Oktober 117 (5/2008) | letnik 3 | Cena 4€ | ISSN 1854-3669 m M wr i novaci jer 3i tehnologije 9 9 «-/ 9 I I LUHLTER Biomedicinski materiali in njihova uporaba 9 ,, 17 2 PETRO INDUSTRIAL OILS AND CWMICALS Teximp/^ 360° CNC Solutions TRUMPF BUB d.o.o. www.zibtr.com NX CAM www.lh-plm. r • prijazna maziva Proizvodni program: hladilno mazalna sredstva, sredstva za hladno preoblikovanje, sredstva za antikorozijsko zaščito, olja za termično obdelavo, mazalne masti, olja za posebne namene, razmastilna sredstvo, pomožna sredstva za gradbeništvo, hidravlične tekočine, maziva in tekočine za motorna vozila, olja za zobniške prenosnike, svetovanje in ekologija O Ima d.d., Poljsko pot2r 1000 Ljubljana, lei [01) 58 73 600, faks 54 63 200, e-poš!a: komercralo@olmo.si, http://www.o1ma.si Style Note by CLEVO Jesenske Style Note novosti - drobovje druge generacije Intel je prenovil svojo mobilno platformo Centrino. Centrino 2, znan tudi pod kodnim Imenom Montevino, so proizvajalci prenosnikov že nestrpno čakali, saj na to področje prinaša nekaj pomembnih novosti. Ena ključnih novosti je Izjemna energ||ska varčnost, saj so inženirji čipovja in procesorje optimizirali do te mere, da ob občutno večjih zmogljivostih porabijo manj energije kot njihovi predhodniki iz prve generacije. Večje prenove je bil deležen tudi komunikacijski del, kjer je poudarek na brezžičnih tehnologijah kot sta WLAN in Bluetooth. Vsi notesniki na platformi Montevino so sedaj opremljeni z brezžičnimi vmesniki n-generac|Je (802.lin), imajo več vgrajenih anten, skratka najdejo brezžični signal v skorajda vseh okoljih. Zmogljivosti, ki se vidijo Ob vseh naštetih izboljšavah so StyleNote prenosniki našli še par vrzeli, ki jih njihova aktualna ponudba zapolnjuje. Gre za prenosnike za zahtevnejše uporabnike, ki od svojih digitalnih pomočnikov zahtevajo kar največ. Centrino g| Style Ncte M86ÖTU Zaslon 15' 1280x800. procesor Intel® Core™2 Duo 13200 2.00 GHz (Centrlno2) 512MB. WLAN. LAN gigabit ■ bluetooth 2.0MP spletna kamera ■ modem ■ čitalec pomnilniških kartic 7vl ■ DVI Izhod ■ HDMI (HDCP). S/PDIF ■ fi rewire - 8 celična baterija ■ garancija 2 leti 899,- EUR 749,17 EUR+DDV Najboljši s^^^V Neverjete^^H_ pri delu in zabavi! odlične zmogljivosti Style Notb M570TU Zaslon 17" WSXGA+ 1680x1050 procesor Intel® Core™2 Duo T3200 2.00 GHz (Centrlno2) pomnilnik 2 GB DDR3 trdi disk 250 GB. DVD RW ■ NVIDIA® 9800M GTS 512MB DDRIII - WLAN - LAN gigabit ■ bluetooth ■ 2.0MP spletna kamera ■ modem ■ čitalec pomnilniških kartic 7vl ■ DVI izhod ■ S/PDIF ■ firewire ■ 8 celična baterija ■ garancija 2 leti U199,- EUR SWP PRIPOROČA Več informacij in modelov prenosnikov Style Note na www.ahni.si Dobavljiv v črni, Montevina- beli, modri in tehnologijal rumeni barvi. Style Note M660SR Zaslon 15,4" WXGA+ 1440x900 ■ procesor Intel® Celeron Dual Core T14001.73 GHz ■ pomnilnik 1 GB DDR2-trdi disk 160 GB SATA ■ DVD RW ■ WLAN ■ LAN ■ bluetooth ■ modem ■ čitalec pomnilniških kartic 7vl ■ garancija 2 leti 399,- EUR 332,50 EUR+DDV Style Note M670SRU Zaslon 17" WXGA+ 1440x900 ■ procesor Intel® Core™2 Duo T5750 2.00 GHz ■ pomnilnik 2 GB