, speljana vzporedno z že obstoječo. Podhode naj bi opremili s ponikalnicami za podtalnico in naj bi ostali na istih mestih, le da bi jih podaljšali na 26 metrov, kolikor bo skupno s štirimi voznimi, dvema odstavnima in srednjim ločilnim pasom cesta široka. Sedanji nadvoz pri cerkvi sv. Urha naj bi nadomestil podvoz, opremljen s črpalkami za naraslo podtalnico. Krajani se bojijo, da bo tudi v prihodnje podtalnica zalivala podhode. V načrte o ponikalnicah in črpalkah ne verjamejo preveč, saj te naprave rade odpovejo ravno takrat, ko je najmanj treba, poleg tega pa še nihče ne ve, kako visoka bo podtalnica, ko bo zgrajen sistem hidroelektrarn. Tako so na območju krajevne skupnosti odločno zahtevali vsaj en nadvoz, najbolje sredi vasi Skopice. Le tako bodo namreč imeli zanesljiv dostop na drago stran avtoceste, kjer imajo več kot polovico svojih polj. Podhodi naj bi bili široki 6 metrov, vendar je jx>savska Lovska zveza zaradi prehoda divjadi predlagala večjo širino in še ograjo ob cesti. Krajani so zahtevali tudi, da bi bili podhodi višji od predlaganih 3,5 metra, da bi lahko prišli do svojih zemljišč tudi s kombajni in z drugimi posebnimi vozili. Ob robu podhoda naj bi zgradili brv za pešce. Projektanti so manjšo višino utemeljevali z ravnijo podtalnice: “Zdaj bredete do kolen po vodi, potem boste pa do vratu.” Če bo tako, potem je to še razlog več za zgraditev najmanj enega nadvoza, če res velja, kot je bilo rečeno na obravnavi, daje gradnja nadvoza le za petino dražja od jx>dvoza. B. DUŠIČ-GORNIK BREŽIŠKI RADIO ZDAJ ŽE ZJUTRAJ BREŽICE - Radio Posavje - studio Brežice je v ponedeljek razširil čas oddajanja. Od tega dne lahko poslušalci prisluhnejo domačemu programu vsak dan od 7. ure zjutraj pa vse tja do 19. ure zvečer. Radijci računajo, da bodo z daljšim časom oddajanja (doslej so s programom začeli ob 12. uri) povečali prihodek, ki jim bo nujno potreben, saj bodo morali poslej osrednjemu radiu plačevati, če bodo hoteli prenašati poročila. Brežiški radio bo tudi odslej prenašal najbolj poslušano oddajo “Dogodki in odmevi”, t. j. poročila ob 15.30. Pri njih je petje doma ARTIČE - Nabito polna dvorana artiškega prosvetnega doma je v soboto zvečer toplo pozdravila Prvi borci so na vrsti zadnji | Zahteven projekt za rekonstrukcijo osrednje ulice v Brežicah - Začetek del že letos? - Krajani se bojijo, da zaradi visoke cene prenove ulice še dolgo ne bo BREŽICE - Medtem ko sc nič hudega sluteči kupci spotikajo po razbitih pločnikih vdolž Ceste prvih borcev, glavne ulice skozi staro mestno jedro v Brežicah, je v javni obravnavi nov dokument, ki naj bi pripomogel k saj je tja prišlo več predstavnikov krajevne skupnosti, so bili razočarani nad reakcijo delegatov, ki so problematiko Romov vzeli bolj za šalo. Različnih pogledov je bilo najmanj toliko kot govornikov, zaključkov o tem, kam z Romi, pa nobenih. Rešitev za to vprašanje je ponudil glas iz zadnje vrste, ki predlaga, da bi za Rome zgradili kakšno socialno stanovanje s sredstvi iz računa 484 (sredstva zbrana s prodajo stanovanj). Na njem je trenutno 0,(X) tolarjev. DREVI NASTOPI KITARIST RAJTERIČ BREŽICE - Glasbena šola Brežice bo danes imela v gosteh enega od vodilnih slovenskih kitaristov Tomaža Rajteriča, jxi starših sicer bizeljskega rojaka. Sedemindvasetletni Rajterič bo zvečer 19. uri nastopil na koncertu v mali dvorani Posavskega muzeja v brežiškem gradu. Umetnik je začel igrati kitaro z 10 leti, dosegel vidne rezultate na takratnih republiških in zveznih tekmovanjih mladih glasbenikov ter nadaljeval in končal šolanje v Švici. Prejel je več nagrad na mednarodnih tekmovanjih ter pogosto nastopal doma in v tujin. Lokacijska dokumentacija, ki jo je izdelal krški Savaprojekt, predvideva temeljito rekonstrukcijo 860 metrov ulice od Rokove cerkve do gradu. Predlaga znižanje cestišča za 30 centimetrov in vgraditev podzemnega I voda od pošte do gradu, v katerem bi bil prostor za obstoječe in tudi nekatere bodoče komunalne vode. Pod ki-| neto bi potekala še kanalizacija. V dokumentu je zamišljeno obojestran-I sko parkiranje, promet po 3,5 metra širokem vozišču v smeri proti gradu, 2 metra široka kolesarska steza in 1,5 metra široka pločnika, ki se na nekaterih mestih, npr. pred občino, | razširita tudi na 8 metrov. Cesto naj bi prenavljali v štirih eta-I pah: od Rokove cerkve do pošte, od pošte do cerkve, od cerkve do občine in od občine do gradu. “V krajevni skupnosti nimamo večjih pripomb na načrtovano in tudi že težko pričakovano rekonstrukcijo, vendar nismo prepričani, da bo tako zahteven projekt možno kmalu uresničiti. Ureditev komunalne infrastrukture v ki-neti je veijetno strokovno utemeljena. Ni nam sicer znana cena takega | posega, po neuradnih informacijah pa naj bi bila izvedba s kineto tudi do 70 odst. dražja od navadne, zato predlagamo IS in Zavodu za prostorsko načrtovanje, naj ponovno pretehtata upravičenost take rekonstrukcije,” pravi predsednik sveta KS Tone Zorko. Krajevna skupnost se zavzema predvsem zato, da bi prišlo čimprej do uresničitve načrtov in do razrešitve neznosnega stanja na Cesti prvih borcev. Zaradi tega se ne more sprijazniti z možnostjo, da bi spet vse ostalo pri dokumentu, ki ga zaradi visoke cene ne bo mogoče spraviti v življenje. Ob obravnavi osnutka lokacijske dokumentacije so krajani zato predlagali tako dokumentacijo, ki ne bo predhodno zahtevala različnih stranskih posegov (ureditev parkirišč, dokončanje drugih cest). Vztrajajo tudi, da se načrti čimprej pripravijo in da se v letošnjem letu izvede vsaj prvi del rekonstrukcije ceste od sv. Roka do pošte. Da bi čimveč denarja usmerili za obnovo glavne mestne ulice, KS Brežice ne bo podpirala nobenih drugih posegov na svojem območju. B. D.-G. da so sedaj aktivni pevci s pe: koncertom lahko počastili lcar štiri obletnice obenem: 70-letnico prvega pevskega zbora, 30-letnico sedanjega moškega in 10-letnico mešanega pevskega zbora ter nazadnje še petletnico dekliške pevske skupine. Artiče že več desetletij živijo s svojo kulturo in težko je popisati doživetje, ki se človeku ponuja ob nastopu v tamkajšnji kulturni dvorani. Artiške kulturne skupine vse po vrsti prisegajo, da ni nikjer tako lepo nastopati kot pred domačimi ljudmi. To ni čudno, saj v krajevni skupnosti, ki šteje komaj 1600 prebivalcev več kot 100 krajanov aktivno sodeluje na skupščinah kulturnega društva, da pri tem šolarjev sploh ne štejemo. Moški pevski zbor deluje neprekinjeno že 30 let in ravno to- liko let ga vztrajno in uspešno vodi Miha Haler. Žbor ima za sabo mnogo zabeleženih in nenapisanih lepih spominov in uspehov, čeprav danes samostojno nastopa le še na pogrebnih svečanostih. Že deset let se namreč posavski javnosti uspešno predstavlja kot mešani pevski zbor. Ta se je okrepil se je z mladimi ženskimi glasovi in v najboljših časih štel celo okrog 50 članov. Zdaj v zbora prepeva od 30 do 35 pevk in pevcev, mnogokrat pa z njimi kot solistka zapioje še domačinka Marjeta Podgoršek. Za pomladitev artiškega zborovskega petja je temeljito poskrbela dekliška skupina, ki se je razvila iz osnovnošolske skupine pod vodstvom Vinka Zeijava, nato Melite Pepelnik in končno Marjete Podgoršek. Skupina napreduje, pogosto nastopa in žanje lepe uspehe, kar je svojevrstno zagotovilo, da petje v Artičah še ne bo kmalu utihnilo. B. D.-G. TAKO KOT NEKOČ - Jubilejni koncert artiških pevcev se je začel z nastopom najstarejšega slavljenca - moškega pevskega zbora, ki je iz dvorane hudomušno v svoje vrste povabil tudi vse bivše pevce. Po nastopu mešanega pevskega zbora, dekliške skupine in gostujočega mešan ega pevskega zbora iz Čme na Koroškem so zapele še vre pevske skupine skupaj ob spremljavi Tamburaškega orkestra iz Artič. Ta večer so pevci prejeli tudi Gallusova priznanja za okrogle obletnice aktivnega delovanja v zboru. VI NAM — Ml VAM IZREDNA NALOŽBA! KOMERCIALNI ZAPISI KOMPAS CONSULTING d d 14% LETNI DONOS (v DEM) Pooblaščeni prodajalci: Kompas Fintrade d.d„ Pražakova 4, Ljubljana (tel.: 061/132- 9215) Kompas Novo mesto d.d., Novi trg 6, Novo mesto (tel.: 068/321 -338; 323-404) Tone Zorko DOBA — AKTIVNE POČITNICE V BOHINJU za prosti čas. Informacije: DOBA Maribor, Kopitarjeva 5, tel.: 062/24-273! P Senovška godba sije priigrala zlato plaketo Velik uspeh je poplačal vloženi trud KRŠKO - Fantje in dekleta Pihalnega orkestra Senovo so se v soboto pozlatili. Zgodilo se je na 15. tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov v 1. težavnostni stopnji v koncertnem programu, ki je bilo v krškem kulturnem domu. Na tekmovanje so se smeli prijaviti le orkestri, ki so v preteklih letih na tekmovanjih na drugi težavnostni stopnji dobili zlato odličje. V Krškem je koncertni program pred mednarodno žirijo odigralo pet slovenskih godb: Pihalni orkester Vič-Rudnik iz Ljubljane, orkester ravenskih železarjev, orkester iz Logatca ter senovški in cerkniški orkester. Vsak od nastopajočih je po uvodni skladbi za uigravanje izvedel še eno obvezno skladbo in nato skladbo po lastni izbiri. Tričlanska strokovna žirija s predstavniki iz Avstrije, Slovenije in Madžarske je ocenjevala intonacijo, zvok, ritem, doslednost v tempu, tehniko igranja, dinamiko in fraziranje ter umetniški vtis za koncertni nastop. Na podlagi zbranih točk so na koncu podelili tri srebrne in dve zlati plaketi, ki sta sijih prislužila ravenski orkester (zbral je 93,33 odst. vseh možnih točk) in Pihalni orkester Senovo (93,18 odst. točk). Janko Avsenak iz krške Zveze kulturnih organizacij meni, da je to lep uspeh in nagrada za senovško godbo. Zanimivo je še to, da je koncert spremljalo veliko število gledalcev, kar na podobnih tekmovajih ni običaj. Pred koncertnim nastopom v dvorani, ki je zaradi visokega ranga tekmovanja bil deležen posebnega reda (nič fotografiranja in sprehajanja po dvorani, med izvajanjem prepovedan vstop v dvorano), se je pred kulturnim domom odvijal tudi pester spremljevalni program. Obiskovalce so razveselile radeške, logaške in cerkniške mažoretke, Pihalni orkester iz Radeč ter domači Pihalni orkester Videm, ki si je na podobnem tekmovanju že prislužil zlato plaketo s posebno pohvalo (nad 95 odst. vseh točk) in tako sodi v višjo, koncertno kategorijo. B. D.-G. KONCERT MATEVŽA NOVAKA -Minuli petek je bil v Šeškovem domu v Kočevju koncert dijaka srednje glasbene in baletne šole Ljubljana Matevža Novaka, sicer domačina iz Kočevja, ki uspešno nastopa tudi na glasbenih tekmovanjih. Na klarinet je zaigral dve skladbi, na harmoniko pa več - vse so bile dela znanih svetovnih mojstrov. Na klavirju ga je spremljala prof. Ana Križmanič. MARINČ V MURSKI SOBOTI MURSKA SOBOTA - V tukajšnji galeriji so konec prejšnjega tedna odprli četrto medregionalno razstavo sodobne slovenske likovne umetnosti, na kateri se predstavlja osem izbranih slikarjev iz osmih slovenskih regij. Prejšnja medregionalna razstava je bila decembra lani v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V Murski Soboti dolenjske ustvarjalce s svojimi deli zastopa slikar Jože Marinč. VABLJENI NA KONCERT UČENCEV SEMIČ - Učenci in učitelji dislociranega oddelka Glasbene šole Črnomelj v Semiču vabijo ob zaključku drugega ocenjevalnega obdobja na koncert učencev, ki bo v petek, 22. aprila, ob 18. uri v Domu upokojencev v Semiču. Vinko Globokar je nastopil v Cankarjevem domu Nastop dolenjskega rojaka je bil vrhunec Slovenskih glasbenih dnevov LJUBLJANA - V okviru letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov, ki so prejšnji teden potekali v Ljubljani, na Ptuju in v Novem mestu, (v kapiteljski cerkvi je bil otvoritveni koncert), je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v sredo zvečer skladateljski večer našega,v svetu gotovo najbolj znanega in uspešnega skladatelja avantgardne glasbe in muzikologa Vinka Globokarja, dolenjskega rojaka, doma iz Žužemberka. m M SLAVNI ROJAK - Vinko Globokar pred svojim domom v Žužemberku. (Foto: MiM) Nastopil je kot dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, na sporedu pa so bile njegove moderne kompozicije, zbrane pod skupnim naslovom Govor o oranju železnega hriba za orkester. Simfoniki so izvedli: Discours VII za kvintet trobil in pozavno, Eisenberg za 16 glasbenikov ter Labour za veliki simfonični orkester. Vse tri kompozicije so bile prvikrat izvedene v Sloveniji. Globokar že dolgo vrsto let živi in deluje v Franciji, zato so premiere njegovih avantgardističnih glasbenih stvaritev običajno zunaj njegove domovine, vendar pa se skladatelj trudi, da bi ga slišali tudi v Sloveniji. Prva razstava del mlade avtorice V kostanjeviški Galeriji Božidar Jakac so začeli letošnjo razstavno sezono z razstavo fotografij Barbare Vider iz Ljubljane -Fotografska zgodba o stari cisterci KOSTANJEVICA - V Galeriji Božidar Jakac so letošnjo razstavno sezono začeli z otvoritvijo razstave del mlade fotografske ustvarjalke Barbare Vider iz. I jub(jane, kije razstavila ciklus čmo-belih fotografij, nastalih v oko(ju starega kostanjeviškega gradu, kot pravijo domačini tamkajšnjemu cistercijanskemu samostanu. Na otvoritvi je o avtorici in njenem delu spregovoril dipl. inž Marijan Smerkc, nato pa so igralci Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja zaigrali enodejanko slovenskega dramatika Damirja Zlatarja Freya Kri in košute. Za avtorico, ki je končala šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, je to prva prava javna predstavitev. Kljub mladosti pa s svojimi deli izpričuje dobro poznavanje fotografskega medija v tehničnem in oblikovnem smislu. Svoje fotografske poglede na starodavno cisterno ni z ničemer emotivno podčrtala, ostala je pri nevtralni sivi lestvici tonov, primerni za arhitekturno fotografijo, je pa znala poiskati zanimive detajle v stari arhitekturi (marsikdo, ki kostanjeviško cisterco pozna, bo na razstavi odkril kaj takega, česar sam še SREČANJE MLADIH LIKOVNIKOV NOVO MESTO - V novomeški osnovni šoli Grm bo v soboto, 23. aprila, srečanje mladih likovnikov, ki ga bo gmotno podprla Ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto. Izdelke udeležencev bodo razstavili tega dne ob 14.30 v šoli. V okviru srečanja bodo organizatorji predstavili risalni in šolski program avstrijskega podjetja Koh-i-Noor. ni opazil). Prav tako je domiselno soočala arhitekturne elemente, ki so na fotografijah ali okvir ali središče drag drugemu. Tehnično neoporečno je podala svoje videnje znamenitega slovenskega kulturnega spomenika, 30 LET OKTETA JURIJ DALMATIN SEVNICA SEVNICA - TV Slovenija je od 15. do 18. aprila snemala v sevniški občini polurno oddajo ob 30-letnici okteta “Jurij Dalmatin” iz Sevnice (bivši oktet Boštanjski fantje). Televizijski gledalci si bodo lahko oddajo ogledali na TV Slovenija v začetku junija letos. Snemanje oddaje so podprli tudi občina, Gostinsko podjetje Sevnica, Jutranjka in Kopitarna. Oktet “Jurij Dalmatin’* bo ob svojem jubileju pripravil v soboto, 21. maja, v Lutrovski kleti pod sev-niškim gradom jubilejni koncert. LIKOVNI IN GLASBENI DOGODEK HKRATI - V petek je bila v črnomaljski galeriji Miniart otvoritev razstave Roberta Lozarja, akademskega slikarja iz Črnomlja, ki razstavlja del ciklusa, ki ga je že predstavil v galeriji Skuc, z dvema od v Miniartu razstavljenih del pa bo sodeloval tudi na bienalu svetovne umetnosti v Ljubljani junija letos. Vendar pa svečana otvoritev razstave ni bila le pomemben likovni, ampak tudi glasbeni dogodek, saj sta se z duetom kontrabasov, imenovanim “DB", prvič predstavila Silvester Mihelčič najmlajši iz Črnomlja in Jakob Ivan izGrosuplja (na fotografiji). Gre za glasbeno zasedbo, ki je v Sloveniji redkost. Mlada glasbenika sta za številne obiskovalce otvoritve - za vse je bila galerija kar premajhna - izvedla nekaj skladb, ki jih pripravljata za mladinske in celovevečerne nastope za odrasle. (Foto: M.B.-J.) Belokranjci cenijo svojo dediščino Občni zbor Belokranjskega muzejskega društva - Janez Bogataj o knjigi Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji ter vlogi belokranjske etnologije METLIKA - Kot je bilo na petkovem občnem zboru moč razbrati iz poročila Milana Travnikarja, predsednika Belokranjskega muzejskega društva, je bilo delo tega društva v preteklem letu zelo pestro. Pri marsikateri nalogi niso potegnili stroge ločnice med delom Belokranjskega muzeja in društva, saj so jih opravili skupaj, ne nazadnje pa so tudi vsi zaposleni v muzeju člani društva. Belokranjsko muzejsko društvo je lani sodelovalo pri razpisu natečaja za razpoznavni znak Bele krajine. Ker noben od predlogov ni bil primeren, bodo s tem nadaljevali tudi letos. Skupščina občine Metlika in njen izvršni svet sta založila izletniško-turistično karto Metlike, izšla pa je tudi podobna karta Bele krajine. Pri zasnovi izletniške vsebine obeh so sodelovali tudi člani društva prof. Zvonko Rus, Anton Bezenšek, Anton Omerzel, Milan Travnikar ter s fotografijami mag. Mirko Kambič. Članica društva Andreja Braneelj-Bednaršek je lani napisala knjigo Belokranjske pisanice^ ki jo je izdal Belokranjski muzej. Članica Marjetka Balkovec pa bo kmalu izdala Etnološko topografijo slovenskega etničnega območja občine Metlika. Sicer so uspešni mnogi izmed 220 članov društva, predvsem pomembno pa je njihovo publicistično delo. Tako je prof. Jože Dular lani objavil v Do- STROGO ZAUPNO IZ MIRNE PEČI NOVO MESTO - Gledališka skupina kulturnega društva iz Mirne Peči uspešno nastopa in polni odre po Dolenjski in Beli krajini. V ponedeljek, 25. aprila, pripravljajo v Domu kulture eno zadnjih gostovanj. Z burko v teh dejanjih Marca Camole-tija Strogo zaupno se bodo predstavili ob 19.30. lenjskem listu in reviji Rast več poljudno strokovnih člankov iz belokranjske preteklosti. Anton Omerzel je pripravil statistični pregled dosedanjih razstav in ocenjevanj vin na Vinski vigredi. Mag. Andrej Dularje napisal razpravo o belokranjskem vinogradništvu, Lojze Cvitkovič je izdal Turistične in etnografske zanimivosti Adlešičev in okolice, prof. Zvonko Rus pa je pripravil kronološki pregled Metlike in okolice, ki ga bo izdal letos. V letošnjem letu naj bi društvo sodelovalo pri postavitvi spominske plošče izumitelju fotografije na steklu Janezu Puhatju ter doprsnega kipa književniku Engelbertu Ganglu. Izdalo bo video kaseto o Črnomlju, sodelovalo pri informativno-turistični predstavitvi Bele krajine. Po občnem zboru je dr. Janez Bogataj predstavil knjigo Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji, ki je delo oblikovalca Edija Berka, fotografa Janeza Pukšiča in dr. Bogataja kot avtorja tekstov. Kol je dejal, so iz sekretariata Unesca dobili pismo, v katerem jim čestitajo, ker je s to knjigo končno tudi Slovenija prišla iz anonimnosti. V njej je tudi Bela krajina dobro zastopana, sicer pa je pohvalil predstavitev belokranjske etnologije v različnih knjigah. V presežnikih je govoril o knjigi Belokranjske pisanice Andreje Brancelj-Bednaršek, ki je po njegovem prvi priročnik s področja domače obrti na Slovenskem. Letos pa izide- ta še Etnološka topografija slovenskega etničnega obnočja občine Matlika Marjetke Balkovec ter knjiga o vinogradništvu v Beli krajini mag. Andreja Dularja. S slednjo bo Bela krajina postala prva vinogradniška dežela v Sloveniji, ki bo imela tako temeljito obdelano vinogradništvo kot kulturo. M. BEZEK-JAKŠE vsebinsko pa bo zgodbo o njem gotovo še dogradila v svojem na-daljnem delu. Kot je Barbara Vider povedala za naš tednik, je namreč na Kostanjevico čustveno precej navezana. Prijateljstvo je že od otroških let; od takrat kraj in njegove znamenitosti redno obiskuje, v starem dolenjskem mestecu pa je našla tudi nekaj dobrih DRAMSKA NOVOST- Igralci celjskega ljudskega gledališča so na otoritvi razstave prepričljivo odigrali enodejanko Damirja Freya Kri in košute. prijateljev. Ko se je odločala, kaj izbrati za diplomsko nalogo, ni veliko premišljala: kostanjeviška cisterca se ji je kar sama ponujala. Cikel trinajstih diplomskih fotografij je letos dopolnila še z več novimi in tako ob mentorstvu dipl. inž. Marijana Smerketa, našega mojstra fotografije, oblikovala zanimivo razstavo. M. MARKELJ ROCK OPERA “BALKAN JE RAZPRODAN” SEVNICA - V kulturni dvorani tukajšnjega gasilskega društva bo v četrtek, 21. aprila, ob 20. uri gostovalo Kulturno društvo Slavko Avsenik iz Rimskih Toplic z veselo rock opero “Balkan je razprodan.” Rokovsko-kabaretna skupina “Izgubljeni v vesolju” pri omenjenem društvu je ena redkih skupin te vrste v Sloveniji, ki izvaja v humor predelana besedila znanih pevcev, ansamblov in skupin. Gostovanje organizira ZKO Sevnica. Likovniki na obeh straneh šolskega zidu ŠENTJERNEJ - Po nekaterih notranjih stenah šentjernejske osnovne šole učenci, člani šolskega likovnega krožka, v teh dneh slikajo. Pred nedavnim so v Ljubljanski banki Dolenjski banki v Šentjerneju odprli likovno razstavo, za katero so prispevali izdelke učenci šentjernejske osnovne šole, in to dogajanje potrjuje, da likovniki v tej soli ne stojijo križemrok. V šoli deluje likovni krožek. Darja Kovačič, likovna pedagoginja, ki ga vodi, v krožku enkrat tedensko po dve do tri ure odpira vrata v svet slikanja, kiparstva in oblikovanja približno desetim učencem, članom krožka. Z nekaterimi od teh učencev se srečuje še v skupini, kjer nudi dodatna znanja učencem, ki so posebej likovno nadarjeni. Predvsem v tej skupini se likovnega področja lotevajo temeljito, že kar študijsko, in lak pristop se lahko bogato obrestuje, zlasti tistim, ki morajo likovno področje dosti dobro obvladati na sprejemnem izpitu za vstop v srednjo šolo. Likovno ustvarjanje pa dobiva svojo piko na i na razstavah, kakršna je tudi omenjena predstavitev izdelkov v šentjernejski banki. Toda razstava pove premalo o vloženem trudu šolskih likovnikov in njihove mentorice, kajti ti ves čas nekaj počno. Tako so pred časom obiskovali sakralne objekte v Šentjerneju, jih risali in fotografirali. V neki drugi akciji so šolski likovniki izdelali plakate s protivojnimi sporočili. Tako se je gradivo kopičilo, zato so razmišljali, kako bi opravljeno delo predstavili javno. Porajala seje zamisel o razstavi, in ker je banka pokazala razumevanje, je v njenih prostorih šentjernejska “galerija”. Banka je dala panoje in zagotavlja prostor, šentjernejska šola pa seje obvezala, da bo panoje stalno opremljala z likovnimi izdelki. Darja Kovačič glede tega pravi, da bodo lahko na teh panojih lahko razstavljali tudi drugi ustvarjalci, ne samo šolarji. Ker je prepričana, da na šent-jernejskem območju živi veliko skritih talentov, vabi k sodelovanju likovnike vseh starosti. Če bi želeli razstavljati, naj se oglasijo v šoli v Šentjerneju, lahko pri ravnatelju ali pa kar pri likovni pedagoginji Darji Kovačič. M. LUZAR • Otroci se vsemu čudijo, starci ničemur. (Bolgarski pregovor) SLIKAJO PO ZIDU - Člani likovnega krožka šentjernejske osnovne šole, ki jih je kamera “zasačila "pri poslikavanju šolske stene, razstavljajo, kot rečeno. Se pred koncem šolskega leta bo imel eden od učencev, ki je član likovnega krožka in skupine za nadarjene, samostojno razstavo. (Foto: L. M.) PISAN ŠOPEK ZBOROVSKIH PESMI - 23 let je minilo, odkar je stopil na glasbeno pot mešni pevski zbor Tovarne zdravil Krka. S pridnostjo, dolenjsko trmo in vztrajnostjo se je zbor ohranil do današnjih dni, ko v njem ne pojejo več samo Krkini ■klavci, ampak vsi, ki jim petje pomeni več kot le priložnostno razvedrilo. Na koncertu, ki je bil minulo soboto, 16. aprila, v Domu kulture v Novem mestu, seje zbor predstavil v dobri luči in zapel šestnajst zborovskih skladb iz domače in tuje zak-'adnice umetnih in ljudskih pesmi. Vpnem deluje zbor pod vodstvom zborovodkinje Sonje Čibej zapel dela umetnikov, ki so oblikovali svetovno glasbeno zgodovino, od Gallusa do Brahmsa, t> drugem delu pa slovenske ljudske pesmi v priredbi -azličnih avtorjev in se z njimi sprehodil po vseh slovenskih pokrajinah. Nekaj priredb je bilo precej zahtevnih, a jih je zbor 'ekoče odpel, kar kaže, da je vanj vloženega veliko truda in dela tako zborovodkinje kot pevcev, v ozadju pa je seveda neizbežna moralna m materialna Krkina podpora. Gosta zbora sta bila Novomeščanom že dobro znana violinistka Petra Gačnik in harmonikar Brane Rožman, ki sta s svojim igranjem ponovno navdušila občinstvo. V celoti torej prijeten kulturen večer. (Foto: M. Markelj) t Izplačali so jim nižja nadomestila Adria Caravan svojim presežnim delavcem lani ni izplačala nadomestil za čas čakanja in odpravnin, kot je zapisano v njihovi podjetniški kolektivni pogodbi NOVO MESTO - Novomeško sodišče združenega dela, ki bo v kratkem, ko bo začel veljati novi zakon o delovnih sodiščih, dobilo novo ime pa tudi organiziranost bo nekoliko drugačna, ima vse več dela. V letošnjih treh mesecih so prejeli že prek 550 predlogov za razrešitev delovnih sporov, medtem ko so jih lani imeli v celem letu okrog 250. V glavnem prevladujejo spori zaradi denarnih zahtevkov. Takšen primer je Adria Caravan, ki lani presežnim delavcem ni izplačala denarnega nadomestila za čas čakanja in odpravnine v višini, kot je zapisala v svoji najbolj zavezujoči podjetniški kolektivni pogodbi, ampak po kasneje sprejetem programu razreševanja tehnoloških presežkov. Nekaj sporov so na sodišču obravnavali tudi zaradi neznanja o zaposlovanju delavcev, kar velja predvsem za zasebnike. UKRADEL PIŠČANCE - V noči na 11. april je nepridiprav v Straži iz kokošnjaka ukradel 10 piščancev in s tem lastnika A. P. iz Straže oškodoval za okrog 8.500 tolarjev. POPULIL JE SADIKE - V času od L do 11. aprila je neznan storilec v Jerneji vasi v sadovnjaku poleg stanovanjske hiše M. I. izpulil sadike jabolk, breskev in ene slive, ki jih je lastnik pred kratkim posadil. Nepridiprav ga je oškodoval za 6 tisočakov. IZ AVTOBUSA UKRADEL RADIOKASETOFON - V času od 8. do 10. aprila je neznanec v Ulici talcev v Straži vlomil v avtobus ter ukradel radiokasetofon, ojačevalec in 10 kaset. Lastnika A. A. iz Straže je oškodoval za 16 tisočakov. UKRADEL KIPEC MARIJE Z JEZUSOM - V času od 28. marca do 1. aprila je nekdo vlomil v kapelico blizu Zvirč in iz nje ukradel lesen kipec Marije z Jezusom v naročju. S tem je povzročil za okrog 60 tisočakov škode. OB TRI PARE ŠPORTNIH COPATOV - Neznanec je v času od 30. marca do 5. aprila v garderobi osnovne šole Center v Novem mestu ukradel tri pare športnih copatov in učence oškodoval za 27 tisočakov. VLOMIL V LOVSKO KOČO - V noči na 14. april je neznanec na Smuku pri Semiču vlomil v lovsko kočo, last LD Semič, in vzel nekaj malenkosti. Lovce je oškodoval za 10 tisočakov. UKRADEL ORODJE - V noči na 14. april je nepridiprav v skupnih garažah na Cesti herojev v Novem mestu iz osebnega avtomobila ukradel razno orodje. Lastnika V. B. je oškodoval za okrog 30 tisočakov. UKRADEL VETROBRANSKO STEKLO - V času od 16. do 17. aprila je neznan storilec pred stanovanjsko hišo v Sečjem selu s stoenkc ukradel vetrobransko steklo in s tem J. B. oškodoval za okrog 20 tisočakov. ODKRILI TATOVE KOČEVJE - Kočevski policisti so te dni zalotili stara znanca, ki sta kradla bencin iz avtomobilskih tankov. Doslej so jima dokazali dvanajst nasilnih vlomov v tanke osebnih avtomobilov in krajo goriva. Policisti pa preiskavo nadaljujejo, saj imajo zanesljive podatke za še eno tako skupinico, ki ima na vesti najmanj 11 podobnih dejanj, se pravi kraj goriva. V škripcih pa niso le tatiči, stari policijski znanci, ampak tudi policisti. Tatovi so namreč priznali več kraj bencina, kot so jih okradeni prijavili policistom. Novomeško sodišče združenega dela je junija lani obravnavalo prva dva primera, ko sta se pritožila delavca iz Adrie Caravan, ki sta postala tehnološki presežek, nad višino nadomestila za čas čakanja in odpravnino. Sodišče je zadevo rešilo v korist delavcev, ker se podjetje Adria Caravan pri izplačilu tako nadomestila NASILNA IZTERJEVALCA DENARJA CIRNIK - 36-letni Miran K. z Jesenic in 26-letni Matjaž Č. iz Radovljice sta osumljena storitve štirih kaznivih dejanj, in sicer izsiljevanja, kršitve nedotakljivosti stanovanja, poškodovanja tuje stvari in lahke telesne poškodbe. Omenjena sta 14. aprila prišla v Cirnik, ker sta hotela dobiti 105.000 avstrijskih šilingov, ki bi jih B. Š. moral vrniti Mateju K. Ker je bila doma le žena J. Š., sta odšla in se ponovno vrnila zvečer, poškodovala okno in vrata, nasilno vstopila in hotela od žene zvedeti, kje je mož. Ženi, ki je že pred njunim prihodom poklicala na pomoč soseda, sta grozila in jo hotela na silo zvleči v avto. To je poskušal preprečiti sosed, zato sta ga napadla in lažje poškodovala. J. Š je klicala na pomoč, in ko je eden od sosedov pritekel do hiše, sta z avtom pobegnila in se po 300 m vožnje zaradi prevelike hitrosti zapeljala s ceste, vendar se nista bil poškodovana. Policisti soju še istega dne prijeli, napisali kazensko ovadbo in ju predali novomeškemu preiskovalnemu sodniku. V ROKI MU JE EKSPLODIRAL DETONATOR SEVNICA - 18. aprila ob 14.30 sc je poškodoval 40-letni F. K. iz Sevnice, ki je zaposlen na Zavodu za obrambo proti toči v Sevnici. Ko je prišel iz službe, je odšel do svojih staršev na kosilo, potem pa v mizarsko delavnico, kjer ima oče skladiščene hrastove deske. Iz žepa je vzel minerski detonatorski vžigalnik M8, ki ga je segreval s plamenom vžigalnika. Ko seje detonator segrel, mu je eksplodiral v desni roki. Eksplozija mu je poškodovala tri prste. Odpeljali so ga v sevniški zdravstveni dom, od tam pa v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Izteka se rok za zamenjavo vozniških in prometnih dovoljenj Vozniki im^jo čas še do 25. junija NOVO MESTO - 25. junija bo potekel rok za zamenjavo vozniških in prometnih dovoljenj ter registrskih tablic vozil, ki šobili izdane še v času Jugoslavije, zato na občinskih sekretariatih za notranje zadeve opozarjajo, naj tisti, ki dokumentov še niso zamenjali, to store čim prej. Nove registrske tablice pa bodo poleg lastnikov motornih vozil morah zamenjati tudi lastniki traktorjev. Na novomeškem sekretariatu za notranje zadeve pravijo, da lahko vozniki prometna dovoljenja in registrske tablice zamenjajo tudi na Avto-moto zvezi Slovenije v tehnični bazi na Otočcu in v Avtohiši Pionir v Ločni, medtem ko morajo za zamenjavo vozniškega dovoljenja v vsakem primeru priti na sekretariat. Vodja odseka za promet pri Sekretariatu za notranje zadeve v Novem mestu Borut Šuštaršič je povedal, da teče zamenjava teh dokumentov že od začetka leta 1992. V novomeški občini je do začetka februarja zamenjalo registrske tablice nekaj več kot 60 odst. vseh lastnikov osebnih avtomobilov, medtem ko je vozniška dovoljenja zamenjalo manj kot polovica voznikov. Predvidevajo pa, da bodo večino dokumentov zamenjali v zadnjih tednih. Zamudniki bodo dokumente lahko zamenjali tudi po tem. Zamenjava dveh registrskih tablic in prometnega dovoljenja, seveda brez stroškov za podaljšanje registracije, stane 2.6/0 tolarjev, zamenjava vozniškega dovoljenja, kjer je potrebno s seboj prinesti eno fotografijo, pa stane 730 tolarjev. Zamenjava prometnega dovoljenja za traktor in tablic pa stane 1.870 tolarjev. Na sekretariatu opozarjajo voznike, da imajo v svojih evidencah že zapisana imena novih ulic, tako da morajo tisti, ki živijo v ulici s spremenjenim imenom, spremeniti oz. popraviti to tudi na osebnih dokumentih, sicer pri njih ne bodo nič opravili. Opo- • Novomeški sekretariat za not-ranje zadeve ima uradne ure ob ponedeljkih, sredah in petkih; v ponedeljek in sredo od 7. do 17.ure in v petek od 7. do 14. ure. zoijajo pa, naj vozniki, ki so dvig-nili tudi vozniško dovoljenje za traktor, le-tega ob zamenjavi starih dokumentov za nove prinesejo s sabo. J. D. kot tudi odpravnine ni držalo svoje kolektivne pogodbe, v kateri je zapisano, da gre delavcu v času čakanja 100-odst. nadomestilo plače, prav tako se niso držali zapisanega glede višine odpravnine. Adria se pri izplačilu ravnala po programu razreševanja tehnoloških presežkov, ki ga je sestavila kasneje. Po pravnih normah pa je za podjetje zavezujoča njihova podjetniška kolektivna pogodba, kar je decembra lani na pritožbo Adrie potrdilo tudi drugostopenjsko sodišče v Ljubljani. Sodba je postala pravnomočna in Adria bo morala delavcem izplačati zneske, kot ima to zapisano v kolektivni pogodbi, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Za isto zadevo je na sodišče prišlo še nekaj Adriinih delavcev, in čeprav je zadeva popolnoma jasna, se Adria z delavci noče pogovoriti, zato so v letošnjem letu obravnavali še 15 primerov, v vseh primerih pa se je Adria zoper odločbo pritožila. Kar nekaj primerov iz različnih podjetij so na sodišču obravnavali zaradi neizplačanega regresa za letni do- NEZNANCI SO MU IZ ROK POTEGNILI DENAR x ZAGORICA PRI DOBRNIČU -12. aprila popoldne so trije neznanci prišli v stanovanjsko hišo v Zagorici pri Dobrniču in L. Z. prosili za denar, da bi kupili bencin. Možakar je iz denarnice, v kateri je imel 60.000 tolarjev, potegnil bankovec za 1.000 tolarjev in ga hotel dati neznancu. Ta pa mu je potegnil iz rok denarnico in vzel iz nje denar ter hotel pobegniti. Lastnik mu je nekaj denarja vzel. Neznanci, ki so potem pobegnili, so možakarja oškodovali za okrog 30.000 tolarjev. pust. Regres bi morala podjetja delavcem izplačati do julija. V podjetjih, kjer so zadevo naredili po svoje, pa regresa niso izplačali delavcem, ki so kasneje postali tehnološki presežek, kljub temu da so bili do julija še zaposleni. Kasneje so ga izplačali samo tistim delavcem, ki so ostali še naprej zaposleni. Predvsem nekateri zasebniki imajo težave zaradi nepoznavanja zakona o delovnih razmerjih. V zadnjih treh tednih so na novomeškem sodišču obravnavali tri podobne primere. V enem od primerov je obrtnica 17. marca lani izdala delavki sklep, da ji zaradi disciplinskega postopka s tem dnem preneha delovno razmerje. Po pošti je delavki poslala tudi delovno knjižico. Delavka je vložila ugovor, vendar nanj ni dobila odgovora, zato se je obrnila na sodišče. Na sodišču so ugotovili, da je bil sklep o prenehanju delovnega razmerja nedokončen, zato delavki delovno razmerje še ni prenehalo. Zoper to ugotovitev sodišča se je obrtnica pritožila na drugostopenjsko sodišče v Ljubljani, ki je odločbo prvostopenjskega sodišča potrdilo. Ker pa je od takrat preteklo že več kot pol leta, je tudi disciplinski postopek postal neveljaven. Predsednik novomeškega sodišča združenega dela Franci Cvelbar ugotavlja, da so takšni primeri dokaj pogosti predvsem zaradi neznanja novonastalih podjetnikov. J. DORNIŽ V VELIKI SEVNICI NAŠLI BOMBI, PRI BOJANCIH MINO VELIKA ŠEVNICA, BOJANCI -Krajan iz Velike Ševnice je sporočil na policijsko postajo Trebnje, da so pri izkopu temeljev za hlev našli dve ročni bombi, ki izhajata še iz druge svetovne vojne. Pirotehnik je obe bombi uničil. - 15._aprila pa so na policijski postaji v Črnomlju prejeli sporočilo, da so v bližini Bojancev ob cesti našli neeksplodirano mino, kije prav tako bila se iz druge svetovne vojne. • Nasprotje sovraštva nista niti ljubezen niti brezbrižnost. Nasprotje sovraštva je samo sovraštvo. (Wiesel) NOVOMEŠKO PARKIRANJE - Pred številnimi avtomobili niso varne tudi najbolj ozke uličice. Vozniki pustijo svoje avtomobile celo na prostorih, ki so namenjeni za pešce, kot je videti s fotografije, ko so se pešci sredi prejšnjega tedna le s težavo prebijali mimo dveh na tesno parkiranih avtomobilov v Vrhovčevi ulici. Pajek bo očitno imel veliko dela! HOJA PO SREDINI JE BILA USODNA -13. aprila ob 20.35 seje 52-letni Jožef Kobetič iz Nove Lipe peljal z osebnim avtomobilom od Vinice proti Črnomlju. V Malem Nerajcu je na cesti opazil 59-letnega Janeza Trdiča iz Dolenjega Suhoija pri Vinici, kije hodil po sredini ceste. Voznik je zaviral in se umikal, vendar je pešca vseeno podrl, daje padel na pokrov motorja, nato pa na cesto, kjer je obležal hudo poškodovan. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer je 14. aprila ob 3. uri zjutraj umrl. PREHITRO V OVINEK -13. aprila ob 22.10 se je 32-letni Jože Bahor iz Črnomlja peljal z osebnim avtomobilom od Kanižarice proti Vinici. Ko je pripeljal v desni ovinek, je zapeljal naj- USPOSABUAJO POMOŽNE POLICISTE KRŠKO - V UNZ Krško je končala služenje vojaškega roka 2. generacija pomožnih policistov, kar so prejšnji četrtek obeležili s krajšo slovesnostjo. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja in pohvale za prizadevnost m korektno opravljeno delo. prej na levi, nato desni pas, potem pa še na zemeljski nasip, kjer sc je prevrnil. V nezgodi se je hudo poškodoval 18-letni sopotnik Danijel Blagojevič iz Kanižarice, ki je med prevračanjem padel iz avta. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za okrog 180.000 tolarjev. Med kladivom in nakovalom Kje so meje novinarskega pisanja? ni resnica, ampak novica, kajti novica je blago, ki ima menjalno vrednost. Čeprav novica ni resnica (v mislih jo je imela kot filozofsko kategorijo), mora novinar zasledovati dejstva. Dejala je, da danes najdemo v slovenskih medijih senzacionalističen jezik ter da jeza naše raziskovalno novinarstvo značilno, da je strankarsko obarvano in ima predvsem namen očrniti nasprotno stran. Opozorila je, da imajo novice stalno obliko sporočanja - to so žanri, ki imajo svoje zakonitosti, in dodala, da sodstvo na novinarstvo očitno še ne gleda kotna stroko, saj sodniki v postopkih ne ločujejo med žanri, prav tako pa o tem tudi ne zaprošajo za mnenje izvedenca novinarske stroke. Novinar naj bi se pri svojem pisanju držal predvsem etičnih meril. Vendar družba, v kateri živimo, sodi med etično manj odgovorne, zato tudi novinarsko pisanje ne more biti dosti boljše. Časi so se spremenili in novice so tudi pri nas postale blago, tržne zakonitosti pa zahtevajo svoje. Novinarji so se znašli med kladivom in nakovalom, saj bralci želijo prebrati čim več o kriminalu, krvi, seksu in denarju, po drugi strani pa so postali vse bolj občutljivi za pisanje. Dokler berejo o drugem, jim informacij ni nikoli dovolj, ko pa se sami znajdejo v novinarskem pisanju, pa četudi upravičeno, začnejo groziti. Takšnih pravil pisanja, ki bi vsem ugodilo, pa ni. J. DORNIŽ Kazenske sankcije zoper novinarje so na Zahodu vse redkejše, pri nas pa vse pogostejše; zoper novinarje je vloženih okrog 170 ovadb. Profesorica kazensko - materialnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Alenka Selih je na okrogli mizi novinarskega društva in sindikata prejšnji teden v Mariboru na to dejala, da je očitno nekaj narobe z družbo, če mora novinarje učiti profesionalnih standardov s pomočjo kazenskega prava. Poudarila je, da je ena temeljnih novinarskih poklicnih lastnosti, da zasleduje resnico, kazensko pravo pa naj bo le skrajno sredstvo za dosego profesionalnih standardov; po njenem bi moralo pomembnejšo vlogo samoregulacije odigrati častno razsodišče. Civilne pravde zoper novinarje so pri nas redke, ker zahtevajo več časa, predvsem pa so za tistega, ki toži, dražje, zato pa je toliko več kazenskih pravd. “Pri pisanju se skušajte držati pravila, ki velja za pravnike - vedno poslušajte tudi dntgo stran, "je dejala predsednica društva državnih tožilcev Zdenka Cerar. Opozorita je, da je po zakonu za uradne informacije odgovorna uradna oseba in ne novinar (ki jih je dolžan natančno prenesti), medtem ko zasebne informacije niso javne in jih novinar ne sme objaviti brez dovoljenja prizadetih. Dr. Manca Košir, profesorica na fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je poudarila, da izdelek medijev IZ NEZNANEGA VZROKA JE ZAPELJALA NA NASPROTNO STRAN KRŠKO -18. aprila ob 9.30 se je na magistralni cesti v Krškem na Cesti krških žrtev pri dijaškem domu zgodila prometna nezgoda zaradi vožnje po nasprotnem pasu. 23-letna T. K. iz Leskovca pri Krškem se je peljala po magistralni cesti iz smeri Brestanice proti Drnovemu. Ko je pripeljala v neposredno bližino dijaškega doma, je iz neznanega vzroka zapeljala preko neprekinjene črte na nasprotni prometni pas. V tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik kombiniranega vozila B. P. iz Krškega. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem seje voznica huje poškodovala in so jo odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Zaradi prometne nesreče je bil na magistralni cesti uro in pol zaprt promet v obe smeri. Na vozilih je nastalo za okrog 120.000 tolarjev škode. NASILNA VSELITEV KOČEVJE - Policisti so bili 15. aprila opozorjeni, da se v neko prazno s|anovanje v Kajuhovem naselju nasilno vseljuje M. S. Kmalu so ugotovili, da je omenjena že zamenjala na vratih ključavnico in se nameravala v stanovanje vseliti skupaj z otroki. Izgovarjala seje, da sojo menda nameravali izseliti iz prejšnjega stanovanja in ni imela iti kam drugam. Dogovorili so se, da bo ostala v prejšnjem stanovanju. POSTAVIL BENCIN IN GA ZAŽGAL HRAST PRI JUGORJU -18. aprila nekaj po polnoči je neznanec na Hrastu pri Jugorju prišel do vrat stanovanjske hiše M. U. in jih poskušal odpreti. Ker so bila vrata zaklenjena, je pred vrati pustil trilitrsko posodo z bencinom, jo zažgal in nato pobegnil. K sreči je lastnica M. D. slišala ropot in odšla gledat, kaj se dogaja. Požarje pogasila, vseeno pa je povzročil za okrog 70.000 tolarjev škode. Kočevska stranpota OKRADEL OBČINO - Policisti še vedno iščejo tipa, ki je prejšnji vikend oskubel tri občinske avtomobile, parkirane za zgradbo občine, za ogledala. MpČNI MLADOLETNIK - Mladoletni Rom R. H. je 12. aprila zvečer pred lokalom Zalka tako pretepel V. A., da so mu morali nuditi pomoč najprej v Zdravstvenem domu v Kočevju, nato pa še v urgentnem bloku Kliničnega centra v Ljubljani. Zdaj se bo 11. R. spoprijel še s sodnikom. RAZGRAJAL ŠE PRI POLICISTIH - M. I. je 13. aprila popoldne potožil policistom, da gaje sostanovalec S. R. pretepel. Policisti so s S. R. opravili razgovor na policijski postaji, a se je ta tako razburil, da je z roko udaril po večji šipi in se porezal. V roke so ga dobili najprej zdravniki, potem pa ga bo obdelal tudi sodnik za prekrške. NAJMIRNEJŠI VIKEND - Minuli vikend, ko je bila v Kočevju tudi birma, je bil na Kočevskem najbolj miren, saj policistov niti enkrat niso klicali za posredovanje. Kljub temu pa ti niso bili brez dela, saj so opravili tako imenovani “poostreni nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov” in ugotovili 10 resnejših kršitev PO DOLENJSKI DEŽELI • Tat, ki je v času od 11. do 12. aprila vlomil v Rebrih v zidanico M. D. iz Novega mesta, ni izmaknil le nabojev, lovske puške z daljnogledom, štirih ribiških palic, baterije in 47 kg suhega mesa, ampak je povrhu vsega poškodoval tudi sedem trofej jelenjadi. S krajo in razdejanjem je lastnika oškodoval za debelih 250.000 tolarjev. • Svežih kurjih dobrot pa si je zaželel dolgoprstni sladokusec, kije v Dobravi pri Škocjanu iz kokošnjaka J. R ukradel 7 kokoši in petelina. • Iz ograjenega prostora pa je v Ratežu prejšnji teden izginila mlada ovca, vredna okrog 7 tisočakov. Kdo jo je ukradel, ali sladokusec ali rejec ovac, policija še ni odkrila. Avtohiša Berus d.o.o. servisno prodajni center Velika Cikava 23, 68000 Novo mesto, Telefon: 068/25-098, fax: 25-641 — prodaja celotnega programa vozil Volksvvagen — Audi — popravila karambollranih vozil — lakiranje v lakirni komori — mešalnica avtolakov — GLASURIT — montaža avtoalarmov — ponudba rezervnih delov in dodatne opreme POSEBNA PONUDBA: —■ ugodne cene za vozila iz zaloge možnost nakupa testnega vozila PASSAT in AUDI Volksvvagen — pri njem vemo, kaj imamo. Kogoj diskvalificiran v Avstraliji Odličen nastop in diskvalifikacija najboljšega slovenskega triatlonca Igorja Kogoja - Že od januarja trenira skupaj s svetovnim podprvakom Paulijem Kiurujem Prve zmagovalke Gač ni več V prometni nesreči umrla smučarka Lea Ribarič ŠKOFJA LOKA - Ves slovenski smučarki in športni svet je pretresla novica, da jc slovensko smučanje v prometni nesreči - vsi se še spominjamo tragične smrti Jožeta Kuralta - izgubilo še enega izmed svojih reprezentantov. Lea Ribarič je podlegla poškodban nesreče, ko se je vračala z mariborskega smučarskega plesa. Novomeški ljubitelji smučanja se vedno nasmejane Skofjeločan-kc dobro spominjajo. 3. marca lani je v Novem mestu čez noč zapadlo več kot pol metra snega in Rogovi smučarji so se morali pošteno potruditi, da so na Gačah pripravili prvo FIS tekmovanje v zgodovini dolenjskega smučanja. Njihov trud je s presenetljivo zmago nagradila prav Lea Ribarič. Za svojo prvo zmago na FIS tekmah je morala premagati Špelo Pretnar, Mojco Suhadolc in Urško Hrovat. Čeprav je doma pozabila pancer-je in je morala nastopiti v sposojenih, je dosegla najboljši čas prve vožnje, drugi čas drugega teka pa je zadostoval za skupno zmago. Živo se še spominjam njenega nasmeha, ko mi je z velikim šopkom rož v naročju zadovoljna obljubljala, da bo na Gače še prišla, in kar težko je verjeti, da je bele strmine ne bodo več videle. I. VIDMAR TUNCURY - Najboljši slovenski triatlonec Igor Kogoj, član novomeškega triatlonskega kluba, sije tudi letos izbral avstralski “Ironman” za tekmovanje, na katerem naj bi se že šestič zapored uvrstil na svetovno prvenstvo na Havajih. Kljub dobremu rezultatu in načrtovani uvrstitvi mu je uvrstitev na svetovno prvenstvo ušla iz rok, saj je bil zaradi vožnje v zavetrju diskvalificiran. Tudi tokrat je začel dobro in bil po 3.800 metrih plavanja okoli 50. mesta, na polovici 180-kilometrskcga kolesarskega dela proge je seje prebil na 17. mesto, nekaj deset kilometrov kasneje pa je bil že šesti. Dosegel je tretji najboljši kolesarski izid, na teku pa je napredoval še za dve mesti in s skup- Gaj je spet sam na vrhu Za kočevsko moštvo je moral nastopiti tudi trener Perica, kije s podajo omogočil zmagoviti zadetek Strune NA KONCU SESTI SEMIČ - V enajstem, zadnjem krogu tekmovanja v tretji državni strelski ligi mednarodni program so strelci semiške Iskre s 1647 : 1623 premagali grosupeljski 29. oktober. S to zmago so se Šemičani povzpeli na 6. mesto med 12 ekipami, glede na odlične rezultate, ki sojih dosegali proti koncu sezone, pa si naslednje leto obetajo uvrstitev na prvo ali drugo mesto, s čimer bi se uvrstili v višjo ligo. KOČEVJE - Ker sta Korotan Suvel in RCS Gramatex, ki sta imela pred 22. krogom prvenstva druge nogometne lige enako število točk kot prvouvr-ščeni kočevski Gaj, igrala med sabo in si točki razdelila, so Kočevci spet sami na vrhu lestvice s točko naskoka pred zasledovalcema. Fred tekmo med Gajem in Steklarjem so bili Kočevci v zelo nerodnem položaju, saj šo ostali brez petih igralcev prvega moštva - Smajiča, Farteka, Rautarja, Muhviča in Murna. Trener Perica je zadevo uredil s salomonsko rešitvijo: oblekel je dres in se pridružil svojim varovancem na igrišču ter svojo igralsko nalogo opravil več kot dobro, njegovo moštvo pa si je z zmago ohranilo vse možnosti, da ostane na prvem mestu in v naslednji sezoni zaigra v prvi ligi. Igraje bila odprta in negotova vse do zadnjega žvižga sicer slabega sodnika S KEGLJAŠKIH STEZ VEBROVA LETOS ŠESTA -Trebanjka Milena Veberjes425 podrtimi keglji osvojila šesto mesto na tekmovanju zapokal “Jama’93" v Postojni, najmočnejšem kegljaškem turnirju pri nas. DRŽAVNO PRVENSTVO - Na državnem prvenstvu ženskih dvojic sta Vebrova in Prosenikova dosegli rezultat 1558 podrtih kegljev, KVALIFIKACIJE - Ekipa črnomaljskega Rudarja se bo v soboto in nedeljo v Ljubljani s kegljači Litije, Lendave, Maribora in Celja pomerila za vstop v medregijsko ligo. BREŽIŠKE TELOVADKE MED BOLJŠIMI BREŽICE - Na tretjem kvalifikacijskem tekmovanju za nastop na državnem prvenstvu v športni gimnastiki B programa Gimnastične zveze Slovenije je ekipa brežiškega Sokola med mlajšimi pionirkami osvojila tretje mesto, med starejšimi pionirkami je bila ekipa GYM Rain Brežice osvojila prav tako tretje, ekipa brežiškega Sokola pa četrto mesto. Med posameznicami sta največ pokazali Sandra Horžen (GYM RAIN), ki je bila med mlajšimi pionirkami v mnogoboju s 33,7 točke šesta, in starejša pionirka Tadeja Cetin (GYM RAIN), kije za preskok dobila oceno 9,3, v mnogoboju pa je bila prav tako šesta. Turnščaka. Domačini so že v tretji minuti povedli z 1:0, zadetek pa je dosegel Struna. Kasneje so Kočevci zapravili kar nekaj priložnosti, gostje pa so svojo izkoristili in v 35. minuti izenačili. Tudi v nadaljevanju sta si bili moštvi enakovredni. V 60. minuti so imeli gostje lepo priložnost da izenačijo, vendar jc zdovc Zadel le vratnico. Končni izid srečanja je 9 minut pred koncem srečanja po podaji trenerja Perice s svojim drugim zadetkom na tekmi postavil Struna. V naslednjem krogu bodo igrali v Trbovljah, potem pa doma s Piranom. S kočevsko ekipo ta čas že trenira nekdanji igralec ljubljanskega prvoligaša Slovana (Mavrica), ki se je poizkusil tudi že v nemški prvi ligi. Spodrsljaj Gimpexa na reki Soči Straški raftarji so bili na Soči le peti STRAŽA - Veslači rafting kluba Gimpex iz Straže na drugi tekmi za državno prvenstvo na prizorišču svetovnega prvenstva v veslanju na divjih vodah niso ponovili odlične vožnje s tekmovanja na Krki, tako da so v skupnem vrstnem redu tekmovanja v spustu zdrsnili na 4. mesto. Vodi Bober 1 (49 točk), drugo mesto si delita Desk Royal in Bober 2 (46 točk), Stražani pa za njimi zaostajajo le točko in imajo na preostalih štirih tekmah še možnosti za popravni izpit. Na Soči so se raftarji najprej pomerili v slalomu, kjer so najboljši čas brez kazenskih točk dosegli veslači RK Bober, drugi je bil Desk Royal, Stražani pa so z enim dotikom vrat zasedli 4. mesto med 18 ekipami. Stražani, ki so več kot od slaloma pričakovali od tekme v spustu, so na 4-kilometrski progi od Krede do Trnovega napravili preveč napak in za presenetljivimi zmagovalci Desk RoyaIom zaostali 53 sekund, kar je bilo dovolj le za 5. mesto. Konec tedna bodo Stražani spet nastopili na Soči. Tokrat bo na isti progi prva tekma evropske rafting lige in veslači Gimpexa ne skrivajo želja, da bi na mednarodnem tekmovanju popravili slabi vtis s tekme za državno prvenstvo. L V. Katastrofa Krke Novoterma v blatu Kaj drugega kot visok poraz proti prvakom nihče ni pričakoval - V prvem polčasu so Ljubljančani zamudili veliko lepih priložnosti - Boj za obstanek se šele začenja NOVO MESTO - Zmage Krke Novoterma nad državnim prvakom Olimpijo niso napovedali niti največji optimisti in kar prav so imeli tisti, ki so za nedeljsko nogometno tekmo pod Portovalom napovedali katastrofo domačega moštva. Le sreči in razpoloženemu vratarju Paviču se novomeški nogometaši lahko zahvalijo, da število zadetkov v njihovi mreži ni bilo dvoštevilčno. Olimpijini nogometaši so na vso moč vičeva mreža je ostala še nedotaknjena, pritisnili že takoj na začetku prvega Po prvih petnajstih minutah so se do-polčasa, nizali so napad za napadom, se mači le nekoliko otresli pritiska Ljub- sprehajali pred domačimi vrati, a Pa- Ijančanov in vse jc kazalo, da bodo —* BLA TO LJUBI JANČANOVNI OVIRALO - Kljub razmočenemu in blatnemu igrišču se nogometaši