DDR2. trdi disk 250 GB SATA. DVD RW ■ NVIDIA® GeForce® 8400M do 128MB. WLAN. LAN. bluetooth ■ 2.0MP spletna kamera ■ modem ■ čitalec pomnilniških kartic 7vl ■ garancija 2 leti 669,-EUR 557,50 EUR+DDV Style Note M762SU Zaslon 15,4" WXGA 1280x800 ■ procesor Intel® Core™2 Duo T5750 2.00 GHz -pomnilnik 2 GBDDR2 trdi disk 160 GB SATA. DVD RW ■ NVIDIA® GeForce® 9300M do 256M B ■ WLAN. LAN ■ bluetooth ■ spletna kamera 2.0MP ■ modem ■ čitalec pomnilniških kartic 7vl ■ čitalec prstnih odtisov -piano black cover ■ garancija 2 leti 599,-EUR 499,17 EUR+DDV Style Note M7205R Zaslon 12,1" WXGA 1280x800 ■ procesor Intel® Core™2 Duo T5750 2.00 GHz ■ pomnilnik 2 GB DDR2 ■ trdi disk 160 GB SATA ■ DVD RW ■ VGA int. do 256 M B ■ WLAN ■ LAN ■ bluetooth ■ spletna kamera ■ modem ■ čitalec pomnilniških kartic 7vl ■ čitalec prstnih odtisov ■ garancija 2 leti 599,- EUR 499,17 EUR+DDV Style Note M7617U Zaslon 15,4" WXGA 1280x800 ■ procesor Intel® Core™2 Duo T5800 2.00 GHz - pomnilnik 2 GB DDR3 trdi disk 160 GB SATA. DVD RW ■ NVIDIA® GeForce® 9300M do 256MB. WLAN ■ LAN ■ bluetooth ■ spletna kamera 2.0MP ■ modem ■ čitalec pomnilniških kartic 7vl ■ čitalec prstnih odtisov ■ piano black cover ■ garancija 2 leti 669,-EUR 557,50 EUR+DDV CLEVO anni Prodaja, podpora In servis za prenosnike Ctervo zagotovljena v podjetju Anni üjOJx Cene so Informativne In vsebujejo 20% DDV. Pridržujemo si pravico do sprememb cen. Slike so simbolične, napake so možna Dostava 6,- EUR (enotna cena po celi Sloveniji) Anni d.o.o., Motnica7a, 1236 Trzin telefon 01 5800 800, telefaks 015800 802 www.anni.si, e-pošta: info@anni.si DATACom www.arsis.net vs' - Lr= i^i t-V-" -m v.-, - v -išl^' - -L Printanje velikih dimenzi ■vr;/3jrrjJIB?rì)cl1i] In -irmrtasm NUMBER ONE TRAVELER SITE ww1 DEDtŠČINANARAVAKULTURAGASTRONOMUAZABAVAŠPORTNASTANITVElNFORMACIJE www.moriseiki.eu PURETECHNOLOGY za udobnejšo vožnjo. Uporaba ČISTE TEHNOLOGIJE v avtomobilski industriji je le en primer vsakodnevnih operacij za stroje MORI SEIKI po celem svetu. Za naše stranke neprestano razvijamo nove tehnične rešitve primerne za obdelavo najnovejših materialov, vključno z rešitvijo avtomatizacije. Za prihodnost, za vašo mobilnost in varno življenje. BTS Company d.o.o. Bratislavska 5,1000 Ljubljana Tel. 01 5841 465, Fax 01 5841 260 THE MACHINE TOOL COMPANY MORI SEIKI uvodnik 9 utrip doma 16 20 Hidriini inovatorji prejeli zlato in srebrno priznanje 21 Slavnostna podelitev listin inženirske Akademije Slovenije 22 Ogromna količina podatkov s Cerna se bo preučevala po vsem svetu 24 Mednarodno 48. Livarsko posvetovanje Portorož 2008 27 Stičišče idej, znanj, sposobnosti in ustvarjalnosti 28 Litostroj Power na Češkem 30 Student Roadster na ogled tudi svetovni javnosti 31 Strateški pomen poslovne logistike za uspešnost poslovanja 42 HURCO - sodobni stroji za odrezavanje 52 Ukrepajmo za več pouka elektronike in robotike (mehatronike) v šolah! - 2. del 63 Poletna šola CUSTOM FIT o tehnologijah hitre izdelave utrip tujine 64 96 Razvoj strojništva kot osnova za napredek na področju majhnih in srednje velikih podjetij 100 Grupacija EMCO - med vodilnimi evropskimi