ljubljanske Olimpije niso pustili presenetiti ter so iz gneče pred domačimi vrati dosegli šest zadetkov. Za trenutek jih je zmotil le divji zajec, kije sredi tekme preplašeno tekal po igrišču in med gledalci izzval najglasnejši aplavz na srečanju. (Foto: kV.) tokrat domači nogometaši odnesli celo kožo, če ne bi njihove usode po Huda-rinovi podaji z levega krila zapečatil Ubavič, ki je s strelom z glavo s petih metrov dosegel usodni prvi zadetek, po katerem so se krkaši povsem udali usodi. Kaj pomeni premoč poklicnih nogometašev nad mlado in neizkušeno ekipo mladincev, je Olimpija lepo demonstrirala v drugem polčasu, ko so se njeni nogometaši kot za šalo sprehajali med domačo obrambo in vsakič, ko je žoga prišla v domači kazenski prostor, so imeli priložnost za zadetek. Po treh minutah nadaljevanja srečanja je kano-nado Ljubljančanov začel Šiljak, čez tri minute je izid zvišal Topič, kije potem na svoj drugi zadetek čakal le tri minute. končni izid srečanja je določil Protega, ki je mrežo zadel v 70. in 83. minuti, Olimpija pa je tako Novo mesto zapustila z rezultatom 6:0. Po tekmi je nad izidom in igro domačega moštva razočarani trener Matič dejal, da kljub vsemu vse še ni izgubljeno. Na prvih sedmih tekmah spomladanskega delit prvenstva so igrali z najmočnejšimi slovenskimi ekipami in osvojili tri točke. Teoretične možnosti za obstanek v ligi še obstajajo, zato se sedaj boj proti izpadu šele začenja. Že naslednji teden bodo gostovali pri Optimizmu, ki ga je zadnjo nedeljo premagalo trinajstouvrščeno Primorje s 6:1. nim časom 8 ur in 41 minut pritekel na cilj kot četrti med 700-imi ter se s tem zanesljivo uvrstil na Havaje. Le nekaj minut po prihodu na cilj pa so mu sodniki pripravili veliko in neprijetno presenečenje. Sporočili so mu namreč, da je zaradi dveh opominov zaradi vožnje v zavetrju, kar je na triatlonu strogo prepovedano, diskvalificiran in daje bil ves njegov trud zaman. Po besedah Igorja Kogoja so ga sodniki opomnili, ko ga je prehitel nekdo izmed tekmovalcev in se postavil predenj, kot da bi čakali ravno na njegovo napako. Domači tekmovalec OTIaren si je s Kogojevo diskvalifikacijo nekoliko popravil uvrstitev ter s tem povečal možnosti za nastop na svetovnem prvenstvu. Zmagovalec avstralskega dolgega triatlona je bil tudi tokrat Finec Pauli Kiu-ru, ki ga Novomeščani dobro poznajo, saj je zmagal tudi na lanski tekmi v srednjem triatlonu za evropski pokal na Otočcu. Leteči hladni Finec, kot so ga poimenovali novinarji, je za progo potreboval 8 ur in 21 minut. Kogoj, ki je s Kiurujem v Ameriki treniral že lani pred Havaji in letos od januarja naprej v Novi Zelandiji, je razliko med njim in Fincem zmanjšal za 15 minut, kar je nedvomno tudi posledica skupne vadbe. Glede na Kogojev napredek kljub diskvalifikaciji v Avstraliji ne bi smeli bili zaskrbljeni za njegovo uvrstitev na Havaje, saj je kvalifikacijskih tekem in s tem možnosti za uspeh še precej. SEVNICANI NA TRETJI TEKMI ZA FINALE MURSKA SOBOTA - V drugi tekmi končnice 2. državne lige so sevniški rokometaši v izenačeni tekmi izgubili v gosteh s Pomurko z 19:16 (10:9), tako odloča o vstopu v finale play offa tekma v sredo, 20. aprila, ob 20. uri v Radečah. O izenačenosti obeh tekmecev govori podatek, daje bil v prvem polčasu rezultat kar devetkrat izenačen, domačini pa so odšli na odmor z golom prednosti, potem ko so Sev-ničani v zadnjih trenutkih zastrcljali sedemmetrovko. V drugem delu tekme so domačini povedli s 13:10, nakar so Sevničani z odlično igro in štirimi zaporednimi zadetki povedli. V teh trenutkih se jc z nekaj odličnimi obrambami izkazal gostujoči vratar, veteran Tone Možic, ki je v vratih zamenjal poškodovanega Godca. Potem kar 12 minut moštvi nista dosegli zadetka, v končnici tekme pa je Pomurka kaznovala neizkoriščene priložnosti Sevni-čanov v napadu in zasluženo zmagala. Za Sevnico so dosegli zadetke Vešligaj 5, Lupše 4, Simončič 3, Jug 2 ter Ran-tah in Šunta po enega. ZMAGA DARJE SLUGA NOVO MESTO - Na lokostrelskem tekmovanju na tridimenzionalne tarče za Gamo ftokal v Kamniški Bistrici so novomeški tekmovalci dosegli nekaj dobrih uvrstitev. V disciplini instinktivno je bil Martin Fabjan peti in Roman Jakše deveti, v lovskem slogu je bil Tomo Avbar osmi, Samo Senica pa dvanajsti. Darja Sluga je zmagala v prostem slogu med članicami. Med deklicami je bila Jamina Avbar v lovskem slogu prva, v disciplini instinktivno pa je bila Katarina Sluga druga. APRILA NAJBOLJŠI POVŠE SEVNICA - Na aprilskem hitropoteznem turnirju sevniških šahistov je zmagal mojstrski kandidat Martin Povše, v skupnem vrstnem redu pa še vedno vodi Zvonko Mesojedec. Starotržani prvaki Mladi šahisti iz Starega trga ob Kolpi zmagujejo GORNJA RADGONA, OTOČEC -V soboto je bilo v Gornji Radgoni ekipno državno osnovnošolsko prvenstvo v šahu za mlajše dečke, kjer so Starotržani z zmago še enkrat dokazali, da v med mladimi šahisti v Sloveniji nimajo enakovrednih nasprotnikov. Krški šahisti so na tekmovanju presenetili s 3. mestom, Mirnopečani pa so z enakim številom točk, kot so jih imeli Vrhničani, osvojili 6. mesto. Konec marca je na Otočcu potekalo tretje ekipno državno prvenstvo v šahu za deklice. Na prvenstvu je nastopilo deset ekip, po pričakovanju pa je naslov prvaka osvojila osnovna šola Stari trg oh Kolpi, ki je le z drugouvrščeno Gorišnico igrala neodločeno. Poleg Starega trga ob Kolpi so odlično zaigrale deklice iz Mirne Peči, saj so na koncu osvojile četrto mesto, z malo več izkušnjami pa bi lahko dobile celo medaljo. Motorji izzvali J. Goriška V Dolenjskih Toplicah so zgradili 70-metrsko letalnico - Od smučarskih poletov k skokom z motoiji DOLENJSKE TOPLICE - Janez Gorišek, sloviti konstruktor planiške velikanke, kije skupaj z bratom Vladom poleg Planice načrtoval smučarske letalnice v Oberstdorfu, Kul-niu, Ironvvoodu ter risal načrte za vrsto smučarskih skakalnic po celem svetuje jx) 209 metrih Espna Brede-sna našel nov izziv: lotil seje skakalnice za “polete” z motorji. Motokros proga pri Dolenjskih Toplicah je postala zibelka skokov z motorji, novo disciplino pa so slovenski motokrosisti dobro sprejeli, čeprav gre za zdaj še predvsem za prestižno tekmovanje, ki ga slovenska zveza uradno še ni priznala. Ko je Ludvik Mežnar prvič povabil inž. Janeza Goriška k sodelovanju pri gradnji prve prave motokros letalnice, le-ta ni pokazal posebnega navdušenja, a je v Dolenjske Toplice le prišel. Povsem drugače je bil razpoložen, ko je prvič videl skoke na stari provizorični skakalnici, kjer so naj- boljši skakali preko 40 m daleč. Takoj seje lotil dela, premeril teren po dolgem in počez, izračunal nalelne hitrosti, krivulje leta in v enem tednu pripravil načrte za topliško letalnico, ki bo imela doskočišče na mestu, kjer je bil do sedaj štart stare proge. Čeprav so v motoklubu Mel, ki up-ravlja s stezo za motokros, sprva želeli zgraditi letalnico, ki bi omogočala polete z motoiji, dolge tudi do 100 m, so se odločili, da za začetek ne gredo tako daleč. Naprava, ki jo je skonstruiral Janez Gorišek, zgradilo pa novomeško Vodnogospodarsko podjetje, bo omogočala varne skoke največ do 70 metrov, prvič pa jo bodo uradno preizkusili 1. maja, ko bo mo-toklub Mel na novi progi pripravil dirko za državno prvenstvo v vseh kategorijah članov in podmladka ter mednarodno dirko v razredu do 125 ccm. I. V. Letos dirke formule Clio Novomeški Revoz v športnem oddelku pripravlja dirkalnike za pokal Clio - Prvi dirkači že prevzeli vozila NOVO MESTO - Po odhodu Revozove tekmovalne ekipe s tekmovanj v rallyju, seje ekipa mehanikov pod vodstvom nekdanjega Kiizmičevega sovoznika Rudija Šalija lotila predelave priljubljenega Renaultovega modela Clio 1,4 RT. Vozila so namenjena tekmovanju za pokal Clio, za katerega bo štelo 5 gorskohitrostnih in 4 cestno-hitrostne prizkušnje, med drugimi tudi tekmovanja v Cerkljah in na Gorjancih. Na tekmovanju za pokal Clio lehko nastopajo le vozila, ki sojih pripravili v Revozovi športni delavnici, tekmovalni pravilnik pa je zelo strog, saj dovoljuje dirkačem le zelo malo sprememb na dirkalnikih. Tekmovalni Clio je le posebej prirejen serijski model RT s 1.390 kubičnim motorjem, petimi prestavami in katalizatorjem. Moč motorja znaša 57 kW, od vozil, ki jih lahko vsak dan videvamo, pa se razlikuje le po oja- mm čenem podvozju, zaščitni kletki za voznika (roll-bar), posebnem sedežu, tek-movalnih amortizerjih in zavorah ter izpušni cevi brez dušilca zvoka. Cena tekmovalnega Clia znaša 18.700 nemških mark. Tekmovalcem ni treba plačati prometnega davka, saj dirkalni avtomobili spadajo med športno opremo, sc jih ne da registrirati in ne smejo voziti po cestah, namenjenih javnemu prometu. Pokal Clio je namenjen predvsem dirkačem začetnikom in vsem, ki z nastopom na avtomobilskih dirkah ne želijo pretirano oskubsti družinskega proračuna. Prav zato tekmovalni pravilnik zelo strogo omejuje spremembe na vozilu, natanko je predpisana celo znamka in tip gum, saj bi že izbira pravih tekmovalnih gum povzročila precejšen strošek pri opremi dirkalnika. NOVO MESTO - Čeprav odbojkarice Krima jx> tehničnem znanju vsaj za razred zaostajajo za Novomeščankami, so bile v letošnji sezoni zanje vedno trd oreh, kar seje le še enkrat izkazalo na tekmi osmega kroga play outa prve ženske odbojkarske lige. Tekma se je začela podobno kot v jeseni, ko so Ljubljančanke prišle v Novo mesto le s šestimi igralkami in domov nepričakovano odšle kot zmagovalke. Tudi tokrat so novomeške odbojkarice dobro začele in prvi niz dobile s 15:3. Že v drugem nizu je v novomeški ekipi zaškripalo, a so ga kljub temu še dobile s 15:13. Slabo igro iz drugega niza so nadaljevale tudi v tretjem, ko so zbrale le 8 točk. in niti v četrtem igra Novomeščank ni bila veliko boljša, čeprav so dosegle 12točk. Za razliko od jesenske tekme, ko so izgubile tudi peti niz, so tokrat na koncu srečanja le zbrale dovolj moči in tie-break dobile s 15:8 ter tako dokončno zapečatile usodo Krima, ki dve tekmi pred koncem zaostaja za novogoriškim IIIT Casinojem za šest točk in nima več nobene možnosti za uvrstitev v A 1 ligo. Predzadnjo tekmo letošnjega prvenstva bodo Novomeščanke odigrale že danes v Mariboru z ekipo Hobby pro- ŽREBANJE AVTOMOBILOV - Za začetek je Šalijeva ekipa pripravila 12 dirkalnikov za pokal Clio, prvi dan pa je vozila prevzelo šest dirkačev, med njimi tudi Novomeščana Andrej Fabjan (Pionir Avtohiša) in Alojz Pavlič (Pleško Cars). Na sliki: direktor Revozove direkcije za komunikacije Tom Pleterski in Rudi Šali nadzirata Alojza Pavliča pri žrebanju vozila, s katerim bo letos nastopal na pokalu Clio. (Foto: I. V.) S Krimom tudi tokrat težko Novomeške odbojkarice so si zmago zagotovile šele v tie-breaku - Jutri zadnja tekma play outa gram Branik, jutri ob 17. uri pa bodo sezono zaključile v domači športni dvorani s predzadnjim Taborom. TOM ZMAGUJE MIRNA - Mladinski turnir v Lendavi je minil v znaku badmintonistov mirenskega Toma, saj so v finalnih bojih nastopali le Mirenčani. Med dekleti je zmagala Urša Plahutnik nad Nino Sumi, med fanti pa Kristjan Hajnšek nad bratom Robijem. Mirenčani so se izkazali tudi na ekipnem osnovnošolskem državnem prvenstvu, ki je bilo prav tako v Lendavi. Prva ekipa OŠ Mirna je osvojila naslov državnega prvaka, druga ekipa pa 4. mesto. Na močnem mednarodnem turnirju za pokal Algau v Wangnu v Nemčiji je Kristjan Hajnšek premagal vse nasprotnike in v skupini A osvojil prvo mesto, skupaj z Uršo Plahutnik pa je bil v mešanih dvojicah peti. V skupini B je med posameznicami zmagala Nina Šumi, ki je v finalu ugnala klubsko kolegi-eo Uršo Plahutnik, obe skupaj pa sta zmagali tudi med ženskimi dvojicami. r O L. r č> I 11 I Novo mesto, 21. marca W m?' • fe®®am©GsQ psfeeO svoje rezerve, ostalo pa smo razdelili.” V Zavidovičih so ostali štiri dni in se v Vsak dan znova slišimo in vidimo, kaj se dovaja v razžarjenem , , ......... bosanskem kodu, vemo za tisoče mrt\>ih in ranjenih, za pomšene in VojL žipTmesta jTrEUSli,* «e ljudi požgane vasi, podrte minarete in cerkve, zato večina niti pomisli ne, umre od lakote kot na fronti. Mnogi so da bi šla tja. Vendar so ljudje, ki čutijo dmgače. Martin Mohar in njegovih trinajst šoferjev so že taki. Za dva tedna so odšli na dolgo in negotovo pot, da bi pripeljali pomoč trpečim ljudem v Bosni. j “Vi niste junaki, vi ste heroji!” se je glavnemu organizatorju konvoja pomoči iz j Slovenije Martinu Moharju, gostilničarju iz i Kota pri Semiču, zahvalil župan bosanske-' ga mesta Zavidoviči, ko so na slavnostni Večerji po dolgem času jedli sveže pečen kruli iz pravkar pripeljane Mlinotestove moke. Ni slučaj, da se je Mohar prej kot drugi začel zanimati za usodo bosanskih krajev, kjer sta postala smrt in trpljenje nekaj vsakdanjega. Njegova žena Azra, s katero je Poročen že 17 let, je namreč doma iz Zavidovičev. Tam so njeni starši in sorodniki. Martin je vedel, da so tamkajšnji ljudje še kako potrebni pomoči. Letos je bil na obisku pri sorodniku Hasanu Deniču v Krškem in dogovorila sta se, da odideta na nevarno pot in pomagata ljudem. Beseduje dala besedo in Martin je stopil do Rdečega križa Slovenije. “Referentka gospa Lomovškova je bila navdušena nad predlogom in obljubila je vso pomoč. Akcija je hitro stekla. Za pomoč smo zaprosili zasebne prevoznike in prevozniška podjetja, a se je slednjim zdela pot prenevarna. Prijavilo pa se je 13 zasebnih prevoznikov. Zbiranje pomoči je steklo po vsej Sloveniji, akcija pa je odmevala tudi v tujem tisku. Ko so v nemškem časopisu objavili številko Deničevega telefona, je telefon neprenehoma zvonil. Ljudje so v skladišče, ki nam ga je odstopilo Cestno Podjetje v Krškem, nosili pakete in denar. Zbralo se je toliko, da smo v Mlinotestu kupili 270 ton moke,” pripoveduje Mohar 'n se zahvaljuje vsem, ki so pri zbiranju Pomagali. “Čemu naj živim?” 19. marca je prišlo dovoljenje in konvoj, označen z nalepkami in zastavicami slovenskega Rdečega križa, je krenil na 1050 kilometrov dolgo pot. Za volani kamionov so Poleg drugih sedeli tudi dolenjski šoferji: Milan Plut iz Semiča, ki se je prvi pridružil Moharju, Vlado Gračner iz Krškega, Izidor Murn in Drago Kramar iz Mokronoga, Martin Baznik iz Mrtvic pri Brežicah in seveda Drago Mohar. Vse do Reke in še nekaj deset kilometrov naprej ni bilo videti, da blizu divja vojna. S posledicami grozovitega obstreljevanja so se soočili v Maslenici, ki spominja na Vukovar, Pa tudi vožnja po pontonskem masleničkem mostu je bila avantura posebne vrste. “Tu so nas prvič napadli, a smo bili že mimo, ker so bili o našem humanitarnem konvoju prepozno obveščeni,” pove Milan Plut. “Do Splita je potem šlo brez težav, le testa je sem ter tja podobna Lunini površini, asfalta pa je le za vzorec. Tudi Split ni več tisto živahnmo mesto, kot smo ga vajeni iz mirnih časov. Ljudje mrkega obraza posedajo po kavarnicah in razmišljajo o svoji usodi.” V Splitu je konvoj zavil na cesto, imenovano “Pot miru in ljubezni”. V kabine so dobili za spremljevalce uniformirance bosanske vojske, ki so se v vsakem večjem mestu zamenjali. Plutu je eden od spremljevalcev pripovedoval: “Čemu naj živim? Ženo in otroke so mi ubili, nimam hiše, ničesar več nimam.” Voziti takega razočaranca ni brez nevarnosti, saj te lahko mimogrede proglasi za sovražnika. “Nekaj podobnega se mi je zgodilo in moje življenje je bilo na nitki,” pripoveduje Plut, “ vendar o tem zdaj nočem govoriti, ker bomo šli še enkrat na isto pot.” Raje pripoveduje, kaj Vse so videli v Tomislavgradu, Gornjem Vakufu, Vitezu, Novem Travniku, Žepči in na cilju v Zavidovičih. Mesta so zvečine vsa porušena, na pokopališčih pa je na stotine svežih gomil in lesenih križev. Četrtina pomoči je izginila “Vedeli smo, da v Zavidoviče ne bomo pripeljali vse pomoči,” pripoveduje Martin Mohar. “Naše kamione so napadli med vožnjo na odseku strme in slabe ceste. Nek mlajši moški je skočil na stranico kamiona, prerezal ponjavo in začel metati venTcartone s hrano in druge pakete. Nič nismo mogli narediti. Vozili smo naprej in bili veseli, da se nam ni nič zgodilo. Tudi Unproforjevi spremljevalci niso reagirali. Tudi ponoči, ko smo mislili, da so naši kamioni v ograjenih prostorih pod nadzorstvom policistov varni, je izginilo nekaj stvari; prtljažnike avtomobilov so si napolnili policisti. Na cilj smo po tednu dni vožnje prišli s četrtino manj tovora. Od tega je četrtino vzela občina za shujšali za polovico svoje nekdanje teže. “Hvala bogu, da je prišla pomlad in si bodo ljudje lahko skuhali kaj zelenega,” je pripovedoval župan. “Našli smo žensko, ki je jedla svojo odejo, da bi preživela, a žal ni. Pozimi so bili glavna jed drevesno lubje in goli koruzni storži, ki so jih ljudje mleli v moko in si iz nje kuhali čorbo. Zima je bila za meščane res huda.” Se zdaj je na mestnih ulicah videti mlade fante z vrečami drv, ki jih zamenjujejo za živila. Elektrike ni, vlaki in avtobusi ne vozijo. Težko je najti koga, ki bi kgj koristnega počel. Moški s fronte se sprehajajo po mestu z orožjem prek ramen. Ljudje najraje posedajo v kavarnicah, ki so domala že v vsaki hiši v mestu, in pijejo kavo z “mekano rakijo”. Vse plačujejo z nemškimi markami, saj druge valute ne poznajo. Cene so visoke: škatla cigaret stane 5, kava 2 in pivo 8 mark. Hrane in tekstila ni mogoče kupiti, ker tega preprosto ni. Glavni trgovci so otroci, ki se ne boje ne Srbov, ne Muslimanov, ne Hrvatov. S fronte prinašajo mnoge stvari in tudi pisma. Prenekateri otrok je pri tem preveč pogumen in ga to stane življenje. Mariin Mohar (levo) in Milan Plut sta o napornem potovanju v Bosno govorila na Radiu Sraka. Z njima se je pogovarjala voditeljica programa Irena Potočar. Pripoved je urednika radia Draga Vovka tako prevzela, daje obljubil, da bo prek telefona zagotovil redno javljanje o poti konvoja. “Srbov nismo videli, smo jih pa občutili,” pripoveduje Milan Plut. “Ko sem peljal pomoč v neko hribovsko vtis nad Zavidoviči, je naenkrat počilo pred kamionom. Moj spremljevalec je v hipu skočil ven, jaz pa za njim. Tega so ljudje že vajeni. Če ves dan ni slišati zavijanja min, slutijo, da se pripravlja kaj velikega. Bil sem priča, ko je mesto sredi noči razsvetlila svetleča bomba; videlo se je kot pri belem dnevu, da bi lahko vtaknil nit v šivanko. Kljub vsemu nam je uspelo razdeliti pomoč in lahko smo se vrnili domov. V domačih posteljah smo spali spet 2. aprila.” O potovanju in dogodkih na poti je spremljevalec Vlado Gračnar posnel video kaseto. Ko bodo naslednjič, 10. maja, življenjske usode Vinko Tuljak in njegov kolega Marjan Penev nista samo pilota bivše armade, ampak sta po vsem sodeč svoji letalski karieri zaključila za vselej. Podobno se je zgodilo tudi trem drugim brežiškim pilotom, ki so bili najstarejši med osemdeseterico pilotov na letališču v Cerkljah ob Krki. Bili so med desetimi piloti, ki so prebegnili iz zaprtega in dobro zastraženega letališča k slovenski vojski, a so danes razočarani nad vsem, kar se jim je dogajalo pozneje. Major Vinko Tuljak je konec marca odklonil značko Zvest Sloveniji, ki jo podeljuje ministrstvo za obrambo. “Po dveh letih podeljevati tako značko, in to na lokalni ravni, omalovažuje pomembnost našega dejanja,” pravi Tuljak. Zakaj sta se bivša pilota oglasila javnosti šele po več kot dveh letih? “Prej se nismo želeli izpostavljati v javnosti. Še zdaj občutimo, da nekateri v nas vidijo izdajalce one armade, pa morda zanje nismo vredni niti zaupanja te. Če kdo misli, da je lepo biti doma 3 leta, se moti. Človek ima občutek, da bi se moral pred drugimi sramovati, da dobiva plačo, vendar se tega ne sramujem. Sploh pa ne, ko berem, da sta dva pilota, ki sta sodelovala v agresiji na Slovenijo, zaposlena v teritorialni obrambi, eden od njiju naj bi bil celo prvi zaposlen z razporeditvijo na delovno mesto. Tega ni še nihče demantiral, mi smo pa vsi brez razporeditve,” trdi Tuljak. Odklonila sta polete Ogorčenje se je kopičilo, ko so piloti, ki so med prvimi prebegli s cerkljanskega letališča in prestopili na slovensko stran, spoznavali, da so po statusu celo na slabšem kot tisti, ki so v JLA vztrajali do zadnjega dne. Še vedno so trdno prepričani, da je bilo njihovo dejanje pomembno, saj je zanetilo razpad najmočnejše enote JLA na slovenskem ozemlju, ki je razpolagala s 50 vojaškimi letali in okrog 80 piloti. Da bi razumeli težo njihove odločitve, moramo poseči v čas agresije na Slovenijo. Žc januarja 1991 sta major Vinko Tuljak in stotflik L stopnje Marjan Penev odklonila polete nad Slovenijo z namenom zastraševanja in pozneje še nekatere druge naloge. 27. junija 1991 je general Radovič v Cerkljah spodbujal mlade pilote k nujnim akci- I'Inko Tuljak Marjan Penev jam. Obljubljal jim je, da bo vse skupaj trajalo 5 dni, potem bo pa spet vse v redu. Tuljak je takrat javno izjavil, da bo vsakega oficirja, ki bo sodeloval, pojmoval za izdajalca slovenskega naroda. Ker je Penev istega dne dal prošnjo za prekinitev dela v JLA, so oba izolirali v ambulanti garnizona. “Zame je bilo najpomembnejše, da me otroci, žena in prijatelji ne bi imeli za izdajalca,” je povedal Tuljak. “Odločitev ni bila lahka, saj smo zapustili svoj poklic in 18 let delovne dobe, poleg tega pa smo bili prepričani, da bomo šli za nekaj let v gozdove. Ogledoval sem si, kako bi pobegnil z letališča, kamor so že prišli helikopterji in specialci. Okrog ograje je bil na vsakih 20 metrov en specialec, zunaj pa minska polja. Nisem si mogel misliti, da bomo na koncu odšli iz kasarne skozi glavni vhod,” se spominja in se ob tem zahvaljuje ljudem, ki so pri pobegu sodelovali: UNZ Krško, organizatorju pobega Jožetu Butari, Veri Škulj, ki je bila zveza med zunanjostjo in notranjostjo garnizona ter družini Račič, ki je prebeglim pilotom osebno pomagala. Piloti so se namreč zatekli v njihovo gostilno, kjer so se preoblekli in tudi dobili civilno obleko. Nekateri so si že greli stolčke Po pobegu so se javili na UNZ Krško, kar jim mogoče kdo zameri, toda njim se je to zdelo najbolj logično. Kot prebežniki so se prijavili k TO in delali v policiji, kjer so pomagali z nasveti in nato še vse do decembra 1991 spremljali in javljali polete letal iz Banja Luke in drugih vojaških letališč. “Medtem ko smo mi delali na terenu, so si nekateri naši bivši kolegi že greli stolčke v Ljubljani in si izgovarjali službe,” meni Penev. Piloti so na svoj položaj po osamosvojitvi večkrat opozarjali, zahtevali sprejem pri ministru, se pritoževali. Minister Janez Janša se jim je na posebnem sprejemu za pilote zahvalil za njihovo dejanje. Samo malo pozneje je načelnik aviacije pri štabu TO sporočil, da po novih merilih postavljanja enot nekateri starejši ne bodo mogli zraven. Podbregar jim je še dejal, naj si poiščejo rešitve pri drugih enotah. Niso se mogli strinjati z izgubo statusa pilota, saj jih to postavlja v neenakopraven položaj s tistimi piloti, ki so s prestopom oklevali. Po njihovem ponovno šli na pot, bi radi vzeli s seboj novinarja. “Naj ljudje vidijo ta trpeči narod, otroke, ki lačni tekajo za kamioni in prosijo za hrano. Ne moreš si kaj, odpreš okno in jim kot kakšen dedek Mraz mečeš bonbone, žvečilne gurnije, kose kruha, tudi svojo malico. Če so nekateri teden dni brez prave hrane, bom tudi jaz kakšen dan, si misliš. Res, ko enkrat vidiš, kaj se tam dogaja, se moraš vrniti,” pravi Martin. Upa, da se jim bo 10. maja pridružil še kdo. Moharjeva gostilna v Semiču je ta čas zaprta tudi zato, da bo nov yeliki tovor pomoči lahko krenil. Telefon št. 56-552 pa čaka, da se oglasi še kakšen junak. JANEZ PAVLIN mnenju to tudi ni v skladu z zakonom, ki jim zagotavlja vse statusne in druge pravice na dan prestopa. Na razgovoru z generalom Slaparjem so zvedeli, da si lahko poiščejo zaščito svojih pravic na sodišču! “Odvečni” Pozneje so bila v vojski ustanovljena fiktivna delovna mesta za “odvečne” ljudi. Marjan Penev je tako tri mesece delal brez razporeditve na delovno mesto v novomeškem Učnem centru. Pet starejših pilotov iz Brežic zdaj zahteva uradno tolmačenje tistega člena zakona, ki govori o prestopnikih iz JLA v TO. Ne morejo se sprijazniti z banalnostmi. Pravijo, da poznajo ljudi, ki so zadnji dan iz preračunljivosti prestopili, pa so potem v TO dobili službo, stanovanje in celo njihove žene so zaposlili. Tisti, ki so pozneje prestopili k TO, imajo zaradi tega tudi dalj časa priznano beneficirano delovno dobo. Vsi, ki so se pravočasno upokojili, imajo tudi višje pokojnine, izračunane na osnovi takratnih plač. Tako prejema delavec bivše garnizije s poklicno izobrazbo, ki je pomagal rušiti hangerje na letališču, 50 tisočakov pokojnine, piloti pa bi, če bi se upokojili, dobivali le 45.000 tolarjev. Če se vsota komu ob nizkih plačah zdi velika, naj napišemo še to, da je kar dvakrat manjša od pokojnin oficirjev bivše JLA. Skupina starejših pilotov razume, da se ne splača vlagati denarja v njihovo prešolanje za drugačna letala, zato se zdaj zavzema za predčasno upokojitev. KerJjudje pri petinštiridesetih letih ne morejo samo sedeti prekrižanih rok, poskušajo vsak po svoje. Med drugim so ustanavljali tudi posebno družbo, ki bi oživila cekljansko letališče v civilne namene, in doživeli tudi podporo pri nekaterih podjetjih, vendar projekt ni zaživel. Še se jezijo, ker so pri plačah izenačeni z oficirji enakih činov, čeprav so imeli prej tudi do 40 odst. višjo plačo. “Če so ustvarili namišljena delovna mesta inštruktorjev, bi si lahko izmislili tudi delovna mesta za inštruktorje pilote,” menita Tuljak in Penev. Pilota sta govorila bolj o denarju, a za besedami je bilo čutiti razočaranje in ogorčenje, občutek odrinjenosti in prevaranosti. Kako bi bilo lahko drugače, ko pa se jim danes sosednje lahko posmehujejo, da so nosili glavo naprodaj za domovino, namesto da bi na varnem preračunljivo poskrbeli za prihodnost. Zvestoba je dvo-stranko dejanje. Piloti so jo že dokazali, država še ne. B. DUŠIČ-GORNIK na senčni strani življenja: zgodba spolno zlorabljene deklice IMfcOaGBO ©@ J© w p®®G©Dfj® v Žalostna, a resnična zgodba o dekletcu, ki jo je oče spolno zlorabljal. Zdaj že odrasla ženska in mati je svojo grenko izkušnjo izpovedala. Nekatere žrtve brezvestnih nasilnežev ostanejo tiho in vse življenje trpijo. Pred nekaj tedni je bilo v reviji Jana objavljeno pismo obupane babice iz Ljubljane, ki ni vedela, kaj naj stori, ko je povsem po naključju opazila v spalnici 12-letno vnukinjo in zeta, dekletovega očeta. Spraševala se je, ali naj za njuno početje pove svoji hčerki ali ne. Kako se je odločila, ne vemo. V kasnejši številki Jane je neka bralka zapisala, daje prav, da ga prijavi, četudi gre “ljubi mir po gobe”, saj je dekletcu storil že dovolj hudega. Takšnih primerov pri nas ni tako malo, za nekatere policisti, šola in sociala nikoli ne izvedo. Otroci, ki pa so ta pekel doživeli, imajo zaradi tega uničeno življenje. Občutek krivde je tako močan, da si sami ne morejo pomagati. Marija, ki je sedaj že odrasla ženska in mati dveh otrok, nam je to grenko izkušnjo zaupala. “Potem, ko poveš, ti je nekoliko lažje,” je dejala. Medtem ko je njeno ime izmišljeno, je njena pripoved resnična in na žalost podobna mnogim zgodbam, ki se tudi danes še marsikje dogajajo med štirimi stenami, tudi v naši najbližji okolici. Marijino otroštvo V kraju, kjer so živeli, bi se lahko prej reklo vas kot mesto. Marija je imela še starejšo sestro. Oče je bil alkoholik in je po cele dneve pil; njena mama je delala v tovarni, po službi pa je še šivala, da je lahko vse štiri preživela. Živeli so v stari hiši. Bila je revščina. “Sedaj vem, da je bilo naše družinsko življenje povsem zmešano, pogosto je bil doma pekel, vendar se spomnim, da sta naju imela oče in mama tudi rada,” pripoveduje Marija. Z mamo in sestro so večkrat bežale pred pijanim in besnim očetom, varne so bile le pri sosedih, ki so imeli hudega psa. Ko se je oče umiril, so šle domov. “Pogumen je bil le, ko se je znašal nad mamo, sicer pa se nad drugimi, ki so bili močnejši od njega, ni upal.” Nekaj časa ga je Marija hodila iskat v gostilne, saj je le z njo odšel domov, vendar je kasneje njena mama tudi nad tem obupala. Očetovega spolnega nadlegovanja se medlo spomni. “Verjetno je moralo to dolgo trajati, saj se spomnim, ko sem bila še zelo majhna, da meje bilo strah biti bolna. Takrat sem namreč ležala doma v postelji, mama je bila v službi in oče je njeno odstotnost izkoristil in se priklatil k meni v posteljo. Pa tudi, kadar je bila mama zraven, zanj to ni bila ovira. Spali smo vsi štirje na eni postelji in spomnim se, da sem se bala, kdaj bom morala spet spati pri njem,” težko pripoveduje Marija. Čeprav se mati kasneje, ko sta bili s sestro že večji, ni hotela o tem pogovarjati, Marija misli, daje za to vedela, vendar takrat ni imela moči, da bi se očetu uprla. Ko je bila v 4. razredu, se je mama končno ločila od njega in poslej sta s sestro živeli pri mami. Njuna mama se je ponovno poročila, vendar z moškim, ki jo je tako kot njun oče pretepal. “Šele takrat, ko sta se ločila, sem se oddahnila pred njegovim nadlegovanjem, a hkrati sem ga pogrešala, saj sem ga imela rada, tako kot ima vsak otrok rad svojega očeta. Imela sem strašen občutek krivde, ker se nisem očetu uprla. Vendar takrat nisem vedela, kaj je to, čeprav sem po otroško čutila, da nekaj ni vredu,” razmišlja sedaj Marija. Ko je bila v 6. razredu, sije strašno želela videti očeta. Šla sta v mesto, kupil ji je sandale in cekar in potem zahteval, da gresta v park. “Uprla sem se mu, zato je od mene zahteval, naj sezujem sandale in mu vrnem cekar. Vrnila sem mu in odšla. Potem je še nekajkrat hodil okrog nas, vendar prilike za zlorabo ni imel več.” Bežala sem pred sabo Ko je odraščala, ji je šlo vse narobe. O-semletko je končala, ni pa končala gimnazije. Pri 18 letih je poskusila narediti samomor. Pila je in pogosto ji ie prišlo na misel, da ni nič boljša kot oče. Če ji je kdo rekel, zakaj toliko pije, je postala agresivna. To je bil njen obrambni mehanizem. “Zelo težko sem sklepala prijateljstva, ker nisem verjela, da me ima lahko kdo rad. Če je kdo hotel biti do mene dober, sem se ga ustrašila, bala sem se, kaj se skriva za tem. Sklepala sem lahko le površna poznanstva. Pravih čustev nisem poznala. Smilili so se mi pijanci, vendar sem jih hkrati sovražila,” pripoveduje Marija. Ta nenehni občutek krivde jo je silil v to, da je vedno izbirala vse najslabše, da bi se kaznovala. Tudi pri moških ni znala reči ne, mislila je, da če jim bo ugodila, dajo bodo imeli radi. In tako je bila vedno znova od ženske bolnice do porodnišnice SGaca dq0 \5@(§ [jpGtoaffma, 5MR3 [pa DQ0 1907. leta je bila na levem bregu Krke zgrajena Ženska bolnišnica; po skoraj sto letih ni več primerna, gradnja nove pa še ni dokončana. Pogovor s primarijem dr Pavlinom in upokojeno babico Obranovič. Primarij prve novomeške bolnišnice za ženske je bil dr. Peter Defranceschi, eden najbolj zaslužnih mož za njeno izgradnjo. Kot domnevajo, je zaradi sporov z redovnimi brati iz protesta zapustil Novo mesto. Njegovo mesto v Ženski bolnišnici je nasledil dr. Strašek. Po njegovem odhodu je bil primarij dr. Ivan Gostiša, ki ga je 1939. leta zamenjal dr. Milan Červinka. Še isto leto je postal primarij dr. Slavko Perko, ki je vodil bolnišnico s kratkim presledkom vse do smrti. Veliki ljudje bi ne bili veliki, če ne bi mislili tudi na prihodnost. Tako je dr. Perko vzgojil dr. Ljuba Kretiča za svojega naslednika. Dr. Kretič je v kratkem času postal priljubljen strokovnjak, ki so mu ženske resnično zaupale. Pri njem sta se specializirala dr. Željko Šribar in dr. Slavko Špringer. Ženska bolnišnica oziroma porodnišnica je zdaj v rokah dr. Janeza Pavlina, ki je ob zahtevnem primarijskem delu diplomiral na 3. stopnji medicinske fakultete - smer ultrazvok v medicini. Z njim ženska bolnišnica ni dobila le strokovnjaka, marveč tudi zagrizenega borca, ki se trudi, da bi bila dokončana nova porodnišnica. Dolenjci se sicer zavedajo nuje po novi porodnišnici in so doslej zbrali že 12 milijonov DEM, vendar bodo prvi malčki privekali na ta svet šele drugo leto, če bo šlo vse po sreči, kakopak. Manjka namreč še najmanj 90 milijonov DEM. Toda primarij dr. Pavlin zaupa ljudem, saj vedo, da je rojstvo tako za mater kot za otroka velik trenutek, ki bi moral imeti prednost pred marsikatero drugo zdravstveno dejavnostjo. Samo dva tuša za vse porodnice Sedanja novomeška porodnišnica bi bila s svojo stoletno zunanjostjo in notranjostjo že zdavnaj lahko spomenik ali pa bi morala služiti drugim, manj zahtevnim dejavnostim. Rojstvo je nekaj velikega in neizmerna je radost ob pogledu na drobceno bitje, ki se po devetih mesecih življenja v materinem telesu rodi. Vse tegobe poroda so v trenutku pozabljene. Toda tisti dnevi, kijih mora mati z otrokom preživeti v porodnišnici, so vse prej kot rožnati. “Vse več jih je, ki hočejo čimprej v domače okolje, kjer imajo boljše pogoje,” pravi primarij dr. Pavlin. “Kar pri higienskih zahtevah bom začel. Te so za porodnice najvažnejše. Dva dotrajana tuša za toliko mater sta prava katastrofa. Že ob štirih zjutraj je vrsta pred kopalnico, ki tega imena že zdavnaj ne zasluži več. Sobe so prevelike, spominjajo na vojašnico. Novorojenčki so ločeni od mater, ker ob posteljah ni prostora za otroške posteljice. Povezanost, tako telesna kot duševna, bi ne smela biti s porodom pretrgana; samo čas hranjenja je prerevno nadomestilo za dolgomesečno enost.” Sprehod po razpadajoči stavbi veliko pove. Ko porodnica ali operiranka lahko vstane, mora trudoma premagati nemogoče stare stopnice, da použije obroke hrane v kotičku hodnika. “Hrano vozijo iz kuhinje na drugi strani Krke in tudi perilo, ki ga ima naš oddelek zelo veliko, se pere na oni strani. V veliko breme nam je tudi zastarelost medicinske opreme, saj moramo bolnice, ki so potrebne sodobnih izvidov, s kombijem voziti v novo bolnišnico. Kako že pravijo? Potrpljenje je božja mast, revež je pa tisti, ki se z njo tolaži. Mi smo se in se še moramo spoprijazniti s tem,” pravi dr. Pavlin. Od kuharske pomočnice do babice V porodnišnici se otepajo še z drugimi skrbmi. Šolo za babice so denimo ukinili. Zdaj se mora višja medicinska sestra dodatno šolati še dve leti, da dobi diplomo babice. Tu pa računi odpovedo. Še leto, največ dve študija, pa imaš doktorat v žepu! Potem si zdravnik z nazivom doktor, kar je vse kaj drugega kot babica. Ko sem že pri babicah, naj kar odkrito priznam, da jih skoraj ni več. Precej telefonskih številk sem morala obrniti, da sem prišla do babice stare šole. 66-letna Anica Obranovič, doma iz Stare vasi pri Orehovici, je že upokojena. “Začela sem kot zadnja pomočnica v kuhinji v nekdanji moški bonici, saj nisem imela nobene izobrazbe. Leta 1948 je prišla k meni takratna upravnica in mi kar na kratko povedala, naj kuham sama, karkoli hočem. Ježešna, bila sem čisto na tleh. Poprej toliko dietetičnih jedilnikov, zdaj pa naj jaz, neuka, spravljam s svojim neznanjem pod zemljo tiste, ki si s pomočjo vsega medicinskega osebja prizadevajo, da bi še nekaj časa živeli. Kar odkrito sem povedala, da grem raje čistit, kot pa škodit. Odrešila me je nova kuharica, mene pa so odredili za praktikantko, ki naj bi šla v babiško šolo,” pripoveduje Obranovičeva. Šla je v šolo in jo kot klen trdna tudi končala. Stisne obraz v dlani, da bi skrila solze, potem nadaljuje: “Petdesetega leta je bil še režim, ki se mu nisi mogel upreti. Morala sem za nekaj časa v Postojno, kjer je primanjkovalo kadra. Navajena vsega hudega, sem zdržala. Veste, ni vse tako, kot pravijo. Saj so razmere v stari porodnišnici res slabe, ampak če se spomnim nazaj, je bil v porodnišnici pravi pekel tudi za nas, ki smo bili tam zaposleni. Morale smo pustiti družino, ki nas je še kako potrebovala. Kakšen osemurni delavnik! Po tri dneve in noči me družina ni videla. Osem porodov v eni noči! Naj še povem, če je primerno ali ne, da smo mrliče v stari bolnišnici na ramah nosile do vozička, ki jih je potem odpeljal.” Pripovedovanja je Obranovičeva zaključila takole: “Takrat ni bilo negovalk, sploh nobenega drugega osebja okoli mamic in otročičkov, same smo morale opraviti vse. Prav imajo ženske, če so bile v nekdanjih dneh še kako izkoriščane, da se danes ne puste več.” In še nekaj besed primarija dr. Janeza Pavlina: “Ženske, dekleta zmagujejo. Nezaželenih porodov je vedno manj. Tudi splavi so redkejši. Velikokrat moramo poslušati, da smo Slovenci po številu rojstev preskromni. Ne bo držalo! Le leta 1992 je bilo malce kritično, zdaj se zakonci ali pari odločajo vsaj za dva otroka. Precej žena je, ki rode trikrat. Torej se Slovencem ni treba bati, da bi izumrli.” JANJA KASTELIC razočarana, prevarana in osamljena. Tudi v isti službi ni dolgo vzdržala, menjavala jih je kot srajce, bežala je pred samim sabo, vendar pred potisnjeno bolečino ni mogla zbežati. Pri 21 letih je rodila sina. Navzven je veljala za zelo dobro mamo. “Sin je bil poslušen, ker se me je bal. Kljub temu me je imel strašno rad. Kasneje, ko je začel odraščati, je to na njem začelo puščati posledice. Zabredel je v težave, iz katerih ni znal ven, padel je v svet mamil in začarani krog je tu ponovno začel teči svojo pot. Vendar ko ugotoviš, da si ga pri vzgoji polomil, je že zdavnaj prepozno.” Zato je Marija prepričana, da ženske, ki so v mladosti šle skozi podobno skušnjo, ne bi smele imeti otrok, vse dokler se ne pozdravijo. Marija se zave- naše korenine da, da se je izvlekla s pomočjo otroka, vendar na škodo svojega sina. Želela si je prijeten dom z otroško sobo, dnevno sobo in kuhinjo, kjer bi bilo vedno toplo, vendar ker tega ni poznala v svojem otroštvu, tudi ni znala dati svojemu otroku. “Nobena ženska se ne more sama rešiti travm, kijih pusti spolna zloraba iz otroštva, lahko jih le potiska, vendar nekoč ne bo več zmogla igranja in se ji bo zalomilo, če ne drugje - pri vzgoji svojih otrok,” je prepričana Marija. Pravi, da je pri nas na voljo dovolj strokovne pomoči, seveda če si želi ženska le pomagati. Tudi Marija je dolgo časa nosila v sebi to breme, ne da bi komurkoli povedala. Ko je po dolgem času le zaupala zdravniku, ji je bilo lažje. “Ko je zdravnik dal vse stvari na svoje mesto, sem to sprejela in sedaj lahko s tem živim. Veliko slabše jo je odnesla sestra, ki jo je občutek krivde skorajda uničil.” Opravičila za to, kar so (in kar še počno) Mariji in drugim deklicam storili očetje, znanci ali družinski prijatelji, ni. Nikoli. JOŽICA DORNIŽ Če danes vprašate Bizjakovo Tonko s Stopnega, kaj jo vse boli, bo imela kaj našteti, ko jo pa nato vprašate, zakaj za svoje težave ne poišče pomoči pri zdravniku, hitro dobite odgovor. Z roko pokaže na vrh hriba nad vasjo, kjer stoji znamenita Marijina cerkev, in reče: “Tam je moja zdravnica!” To njeno verovanje ni od včeraj. Je sad dolgih stoletij, ko so se mnogi rodovi v okoliških vaseh živečih prebivalcev pa tudi iz bolj oddaljenih krajev na klic zvonov iz Marijine cerkve zgrinjali skupaj na tem hribu ter se družili v molitvi in drugih cerkvenih pa tudi bolj posvetnih obredih. Božja pota so bila zapisana v ljudski koledar in svojčas so jih ljudje množično obiskovali. Na Stopnem so častili svetnike, ki so jim bili posvečeni stranski oltarji: sv. Antona, sv. Alojzija in sv. Roka, še zlasti pa seveda božjo Mater, ki kraljuje v glavnem oltarju. Na njen praznik, veliko mašo,so na Stopno prihajali celo romarji z daljnega Ogrskega. Se danes so proščenja živa, toda ni jih moč primerjati s tistimi, ki so bila nekoč. Vsaj s tistimi ne, kijih iz svoje mladosti še pomni Tonka. In Tonki gre seveda verjeti, kajti julija letos bo dopolnila dvaindevetdeset let in njen spomin, ki seže prav tako daleč in še dlje kakor njena častitljiva starost, je kar zanesljiv. Eno je seveda imeti dober spomin, nekaj čisto drugega pa vprašanje, ali se imaš česa dobrega spominjati. Glavne stvari, ki jih ima Tonka v spominu, so precej žalostne, zato ne pomišlja dosti ko pravi:”Lahko mi ni bilo nikoli!” Ža to trditev ima precej trdnih argumentov in vsakdo, kdor jih pozna, ji je pripravljen pritrditi. Tonka se je rodila kot Antonija Poljanec v skromni leseni kočici na Slemenu, zaselku sredi gozda nedaleč od Bučke. Hišica, v kateri sedaj živi na Stopnem, je prav tista, v kateri se je pred dobrimi devetimi desetletji rodila, kajti med obema vojnama so jo s Slemena prestavili na Stopno. Materi je bilo ime Jera, očetu pa Anton. Mala Tonka nima spominov na srečno družinsko mladost. Očeta se niti ne spominja, pozna ga le po pripovedovanju. Bil je muzikant in veseljak, ki je znal družbo tako ogreti, da seje znoj cedil od srajc. Sreče je iskal na Nemškem in materi Jeri sta ostali za spomin le dve hčerkici. Antona namreč ni bilo nikoli več nazaj. V tujini je spoznal neko vdovo, ki je zaradi njega pustila devet otrok in menda z njim odšla nekam na Ogrsko. To je vse, kar Tonka ve o svojem očetu. Odraščala je v revščini in delo jo je krepilo. Da bi odšla v svet, kjer bi edino lahko postala kaj drugega, ni bilo prave priložnosti. Tako so bila edini stik s svetom proščenja pri romarski cerkvi na Stopnem. Opravil pa se je tudi doma ponujalo dovolj. Mlajša sestra Marija je odraščala le telesno, um pa je za rastjo precej zaostajal, zato je bila Tonkina naloga, da je poskrbela za otroka, ki je preko sestre postal novi član družine. Tonka je bila tako sestra in teta hkrati pa še nadomestna mati sestri in nečaku. Alojz mu je bilo ime, po enem od svetnikov v oltarjih na Stopnem. Daje odrasel in pričel pošteno skrbeti zase, ima zasluge prav Tonka. Na njenem skromnem domu se je potem zvrstilo še nekaj otrok in vse je naučila delavnosti in poštenja. Manj sreče pa je imela Tonka v svojem Steffife GiMp @ ftDSsni Tonka Bizjak s Stopnega zasebnem življenju. Mladost je žrtvovala za druge in se poročila šele po štiridesetem letu. Njen mož, tudi njemu je bilo ime Anton, je bil sicer dober, a je tudi imel že dolgo in naporno življenjsko pot za sabo. Poznal je precejšen kos Evrope, znal je precej jezikov in doživel je marsikaj. Med drugim je bil tudi v francoski tujski legiji v Alžiriji in Indokini. Vse to seveda ni moglo ostati brez posledic. Neprijetnih spominov je bilo dovolj in Anton jih jc utapljal v vinu. Ker pa je bilo te vrste pozabe v teh krajih dovolj, se je to dogajalo kar pogosto. Rezultate tega “pozabljanja” je morala prenašati seveda Tonka. Hvala bogu, da je bila tisti čas še močna in srčna ženska in se ni ustrašila vsake stvari. No, če je bilo težav le preveč in so bile tako nerazumljive, da se jim z zdravo kmečko pametjo ni dalo priti do konca, je Tonka vedno poklicala na pomoč Gospo s hriba, za prvo silo pa je bilo vedno pri roki tudi nekaj žeg-nane vode. Tako hudo je bilo naprimer med drugo svetovno vojno, ko je prav pod hišo tekla meja med nemško in italijansko okupacijsko cono in se je ob meji dogajalo marsikaj grozljivega. Precej je bilo tudi streljanja, tako z ročnim kot težkim orožjem, proti čemur je bila Tonkina lesena kočica povsen nezavarovana. No, vojna je minila in tako hišica kot Tonka sta še vedno na Stopnem. Tudi nečak Alojz, ki so ga čudna vojna naključja odplaknila skoraj na drugo stran kontinenta, se je vrnil. Zdaj je Tonka res že stara in betežna, a še je precej sosedov in znancev, ki bi lahko potrdili vse kaj drugega, kajti ni še dolgo nazaj, kar je bila Tonka pri zavidljivih močeh. “Ni ga bilo blizu ne daleč tako visokega drvesa, da si ne bi upala splezati nanj,” pravi samozavestno. “Bila sen kot veverica,” še nadaljuje, “ko sem se pa spustila v tek, ga ni bilo moškega, ki bi me prehitel, pa četudi v breg.” No, čisto za odpis Tonka tudi pri dvaindevetdesetih letih še ni. Sama živi v leseni hišici na Stopnem, sama opravi še lažja dela na njivi in v vinogradu, za težja dela, ki pa so za starko le prenaporna, poskrbi nečak Alojz z družino. S Tonko živi le pes Piko, malo za varovanje, malo za družbo. “Vse zna, le govoriti ne more,” pravi Tonka in ga prijazno stisne k sebi. “Ko bom umrla, bo šel tudi on, saj ne bo mogel živeti sam brez mene,” še pristavi in pogled ji objame cerkev na hribu, kot bi čakala ma odgovor. A Tonkina zdravnica je čisto tiho. TONE JAKŠE I n- ri- in er ni iti 'a, eč le je la si 1° bi ;u je m B- ie >) e, Ž i ] ■ i * i i REŠITEV 14. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 14. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PRAŽIVAL, AEROBIKA, ŠPAGETI, BARBARA, LULIK, TLAK, SIRAKUZE, NOE, TROPIKA, STORM, RAMAN, PRESTA, AN, JIM, TANTAL, SKANSI, IGO, TAPETA, ČAR. prgišče misli V letih okrog dvanajstega in trinajstega je človek kakor ena sama odprta rana. IVAN MRAK Moda nikoli ni in ne bo ustvarjala kulture: največ, kar zmore, je nezadostna, zapoznela in paberkujoča interpretacija le-te. JUANGOYI'lSOLO NAGRADA V CERKNICO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 14. nagradne križanke izbral ANO LIČEN iz Cerknice in FRANCA PAVLAKOVIČA iz Novega mesta. Ličnovi je pripadla denarna nagrada, Pavlakovič pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 30. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg_24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 16. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Ko pride vojna, smo vsi njene žrtve, vsi se poživinimo. Znižamo kriterije, postanemo grobi in neobčutljivi. JAŠA L. ZLOBEC Zamisel o svetu kot o bolj ali manj mirnem mnogobarvnem plašču, katerega deli strpno razvijajo isto, prepoznavno kulturno identiteto, ni le utopičen sen. ISAIAH BERLIN NAGRADNA KRIŽANKA 16 AVTOR: MARKO BOKALIČ METULJ, KI IZLOČA SVILENE NITI OBUKOV-NA UREJENOST RTV NOVINAR (SANDI) NIKO KURET DEL KOPRA MESTO V SREDNJI ITAUJI KRATICA MOČNEGA EKSPLO- ZIVA ? PETROVIČ FILM “ZBIRALCI PERJA” LASTNOST SOČNIH SADEŽEV \ m LUKNJA, JAMA BISERKA CVEJIC \y STAROGRŠKI LIRIK > OROPJE SNAŽILK KENIJSKI NACION. PARK \ \ y j (V) > EMIL NOLDE GIBANJE PO ZRAKU OKSID SINJSKA VITEŠKA IGRA LOJZE ROZMAN Ps A L O M O N O v""! UGANKAR ZMAGOVALNI VRČ REKA NA ŠKOTSKEM ZAPOR —^2 'Vfp-—- K: ROGER VADIM DRŽAVNIK DENKTAS GOLMAN KAREL NOVY DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST AVSTRIJ- SKA POROČE- VALSKA AGENCUA PROSTOR ZA PEVCE V CERKVI SL PEVKA (MAJDA) FIL DESCARTES PLOSKEV POD NOGAMI MADŽ. REVOLUC. (BELA) GRŠKI JUNAK, KI JE PRESENETIL ARTEMIDO JAPONSKI SABUAŠKI ŠPORT RIJEKA KASTOR-JEV BRAT DVOJČEK PIONIR SLOV. LETALSTVA (EDVARD) VODITELJ PALESTIN- CEV (JASER) MILANSKI NOGO- METNI KLUB SALO- MONOV VAND- ROVEC zanimivosti sveta ®[pm©G©DQ nmscsfeO opašmafcB Dolgo je človeštvo pobiralo bogastvo morskih pašnikih, kolikor je moglo, zdaj pa nekdanjega obilja ni več. Ali je bogastvo izčrpano, so morski pašniki opusteli po naši krivdi? Ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga bo ekološko osveščena javnost praznovala jutri, so ta vprašanja še kako primerna, saj nas premislek, na katerega navajajo, opozarja, da nam rodni planet Zemlja ni dan na milost in nemilost v izkoriščanje. Ljudje že od najstarejših časov love ribe in že zgodaj so spoznali, kje in kdaj je lov najobilnejši, kje se mešajo morski tokovi in ustvarjajo primerne razmere za ribje bogastvo, prav tako so že v daljni preteklosti odkrili, kje vodijo poti sezonskih selitev ribjih jat, in vse to so stoletja dolgo s pridom izkoriščali. Morje je bilo bogat pašnik, vedno polna njiva, s katere smo samo jemali: kar šestino proteinov v prehrani človeštvo dobi iz morja. Posebej bogata ribolovna območja so v širših obalnih pasovih v severnem in južnem Atlantiku ter v severnem in južnem Tihem oceanu, kjer ribiči nalove največ rib na svetu. Pred štirimi desetletji je znašal svetovni ulov morskih rib okrog 21 milijonov ton, potem se je iz leta v leto zviševal ter v zgodnjih sedemdesetih letih dosegel 70 milijonov ton, v osemdesetih letih pa rekordnih 82 milijonov ton. Največ so nalovili tako imenovanih bentoških rib (trske, osliči, morski listi in skati) ter pelaških rib (skuše, sledi, inčuni, tune, lososi), prvih v povprečju 20, drugih pa 30 milijonov ton letno. Daleč za temi so z 2,5 milijona ton lupinarji (raki, jastogi in kozice) ter glavonožci (hobotnice in lignji), ki jih nalove okrog milijon ton letno. Nekateri ribiški strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko svetovni ulov morskih rib znašal še več, do 100 milijonov ton letno, in bi tako bil še pomembnejši del v prehrani človeštva. V odgovorih na vprašanje, kolikšen bi lahko bil ulov, ne da bi dragoceni vir usodno načeli, pa ribiški strokovnjaki niso enotni. Nekateri menijo, da povečan ulov proži naravne mehanizme večjega razmnoževanja, drugi pa opozarjajo, da osnovnega ribjega staleža ni dopustno načeti, ker se sicer sproži veriga odmiranja, kar na koncu lahko privede do tega, da bo človeštvo ob izredno pomemben naravni vir hrane in surovin za živinsko krmo ter gnojila. Manj optimistični strokovnjaki opozarjajo na usodo, ki sojo doživeli kiti. Prevelik ulov je število velikih morskih sesalcev silovito skrčil in danes so skoraj vse vrste velikih kitov ogrožene. Za komercialne namene so izumrle, zato dejstvo, da so lov nanje prepovedali, zadeve nič ne spremeni. Če ne bi v preteklosti tako neusmiljeno in nepremišljeno posegali v stalež kitov, bi bil kitolov lahko še danes donosna panoga. Tako pa so z nebrzdanim lovom najprej skoraj izkoreninili kita grbavca, potem sinjega kita, se preusmerili na brazdastega kita in, ko je tudi ta morski velikan postal redkost, naperili harpune v najmanjšega kita ščukarja. Svetovna komisija za kitolov je uvedla popolno prepoved kitolova po letu 1985, vendar se prepovedi Japonska in Rusija ne držita. Nekaj podobnega se zdaj dogaja tudi s komercialnimi vrstami rib. S sodobnimi ribiškimi tehnologijami, radarskim in sonar-skim odkrivanjem ribjih jat, z mehaniziranim globokomorskim lovom in podobnim so ribiči očitno preveč močno zagrizli v morsko pogačo in vse ostreje se zastavlja vprašanje, kje so zadnje meje dopustnega ulova, da ne bo svetovno ribje bogastvo povsem skopnelo. V najbolj poznanih in bogatih loviščih je namreč že. Kljub razvoju ribiške tehnologije in povečanemu ulovu manjših rib (za ribjo moko in gnojila) se svetovni letni ulov že nekaj let zmanjšuje. Razlog je preprost - rib ni več toliko, kol jih je biio. V minulih dvajsetih letih so ribiške flote dočakale nekaj prav katastrofalnih letin. V severnem Atlantiku se je stalež sledi zmanjšal za 40 odst., stalež morskega lista celo za 90 odst. Izčrpani so tudi staleži vahenj, trsk in drugih komercialno pomembnih ribjih vrst. Tamkajšnji ribiči resignirano ugotavljao: “Ribaijenja je konec!” Kanadska vlada je denimo že prepovedala lov na trske do konca tega stoletja. A tudi brez prepovedi bi ribolov usahnil. Trsk, vahenj, morskih listov in drugih ribje v nekdaj ribolovno bogatih območjih severnega Atlantika že tako malo, da se jih ne splača več loviti. Podobno je z atlantskim in pacifiškim tunom, ostrižem, atlantsko mečarico, karibskim lososom. Predstavniki 100 držav so se letos že drugič sestali v palači Združenih narodov v New Yorku, da bi se dogovorili in dosegli mednarodni dogovor o strožjem nadzoru ribolova. Februarja letos je šest držav ome-jilo ulov vahenj v Beringovem morju, poskušajo se dogovoriti o podobni omejitvi še v Ohotskem morju. Upajmo, da ni vse skupaj že prepozno. MILAN MARKELJ zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda A\D®ipgfi|sIk® Ib(Dfl®™fi dlfiMTl Astmo lahko dobijo delavci, zaposleni pri predelavi kave, sproži pa jo lahko tudi uživanje jajc ali mleka, zlasti pa razni dodatki v hrani. Tudi mehanični, toplotni in kemični dražljaji lahko dražijo dihala. Vsi škodljivi učinki civiliziranega okolja, kot so S02, aldehidi, ozon, izpušni plini in ne nazadnje cigaretni dim, sprožijo preko živčevja refleksno zvečanje napetosti mišic v sapnicah. Virusne okužbe dihal so eden od glavnih sprožilcev poslabšanja astme. Virusi poškodujejo sluznico sapnic Zato lahko do živčnih končičev prodrejo različni dražljaji, ki sprožijo refleksno zoženje sapnic. Zaužitje aspirina ali drugih zdravil proti revmi povzroči nekaterim bolnikom hud, tudi smrten astmatičen napad. Vzrok ni znan. Telesni napor sproži pri mnogih astmatičen krč sapnic. Tipično je, da nastane šele po telesni obremenitvi. Dokazali so, da ohladitev sluznice zgornjih dihal povzroča krč sapnic. Astmatični napad, k. ga povzroči telesni napor, se pojavlja v vseh starostih, vendar je pogostejši pri otrocih, zlasti dečkih. Zdravljenje alergijske astme Tovrstno astmo zdravimo najuspešnejše, če pošljemo bolnika .z okolja, kjer so škodlj.ve snovi - alergeni. Najprej pa i seveda ugotoviti škodljivi alergen s podatki o dosedanjih bolezenskih znamenjih, o tem, kako obolevajo za alergijo družinski člani, in s kožnimi preskusi s škodljivim alergenom. Priznati moramo, da je velikokrat težko odstraniti iz okolja na primer hišni prah ali pelod med cvetenjem na travnikih, sadovnjakih ali parkih. Najuspešneje zdravimo, če odstranimo alergene, ki jih bolnik vdihava. To lahko storimo s peijem tako, da ga odstranimo iz vsega stanovanja in zamenjamo s sintetičnimi snovmi. Najtežje se je izogniti pelodu, zlasti če je bolnik preobčutljiv za trave, stebelnice ali plevel. Koristna je sprememba bivališča, če je čas cvetenja v starem in novem kraju precej različen. Torej moramo skrbno poznati čas cvetenja v kraju, kjer bolnik živi. Vendar je težko najti kraj, kjer ne bi bilo peloda v zraku. Alergik se mora izogibati cvetlicam, ki cvetijo v stanovanju ali na vrtu, skratka, mora se odpovedati cvetju. Če imamo astmatika, moramo najprej prilagoditi okolje njegovi bolezni. Vsak bolnik naj upošteva navodila za ureditev okolja. Plesni so pogosto v starih hišah in vlažnih stanovanjih. Ugotoviti moramo tudi, kakšno je stanovanje glede vlažnosti. Količino hišnega prahu lahko delno zmanjšamo, če pospravljamo stanovanje s sesalnikom. Med pospravljanjem naj odide bolnik od doma, naj ne hodi po prašnih cestah, in če je mogoče, naj ne stanuje v zelo prometni ulici. Seveda je v industrijskih krajih prahu še posebno veliko. Težko je zamenjati stanovanje ali hišo, zato skušamo urediti spalnico ali dnevno sobo po predpisih. Za bolnika je najprimernejše sodobno stanovanje s centralnim ogrevanjem in dodatnim vlaženjem, da ni zrak preveč suh. Sobni vlažilci lahko tudi povzročajo poslabšanje astme zaradi nastale dodatne preobčutljivosti za mikroorganizme, ki se razvijejo v vodi vlažilcev. i moramo (Se nadaljuje) e praktični K „ praktični KRIŽ praktični -/“V praktični 3 Spomladansko v ■ v v ■ čiščenje Tiste, ki se še niste odločili za temeljito spomladansko čiščenje hiše, naj spomnimo, da je sedaj za to skrajni čas. Ob tem vam želimo natresti nekaj nasvetov, da si boste olajšali precej mukotrpno delo. Sledove vode na keramičnih ploščicah v kopalnici boste z lahkoto odstranili z bombažno krpo, namočeno v čisti alkohol. Okenska stekla se bodo še posebej lepo svetila, če jih boste oprali z mešanico vode in amoniaka v razmerju 1:10. Lesene okvire slik pa lahko osvežite na ta način, da jih namažete z vazelinom ali brezbarvno kremo za čiščenje čevljev ter jih po desetih minutah temeljito zdrgnete z mehko krpo. Pohištvo iz orehovine pa lahko lepo očistite z mešanico olja in kisa v enakih odmerkih. Najprej pohištvo namažete, potem pa zdrgnete z volneno krpo. Goveje rolade s čebulo Za 4 osebe potrebujemo: 3 čebule, 200 g kislih kumaric, 4 goveje zrezke (po 200 g vsak), sol, poper, 3 žličke gorčice, 4 rezine prešane slanine, 2 žlici olja, 3/8 1 mesne juhe iz kocke, 1/8 I rdečega vina, 2 do 3 žlice prežganja. Čebulo olupimo in narežemo na-tanke obročke. Kumarice podolgo narežemo. Zrezke sploščimo in potolčemo. Nato jih solimo, jropramo in namažemo z gorčico. Vsak zrezek obložimo z rezino slanine, s čebulnimi obročki in s kumaricami. Rolade zvijemo in povežemo ali spnemo. Na vročem olju rolade zapečemo z vseh strani, zalijemo z juho in vinom in dušimo v pokriti posodi uro in pol na majhnem plamenu. Rolade poberemo iz omake, omako pa po okusu zgostimo z nekoliko prežganja. Rolade narežemo, ponudimo jih z omako in s krompirjem v kosih. Arbosan za drevesne rane Spomladanska rez sadnega drevja ali okrasnih rastlin pa tudi nekateri drugi kasnejši nujni “kirurški” ukrepi lahko zaradi ran, ki jih pustijo, rastlino zelo prizadenejo in oslabijo. Ze od nekdaj je kot dober zaščitni premaz priporočljiva cepilna smola, ki pa ima to slabo lastnost, da se pri visoki temperaturi stopi. Bolje se obnese poseben izdelek arbosan, ki ga na drevesno rano nanesemo s čopičem, kar je zelo praktično tudi pri cepljenju. Bioplant arbosan je primeren tudi za zdravljenje različnih poškodb, ki jih v času rastne dobe naredi neurje ali močan veter. Nadomesti lahko tudi cementne zalivke, ki jih ponekod še uporabljajo za zalivanje velikih ran starejših dreves, četudi pod njimi les gnije naprej in je zaščita samo navidezna. Z arbosanom je mogoče dobro zdraviti tudi rane, ki jih na mladih sadnih drevesih naredijo zobje divjega zajca, tega večnega “sovražnika” sadjarjev. Prijazne menjave Na Petrolovih bencinskih servisih od konca lanskega leta nameščajo vse več naprav za menjavo olja. Posebnost teh naprav je, da so prijazne tako do potrošnikov kot tudi do okolja. Do prvih tako, da nove naprave, potem ko izčrpajo izrabljeno olje, natočijo v avtomobil natančno toliko svežega, kolikor je potrebno, in ga potrošnik le toliko tudi plača. Do okolja pa je naprava prijazna tako, da jo je moč napolniti s svežim oljem iz posod, ki jih je nato možno ponovno uporabiti, ter daje moč v njih zbrano že uporabljeno olje pretočiti v posebno zbiralno posodo, od koder ga je možno prepeljati v čiščenje za ponovno uporabo ali v predelovalnico. Kako nevarni za okolje so ostanki olja in odpadno olje, verjetno ni treba posebej poudarjati. Energetsko / svetovanje -kaj in kje je to? Ministrstvo za gospodarske dejavnosti financira preko Gradbenega centra Slovenije in občin po državi energetsko svetovalno mrežo. S pomočjo energetskih svetovalcev svetuje občanom za učinkovitejšo rabo energije v zgradbah in gospodinjstvih. Svetovanje vsebuje: grobo analizo, ki predstavlja predvsem analizo mest, kjer se energija v zgradbi nesmotrno troši, z energetskim številom; vrednotenje energetskega števila z vidika stanja objekta in bivalnih navad; odkrivanje in definiranje vzrokov za veliko porabo energije; kratka navodila za nadaljnje odločitve in korake. Stranka prejme pisno poročilo, v katerem so v kratki obliki povzeti zaključki razgovora. Ta del svetovanja je za občana brezplačen. Na Dolenjskem in Posavju je energetsko svetovalna pisarna v Brežicah v občinski stavbi. Tel. 0608-62-050, int. 256. Priloga Dolenjskega lista 13 a> &g>giteifQ] A KM JIŽM A POLI CA PETELIN KOTSLEMENSKIZAKLJUČEK STREH -Novost 19. stol. je postavljanje petelinov in drugih figuralno oblikovanih slemenskih zaključkov. Kovani petelini, ki sojih izedelovali kovači, so bili pritrjeni na koncu strešnega slemena tako, da so se obračali z vetrom. Lončene peteline, mačke, angelske glavice, sv. Florijane in druge kipce so kot slemcnske zaključke nameščali na strehe zlasti v obdobju med obema vojnama. V modelih so jih oblikovale krajevne opekarne, v Šentlenartu pri Brežicah opekama Treppo, in jih kupcu večje količine strešnikov za nameček podarile. Ročno sojih izdelovali lončarji, ki so bili predvsem na Krškem polju pred 2. svetovno vojno številni. V preteklih letih je strešne kipce po želji naročnikov izdeloval v različnih oblikah lončar Štefan Kržan iz Velikega Podloga. (Pripravila: Ivanka Poč kar) mm Šepava moralnost - Moralnost služabnik ljudi je dosti šepava. Brezštevilne dekle blagoslovil je bog s pankrti. Gospodinje se le premalo menijo, kam bi spadala postelja, da ni prilike za greh. Po letu spe mnoge zunaj, v senici, pod kozovcem ali za kakim plotom. Dedci to vedo in pridejo se kurbat, včasipo več k eni, da se na zadnje ne ve za pravega očeta. Grajske dekle so posebno razuzdane, ker se ne gleda, sprejemajejih v službo, dosti ali nič na njihovo preteklost - rade hodijo v grajsko službo edino le za to mnoge, ker so ob nedeljah svobodneje, kakor v kmečkih kočah. Oslovski krčmarji - Krčmarska navada je, da se ljudje v krčmah pogajajo za vino, meso etc. utrgovajc pri vsaki reči po 2X in še več. Pilci silijo krčmarja, da pije z njimi, na zadnje pa zahtevajo, da da tudi on za merico ali polič. Nekteri krčmarji so tako oslovski, da če jim se brez pogajanja plača vse pošteno, prinesejo sami en polič ali pa še več povrhu in si s to brezumno darežljivostjo kradejo sami ves dobiček, ki jim gre. 0 Gaji in kiparki Claudel V zbirki Bios, ki jo izdaja Cankarjeva založba, sta izšli dve novi knjigi, po katerih bodo z veseljem segli vsi tisti, ki si žele poglobiti vedenje o pomembnih osebnostih, ki s svojim delom gradijo našo civilizacijo. Tokrat se predstavljata James Love-lock, avtor slovite teorije o Zemlji kot celostnem živem organizmu, in francoska kiparka Camille Claudel; prvi s svojim slovitim delom Gaja, druga pa v romanizirani pripovedi francoske dramaturginje Anne Delbee. Danes skoraj ni ekologa, ki bi ne vedel za Lovelockovo hipotezo o Gaji. Leta 1972 je ta neodvisni raziskovalec, razgledan po več področjih znanosti, svet presenetil z drzno teorijo, po kateri je Zemlja s svojim ozračjem, vodami in vsem življenjem ogromen živ organizem, ki se sam ureja, da preživi. Na zamisel je prišel, ko je za NASA raziskoval Marsovo atmosfero in je ugotovil, da se naš rodni planet v tem pogledu izrazito loči od vseh drugih. Razmislek ga je vodil k hipotetičnim ugotovitvam, da se Zemlja globalno upravlja in na spremembe odziva kot živ organizem. Zato o našem planetu ne govori več kot o Zemlji, ampak ga je preimenoval v Gaja, po starogrški boginji Zemlje, da bi tako ločil mrtvi planet od svojega živega. Teorijo o Gaji je razgrnil v knjigi GAJA, ki smo jo pred kratkim dobili v slovenskem prevodu Sama Kuščerja. Ob izidu je močno razburila bralstvo in je še danes za mnoge znanstvenike zelo sporna, vendar nihče ne more zanikati, da je Lovelock s svojo Gajo pomembno vplival na ekološko zavest, ustvaril povsem nov pogled na Zemljo in seveda tudi na dosedanja ekološka prizadevanja, saj se v luči njegove teorije človekovo ravnanje kaže v precej drugačni luči. Omenimo tisto, ki nas najbolj zadeva: človeštvo lahko z onesnaževanjem in drugim svojim nepametnim početjem povzroči velike spremembe, vendar bo Gaja s svojimi ogromnimi sposobnostmi prilagajanja preživela tudi to, človeštvo pa vetjetno ne. Pravo odkritje bo za mnoge tudi druga knjiga iz zbirke Bios CAMILLE CLAUDEL, ŽENSKA IN KIPARKA. Romansirana pripoved o izjemnem življenju francoske kiparke, sestre pesnika Paula Claudela in velike ljubezni slavnega kiparja Augusta Rodina, večplastno s fikcijo in uporabljenimi dokumenti razgrinja to več desetletij popolnoma neznano ustvarjalko. O njenem delu je kritik Mauclaire zapisal, da kiparki zagotavlja prostor med tremi ali štirimi kipar- ji, ki bodo predstavljali našo dobo. Kljub temu je bilo njeno umetniško delo tri desetletja skoraj povsem neznano in tudi sama je tri desetletja preživela odrezana od sveta, zaprta v zavodu za duševno bolne, kjer je tudi umrla. Danes je Camille Claudel tudi po zaslugi drame, filma in knjige, ki jo je za zbirko Bios v slovenščino prevedla Miriam Drev, ponovno znana in cenjena ustvarjalka, ki nas tako s svojim izjemnim delom kot izjemno življenjsko usodo lahko globoko pretrese. MILAN MARKELJ Desetnica Ljudske pesmi so temelj in sol narodove književnosti, zlasti še njegove poezije. Slovenci imamo v debelih knjigah zbranih na tisoče takih pesmi, zapisanih v vseh pokrajinah in med rojaki v zamejstvu. Najobsežnejša je še vedno zbirka, ki jo je dal pred več kot 70 leti na svetlo Karol Štrekelj. Glede na to, da je zanimanje za ljudske pesmi dandanes že precej usahnilo in da je vse manj ljudi, ki še znajo povedati ali zapeti kakšno ljudsko pesem, pa še med temi malokdo do konca, je prav in potrebno, da se taka knjižna dela pojavijo znova. Tudi tako, da dregnejo v našo že preveč, kot se zdi, otopelo slovensko zavest. Ali se res ne zavedamo več, da smo narod zato, ker imamo svojo kulturo, svoj jezik in svoje ljudske pesmi, ne pa zato, ker znamo pridelovati krompir in delati avtomobile? Najnovejši izbor slovenskih ljudskih pesmi je izšel te dni pri Mladinski knjigi. Naslov knjige je DESETNICA. Kakor je ta naslov odličen, pa je tudi simboličen. Upajmo, da knjigi ne napoveduje zle usode: da bi morala zaman trkati na vrata slovenskih domov, kot so morale svoj čas desetnice. Pesmi je zbral, uredil in opombe napisal pok. prof. Boris Merhar. V zbirki je 129 besedil, od tega 69 pripovednih in 60 lirskih. Med pripovednimi so tudi nekatere najlepše in najbolj znane. Pesmi z naslovom Lepa Vida so kar tri: ribniška, rezijanska in Prešernova prepesnitev. Tudi Mlada Breda ima inačico: poleg zapisa iz Ledin pri Žireh še prepesnitev Antona Žaklja-Lcdinskega. V lirskem delu knjige pa najdemo eno, katere avtor je znan, in sicer pesem pohorskega ljudskega pevca Jurija Vodovnika. Knjiga je obogatena s 16 ilustracijami, črno-belimi reprodukcijami likovnih del, ki so jih ob motivih ljudskih pesmi ustvarili slovenski umetniki različnih generacij - od Gasparija do Sottlcrjeve. Likovna dela je izbral in napisal komentar dr. Milček Komelj. IVAN ZORAN Mercator-Kmetijska zadruga Črnomelj, z.o.o. 68340 Črnomelj, Kolodvorska 39 objavlja prosto delovno mesto ' komercialnega referenta Pogoji: - višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj, opravljen izpit za B kat. (zaželjen je lastni osebni avto). Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s poskusnim delom 6 mesecev. Zainteresirane kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, vabimo k sodelovanju. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko pošljete na naslov v 15 dneh od dneva objave tega oglasa. OŠ Stari trg ob Kolpi 68342 Stari trg ob Kolpi razpisuje: 1. prosto delovno mesto učitelja slovenskega jezika za določen čas (nadomeščanje porodniške za eno leto), s pričetkom dela 1. septembra 1994. 2. prosto delovno mesto za učitelja tehnične vzgoje in gospodinjstva za nedoločen čas. Začetek dela je 1. september 1994. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na zgoraj navedeni naslov. Na podlagi 111. člena Statuta Krajevne skupnosti Trebnje in v zvezi z določili Statuta občine Trebnje je skupščina Krajevne skupnosti Trebnje na svoji 6. seji dne 22.3.1994 sprejela SKLEP: 1. Uvede se postopek za spremembo Statuta Krajevne skupnosti Trebnje glede določila 4. člena statuta KS, ki določa datum praznika krajevne skupnosti Trebnje. 2. 4. člen Statuta Krajevne skupnosti Trebnje se spremeni tako, da se za dan krajevnega praznika določi 25. junij, ki je datum razglasitve naselja Trebnje za mesto. 3. Osnutek sprememb Statuta KS Trebnje iz točke 2 tega sklepa se da v 30-dnevno javno razpravo, ki se začne z dnem objave. Mnenja in pripombe v zveži z datumom praznovanja krajevnega praznika pošljite na naslov: Krajevna skupnost Trebnje, Baragov trg 6, 68210 Trebnje. nudi stimulativni dodatni zaslužek z možnostjo kasnejše redne zaposlitve za pogodbeno trženje atraktivnih zavarovalnih programov na širšem območju Ljubljane, Gorenjske, Dolenjske, Notranjske in Zasavja. Zaželjena je srednješolska izobrazba. K sodelovanju vabimo tudi podjetnike, ki bi želeli na ta način razširiti poslovanje. Vaše vloge pričakujemo na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR, d.d. PE LJUBLJANA 61000 Ljubljana Vurnikova 2 Vse informacije dobite po telefonu (061) 132-31-27 in (061) 132- Dolgotrajno trasiranje iv.";,: *' ' .*• .< . ■ < • ■ '« «...<. NJSKE ŽELEZNICE Na podlagi tega zakona je v Novem mestu pričel 1. novembra 1907 z delom urad za trasiranje belokranjske proge. Izdelali so dva alternativna načrta, in sicer enega čez semiško sedlo na Osojnik in Metliko, drugega pa preko Rodin na Črnomelj in od tam na Metliko. Komisijska revizija tras je bila od 26. do 30. oktobra za obe varianti istočasno. Vprašanje dokončne določitve trase je sprožilo vrsto zahtev, predvsem vprašanje postaje v Kandiji in povezavo zahodnega dela črnomaljske okolice, ki je bogata z gozdovi, kjer je tudi premogovnik Kanižarica in ki ima bogato kmetijsko proizvodnjo. Reševali so tudi problem Gradca, kjer je bila še dve desetletji prej pomembna železarska dejavnost, ki pa je zamrla zaradi slabih prometnic. Oddelek za trasiranje je nato izdelal tri nove variante, o katerih so razpravljali od 13. do 15. decembra 1909, vse tri so vodile skozi Črnomelj, medtem pa so inženirji pod vodstvom Maksa KJodiča ponoči in skrivaj izdelali nov načrt ter ga zaupno poslali deženemu odboru in dalje ministrstvu na Dunaj. Ministrstvo je nato odredilo, naj izdelajo novo varianto s semiškim predorom in viaduktom pri Otovcu. Zaradi varčevanja so na tem delu trasirali progo z razmeroma hudim vzponom 24 promilov. Politični obhod (lokacijska obravnava) dokončno določene trase je bil šele v naslednjih dveh letih. Trajal je od februarja do marca in se nadaljeval junija, julija in avgusta 1911 ter avgusta in oktobra 1912 in deloma še leta 1913. Kranjski deželni zbor je 26. januarja 1910 ožigosal ravnanje Madžarske vlade, protestiral proti omahljivosti in neprestanemu popuščanju dunajske vlade ter jo pozval, naj z vso odločnostjo zahteva izpolnitev meddržavne pogodbe. Progo bi morali zgraditi in predati v promet do oktobra 1910, dejansko pa do tedaj še trasa ni bila dokončno določena. Zavlačevanja so bili krivi tudi Belokranjci sami, ker se niso mogli zediniti glede dokončnega načrta za progo. Postajna komisija je zasedala od 12. do 14. julija 1910 na sedežih okrajnih glavarstev v Metliki in Črnomlju. Določili so sedem postaj, postajališče v Kandiji in izogibališče v Rožnem Dolu. Decembra istega leta je postajna komisija ponovno reševala zahteve občin. Občina Novo mesto je zahtevala takšno ureditev vstopa na postajo Novo mesto, da bo mogoč promet tudi iz načrtovane Aspanske proge iz Brežic. Okoličani bodoče enote v Kandiji so zahtevali postajo z vsemi spremljajočimi objekti, saj so računali na hiter razvoj kraja, pri tem jih je podrla tudi Trgovinska in obrtna zbornica. Proti imenu in legi postaje Birčna vas ni bilo pomislekov, ime postaje Uršna sela pa naj bi dopolnili glede na tujski promet in bližnje kopališče v Dolenjskih Toplicah s pridevkom Toplice. V Črnomlju in Gradcu ni bilo ugovorov. V Metliki so pričakovali živahen promet, zato so zahtevali 6 m široko cesto do postaje, postajo pa čim bližje mestu. Naslednje leto je komisija sklepala o postajališču Rosalnice. Zelo napeto je bio 21. marca 1913, ko je zastopnik občine Metlika ostro ugovarjal gradnji postajališča in nakladišča Rosalnice, odločno pa so to zahtevali zastopniki občin Božakovo, Drašiči, Radoviča in Žumberčani, saj je na Rosalnice gravitiral tudi del Žumberka. Postajališče Dobravice so obravnavali 9. oktobra 1913. Komisija je upoštevala argumentirane zahteve iz okoliških vasi in sprejela sklep o vzpostavitvi postajališča. Gradnja belokranjske proge Od plenarne seje Trgovske zbornice v Ljubljani leta 1864, ko je kranjski trgovec Pleiweis zahteval zgraditev železniške proge, ki naj bi povezala industrializirani in trgovsko razvit severozahodni del Evrope čez Alpe in Dolenjsko z Balkanom, do pričetka gradnje belokranjskega odseka te proge je minilo 48 let. Pol stoletja velikih političnih dogodkov in sprememb, gospodarskih kriz in naporov je preteklo, preden je končno na predvečer prve svetovne vojne Bela krajina vendarle dočakala povezavo z Ljubljano in čez Kolpo s Hrvaško. Po teh bojih in preobratih in skoraj triletnem trasira-nju je železniško ministrstvo v začetku leta 1912 razpisalo licitacijo gradbenih del. Za delo na progi se je priglasilo 12 gradbenih podjetij, pet ponudb se je nanašalo na celotno progo, ostale le na posamezne odseke. Dr. Alojz Samohrd iz Brna je prevzel prva dva odseka od Novega mesta do Laz, podjetje P.Biedermann iz Innsbrucka je gradilo tretji in četrti odsek, ostale tri odseke od Petrove vasi do Kolpe pri Metliki pa slovensko podjetje Josipa Lončariča iz Ljubljane. Visoke stavbe je zgradilo ljubljansko podjetje Romane Trea, most čez Krko v Novem mestu je zgradilo dunajsko podjetje Redlich in Berger, železno konstrukcijo na viaduktu pri Otovcu in preko Kolpe pri Metliki pa delniška družba za gradnjo mostov iz Gradca (Graz). Z veliko slovesnostjo so 18. aprila 1912 v Novem mestu zasadili prvo lopato za gradnjo te proge. Konec marca in v začetku aprila 1912 so začeli prihajati delavci od blizu in daleč, največje bilo Slovencev in Hrvatov, približno 10 % pa je bilo tujcev (Čehi, Nemci, Italijani, Madžari). Dela so do marca 1914 že toliko napredovala, da je 24. marca 1914 peljal poskusni vlak do Semiča. Dva meseca zatem so opravili obremenilno preizkušnjo mostov. Proga je bila dograjena in odprta dva meseca pred začetkom prve svetovne vojne. Otvoritve 26. maja 1914 so se udeležili: železniški minister, predstavniki deželne vlade, deželni glavar, ljubljanski knezoškof Jeglič in novomeški prošt Sebastjan Jožef Elbcrt, ki je bil zelo zaslužen za progo, ljubljanski župan in številni drugi gosti. Ob otvoritvi proge so bili opazni tudi Kočevarji, prišli so izzivat z nemškimi zastavami. Velika otvoritvena pogostitev Kako so se Belokranjci veselili nove proge, lahko vidimo iz poteka praznovanja v Metliki. Kronist Ivan Drobnič je zapisdl, da je na predvečer otvoritve belokranjske proge pripravila metliška mestna godba pred občinsko hišo v Metliki slavnostni koncert, po mestnih ulicah pa so pripravili baklado. Naslednjega dne so godbeniki že ob 4. uri zjutraj igrali po mestu koračnice, na Mestnem bregu pa so streljali z možnaiji. Slavnostni vlak, okrašen s cvetjem in zastavami, je pripeljal iz Novega mesta v Metliko 25. maja 1914 ob pol enajstih dopoldne. Mestna godba je v pozdrav zaigrala Jenkovo “Naprej zastava Slave”. Vlak se na metliški postaji ni ustavil, temveč je peljal naprej proti Rosalnicam in čez most preko Kolpe v vas Bubnjarce na Hrvaškem. Tam se je obrnil in zapeljal nazaj v Metliko. Na postaji je metliški župan Weibl sprejel 121 gostov, ki so se pripeljali z vlakom. Metliška mestna občina je povabila goste na obed v čakalnico postajnega poslopja, ker pa je bila ta premajhna, so namestili mize tudi na peronu. Za pogostitev je poskrbel metliški gostilničar Josip Wiedenig. Pogostitev je bila za metliško občino velik izdatek, saj niso skoparili in so pokazali veliko odprtost. Za pogostitev vsakega izmed 121 povabljencev je bilo treba plačati po 7 kron, za vsakega izmed 18 povabljenih, občinskih odbornikov je pogostitev stala 2 kroni, za gasilce, godbenike in občinske reveže pa je občina kupila 1,5 hi vina, 100 štruc kruha in 6 gnjati. - v v v c s r o ti k . Sl n ri u | Sl n o č r, n d n v č CL < C* < PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Dragarci zahtevajo svojo občino V primeru, da bo obveljal odlok državnega sveta Na zborih krajanov, ki so potekali v preteklih mesecih, so se prebivalci vseh naselij v krajevni skupnosti Draga odločili, da ostanejo v sedanji kočevski občini. Prvotna, najbolj realna | varianta, da bi se združili v enotno i občino z Loškim potokom, ni uspela, saj so se Potočani odločili ostati v ribniški občini. Državni zbor je na seji 8. aprila ' očitno ne poznavajoč razmer in pro-j ti volji občanov, KS Draga priključil k referendumskem območju Ribnica, J sosednji KS, Kočevsko Reko in Osilnico pa proglasil za samostojni refe-! rendumski območji. Tudi če bi DZ ! upošteval voljo krajanov Drage, če bi ! sosednji KS Kočevska Reka m Osilnica postali občini, bi Draga ostala osamljen otok, ločen od matične ob-i čine, stisnjena KS med še vedno ne ! favno najbolj odprto goteniško ob-j ntočje na eni in na drugi strani, med j državno mejo s Hrvatsko. “Seveda si prebivalci tega ne moremo in ne znamo predstavljati. Državnemu zboru smo poslali pritožbo, čutimo se užaljene in še bolj odrinjene na obrobje. Prav zato pa zahte-I vamo svojo občino. Osnovne pogoje Spolnjujemo. Tudi s samo 570 prebivalci ne bi bili najmanjša občina v državi,” z ogorčenjem pravi predsednik SKS g. Žagar. Seveda pa nobena prej omenjena sosednja KS ne izpolnjuje celotnih normativov, ki jih predvideva zakon o lokalni samoupravi, zato je ogorčenost in zahteva Drage toliko bolj V vlado samo pod enakimi pogoji V primeru spremembe položaja Združene liste socialnih demokratov in zmanjševanja njene vloge v vladni koaliciji stranka ne bi mogla ostati v vladi Predsedstvo območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Krško je v zvezi s pobudami za novo oblikovanje vladne koalicije, nastalimi ob izstopu SDSS iz sedanje, sprejelo naslednja stališča: 1. V celoti podpiramo stališča vodstva ZLSD glede ocene položaja naše stranke v vladni koaliciji in glede našega ravnanja v prihodnje. Pri tem poudatjamo zlasti: ZLSD je zainteresirana za sodelovanje v vladni koaliciji tudi v prihodnje, ker vidi v tem možnost ustreznega uresničevanja strankinega političnega programa. V našem programu je glavni povdarek na politični stabilnosti, dinamičnem gospodarskem razvoju in socialni pravičnosti. Ocenjujemo, daje dosedanje sodelovanje stranke v vladni koaliciji in vodenje resorjev gospodarstva, dela in sociale, tehnološkega razvoja in kulture dalo pozitivne rezultate navkljub izredno težkim razmeram in relativnim možnostim, ki jih ima naša stranka v okviru vladne koalicije. 2. Svoje prihodnje sodelovanje v vladi mora stranka zagotoviti kot enakopraven koalicijski partner, ki lahko le tako prispeva k večii. v tem času tako zelo potrebni politični stabilnosti in politični uravnoteženosti. 3. V primeru kakršnekoli spremembe položaja ZLSD in zmanjševanja njene vloge v vladni koaliciji stranka ne bi mogla ostati v vladi in bi se morala odločiti za izstop iz koalicije. V tem primeru bi lahko vlada sredin-sko-desne koalicije brez ZLSD izvajala program gospodarskega razvoja bolj v breme delavcev in upokojencev ter z zmanjševanjem socialnih izdatkov iz državnega proračuna. O tem sta sicer javno govorila predsednika LDS in SKD, ko sta označevala zlasti delo ministrice Puharjeve kot moteče zaradi prevelikega poudarjanja socialnih pravic in skrbi za nezaposlene delavce. Taka nova vladna orientacija brez sodelovanja ZLSD bi bistveno povečala socialne napetosti in še bolj destabilizirala slovenski politični prostor. ZLSD bi v tem primeru morala redefinirati načrt političnega delovanja in kot močna opozicijska stranka vplivati na zaščito dela in znanja ter socialnih pravic pred neomejeno neoliberalistično gospodarsko politiko in pred uveljavljanjem novega ideološkega enoumja. 4. Dosedanje delovanje ZLSD v vladi je bilo kljub velikim razlikam med posameznimi vladnimi partneiji značilno zaradi načelnosti in doslednega spoštovanja dogovorjenih koalicijskih odnosov, včasih tudi na račun še sprejemljivih kompromisov, brez katerih v koalicijah ne gre. Z morebitnim izstopom ZLSD iz koalicije bo nosilna stranka vsekakor povečala svoj politični riziko na račun koalicijsko nezanesljivih partnerjev. Dogajanja v zadnjih letih o tem zgovorno pričajo. 5. Območna organizacija ZLSD Krško se bo tudi v prihodnje pri svojem političnem delu zavzemala za podporo naši stranki pri ohranjanju aktivne in pokončne drže moderne stranke evropske levice socialdemokratske smeri. Menimo, da bomo v okviru takšne usmeritve lahko največ storili za demokratični gospodarski razvoj, za učinkovito delovanje državnih institucij, za kvalitetno lokalno samoupravo in za socialno pravično državo. Predsednik območne organizacije ZLSD Krško: SILVO GORENC Mtemljena. A. KOŠMERL VABILO NA PROSLAVO V MAUTHAUSNU LJUBLJANA - Odbor internirancev nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthausen vabi na mednarodno spominsko slovesnost ob 49. obletnici osvoboditve tega taborišča, ki bo v nedeljo, 8. maja, ob 11. uri v Mauthausnu. Slavnostni govornik bo avstrijski kancler dr. Francz Vranicky. Podrobnejše informacije se dobijo pri potovalni agenciji Stop (tel. 061/13-100-93 in 13-342-85), ki zbira prijave. Odbor Mauthausen GABRIEL d.o.o., Zg. Pirniče 124/a, 61215 Medvode tel.: 061/621-839 Celovška cesta 197, 61000 Ljubljana tel.: 061/1591-222 NUDIMO Vzdržljiv in varčen traktor za ugodno ceno TRAKTOR HMT 35-11 (izdelan po licenci ZETOR) traktor HMT 35-11 (poraba do 3.5 litra diesel goriva) Splošni podatki: — Motor: trije cilindri 35 KS, direktni vbrizg diesel goriva, vodno hlajen — Črpalka: BOSCH — Štarter: LUCAS — Hidravlika: Zetormatic, dvižna moč 1000 kg — Gume: GOODYEAR — Garancija: ENO LETO — Servis: zagotovljen (dva brezplačna servisa) — Rezervni deli: na skladišču (proiz. jamči za rez. dele do 20 let) — CENA: 9985 DEM (v SIT) Ugodnost: Polog 3295 DEM (v SIT), ostalo na kredit do treh let. Zlobno in škodoželjno opravljanje Druga plat “sestre med službo pri frizerju” V15. številki Dolenjskega lista smo v rubriki “Halo, tukaj je bralec Dolenjca” lahko prebrali, kako patronažna sestra G. E. v Straži med delovnim časom obiskuje frizeija. Ker patronažne sestre ne srečaš za vsakim vogalom in ker je Straža majhno mesto in ker se za dobrim konjem vedno praši, ni težko ugotoviti, da se za začetnicama G. E. skriva patronažna sestra Gruden Ema. Vsi, ki smo kdaj potrebovali pomoč, nasvet ali kar koli s področja dela patronažne sestre, zdravnika ali prijatelja, smo z ogorčenjem prebrali škodoželjno in zlobno opravljanje D. J., ki si je mimogrede dovolila pod svoje zlobno natolcevanje podpisati tudi vse druge Straške ženske. Za vse bralce Dolenjskega lista, ki morda ne poznajo patronažne sestre Erne, naj jo predstavimo mi, ki smo jo že potrebovali. Osnovna značilnost sestre Erne je v tem, da “nima ure”. Bolnike, ki potrebujejo njeno pomoč, ne obiskuje le do 14. ure, ko naj bi zaključila delavnik, ampak tudi popoldne in predvsem zvečer, da jim lajša noč. Telefon na njenem domu zvoni največkrat popoldne in tudi ponoči. Kličemo jo v petek in Svetek in ne poznamo krajana, ki bi potožil, da se klicu ni odzvala. Kličemo jo tudi tedaj, ko ne vemo, kaj in kam bi, ko ne vemo, kaj nam je. Navajeni smo, da vedno pride, bolnika potolaži, odpelje v bolnico, prinese napotnico ali problem kako drugače uredi. Krajani tudi ne dvomimo, da bo sestra Erna z veliko mero človečnosti pomagala bolnikom še vnaprej, medtem ko si bo gospa, skrita za kratico D. J., frizira-la svojo škodoželjnost. Je že tako. Eni so srečni, če lahko svoje življenje posvetijo sočloveku, drugi pa uživajo v tem, da življenje sočloveku zagrenijo. 14 podpisov krajanov Straže • Problem sprave ni problem zgodovine in zgodovinopisja, marveč je povsem človeški problem. (Nečak) • Igramo burko, torej smo. (Krleža) • Kako lepo je nič delati in potem počivati! (Španski pregovor) SMO ZA 20 — 70% CENEJŠI pletiljstvo 0 br0ZO Industrijska prodajalna Resljeva 1(Kandija, ob Krki) nasproti trgovine MIKO NOVO MESTO Nudimo vam bombažne športne nogavice, ženske hlačne nogavice, žabice, perilo, brisače, Dragi Dolenjci! Pridite k nam, splačalo se vam bo! „ . „„ Odprto: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Tel.: 22-964 Gospod Peterle, zdaj je še čas! Seje čas, da premislite o škodljivem delovanju celotne ekipe vašega vodstva stranke _________krščanske demokracije v vladni koaliciji in da rečete na svidenje Velike so bile vaše zasluge pri osamosvajanju Slovenije, toliko bolj škodljivo pa je sedanje vaše asistiranje. Premier Drnovšek je na eni svojih tiskovnih konferenc jasno povedal, da ste za dogajanja posameznih ministrstev soodgovorni vsi delujoči v vladi. Zavedati pa bi se morali, da ministri krščanske demokracije delujete le v državotvornih resorjih v ministrstvu za kmetijstvo ter infrastrukturi prometa in zvez. Na današnje notranje tokove razvoja, ekonomske politike, privatizacije, prenove pa imajo največji vpliv minister gospodarskega resorja, ministrstvo za znanost in tehnologijo, nadalje za delo, socialo in družino, kakor tudi za ekonomske odnose in razvoj. V teh re- aW\\D moderni interieri Cesta herojev 28 tel.: 068/22-798 68000 Novo mesto fax: 068/321-959 Vam nudijo široko izbiro pohištva domačih in tujih proizvajalcev po ugodnih cenah. Na zalogi ortopedske vzmetnice vseh dimenzij po zelo ugodnih cenah! Za vse artikle vam nudimo od 5 — 30% popusta. Prodaja na čeke 1 + 3 brez obresti in zelo ugodni kreditni pogoji. Obiščite nas in se prepričajte. . „ , „„ Delovni čas: od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure. sorjih pa vas ni. Vladajoča elita prejšnjega režima vam danes poje slavospev, dokler vas še potrebuje, vendar vam bosta slovenski narod in zgodovina pisala obsodbo, zato je še Čas za streznitev. Gospod Peterle! Zunanjemu ministrstvu, ki mu trenutno poveljujete, so odvzeli vse zunanjetrgovinske in gospodarske funkcije. Kako se v svetu državotvorno pogovarjate, če vam niso na razpolago ti podatki? Vam nasprotno Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj svobodno in pragmatično kroji in prilagaja uvoz-no-izvozno politiko, v njihov domet spada tudi cenovna politika in načelno uničevanje kmetijstva. Vemo, da slovenski kmet ni pravšen za današnje vladajoče strukture. Gos-jrod Peterle, ali tudi vam ni pri srcu slovensko podeželje? Strašno umazana je slovenska poli-lika. Bati se je, da ne boste zmogli krotili dobro organiziranih pijavk našega gradbeništva pri milijardnih finančnih injekcijah za gradnjo avtocest. Noja, gradnja “ceste smrti” Ljubljana - Novo mesto pa kljub dolenjskima rojakoma (prometni minister in zunanji minister) ter visoki gostoti prometa in donosnosti tega cestnega odseka ostaja do zadnjega, tja do leta 2001, odprta. Zvitost mednarodne omame in cestne gradnje Vzhod - Zahod je močnejša od potreb naših lokalnih povezav, upati je vsaj, da bo prometno ministrstvo zadovoljivo reševalo koordinirano gradnjo železniških zmo- • ODMEV NA PONEDELJKOVO TV KONFERENCO - Oglašam se v zvezi s televizijsko konferenco z 18.4.1994. Žal se nisem mogla direktno vključiti, zato Vani danes pišem. V začetku bi Vam povedala, da nisem strankarski človek, vendar sem kot kristjan simpatizer Vaše stranke. Naj Vam kar takoj povem, kaj me teži. Večkrat ste omenili zasluge Vaše stranke za projekt gradnje avtocest. Tu bi se rada ustavila. Vprašujem Vas, ali ste kdty pogledali ta projekt oz. če ste pogledali, kjer so projektanti trasirali avtocesto? Če ste, verjetno ne dovolj pozorno! Avtoceste poskušajo speljati skozi najboljša obdelovalna polja, to je na trasi od Ljubljane do Trojan, v Savinjski dolini pa po najkvalitetnejših hmeljiščih. Polja od I juhljanc do Domžal so vrt Ljubljane, zaledje hrane za prebivalstvo Ljubljane. Če bo ta polja povozila avtocesta, bo hrane za prebivalce Ljubljane toliko manj oz. bo zelo oporečna, saj vemo, da ob trasi avtoceste v 3 km pasu hrana ni užitna za nosečnice in dojenčke. Kaj to pomeni, pa ni potrebno posebej razlagati. ELA MARINŠEK Pšata 7, Dol pri Ljubljani gljivosti za tovorni promet mednarodnega in našega značaja, kije ekološko in cenovno mnogo bolj sprejemljiv. Gospod Peterle! Poglejta si s pre-mierom iz oči v oči in recite mu na svidenje - v dobro narodovega blagra! Potem tudi zavednim Slovencem, ki nas republiški časopis imenuje “mar- ginalne skupine”, ne bo treba več na cesto, ampak bodo tekli pogovori za zeleno mizo. Prekaljeni in izkušeni politik Janez Drnovšek vas trenutno se potrebuje za pasivno vlogo asistenta in mednarodno dokazovanje naše demokracije. Vendar bo prišel čas, ko tudi te vloge ne bo več potreboval. HELENA DRAŽEN Ljubljana BAJAGA IN PETERLE -DRUGIČ Zaprepadeni smo v sredinem časopisju zasledili novico, da je Ministrstvo za zunanje zadeve ponovno prepovedalo vstop Momčilu Baja-giču-Bajagi v Slovenijo in s tem preprečilo izvedbo njegovih petih napovedanih koncertov. Težko najdemo besede, da bi izrazili svoje začudenje nad ponovnim nekulturnim in nestrpnim dejanjem MZZ. Četudi bi 10.000 mladih skandiralo in ploskalo Bajagi v pisarni zunanjega ministra, minister Peterle očitno ne bi spremenil svojega stališča. Ne preostane nam drugo, kot da ministra Peterleta javno vprašamo, kdaj bo končno odstopil in prenehal s politiko posiljevati kulturno izmenjavo med narodi. Mladi forum Združene liste • Raje imam opredeljenega nasprotnika kot “prijatelja", ki mi zabija nož v hrbet. (Peterle) • Intelektualna svoboda je ključ do svobode nasploh. (Štrajn) • Janša je po odstavitvi potegnil gosposko potezo: odrekel se je poslanskemu sedežu v parlamentu. Kdo, ki da kaj nase, bi želel sedeti med tovarišijo, ki ga je pognala iz vlade. (Branko Rozman v Družini) Združimo razdeljeno dolino! Poljanska dolina je razdeljena med dve občini PREDGRAD, STARI TRG - Poljanska dolina je lepa, pravi naravni vrt, žal pa tudi revna, čeprav so prebivalci pridni, pošteni in gostoljubni. Na jugu meji nii Hrvaško in tam teče reka Kolpa, na ostalih straneh neba pa na do skoraj 900 m visoke hribe, porastle z gozdovi. Ta dolina je bila do leta 1957 enotna in je imela tudi svojo občino. Nato se je Predgrad z nekaj vasmi odločil za občino Kočevje, Stari trg s preostalimi vasmi pa za občino Črnomelj, in tako je še danes. Poljanska dolina je zdaj razdeljena, Sta-rotržani in Predgrajci pa se med seboj “dajejo”, kdo je več in boljši. Predgrajci trdijo, da jih je po številu več, razen tega so tu nekdaj imeli grad; Starotržani pa spet, da so bogatejši, saj imajo šolo, pošto, sedež župnije in tudi pokopališče. Na območju Starega trga imajo še dve tovarni (Komet in Unior), na območju Predgrada pa z veliko težavami urejajo obrtno cono. Glavni vzrok za takratno razdelitev doline med dve občini je bil, da so ljudje nasedli obljubam. Kočevarji so obljubljali veliko, a so Predgrajci od njih dobili malo, le telefon, in še lo po zaslugi pokojnih domačinov Kastelca in Vajsa. Stari trg pa je poleg omenjenega dobil še stanovanjske bloke, vrtec in bencinsko črpalko. Od nas pa so proti Kočevju odvažali les. Lepa in za turiste privlačna Poljanska dolina je ostala do danes razdvojena. Zdaj ustanavljajo nove občine, in prav bi bilo, da bi dolina spet postala ena občina ali da bi vsaj vsa sodila v eno občino. Pa slabo kaže, saj nekateri posamezniki vztrajajo pri njeni nadaljnji razdružitvi. Prebivalci naše lepe Poljanske doline prosimo vse Slovence, naj nam pomagajo, da bo naša dolina spel združena in enotna, kot je bila stoletja in stoletja. M. S. MAR VODSTVO DOLENJSKE BANKE TEGA NE VIDI? V soboto, 16. aprila, dopoldne so se pred okenci LB-TDB v centrali (Kettejev drevored) vile štiri dolge vrste strank. V prostorni avli nas je bilo od časa do časa tudi do 60, nikoli pa manj kot 40. Nekateri so odšli in se spet vrnili, a so morali znova v “kačo” oz. na njen rep, ki se med njihovim odhodom ni prav nič skrajšal. Ker so manjše delovne enote LB-TDB zdaj ob sobotah v mestu zaprte, bi vodstvo banke moralo že samo misliti na tak naval strank. Marsikje so dan ali dva poprej ljudem izplačevali plače, zato je bil naval še večji. Vsaj pri dveh okencih bi to dopoldne še lahko delala dva bančna uslužbenca in odpomo-gla nervoznemu čakanju ter godrnjanju ljudi. Ali si kdo v vodstvu banke morda domišlja, da smo bili v sobotni gneči vsi iz vrst delavcev tovarne obutve? Ob vsej bučni reklami za boljšo kakovost bančnih storitev pričakujemo več razumevanja za dragoceni čas vseh tistih, ki prav ob sobotah hite po številnih opravkih! Da ne bom krivičen: vsa čast delavkam LB za okenci: hitele so, kar so mogle, in tudi prijaznosti jim ni zmanjkalo. P. R. Novo mesto ŠE ENKRAT KOMISIJI ZA NAGRADE V TREBNJEM Če prav razumem našo ustavo, potem ste člani posebne občinske komisije izbrali kandidate za nagrade na področju raziskovalne in inovativne sfere tudi v mojem imenu. In v tem svojem imenu vas še enkrat sprašujem, kakšni in kateri inovativni dosežki, ki so v enejm primeru imeli celo odmevne hs-pehe doma in v tujini (!!!), so vam narekovali odločitev, ki je bila objavljena v Dolenjskem listu 17. marca. To, da niste uspeli v enem mesecu odgovoriti, pa vas - in kot občana me je zato sram, kot davkoplačevalec sem pa jezen - ne kaže ravno v luči zaupanja vrednih. Nominirancem se seveda tudi tokrat opravičujem. STANE PEČEK PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Gimnazijce -v vsako slovensko vas Z gimnaziade v Mariboru MARIBOR - Gimnaziada, ki je po svojem namenu kulturniško srečanje gimnazijcev Slovenije, je bila letos v Mariboru, “toti” organizatorji pa so se morali seznaniti predvsem z mestno politiko in dejstvom, da se kultura dela z denarjem. Kljub temu smo imeli možnost videti več kot petdeset gimnazijskih predstav, od tega štiri iz Posavja. Gimnazijo Brežice so zastopali: Rok, ki je na klavirju izvajal jazz, recitatorska skupina z Oblikami sveta in angleška igralska skupina z igro The čase of the missing masterpiece. Koncert klasične glasbe so pripravili novomeški gimnazijci, ocene, spodbudne za Posavje, pa so mladi novinarji posredovali v informativni center in polnili stolpce Biltena, časopisa, ki ni mogel mimo obiska ministra dr. Slavka Gabra, g. Gaberška in g. Lorenčiča. Ti so izbranim in najbolj radovednim na gimnazi-adi govorili o novem konceptu gimnazije in mehanizmu mature. Drugo leto bo gimnaziada na PtU^U' D. KROŠELJ Se: SLS vodi dvojno politiko Odgovor SLS podnižnice Trebnje na očitke OO SKD Trebnje, objavljene v Dolenjskem listu 14. aprila, ki so neutemeljeni in od katerih ima koristi samo levica PRIZNANJE ANI GERJEVIČ IZ PESJEGA Za večletno prizadevno delo v Aktivu kmečkih žena, Društvu kmetic in v upravnem odboru Slovenske ljudske stranke, podružnice Krško, kakor tudi članici sveta Krajevne skupnosti Dolenja vas je Anica Gerjevič prejela na srečanju v Mengšu priznanje “Ženska in življenje”. Iskrene čestitke! Izjava OO SKD Trebnje v zadnji številki DL v rubriki “Pisma bralcev” nas je močno presenetila prav v času, ko je potrebno razmišljati popolnoma drugače, če želimo doseči tiste cilje, za katere smo si prizadevali skupaj v koaliciji Demos. Očitek, da SLS vodi dvojno politiko, je neutemeljen in neprimeren zlasti v času, ko se vsi pripravljamo na lokalne volitve. Postavlja se mi vprašanje: “Kdo resnično vodi dvojno politiko?” Najbolj pošteno se mi zdi, da to presodijo ljudje na terenu. Nihče v SLS vam ne očita glede dela, ki ste ga vložili, in aktivnega sodelovanja pri ustanavljanju novih občin. Ravno nasprotno! Na podobnih stališčih smo bili tudi v SLS Podružnica Trebnje. Razlika je le v tem, da sodelujemo na vseh zborih ter da po svojih močeh in znanju razlagamo zakon o lokalni samoupravi, seveda brez vsiljevanj ali nasprotovanj. Odločitev prepuščamo krajanom samim. Le na ta način smo dobili nova referendumska območja, za katera upamo, cfa so večali manj jamstvo za uspeh referenduma, ki bo hkrati izraz demokratične volje in odločitve ljudi. Gotovo je, da mora biti naša skupna skrb posvečena starejšim občanom, za katere v trebanjski občini ni dobro poskrbljeno, saj jih imamo razkropljene po domovih za ostarele po vseh Sloveniji, kar, menim, ni najboljša izkaznica nas vseh. V SLS nam je žal, da nedavno razpisani referen- dum o samoprispevku za gradnjo a starejših občanov ni uspel. Če doma starejših občanov ni uspel. ( v vaši stranki menite drugače in so vaše ideje boljše in modernejše, vas bomo v SLS z vso resnostjo podprli. Politična podtikanja pa močno zavračamo. Očitek SLS glede monopola Kmetijske zadruge Trebnje je neutemeljen, saj to ni zadruga stranke, temveč je zadruga članov, ki so se odločili, da plasirajo prek nje svoje proizvode na trg. V tem nerazumnem tržnem obnašanju za kmete ne vidim nikjer v Sloveniji, da ima zadruga monopol, v tržni ekonomiji pa bo poslovanje zadruge odvisno od sposobnosti delavcev, zaposlenih v zadrugah. SLS Podružnica Trebnje je bila vseskozi načelna in dosledna glede zakona o denacionalizaciji ter je zahtevala, naj se ta tudi izvaja. Vsako drugačno vaše mišljenje ni pravilno, prav tako ne, da je za izvajanje tega • Slovenec je postal Slovencu volk. (Rizman) zakona zaslužna samo vaša stranka. Pripenjanje titul, zlasti pa trditve, kako močno podpirate gospodarske programe, zdravo industrijsko podjetništvo, je že samo po sebi neprimerno. Zato je prav, da si osvežite spomin na delovanje odbornikov SLS v občinski skupščini, ki so podprli vse vaše pobude. Izjava, da je SLS huda politična nasprotnica vaše stranke, je zelo nepremišljena. Upam, da bodo ljudje na terenu to bolje razsodili. Predlagam, da se UO SLS in OO SKD srečata za skupno mizo in te stvari rešujeta konstruktivno, v dialogu in medsebojnim spoštvanjem, kajti polemiziranje prek javnih občil je za obe strani škodljivo saj pravi slovenski pregovor: “Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima!” Spoštovani predsednik SKD, priporočam ti, da v bodoče temeljito premisliš, preden se odločaš za pisanje neprimernih člankov, kajti takšne cvetice ne rastejo v tvojih logih. ANTON STRAH predsednik SLS, podružnica Trebnje Kdo dela zdrahe na Bučki Nujno dopolnilo Sevniških paberkov (DL 14. aprila) KLIC V SILI NOVO MESTO - Telefonsko številko 23-304 lahko pokličejo otroci in starši, ki imajo kakršnekoli probleme. Ta četrtek, bo med 18. in 20. uro na vaš klic čakala psihologinja Marjana Šetina-Kladnik. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih bodo strokovnjaki odgovarjali vsak ponedeljek med 7. in 8. ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. Po preizkušeni logiki zmerjanja vseh in vsakogar je g. Franc Ilaš na razširjeni seji komisije za lokalno samoupravo v Sevnici dejal, kar je bilo zapisano med drugim v zadnjem DL, češ da sva, za zdrahe na Bučki kriva Roman Žveglič in podpisani. Kaj v svojem službenem času govori g. Ilaš, me sicer ne zanima, žal mi je le denarja davkoplačevalcev, ki je v tem primeru zlorabljen. Ne zavoljo g. Itaša, temveč zavoljo bralcev, sporočam naslednje: enega od kar velikih zdraharjev, prosto po besedah F. I., le-ta lahko vidi v ogledalu, ka- VOZITE AVTO SKODA ? PRIDRUŽITE SE AVTO MOTO DRUŠTVU AVTOIMPEX - ŠKODA! IZKORISTITE ŠTEVILNE UGODNOSTI, KI JIH ČLANSTVO PRINAŠA. INF. PO TEL. (061) 322-615 OZ. NA NASLOV: AMD AVTOIMPEX — ŠKODA CELOVŠKA 34, LJUBLJANA (NASPROTI HALE TIVOLI) NAJ BO ŠKODA VAŠA PREDNOST! tOL -f V s ŠKODA Volkswagen Group darkoli se brije. Ker pa midva skupaj s prijateljem Romanom Žvegličem, kar pač politično delujeva, delava v najinem prostem času, njega povsem nič ne briga, To bi g. Ilašu povedal sproti, če bi bile zadeve v sevniški občini normalne. Predsednica občinske skupščine Breda Mijovič je imela namreč na tisti seji toliko monologov, da drugi, čeprav je predsednica komisije gospodična Andreja Flajs, še besede nismo dobili. G. Ilaš torej žal trati svoje napore kot po navadi v napačni smeri. Pripisuje mi kar nadzemeljske sposobnosti. Res je, bil sem na prvem zboru krajanov, kjer sem se že bal, da ga bo razneslo, a sam sploh nisem razpravljal. V času drugega zbora sem bil na Bledu na kongresu naše stranke in še bolj odmevnem združitvenem kongresu, torej najmanj 150 kilometrov stran, tako da g. Ilaša pri branju njegovega pamfleta o škocjanskih Ciganih in še čem vsekakor nisem mogel motiti, bi ga pa vsekakor, če bi bil prisoten. Priznam pa, da sem tisto latovščino nevredne občinskega, torej državnega uslužbenca poslal na pristojno mesto. Sploh še ker so Romi v Sloveniji priznana narodnost. Čudi me, da ni slišati niti o tistih, ki naj bi živeli pri Škocjanu, nič slabega, sploh pa ne, da bi kam hoteli pobegniti. Prav nasprotno. G. Ilaš bi torej storil bolje, če bi bil kot državni uslužbenec vsaj nevtralen, ljudem, ki se v potu svojega obraza mučijo in v tistih hribih vztrajajo, mirno povedal, kako je s to lokalno samoupravo. A ker tega kar nekaj funkcionarjev ni razumelo tudi v sevniški občini, so se jim zgodila doslej tri referendumska območja in prav verjetno tudi najmanj tri občine z veliko godljo na jugovzhodu občine, ki jo bo Državni zbor ponovno nedvomno modro rešil. ALFRED ŽELEZNIK VEDNO VEČJE ZANIMANJE ZA KNJIGO STRAŽA - Krajevna knjižnica v Straži domuje v prostorih Kulturnega doma, Na Žago L Deluje že skoraj dve leti, vpisanih ima že 2.000 enot knjižnega gradiva ter 120 bralcev. Razveseljivo je tudi to, da v knjižnico ne prihajajo samo Stražani, ampak tudi nekaj Novomeščanov in ljudje iz bližnjih Dolenjskih Toplic. Odrasli bralci segajo največ po romanih, kot so: Tujec v Emoni, Balada o boru, Svetloba v avgustu, Angelika, Najlepša leta, Hiša mojih očetov, Matere in hčere, študentje iščejo strokovne priročnike, dijaki obvezno čtivo za domače branje in bralno značko pa tudi zbirki Zvesti prijatelji in Pet prijateljev. Lani so se mladi obiskovalci knjižnice vključili v mednarodni knjižni kviz Knjige gradijo mostove in trije so bili izbrani za nagradno ekskurzijo po Dolenjski. Na slovenski kulturni praznik so si obiskovalci lahko ogledali razstavo “Različne izdaje Prešernovih poezij”. Tabornik Pred 22. aprilom -dnevom taborništva Spominjam se dreves, spominjam se njihovih krošenj k vetru, modrega neha. Ležal sem v svojem šotoru in premišljeval o dnevih, ki so sledili. Obhajali so me dvomi. Želel sem od tod. Želel sem pobegniti s prvega tabora. Preteklo je veliko let od tistega davnega poletja. Stal sem na obrežju reke in opazoval igro taborečih v vodi. Njihovi glasovi so se mešali z bučanjem jezu. Spomnil sem se na prvo poletje pod šotorom in se nasmehnil sam sebi. Vedel sem, da so me leta pri tabornikih spremenila. Iz sanjarjenja me je iztrgal pisk piščalke. S kretnjo roke sem taboreče povabil iz vode. Zgodba o taborništvu je zgodba o prijateljstvu in ljubezni. Je doživetje narave in življenja v njej. Rastli smo kot taborniki in kot mladi ljudje zrli v prihodnost. Besede starešine kmalu niso bile več le obljube. Postali smo vodniki, načelniki čet, celo rodu. Delo je prehajalo tudi na nas. Vrstila so se taborjenja, zimovanja, pohodi in tečaji. Z leti smo izpopolnjevali svoja znanja in veščine. Poznali smo vzpone in padce, veselje in jezo. Vzljubili smo delo z ljudmi, vse tiste obraze, ki so zrli v nas v radovednosti, zaupanju in spoštovanju. Njihove oči so bile zgovornejše od besed. Delo v taborniških vrstah je zahtevalo odrekanje, močno voljo. V oporo in pomoč so nam bili vedno prijatelji. Skupaj smo sedeli ob ognju, skupaj stražili tabor, vodili izlete, čolnarili. Misel nan- je nas je gnala naprej. Vedno znova smo se vračali k starejšim. Potrebovali smo nasvete, pomoč ali pa samo spodbudne besede, ki smo jih bili vedno deležni. V največji meri. Ob strani so nam vedno stali starši, nekateri izmed njih celo aktivno v naših vrstah. Veliko je bilo ljudi, ki so nas podpirali in nam pomagali. Brez pomoči vseh teh ljudi taborništva v Novem mestu ne bi bilo. Veliko nas je, čeprav so mnogi zapustili taborniške vrste. Toda del taborništva je ostal v njihovih srcih. Taborniki nismo nikoli vzgajali za poklice, častne naslove, vzgajali smo mlade za življenje. Učili smo jih prisluhniti naravi in bližnjemu. Želeli smo, da postanejo ljudje. Tisti ljudje, s katerimi bomo nekoč v razumevanju in prijateljstvu gledali na svet. Z naravo k človeku! GREGOR GUTMAN-GUTE Rod gorjanskih tabornikov Novo mesto STO LET DOLENJSKEGA HLAPONA - Učenci in učitelji osnovne šole v Mirti1 Peči so v petek popoldan imeli dan odprtih vrat, ki so ga namenili tudi predstavit* svoje doslej najobsežnejše projektne naloge ob stoletnici dolenjske železnici Raziskovalne naloge so se lotili domala vsi učenci pri vseh predmetih. Mirna P A z okolico je bila prava mala železničarska vas in pri vsaki hiši je bil vsaj eden tui pri železnici. Šolarji so se pogovarjali z upokojenimi železničarji, zbirali stare pred' mete, ki sojih uporabljali pri železnici, obiskali Železničarski muzej, izdali obsežni brošuro, pripravili razstavo in še marsikaj in na koncu ugotovili, da je bi železničarski kndi v tistih časih precej trd. Zaključne slovesnosti so se poleg šolarje1 in številnih staršev udeležili gostje: Mario Škrinjar, direktor za promet pri Sloveti skih železnicah, Mirjam Kastelič, poslovna sekretarka, in Mantša Pleterski, kuJ todinja Železničarskega muzeja v Ljubljani. Na sliki: starši pri />ouku v L razredu (Foto: J. Pavlin) Šestega aprila smo spremili na zadnji poti v njegovi rojstni vasi našega lepozabnega vaščana Staneta Starešiniča, po domače Frankovičevega miaCe rrankoviCevega jga pogreba Prelokase m doživela. Ud njega so se poslovili njegovi poklicni kolegi iz Ljubljane in Trsta, številni sorodniki, prijatelji in Slavkota. Takej ni doživela. Oi znanci ter občani iz bližnje in daljne i »• »r ■ *i »__•.* o. okolice. Ker je bil pokojni Stane član gasilskega društva, so bili v sprevodu gasilci v uniformah, člani kulturne skupine, katerim je vsa leta nesebično in z vso zavzetostjo pomagal, so bili v narodnih nošah. Pred rojstno hišo so pevci zapeli žalostinko, od njega pa se je poslovil vaščan, ki je orisal njegovo življenjsko pot in se mu zahvalil za vse, kar je storil za svojo rodno vas. letna soigralka in dobra prijateljica Mira Sardoč. Pokojni Stane je prehodil trnjevo, a zelo uspešno pot kmečkega fanta. Osnovno šolo je končal v domači vasi, nakar se je izučil ključavničarske obrti. Med vojno je bil interniran n? Rabu, Reki in Gonarsu. Zatem je bij kot partizan v komandi mesta Star' trg ob Kolpi. Ob koncu vojne je prišel v Ljubljano, kjer ga je odkril pokojni režiser Jan in mu omogočil, da se je vpisal na igralsko akademijo v Ljubljani in jo uspešno končal leta 1951, S prijateljem sta se, še v času, ko je bil Stane še živ, dogovorila, da si bosta ob odprtem grobu zapela znano pesem En starček je živel, ko bo eden od njiju umrl. Ker je bil njegov prijatelj ob Stanetovi smrti zadržan, so predvajali magnetofonski posnetek nakar je bil kmalu angažiran v Slovenskem narodnem gledališču v Trstu, kjer je deloval do upokojitve. Stanetova nadarjenost za igranje se je pokazala zelo zgodaj, saj je nastopal že pred vojno v igralski skupini v rojstni vasi, med vojno pa kot partizan na Komandi mesta Stari trg. Umrl je prezgodaj, saj bi s svojo vedrino in zagnanostjo lahko še vej liko prispeval k širjenju kulture. Naj mu bo lahka domača belokranjska /LITllj'l! STANE KROTEČ S te pesmi, katero je pel pokorni Stane. Tako je ljubljeno pesem pel s MARIJA ANDREJČIČ Tako je ljubljeno pesem pel sam sebi na svojem pogrebu. Nato so se zvrstili številni govorniki: predsednik Prosvetne zveze občine, direktor Slovenskega gledališča iz Trsta in dolgo- DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj \ Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 21, IV SLOVENIJA 1 &45 - 0.30 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 910 TEDENSKI IZBOR 9.10 DESETNICA, lutkovna predstava 9.45 SREČANJE TAMBURAŠK1H SKU-P1N 10.15 KRONIKA, 24. del kanadske dok. serije 10.40 R & R 11.10 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 STUDIO CITY, ponovitev 15.30 TEDENSKI IZBOR 15.30 SVET POROČA 16.05 OSMI DAN 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18 00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.40 SP V LATINSKOAMERIŠKIH PLESIH ZA ST. MLADINCE, posnetek 21.45TEDNIK 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA SLOVENIJA 2 13.15 - 23.20 Teletekst 13.30 Video strani - 14.00 SP v gimnastiki (posnetek) -15.00 Kinoteka: Fritz Lang - Bes (amer. film, ČB) -16.30 Tedenski izbor: Strta srca (franc, nadalj., 6/16) -17.10 Sova (ponovitev): Popolna tujca (amer. naniz., 6/22); 17.40 Vse ali nič (angl. nadalj., 2/3) -18.35 Že veste? -19.05 Poslovna borza -19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Na poti nazaj (dok. film) - 21.35 Sejem Informatika - 21.45 Košarka: finale evr. pokala (posnetek) PETEK, 22. IV SLOVENIJA 1 9.45 - 1.20 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.05 TEDENSKI IZBOR 10.05 MLADI SHERLOCK, angl. nadalj, 4/9 10.30 POD VULKANOM, amer. film 12.20 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 JACK1E ROBINSON PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM, amer. film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.35 SOVA 23.50 GOLA DRUGAČNOST, angl. film SLOVENIJA 2 15.45 -..Teletekst 15.00 Video strani -15.10 SP v gimnastiki (posnetek) -16.15 Tedenski izbor: SP v latinskoameriških plesih za st. mladince (posnetek iz Ljubljane) -17.20 Sova: To je ljubezen (angl. naniz, 7/19); 17.50 Vse ali nič (angl. nadalj, 3/3) -18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Moški, žeske: O raku - 21.10 Sejem Informatika - 21,20 Opus - 22.20 Danski dnevi v Ljubljani A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 149. dela amer. nadalj.) - 13.05 Magnetoskop (ponovitev) -13.35 Prva dela (oddaja o režiserjih) -14.30 Borza dela -16.15 Na velikem platnu -16.30 Ameriških deset -17.00 Drakula (ponovitev 8. dela filma) -17.30 Kdo je ubil njenega moža (ponovitev filma) -19.10 Luč svetlobe (150. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Prva dela: Oliver Stone (oddaja o režiserjih) - 21.00 Poročila - 21.20 Teden na borzi - 21.30 Trije glumači (amer. film) - 23,00 Poročila - 23.25 Prostovoljci (jugosl. komedija) - 1.00 Erotični film [^□[eeJD^IOPS GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO (novi trg v novem mestu prehaja v ŽIVLJENJE POSLOVNEŽI, UMETNIKI, POPOTNIKI, TRGOVC I, SVOBODNEŽI, skratka vsi, ki želite na enem mestu vse. Kompleks Novega trga vNovem mestu ponuja še zadnjo možnost nakupa prostorov v izmeri od 40m2 dalje, ki so locirani v zadnji etaži nad trgovino Dolenjka. Primerni so za pisarne .biroje .ateljeje, poslovne prostore... Priložnost je torej še tu.Ne zamudite je! NOVI TRG,VAŠE MESTO V NOVEM MESTU! ^ Informacije: G1P "PIONIR" Kettejev drevored 37,NOVO MESTO tel ;068/321-826 ,323-686 faks; 068/321-037 I******* SOBOTA, 25. IV SLOVENIJA 1 7.45 - 1.30 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.25 TEDENSKI IZBOR: 8.25 RADOVEDNI TAČEK 8.35 LONČEK, KUHAJ! 8.45 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risanka, 17/26 9.10 KLUB KLOBUK 10.00 TOK TOK 10.50 ZGODBE IZŠKOUKE 11.45 NEVIDNI BATALJON, slov. film (ČB) 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.50 MOŠKI, ZENSKE: O RAKU 15.15 JACK1E ROBINSON PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM, ponovitev filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KRAIJF.STVO RUSKEGA MEDVEDA, angl. poljudnoznan. nadalj,4/6 18.00 REGIONALNI PROGRAM LJUBLJANA 18.45 IV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UTRIP 20.30 ONA + ON 21.30 TV POPER 21.45 KORENINE SLOVENSKE LIPE: PRETAKANJA - Ž1VUENJE MED BARDOM IN TRSTOM, 2. oddaja: KRAŠKA HIŠA 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA: 23.45 IZZIVALCA SMRTI, angl. film SLOVENIJA 2 12.15-2.10 Teletekst 12.30 Video strani -12.45 Tedenski izbor: Orgle na Slovenskem (3. oddaja) -13.10 Sova (ponovitev): Ko se srca vnamejo (19. epizoda amer. naniz.); 13.40 Prihodnjič pošljem ogenj (amer. nadalj, 1/4) • 14.30 Športna sobota -18.50 Vodne pustolovščine (angl. poljudnoznan. serija, 21/24) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Moški svet (angl. nadalj, 21 5) - 21.00 V drugačni luči (nemška dok, nadalj, 3/ 4) - 21.30 Poglej in zadeni - 22.45 Sobotna noč: Zlata doba rock žn’ rolla (5. del); skupina Big Foot Mama; Eurosong ’94 (2. del); koncert pevke Sade pe AGROSERVIS novo mesto Knafeljčeva 2, NOVO MESTO [r= zavarovalnica triglav K& poslovna enota novo mesto M-KZ “KRKA”, z.o.o., NOVO MESTO - PE AGROSERVIS v okviru tradicionalneoa sejma, ki bo vNEDELJO, 24. aprila,in v sodelovanju z zavarovalnico TRIGLAV9 d.d., PE NOVO MESTO, objavlja javno licitacijo za naslednja poškodovana vozila- letnik i2i(i FIAT REGATA 100 SIE 1987 5q 000 Jn q|T ŠKODA 135 L 1992 • 250 000 m IS HONDA CIVIC CRX 1992 180 OOO On IS OPEL ASTRA 1.4 GL 1992 880 OOO OO S T Licitacija bo v nedeljo, 24. aprila, ob 9. uri v prostorih AGROSERVISA. Pot na Gorianrp n wn\/n °gled vozil v četrtek'21 ■ aPflla' od 8' d0 j2' urate,r eno uro Pred pričetkom licitacije VplačHa 10-odst. kavcije sprejemamo eno uro pred pričetkom licitacije. J H Poleg omenjenih vam nudimo tudi naslednja rabljena vozila, za katera vam omogočamo leasing na- kup: ][ OPEL KADETT 1.6 i !k OPEL KADETT GSI 2.0 i KT“ letnik 1991 1988 1986 izkl. cena 1.120.000 SIT 673.960 SIT 762.000 SIT Mercator - KZ Krka, z.o.o., Novo mesto KANALA 7.00 Borza dela - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) - 11.00 Trije glumači (ponovitev filma) -12.00 Spot tedna -14.30 Borza dela -16.30 1TV - Begunska televizija -17.00 Igre na kotalkah (amer. športna serija) -17.30 Prostovoljci (ponovitev filma) -19.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) -19.30 Detektiv z Beverly Hillsa (ponovitev 12. dela amer. naniz.) - 20.00 Modna dežela (oddaja o modi) - 20.25 Avia band se predstavi - 20.30 Detektiv z Beverly Hillsa (13. del amer. naniz.) - 21.00 Braxton (amer. film) - 22.10 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 2. dela angl. naniz.) - 23.15 CMT - 0.45 Borza dela NEDELJA, 24. IV SLOVENIJA 1 7.45 -0.55 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.30 OTROŠKI PROGRAM 8.30 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.15 UPORNIKI V SLUŽBI KRALJA, ponovitev danske nadalj, 3/13 9.45 OTROŠKI PROGRAM 10.45 SLIKE IZ SEČUANA, 7. oddaja 10.55 NAŠA PESEM '93 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VODNE PUSTOLOVŠČINE, ponovitev angl. poljudnoznan.serije, 21/24 13.00 POROČILA 13.10 VODOMEC, angl. film 14.30 NA POTI NAZAJ, ponovitev dok. filma 15.55 ŠE SE BOMO SREČALI, angl. nadalj, 7/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 19.00 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 PODARIM - DOBIM 21.45 OD POLA DO POLA, angl. dok. serija, 8/8 22.40 DNEVNIK 3, VREME 23.00 SOVA SLOVENIJA 2 10.15 - 23.50 Teletekst 10.30 Videostrani -11.00 Ona + on (ponovitev) - 12.00 Karaoke (razvedrilna oddaja TV Koper) - 12.45 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 14.00 Udobna vožnja (angl. nadalj, 5/6) -14.55 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Slovcski magazin - 20.30 Maribor: Naša pesem (prenos) - 22.35 Športni pregled - 23.20 SP v speed-wayu za posameznike (reportaža s Krškega) PONEDELJEK, 25. IV SLOVENIJA 1 10.45 -0.30 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.10 TEDENSKI IZBOR 11.10 HUCKLEBERRY F1NN IN NJEGOVI PRIJATELJI, kooprod.nadalj, 2/26 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE 12.10 KRALJESTVO RUSKEGA MEDVEDA, angl. poljudnoznan.nadalj, 4/6 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 SLOVENSKI MAGAZIN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 14.50 OPUS, ponovitev 15.50 VIDEOMODA: SNEMANJE REKLAMNEGA SPOTA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.35 PRAVIČNOST NA PREIZKUŠNJI 21.15 OMIZJE « 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA SLOVENIJA 2 12.15-0.40 Teletekst 12.30 Video slrani -12.50 Tedenski izbor: Poda-rim-dobim; Forum, Mernik, Utrip, Zrcalo tedna; 15.50 Obzorja duha -16.10 Sova (ponovitev); Prihodnjič pošljem ogenj (amer. nadalj, 2/4); 17.10 Sanje v najem (španska nadalj, 5/6); 18.00 Prihodnjič pošljem ogenj (amer. nadalj, 3/4) -18.50 TV avtomagazin -19.30 Dnevnik 2, vreme, šporl - 20.10 Nedokončan posel (nemška drama) - 21.20 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 150. dela) -13.05 Helena (ponovitev) -13.50 Pozitiv + (ponovitev) -14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.30 Na velikem platnu -16.45 Poslovni dosje (6. del amer. serije) -17.15 Sneg na Kilimandžaru (ponovitev filma) -19.10 Luč svetlobe (151. del amer. nadalj.) - 20.00 Popspot (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Brlog (9. del španske serije) - 21.00 Poročila - 21.20 K-9000 (amer. film) • 22.30 Ameriških deset - 23.00 Poročila - 23.35 Na velikem platnu - 23.50 CMT -0.45 Borza dela TOREK, 26. IV SLOVENIJA 1 10.15-0.10 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.55 TEDENSKI IZBOR 10.55 OTROŠKI PROGRAM 11.25 TV AVTOMAGAZIN 11.55 NEDOKONČAN POSEL, nemška drama 13.00 POROČILA 13.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ! UPORNIK V SLUŽBI KRALJA, danska naniz, 4/13 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.25 STRTA SRCA, franc, nadalj, 7/16 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA ZAKONCA F1ELDS V FRANCIJI, angl. naniz, 5. epizoda GLAVNI OSUMLJENEC III, angl. nadalj, 1/4 SLOVENIJA 2 14.15 - 23.40 Teletekst 14.30 Video strani -15.00 Zgodbe iz školjke -15.50 Tedenski izbor: Sedma steza; 16.10 Pravičnost na preizkušnji; 16.50 Ljudje in zemlja -17.20 Sova (ponovitev); V avtobusu (22. epizpoda angl, naniz.); 17.45 Prihodnjič pošljem ogenj (zadnji del amer. nadalj.) -18.40 Iz življenja za življenje -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Družinske skrivnosti (franc, nadalj, 1/6) - 21.00 Homo turisticus - 22.0 Zelena ura - 22.30 Videošpon KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 151. dela amer. nadalj.) - 13.05 Popspot (ponovitev) -13.35 Jazzbina (ponovitev 63. oddaje) -14.30 Borza dela -14.45 ČMT - 16.45 Spot tedna -16.50 Na velikem platnu -17.05 Brlog (ponovitev 9. dela šp. naniz.) -17.35 K-9000 (ponovitev filma) -19.10 Luč svetlobe (152. del) - 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.30 Državnik novega kova (4. del angl. satirične naniz.) - 21.00 Poročila - 21.20 Dama s kamelijami (amer. film) - 23.05 Mercedesova zvezda (dok. film) - 23.35 Poročila - 0.00 Na velikem platnu - 0.15 CMT - 0.45 Borza dela SREDA, 20. IV SLOVENIJA 1 8.15-0.25 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.40 PIHALNI ORKESTER VIDEM 8.55 TEDENSKI IZBOR 8.55 TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija, 17/26 9.20 TRDOGLAVČEK, lutkovna predstava 10.00 VIDEOŠPON 11.00 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 11.30 V DRUGAČNI LUČI, nemška dok. nadalj, 3/4 12.00 OD POLA DO POLA, angl. dok. serija, 8/8 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 15.00 TEDENSKI IZBOR 15.00 HOMO TURISTICUS 16.05 DRUŽINSKE SKRIVNOSTI, franc, nadalj, 1/6 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM (]WjO grad 12, Novo mesto. 3$ pn MOBILNI caryphone, star 4 meseft brezhiben, notranja in zunanja antei» prodam za 2.000 DEM. « (0608)62-303 36 RDEČE VINO prodam po 75 SlT en, žganje sadjevec po 350 SIT. « (0608k Dl 370, zvečer. 36» DVA jogija in itison, nov, zelo pod 3.Jj prodam. Lela Mažibrada, « (068)20-491 da 36 INVALIDI, BOLNIKI, POZOR! N,Ce prodaj podvodna masaža, biserna kop* ročni maserčki. « 81-985, po 18. uri. 36 ke MANJŠO lepo ohranjeno kuhinjo vgrajenim hladilnikom, 3.2 m, prodamo, po 23-020. 36 do SEDEČE betonske leve prodam. « 7 52-458. 36 KOŠNJO, cca. 1 ha, v bližini Plcterij.b pe< 7.u ceste, oddam. « 42-067. 36 Mt RABLJENO zamrzovalno skrinjo, 351 En ter nov emajlirani štedilnik na olje proda « (068)44-440. 36 ^ STAREJŠO STRUŽNICO Vulkan, d lovne dolžine 1.5 m, prodam za 1.400 DEl «(0608)75-254. 36 RABLJEN hrastov sod, 2001, prodam 150 DEM. « 20-529. 36. DIATONIČNO HARMONIKO, stan * šo, dobro ohranjeno, prodam. « 45-478 POSNEMALNIK sladke smetane, 7 ^ 3o; * VINSKO ŽGANJE iz belega pinota ic ugodno prodam. « (0608)33-805 . 36 c SKUTER, star 50, letnik 1992, vžig' gumb, odlično ohranjen, ugodno proda1 y « 65-036. 36 (Q. METRSKA DRVA, večjo količino, b kev, gaber in hrast ugodno prodam. «6 1 036. 36 * REZERVNI DELI za Zetor, Škodo, lei ji, po zelo ugodni ceni. « (0608)82-38X ŠTEDILNIK Kuppersbush KalorckS Sl pečico, zelo ugodno prodam. « (068)5 tra 378. 36 ZA voz sena prodam po ugodni ceni- ye 43-564. 36 KUPERSBUSCH s pečico prodam ... 35.000 SIT. « 25-912, popoldan. 36 ZAJCE in zajklje za rejo ali zakol Pr J dam. * 45-448. 36 BIKA, težkega 500 kg, prodam. Zup* Rogovila 3, Mirna Peč. 36 KRAVO SIVKO, drugič brejo 26 tedne prodam in kupim do 10 dni starega tcliČ* «(068)73-317. 36 SENO, kvalitetno, iz hribovske prodam. « (068)47-409. 3L IZOLACIJSKI MATERIAL (stiropojj novoterm) zelo ugodno prodam. « (0^ 20-514, po 16. uri. 3®J £ KAVČ in dva fotelja, vse lepo ohranjej ^ prodam. « (068)23-355. 36* “ RABLJENO KRITINO, salonit ploJ , 125 x 100 cm, 100 kom., prodam po ugojj jc ceni. Mlakar, Telče 12 a, Tržišče. 36J c ČEBELJE PANJE, skoraj nove,in tof1 ^ za med na 3 sate prodam. Prijatelj, Kvedj va 8, Krško. 3* STAREJŠI dobro ohranjen skedenj P1 v dam. « (068)57-628. 3fl TROFAZNI petstopenjski hidrofof! I bojler, 80 1, malo rabljen, prodam- ! ** (068)53-191. 36* KOBILO haflinger, brejo, vajeno voŽ in jahanja, ter šrotar za koruzo prodam, dcj račun vzamem vino. « 42-527 3®1 °8 3$ & vinu. m KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev, statf let, prodam. Škrbec, Ratcž 29. 36 ŠIVALNI STROJ Csepcl in peč Tina. kopalnjco prodam. « (068)21-651. 36J ^ VEČ rabljenih zastekljenih oken pf, dam. * 43-693. . ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam J C ugodni ceni. Rifelj, Ccgelnica 49, oglejLiii, soboto in nedeljo. NOV AVTORADIO znamke Golf ug*1: no prodam. * (068)28-545. 3oJjjg 192. CERTIFIKATE prodam. * (0608)*jw DVA črnobcla bikca, težka 80, kg, KAMION s čebelami ugodno prodaj « 73-471. W. 4 SLIKE, dve Jezusa in dve Mariji, [6 kosti 60 x 70, prodam. Cena po dogovoril Naslov v oglasnem oddelku. 37JJ | BARVNI TELEVIZOR, ekran 52 d* k nov plinski grelec za vodo, avtoprikljo^ V' za lado in avtoradio Blaupunkt prodam^ ^ 1 CERTIFIKAR v vrednsti 200.000 Sf Ki prodam. « 64-256. 3'TJ PASJO UTO, novo, prodam. « (O#! n 49-113. W 3 j BrEZHIBEN črno - beli televizor pro- ■ dam.* (068)49-113. 3708 ■ NOVO levo bočno steno za Golf, serija I '•Prodam. * (068)49-113. 3710 PRAŠIČA, težkega 70do 90 kg, prodam, tu P1 * (068)42-352. 3715 log? CERTIFIKATE prodam © (0608)33-61j» 435. 3727 % °MARO za dnevno sobo in garderobno ,arc‘J °maL° Prodam. * 323-610 int. 21. 3729 -O".')!, SENO prodam. Slavko Tomšič, Lopata 3jf Hmje. 3732 pri C 250 KOMADOV rabljene opeke Strešnik d°5 'n betonski sobni kamin prodam. © 24-5O.0f 246. K 3733 7- l2 . PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost ib. oo 500 kg, prodam. Lenari, * (068)25-227. zuflj 3748 m ^r^TOKRVNE nemške ovčarje, oče in 23 J"}*1 7 rodovnikom, ugodno prodam. * laO (068)52-518. 3750 vafl r hrastove deske, 5 m3, prodam. 3« '-ena p0 dogovoru. Rado Vrlinič, Bojanci 2 mi a’ ^»ca, * 64-556. 3755 ino* RDEČE VINO prodam po ugodni ceni. r «65-830. 3757 ,vnii « KVALITETNO SENO in jedilni krompir ,m! p o za vinograd, prodam. * 28- 13. n on v 3772 371 TRNASTEGA kozla prodam. * 52-970. iarCfux?^EKOVE PLOHE, 5 cm, in prašiča, iz $ ležkega 120 kg, prodam. * 78-086. 3779 8- 03, AVTOMOBILSKO PRIKOLICO in 3*S??n 8umc s platišči za lado prodam. * dbc« * £ 3“782 tež4 breJc 7 mladiči, prodam. * ie3g|{°68)87-532. 3785 ilTlV BARVNI TELEVIZOR Iskra z. daljin-zodi* uPravljanjcm in štedilnik na trda gori-38 a Prodam * 65-737. 3789 ^TROj za izdelovanje betonskih blokov n ostalih izdelkov s pripadajočim postroje-jetn prodam ali menjam za osebni avto. ® ^'*35- 3792 —1 /A,„CNOpo 10 SIT/kg ugodno prodam. * „lii(06|1)64-5,6. 3794 3 1 , TR1 TRAKTORSKE PRIKOLICE hlcv-■^^tlarn3*1^3 'n * kvalitetnega vina pro- isL CERTIFIKATEv vrednosti 950.000 SIT ^prodam 60 % ceneje. * (0608)82-849. % - - 3797 n. 3798 PLETILNI STROJ Brother KH 940, aoredni, malo rabljen, prodam za 2.300 UEM. »(068)51-306. 3799 rA, AVTORADIE, nove, z garancijo, cena od .gl a' r SIT dalje, in digitalne od 100 DEM W 3 * (0608)82-916. 3814 Mr ..®CENI prodam dve peči na olje Emo ,p< ^c' 3o^c Kolenc, Zalog 18, Škocjan J / t0 DNI staro tele prodam. * 43-636. 3816 JOII . L5 HA košnje sena prodam. Tomič, Lo~ ke 10, » 85-370. 3818 - VODNO ČRPALKO Tomos PM 300 s ,jc J, 'sno in sesalno cevjo prodam. Cena po .-^govoru. * 22-255, int. 100, dopoldan, , ^“826, popoldan. 3830 LESENI BRIKETI, primerni za vse vrste PJči- 1000 kg briketov nadomesti 5 m drv. Srčnost plačila na tri čeke. * (068) 85-801, tngel brik, Ratež 58, Brusnice. 3837 razno . ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipo-^ir - svetovni hit. * (061)159-13-24, po 17. Uri. 2995 Hidravlično stebrno dvigalo, dvig "H 9 m, posojam. » (068)27-842. 3596 ŽELITE imeti stalno reklamo svojega 363 J?djetja na dostavnem vozilu? Pokličite na -,ll* (068)20-354, dogovorili se bomo! 3618 „ LASTNI CERTIFIKAT oddam za dclni-fCc- * (068)42-473. 3629 J3I NUDIMO ugodna gotovinska posojila, i*. ž^fno plasiramo vaša finančna sredstva. * ■ ^68)321-751. 3652 . IZDELOVANJE in polaganje umetnega kanina vseh dimenzij in barv po konku-cenah in evropski kakovosti. * (068)73-337 . 3659 SANACIJE in novogradnje dimnikov po Vs*j Sloveniji. * (061)59-725. 3662 5«. V NAJEM dajemo lokal, 20 m2, vses-3$ jenske namembnosti na odlični lokaciji v ,i.! ;°vcm poslovno - trgovskem centru v No-flVcn> mestu. »(068)28-735,20-345, zvečer. h. GRADITELJI, POZOR! Po konkurenč- 5»............................ •(063)39-878. ' ' 3695 36 cenah izdelujemo poeči in bojlerje za sopli^0 ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. ki POZOR! Grosistična prodaja sobnih 3$j jjjP^at- najcenejši v Sloveniji! * (068)24-780 (M ftk PROSTOR za trgovino z obutvijo na 3v 8|Počju Brežic, Krškega, Metlike in Nove-ci 5? mesta iščemo. Samo resne ponudbe na 3^* (061)314-332. 3783 V NAJEM vzamem večji poslovni pro-.°r (delavnico in skladišče). Engel brik, *°-o., * 85-801. MATEMATIKO inštruiram. Naslov . kasnem oddelku. 3724 s VODIM poslovne knjige obrtnikom. Ugotovljena točnost, ažurnost in računal-0‘5ka obdelava. * (068)57-136, popoldne. POZOR! Grosistična —J-:--------------l 3788 službo dobi m Natakarico zaposlimo v popoidan-času. » 28-550. 3628 tj d V A DELAVCA v tcracerstvu in cemen-iJarstvu zaposlim. Jože Kic, Hrastulje 46, d ^jan. 3630 n h KV ZIDARJA in več priučenih gradbenih 16' Bavcev zaposlim. * 27-652. 3765 k j, potrebujemo sposobne ljudi za 6j j^ajo novega artikla. Ni akviziterstvo! * l6| L (^EJSTVO JE, da je zastopništvo za P1* Jamsko knjigo trenutno najbolje plača-lw?delo. Ker je še nekaj prostih delovnih 11 C*vaB'mo predvsem komunikativne in :d; J avne ljudi da pokličejo * (064)632-330 16^(0609)620-475. 3784 AKVIZITERJA za prodajo zelo zanimi-ji kja in uporabnega artikla iščemo. * $ 1*8)42-371 po 18. uri. 3802 0 REDNO ZAPOSLITEV dobita dve deli, lahko tudi pripravnici za delo v strež-• Hrana in stanovanjc v hiši. OD po doco- 3lV* 57-154. 3819 JL ŠOFERJE za razvoz pizz iščemo. © p8)22-366, (0609) 613-167 ali osebno v - alo. Novo mesto. 3828 ^KUHARICE za peko pizz iščemo. * 22--j (0609) 613-167 ali osebno v Halo - alo v ^ ^Vcm mestu. 3829 70 iP^KLETA in fante zaposlimo v bistroju 'ti k *sk°t*Ki v bližini Novega mesta. » 43- 70 h 3838 ..REDNO ZAPOSLIMO trgovke ali tr-23 fce za akcijske razprodaje. * 26-374. 1 3839 službo išče ŠIVILJA s prakso išče redeno zaposlitev v Novem mestu ali okolici. Ines Jenišek, 3599 Škocjan 7, Škocjan. stanovanja ENOSOBNO STANOVANJE v hiši blizu Novega mesta, vseljivo junija letos, oddam. ® (068)27-842, zvečer. 3589 OPREMLJENO dvosobno stanovanje v centru Novega mesta oddam. Šifra: “NAJBOLJŠI PONUDNIK« 3592 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam ali menjam za garsonjero. ® 26-691. 3623 TRISOBNO STANOVANJE, 68.4 m2, s centralno kurjavo, v Novem mestu, prodam. Cena po dogovoru. ® (064) 883-020, od 16. do 18. ure. 3649 GARSONJERO, 26 m2, prodam. © 27-854. 3679 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, staro 3 leta, 65 m2, kompletno opremljeno, prodam. © 28-561. 3682 V ŽUŽEMBERKU prodamo novejše enosobno stanovanje s centralno in telefonom za 36.000 DEM. Možno na kredit. © (069)32-948. 3706 DVOSOBNO STANOVANJE, 50 m2, v centru Novega mesta, ugodno prodam. © 28-855 ali (0609)614-572. 3712 ENOSOBNO stanovanje v Novem mestu, oddam. Pogoj predplačilo. © 23-641. 3725 STANOVANJE, 35 m2, prodam. Možen kredit. * 47-259. 3737 V NOVEM MESTU prodam dvosobno stanovanjc s centralno in telefonom. © (068)28-521, zvečer. 3762 ženitne ponudbe DEKLETA IN ŽENSKE! AFRODITA, ženitna posredovalnica dela za vas brezplačno! Pokličite nas na »(064)324-258 ali nam pišite na naslov: Afrodita, Planina 3, 64000 Kranj. 3610 FANT, 26/185/85 želi spoznati dekle, staro od 20 do 25 let, za življenje v dvoje. Šifra: »VIJOLICA« 3666 65 - LETNI UPOKOJENEC, vdovec, nekadilec, nealkoholik, želi spoznati sebi primerno žensko za skupno življenje. Šifra: »V DVOJE JE LEPŠE« 3716 OSAMLJEN 52 - letni vdovec brez obveznosti, s svojo hišo. želi spoznati sebi primerno sopotnico. Šifra: »LEPA DOLENJSKA« 3781 d-vte*-hit Pestra ponudba iz programa FORD: osebna vozila: FIESTA, ESCORT, MONDEO komercialni program: TRANSU, FIČSTA CURIER, ESCORT VAN ZELO UGODNI LEASING POGOJI 24 mesecev 6,5% obrestna mera, polog 25—50% 36 mesecev 7,8% obrestna mera, polog 25—50% Leasing možen tudi za rabljena vozila Kratki dobavni roki IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST! Pokličite nas na tel. štev. 068/26-077 in obiščite v Novem mestu na Veliki Cikavi 22. TELEVIZIJA NOVO MESTO llca^all s Trdinovega vrha n m na kanalu I vsak dan ob 19. In ob 21. url NOVICE, vsak torek ob 20. url CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled I OD SOBOTE DO SOBOTE In mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED Pogoni za daljinsko odpiranje dvižnih, dvokrilnih in sekcijskih garažnih vrat Tel/Fax: 068/41-169_________ Zaposlimo trgovca v trgovini z avtodeli v Metliki. Pogoj: trgovec, avtomehanik ali strojni tehnik z večletno prakso. Pisne ponudbe pošljite na naslov: SPC Janez Molek, Partizanski trg 5, Metlika. tX2BC2kum «00 export-import KMETIJSKA MEHANIZACIJA UGODEN NAKUP V APRILU!!! PRODAJA NA KREDIT UGODNI POPUSTI PRODAJA NA ČEKE (1 + 2) TRAKTORJI: ZET0R: vsi tipi, popust 2% GOLDONI: vsi tipi, popust 2% UNIVERSALE: vsi tipi — staro za novo SIP KMETIJSKA MEHANIZACIJA: CELOTEN PROGRAM, popust 4% VRTNE KOSILNICE: - HUS0VARNA 51: popust 5% - KOSILNICE INO, BENASSI, MUTA, ALPINA, BATUJE MOTOKULTIVATORJI: - MUTA, LABIN PROGRES, BCS, BATUJE ŠKROPILNICE: - TRAKTORSKE — celoten program - NAHRBTNE BELA TEHNIKA in ŠTEDILNIKI NA TRDA GORIVA TRGOVINA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO VELIKA CIKAVA 25, NOVO MESTO, tel. 068/322-625,23-826 f AKUMULATORSKA DELAVNICA BLAŽOTASEV - ugodna prodaja akum. VESNA - prodaja na debelo in drobno - brezplačna montaža in demontaža odkup starih akum. in svinčenih surovin Velika cikava 25, Novo mesto, tel. 068/322625,23826 r bo' ' f ^ ^‘cev n ^ Naročila na telefon |068| 25-986 Trgovina v Metliki za področje veleprodaje avtomobilskih rezervnih delov zaposli strojnega inženirja ali ekonomista. Pisne ponudbe pošljite na naslov: SPC Janez Molek, Partizanski trg 5, Metlika. Servis za univerzalno čiščenje * Redno čiščenje • Strojna generalna čiščenja • Čiščenje na domu * Strojna globinska čiščenja avtomobilov Naročila in informacije: Telefon: 068/27 989 Telefax: 068/321 083 Mobitel: 0609/616 147 Vsem komunikativnim in zgovornim ponujamo možnost odličnega zaslužka na vašem domu. Pogoji: prosti popoldnevi, nekaj delovnih izkušenj in predvsem želja po dobrem zaslužku. Informacije po telefonu (061) 447-562 med 9. in 15. uro. prenova oken Nova okna v stare okvirje po novem sistemu brez poškodb fasade in ometa in druga mi-zaI®!<3 dela po naročilu izva- j.a MONTLES BOŽIČNIK, tel. 0608/82-945. ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. ®(061) 57-18-75. Sadike magnolije in ciprese za mejo prodam. Tel. (068) 25-951. LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodajamo: • stanovanja in hiše na območju dolenjskih občin: • trgovino v Novem mestu, pos-lovno-trgovsko stavbo v Kostanjevici; picerijo, bife in gostilno v Novem mestu; • poslovne prostore v Novem mestu, na Trdinovi in na Prešernovem trgu, primerne za biroje in ateljeje; • stavbe, primerne za poslovno dejavnost, v Škocjanu in Novem mestu, vikende v Soteski, Semiču, Osojniku, Tanči Gori, Zaloki, Klenoviku, Gabrju, Kostanjevici, Šmavru in Zaplazu; • parcele za gradnjo v Novem mestu, Žužemberku, Trški gori, Mihovici pri Podgradu, Semiču, na Gomili pri Mirni, Vinjem vrhu, v Smolenji vasi; • kmetijska zemljišča in gozdove v Beli krajini, Hrastju, Malem Nerajcu, Mavrlenu, Koritih, Mokronogu, Šentrupertu, Rebri, Vinjem vrhu, Težki Vodi, Raztezu, Dol. Podborštu, Dol. Skopicah, Cerkljah, Brezju in Zabučah pri Raki, Šentjerneju, Stari vasi in Žvabovem ter na Gorjancih; • v najem oddamo gostilno in poslovne prostore. Tel. 068/22-282 od 8. do 19. ure FOTOMODELI! Agencija »DOBER GLAS« v povezavi z BERNARDO MA-ROVT vabi izkušena in neizkušena dekleta in fante na izbor za snemanje kataloga. Telefon: 061/125-82-12 int. 208, vsak dan od 10.00 — 14.00 ure. Takoj zaposlimo za nedoločen čas računovodkinjo z izkušnjami. Ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: »SAN 21« Rotarjeva 5, Novo mesto tel./fax. 068/22-879 22-117 Novo prikolico ADRIA Ll-NEA 400 ugodno prodam. Tel. 0608/61-975, 0609/612-999. SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material • ugodne cene • popravilo istega dne • obnavljamo diske, bobne, vztrajnike Zavorni servis - JENIČ Rejnovšče 6, Novo mesto Tef. (068) 43-633 Se priporočamo! Novo prikolico ADRIA OP-TIMA 530 ugodno prodam. Tel.: 0608/61-975, 0609/612-999. 5SF VULKANIZERSTVO in prodaja gum Vidic Zlatko Tel.: 068/27-361 elvod trgovina BTC - javna skladišča tel. 068/321-076 tel./fax. 068/324-071 •električni kabli •eiektroinstaiacijski material • bela tehnika • gospodinjski aparati •akustika • rezervni deli NovoLinefSii NOVO MESTO Novi trg Telefon: 068 321066, 321068, 325082 Telefax: 068 28082 Novoline, finančne, tehnične in poslovne storitve, d.o.o. Novo mesto; nudi naslednje storitve — plasiranje sredstev fizičnim in pravnim osebam — kratkoročna posojila podjetjem na podlagi vrednostnih papirjev, terjatev do kupcev, hipoteke in zavarovanja — kratkoročna gotovinska posojila fizičnim ose- — premičnin in — nepremičnin — odkup izvoznih in domačih terjatev — vodenje finančne operative s saldakonti za podjetja (izterjava, kompenzacije, tožbe). Se priporočamo! HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSi 16V, model 94 PONY, model 94, že od 16.990 DEM SCOUPE, model 94, od 26.500 DEM LANTRA, model 94, od 26.200 DEM SONATA, model 94, od 29.990 DEM kombi GRACE H-100 od 25.800 DEM — triletna garancija ali 100.000 km in --------------- šestletna garancija na pločevino 068/323-902°'’ D°1- Kamence 25/a. Novo mesto, tel. 068/28° 950UNDAI’ Partizanska 21» Novo mesto, tel. HYunom VEDNO N A DOBRI POT! msur&sliSfag lfQOY/ko podjetje ___Ljubljanska 27, 68000 Novo mesto /la/čičorna omoriko kava EMONEC surova kava buteljčna vina VELIKA IZBIRA , UGODNE CENE! CESTNO PODJETJE NOVO MESTO Ljubljanska 47 Novo mesto razpisuje javno dražbo za prodajo poslovnih prostorov v Novem mestu, Ljubljanska 8, pare. št. 531/1, k.o. Bršljin: - zidani objekt v velikosti 81,74 m2 - zidani objekt v velikosti 156,26 m2 - montažni leseni objekt v velikosti 60,46 m2 - stavbno funkcionalno zemljišče v izmeri 612,75 m2 1. Izklicna cena je 176.000 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju LB Dolenjske banke, d.d., na dan plačila. Poslovni prostori se prodajajo skupaj. 2. Javna dražba bo v petek, dne 6. maja, ob 9. uri v prostorih splošno-kadrovskega sektorja, soba št. 68, v Novem mestu Ljubljanska 47. 3. ’.. Draž',ep mora najmanj 3 dni pred dražbo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun Cestnega podjetja Novo mesto št. 52100-601 -11630 s pripisom “Varščina Ljubljanska 8". Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo, pravne osebe pa morajo predložiti pooblastilo in izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež 4. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v treh dneh. 5. Davek na promet nepremičnin in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom plača kupec. 6. Pogodbo mora kupec skleniti v 8 dneh po končani dražbi, celotno kupnino pa poravnati v nadaljnjih 8 dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Če kupec ne bo sklenil pogodbe v 8 dneh in plačal kupnine v danih rokih, bomo menili, da odstopa od nakupa, plačano varščino pa obdrži prodajalec. 7. Vse informacije o prostorih, ki se odprodajajo, so na voljo na sedežu podjetja, telefon (068) 322-531 ali (068) 321-723, int. 320, kjer se lahko dogovorite za ogled. Prodajali bomo po načelu videno - kupljeno. DOLENJSKI LIST »•I. (068)323-610 !■*: (068)322-898 • Pregovor je duhovitost enega človeka in modrost vseh. (Russel) • Pregovor je kratka misel, ki sloni na dolgi izkušnji. (Cervantes) DOLENJSKI LIST fi&rtnd t£jqxL tedna Poleg oljnega še gorilecna premog Samo Valant Lanska mednarodna gorska hitrostna dirka Sevnica 93 je ostala številnim dolenjskim in posavskim ' ilizi privržencem avtomobilizma v prijetnem spominu. Grenak priokus je pustila le zavoljo nenavadne poteze ljubljanskega dela vodstva dirke, ker je tako rekoč za zeleno mizo odvzeto ljubljencu domačega občinstva Samu Valantu zmago, ki si jo je z drzno vožnjo priboril na ovinkasti cesti od lmpoljce do Studenca. Uradni razlog za Valantovo diskvalifikacijo je bil, ker je imel njegov nissan sunny GTI Rza bore 4 milimetre nižji del podvozja. Pikolovski gospodje iz Ljubljane so s tem (ne)hote odločili, da Valant ni postal tudi skupni zmagovalec v svoji kategoriji N, kjer je pristal na 3. mestu, za zmago v gorskih hitrostnih dirkah pa mu je manjkala na koncu vseh dirk le točka. 29-letnemu podjetniku Valantu, ta čas verjetno najboljšemu šp ibčint, to vzelo ’>ort- niku v sevniški občini, to vzelo volje. Njegova letošnja cilja sta uvrstitev vsaj do 3. mesta v N-grupi v gorskih hitrostnih dirkah in ral-lyjih. Valant bo letos tekmoval za Nissan team IVest Olimpijo. Njegov sovoznik je bil do lani Mok-ronožan Miro Kline, zdaj pa je to Igor Vogrinc (Gama Brežice, drugi največji sponzor, seveda za Nissan Adrio, podjetjem, ki ga vodi Sev-ničan Boris Perko). Za letošnjo tekmovalno sezono mu pomagajo tudi Tilia in Tesnila Trebnje. Čeprav je Valant predvidel, da bodo sponzorji krili letos vse stroške lega dragega športa, se to še ni uresničilo. Gre za približno Umsko vsoto 83.000 mark, od katere mu je lani uspelo kriti z reklamami le 39.000 mark. Samo gum treh svetovnih proizvajalcev je za letos nabavil kar 80, to pa gotovo ni poceni. Valant je začel dirkati sorazmerno pozno, šele s 25 leti, dirke pa je pozorno spremljal že od 8. razreda osnovne šole, še bolj pa potem, ko je obiskin al sred njo gradbeno šolo v Ljubljani. Prek Študentskega servisa je, ko je študiral na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, delal kot šofer na rent a čaru pri Kompas Herzu. Ko je dela! tudi po 14 urna dan na Brniku, je zaslužil venem tednu toliko, kot je znašala mamina učiteljska plača. Najprej si je za IL 700 mark kupil starejšega suzukija. Leto poprej je kol sovoznik z Jankom Rezcem nastopil na rallyju, kjer sta dosegla II. mestoza prvenstvo Jugoslavije v skupini N. Takrat ga je dokončno premamilo rohnenje avtomobilskih motorjev, vonj po bencinu, hitrost, skratka vse, kar spremlja ta privlačni, a nevarni šport. Valant je od Rezca, organizatorja sevniške dirke, ki se je pričel bolj zavzelo ■ ukvarjati s podjetništvom, lani odkupil podoben dirkalnik, kakršnega tudi sam uporablja na tekmovanjih, le da je motor njegovega nissana sunnyja temeljito obnovljen, z novo elektroniko, nekoliko bolj navit, zmore okrog 270 KM, za kakšnih 20 konjskih sil več kot lani. Z avtomobilom za tre- ning skuša Valant spoznati prednosti avtomobila na štirikolesni pogon, ki mu še povzroča nekaj preglavic, zlasti na makadamskih cestah, na katerih nima dovolj možnosti za vadbo. Samo se loteva dirk načrtno, vsako tekmovalno stezo prevozi okrog 30-krat, da jo čim bolj spozna in oceni, koliko naj tvega. PAVEL TERC p,V; Ir Um jt Postajamo rubrika za politična obračunavanja, kar ni njen osnovni namen? - Sestra Ema iz Straže si zasluži pohvalo, ne pa grajo - Pridite v Šentvid! Ta četrtkov večer za dežurnega novinarja ni bilo počitka. Vse tako kaže, da bralce vzpodbudi h klicu že rubrika sama, če je v njej zapisano kaj takšnega, s čimer ne soglašajo. Kar nekaj klicev je bilo na račun dela in nastopov slovenskih politikov. Kozi G. iz Regerčc vasi pri Novem mestu ni v nobeni stranki, pa vseeno ne soglaša z besedami bralke iz Suhe krajine, češ da gospod Podobnik ni naredil nič za delavca in kmeta. Motijo se tisti, ki mislijo, da demokracija pride v pol ure, pravi in dodaja, da bo treba najprej pomesti s tistimi, ki so vladali 45 let. “Odpeljali so nam najlepše moške, kmetije so ostale brez pravih gospodarjev,” meni gospa Rozi. Drugačnega mnenja pa je Marija L. iz Novega mesta. Po njenem je k današnji podobi kmeta in delavca mnogo prispeval prav M. Podobnik. Obiskal je Cankarjev dom, ne zmeni pa se za tisoče lačnih po Sloveniji. Teh seveda ne bo obiskal. Pa tudi nadškof dr. Šuštar je mnoge razočaral z izjavo, ki jo je dal na obisku pri gladovnikih. Vroče misli je nekoliko omilil bralec iz Črnomlja, ki vprašuje, kaj sta naredila poslanec Školjč in dr. Drnovšek za kmeta. Nekdanji borec Jože Lužar, Nad mlini 43,je brezdlake na jeziku trdil, da je bilo zborovanje 9. aprila v Ljubljani pravi vzorec demagogije, največji demagogi pa so po njegovem gospodje dr. Velikonja, Klep, Malenšek, še posebej pa Marjan Podobnik, ki je od demagoških gesel kar žarel”. Tudi stavkajoči v Cankarjevem domu so po njegovem mnenju sumljiva bratovščina. Občan iz Novega mesta sprašuje, kaj je z davki, ki jih je mag. Boštjan Kovačič kar na svojo roko odpisal “revnim” novomeškim obrtnikom. “Vemo, da zaradi tega Kovačič ni mogel postati minister, zanima nas pa ali so obrtniki te denarce plačali, da je sedaj vse tiho? Dokler pri nas ne bomo odgovarjali za vsak tolar, ne bomo pravna država”, meni bralec. Politične strasti je nekoliko umirila stanovalka iz Lobetovc ulice v Novem mestu. Povabila je odgovorne, naj se pridejo naličit in počesat pred njihovo obcestno ogledalo v Žabji vasi. Videli ne bodo nič. Zato ni čudno, daje bilo v tem križišču že toliko nesreč. Omenila je še eno prometno cvetko: Lobetova ulica je namreč tudi bližnjica. Čeprav je zaprta za splošni promet, vozijo po njej tudi s hitrostjo 100 na uro, in pravi čudež je, da še ni kdo povozil kakega ot- POROKE PO OTOŠKO - Okolica gradu Otočec je bila minuli četrtek prizorišče velikega reklamnega fotografiranja za posebno številko revije Jana. Pred grad so se ohcetnipripeljali z dobrih 6 metrov velikiifi osebnim avtomobilom Lincoln in nasploh je bilo veliko lepih oblek, seveda pa je grajsko okolje s ta čas cvetočimi njivicami tulipanov po svoje obarvalo poročno dogajanje. V snemanju sta sodelovala tudi naša Mojca Rataj in Milan Rizman (na sliki levo). (Foto: J. Pavlin) čeprav z njimi nimamo prav nič!” Ana iz Šentjerneja nas je klicala v Krupa kot naravna znamenito: SEMIČ - Zasebno podjetje Rotos iz Idrije je dobri dve leti razvijalo in izdelovalo gorilec na premog, ki gaje prvič predstavilo na nedavnem spomladanskem sejmu v Gornji Radgoni. Zanj je bilo takoj veliko zanimanje, predvsem pri ljudeh, ki živijo blizu rudnikov. Pri tem Belokranjci niso bili izjema, zato ne čudi, da se je Jože Tomaževič iz Semiča, ki se že več let ukvarja z montažo in servisiranjem oljnih gorilcev, odločil, da postane pooblaščeni prodajalec in serviser gorilcev na premog. “Čeprav gre za novost na našem trgu, sem hitro ugotovil prednosti kurjenja z gorilcem na premog pred klasičnim kurjenjem na trda goriva. S tem gorilcem se namreč življenjska doba peči za centralno kurivo podaljša tako kot pri oljnem gorilcu,” pravi iz izkušenj Jože. Ker je dim zmanjšan na najmanjšo možno mero, saj gori premogov plin, je gorilec tudi ekološko neoporečen. Poraba premoga je do 40 odst. manjša kot pri klasičnem kurjenju, izkoristek pa je zelo velik, kar se pozna tudi pri maj-hni porabi premoga in temu primernem neznatnem odpadku. Pozimi je potrebno za ogrevanje družinske hiše 25 do 30 kilogramov premoga na dan, toliko pa drži tudi rezervoar na gorilcu. Pomeni, da je dovolj naložiti enkrat na dan. Tudi vzdrževanja je zelo malo, saj je potrebno pozimi očistiti pepel iz peči enkrat na teden, drugače pa dvakrat na mesec. To je precej odvisno od kakovosti premoga, ki mu je moč dodajati tudi manjše kose lesa ali žaganje, zato je gorilec še posebej primeren za mizarje. M.B.-J. V črnomaljski občini so pripravili osnutek odloka o razglasitvi Krupe za naravno; znamenitost - Še razglasitev štirih kulturnih spomenikov v dolini reke Krupe ČRNOMELJ - Novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je že leta 1990 izdelal strokovne osnove odloka in osnutek odloku o razglasitvi reke Krupe za naravno znamenitost ter prazgodovinskega naselja Mover-na vas, Judovske hiše in razvalin gradu Krupa za kulturne spomenike. Tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine je dve leti pozneje ministrstvu za kulturo predlagal začasno razglasitev izvira in reke Krupe za naravni spomenik. A ker do tega ni prišlo, naj bi razglasitev opravili kar v črnomaljski in metliški občini, saj naj bi zaščitili tudi podružnično cerkev Žalostne Matere božje v Kloštru pri Gradcu. stne Matere božje, ki stoji na pom« med sotočjem Lahinje in Krupe, j4 stanek starejše, v srednjem veku p« dane cerkve oz. njenega dolge! Res, da sta Krupa in zrak v kanjonu reke onesnažena s PCB, a to po mnenju strokovnjakov ne more razvrednotiti za Slovenijo tako pomembne naravne znamenitosti, kije uvrščena tudi v inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. S svojimi močnimi kraškimi izviri, ki oblikujejo jezero, nad katerim se vzpenja okrog 60 metrov visoka slikovita stena, je Krupa zares nekaj posebnega. Poleg tega je izvirno jezero tudi zoološko pomembno, saj je edino znano slovensko nahajališče jamske školjke Congeria Kuseeri ter nekaterih endemičnih jamskih polžev. Za prebivalce ob reki je bilo nekdaj zelo pomembno žagarstvo in mlinarstvo, na kar v prihodnje tudi ne bi smeli pozabiti. Arheološka raziskovanja v Mover-ni vasi in Judovski hiši so pokazala, da je bila tam neutrjena naselbina v mlajši kameni in bakreni dobi. Ta raziskovanja so pomembna za poznavanje naselitve in gospodarstva v belokranjski zgodovini. Tudi grad Krupa, od katerega so žal ostale le še razvaline, ima bogato zgodovino. Najstarejša poznana podoba gradu je iz konca 17. stoletja. Med reformacijo je bilo v njem žarišče protestantizma, v 19. stol. pa je sedež okrajne gosposke. Podružnična cerkev Zalo- • Razglasitev Krupe za naravno zn-nienitost ter prazgodovinskega na* Ija Movcrna vas, Judovske hiše, rJ valin gradu Krupe in podružnici1 cerkve Žalostne Matere božje za k« turne spomenike je predlagana za* da sc poudarijo in ohranijo kultur" in naravne vrednote ter se jih pon' di v ustrezno rabo. Predlagane on* jitve pa ne bi bistveno omejev* obstoječe rabe prostora, ampak1 prepovedale nezaželene in nepn, merile posege v prostor. gotskega ter pozneje podaljšanega! barokiziranega kora. Na zunanji strai je ohranjen kamnit gotski talni zidt* v notranjščini pa bogato profiliraj gotska sedilja, danes spremenjen? portal. Glavni oltarje leta 1890 iz«’* lal metliški podobar Jernej Jereb. M.B. GLASBENI KONEC TEDNA NA OTOČCU OTOČEC - Jutri, 22. aprila, bo v glavni grajski restavraciji gostoval Trio Ratka Divjaka, naslednji dan pa NOVOTEMA pevka Damjana Golavšek. V soboto bo v restavraciji Casino plesni večer z ansamblom Sok, Vse prireditve se bodo začele ob 9. uri. Vabljeni! IZREDNO UGODNA PONUDBA TELEVIZORJEV Jože Tomaževič ob gorilcu na premog KONCERT SKUPINE 2227 V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V soboto, 16. aprila, je koncert ljubljanske sku- pine 2227 v črnomaljskem klubu Mi................. KK privabil kakih sto obiskovalcev. Zaradi odsotnosti violinista Vuka Krakoviča, ki daje glasbi te post-hard core skupine svojstven pečat, je bend naredil povprečen vtis. Preostali štirje člani so zaigrali večino skladb z njihovega lanskoletnega CD-ja, manjkajočega violinista pa so poskušali nadomestiti z bolj polnim kitarskim zvokom in z imitiranjem glasu violine, kar je precej neprepričljivo počel pevec Robert Vrtovšek. Občinstvo je violino poznalo kot posebnost 2227 in ko so presene_eni ugotovili, da je v Črnomlju ne bo, so kmalu začeli zapuščati prizorišče, tako da je konec koncerta pred odrom dočakalo le kakih petnajst ljudi. J. GORENC V Novotehninih prodajalnah v Novem mestu, Krškem, Metliki in Trebnjem so za Vas pripravili izredno ugodno ponudbo manjših televizorjev J proizvajalca ELEKTRONIKA iz Velenja: • V0YAGFR 51 (EKRAN 51 cm, TELETEXT) • V0YAGER 55 (EKRAN 55 cm, TELETEXT) 44.956.10 SIT 53.112.10 SIT (Navedene cene vključujejo PD). Prisrčno vabljeni! KO PRIČAKUJETE VEČ, IZBERITE PRAVO PRODAJALNO. INFORMACIJE: NOVO MESTO: Prodajalna na Gl. trgu tel.: 068/321-737,322-120, Tehnično prodajni center tel.: 068/321-279; TREBNJE 068/44-013; KRŠKO 0608/31 239; METLIKA 068/58-155. Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista studio roka. Marija Dragman iz naselja Ob Težki vodi 68 se ne more strinjati z odločitvijo sodišča, ki je njenemu možu prisodilo 6 mesecev kazni, češ da je pretepel sosedo, Šmajdkovo Miro. “Tepel jo je namreč moj tast, vendar sodišče tega ni upoštevalo. To so videli tudi moji sinovi in ti sedaj vedo, da na svetu ni pravice!” pravi ogorčena Marija. Da Suhokranjci niso zadovoljni s podobo zvonikov na svoji obnovljeni cerkvi, nam je sporočil Z. A. iz Žužemberka. Povedal je, da izgledajo tako, kot da bi se nekdo hotel po-norčevati iz propadle dvorske železarne, novomeške steklarne in darežljivih (ožetih) ljudi, ki so prispevali za gradnjo. Kar dva klica sta bila na račun sestre Erne iz Straže, ki jo je D. J. očrnila, da med službo hodi k frizerju. Bivša Stražanka Ljudmila Dular meni, da je Erna najboljša medicinska sestra, ki vsakemu pomaga, ponoči in podnevi. Tudi P. M. iz Straže je bila razočarana nad krivičnim obtoževanjem medicinske sestre in povedala, dav Straži ni družine, ki je ne bi kdaj klicala na dom v primeru bolezni, nesreče ali smrti. “Kar poglejte osmrtnice in zahvale v vašem časopisu. Skorajda v vseh Straških osmrtnicah se žalujoči posebej zahvaljujejo prav sestri Erni!” Stanko Modic iz Novega mesta, ki je bil kar51 let sodnik, nas je zaprosil, naj bi v Dolenjskem listu že enkrat objavili sporni zemljevid obkolpske ceste pri Osilnici. Tako bi ljudje tamkajšnje probleme zaradi gradnje te ceste bolje razumeli. Oglasil se je tudi naš bralec iz Šentvida z ugotovitvijo, da o tem koščku Slovenije v našem časopisu premalo pišemo. “Če bi pisali več, bi ljudje postali naši novi naročniki. Pri nas se namreč veliko dogaja, nas radi zamenjujejo s Stično, Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega list? dodelil nagrado VIKI JERMAN iz Novega mesta. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Gostilna v klančku - RUBIN 2(5) Slovenec je faca - SLAPOVI 3 (3) Ob tvojem prazniku - VIGRED 4 (7) Veselo zaigraj in zapoj - MELOS 5(1) Čas ljubezni - ROM POM POM 6 (4) Zdravica Janezu - ANS. NIKA ZAJCA 7 (6) Vince rumeno - BENEŠKI EANTJE 8(10) Očku za praznik - ANS. PETRA FINKA 9 (8) Zdravica - ANS. SIMONA LEGNARJA 10(-) Maši mami - BLEGOŠ Predlog za prihodnji teden: Stari zvonik - BISTRIŠKI ODMEV KUPON ŠT. 16 Glasujem za___ Moj naslov____ Kupone pošljite na naslov: Studit) D, p.p. 103,68000 Novo mesto zvezi z davčnimi olajšavami. Ni lastnica ne stanovanja ne posestva, saj živi doma pri starših. Ko je pokazala račune za vgrajena okna in za umetno gnojilo, sojih enostavno prečrtali. Je prav tako? J. P. Z ©fteh itriniS SkNjsmeetr ANEkdoTE in puic,odr ZApisAl Jože DuIai* Ra po rt Franci Orlič, delavec pri metliškem vodovodu, je zjutraj po nočni službi raportiral svojemu šefu Lojzetu Cvelbarju: "Rezervoarja sta polna ko jajce, mašina dela kaj vuru, voda je čista kaj ribje oko! Zdaj pa lahko greva k Rajmerju. ” In sta zadovoljna stopila v gostilno na požirek kratkega. Nemški verzi Dr. Tine Debeljak je sedel v veseli dn ižbi. Pa je rekel dr. Dušan Smerdu: “Tine, tole pivo dobiš, če pri priči sprožiš kake verze. Ampak ne v slovenščini! V kateremkoli drugem jeziku!” “Icli und du, Debeljak und Smerdu!" se je naglo odrezal Tine in potegnil vrček piva k sebi. Nič jo ne briga Tone in Martin prideta vsa vesela domov. Pa reče Martinova žena: “Ali lahko vprašam, kje sta bila?” Tone pa odvrne: ‘Vprašaš sicer lahko, kje pa sva bila, te pa prav nič ne briga!" Poceni meso Stari Bosec ženi v mesnici: “Pusti tisto meso, to stane! Rajši doma na dvorišču spodkrepeli kokoš! Ta je zastonj!" )Uw4 a si kupil papagaja ? “Zato, ker se hočem prepričati, črt ptice res živijo sto let. ’ Varčen je “Vturistični agenciji vpraša turisti?1' vodnik upokojenca: I "Veste, kaj me zanima ? Zakajport vedno vzamete toliko turističnih prt spektov za poletne mesece. ” Upokojenec: “Varčen sem, varčrt In ko iz prospektov razberem, kolirt stane recimo bivanje v posamezni letoviščih, lahko ugotovim, koliko ‘K narja sem prihranil, ker sem poidi1 preživel doma. ”