proizvajalci 102 HGH - postavlja merila v tehniki čiščenja 104 Zanesljivo krmilje 106 Partnerstva med orodjarji in proizvajalci strojev odgovarjajo na izzive globalizacije 108 Vizije ki se uresničijo 109 Nove vrste vodoravnih stiskalnic 109 Izredno natančno merjenje avtomatizacija in informatizaija 110 114 PC v industrijski avtomatizaciji 115 Projekt MeRLaB za izobraževanje na področju mehatronike 119 Gradnik novih proizvodnih struktur 122 Nova generacija potenciometrov Novotechnik SP 2800 126 Večja učinkovitost in manjši stroški z avtomatom za mala orodja 127 Nova generacija strojev za tlačno litje cinkovih zlitin 128 Na AMB 2008 več kot 80.000 obiskovalcev nekovine 130 130 Določanje toplotnih lastnosti - gorljivost nadaljevanje 132 ENGEL predal svoj dvatisoči stroj duo podjetju BMW 134 Najpogostejše napake pri predelavi termoplastov s tehnologijo brizganja 135 Proizvodnja, predelava in poraba plastike v Evropi 138 Konkurenčna prednost storitev Witt-man Battenfeld 140 Postopek MIM v podjetju Indo-US 144 Z izboljšanjem komunikacijskih sposobnosti do povečanja zmogljivosti novih strojev napredne tehnologije 148 153 V znamenju HD in mobilnost 155 Brez novosti ni privlačnosti 156 Novi prenosnik ThinkPad na domačem trgu 158 Magics - 15 let programske opreme za RP&M profesionalce 160 Kitajska vesoljska ladja Shenzhou VII v vesolju PREDSTAVLJAMO Skupina Domel Intervju: prof. dr. Marija Kosec Na področju keramičnih materialov smo med vodilnimi v svetu Med njenimi znanstvenimi dosežki izstopajo dognanja o postopkih priprave tankih plasti na osnovi svinčevih cirkonatov titanatov, o sintezi feroelektrikov in relaksorjev brez svinca ter priprava debelih plasti feroelektričnih materialov Še bolj odmevni so njeni dosežki pri pripravi prosojne relaksorske keramike, ki ne vsebuje svinca. Poleg tega predseduje znanstvenemu svetu Instituta Jožef Stefan, vodi Odsek za elektronsko keramiko, center odličnosti Materiali za elektroniko naslednje generacije in drugih prihajajočih tehnologij Sonja Sara Lunder Foto: Gregor Eržen UTRIP DOMA Organizacija kot gonilo poslovnih izboljšav Tako kot je orodjarstvo pomemben člen v verigi vrednosti od proizvodnje do potrošnje blaga, je vsakoletni posvet orodjarjev pomemben dogodek za številna slovenska podjetja in strokovnjake na področju orodjarstva, ki se zavedajo potrebe in pomena izmenjave znanja, izkušenj ter ne nazadnje prijetnega in koristnega druženja. Letošnji posvet, ki je bil od 7. do 9. oktobra v Portorožu, je bil jubilejni, že trideseti. Dogodek je zaznamovalo več kot 215 udeležencev v dveh dneh, 26 predavanj oziroma predstavitev prispevkov domačih in tujih avtorjev, okrogla miza, 17 prispevkov v obliki posterjev ter razstava 25 domačih in tujih podjetij izdelkov in storitev za orodjarstvo. Dr. Tomaž Perme 41. MOS izpolnil pričakovanja V družbi Celjski sejem, d. d., so bili s potekom in rezultati 41. mednarodnega obrtnega sejma (MOS) zelo zadovoljni. Sejem si je v osmih dneh na 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin, na katerih se je predstavilo 1705 razstavljavcev iz 33 držav, ogledalo približno 170.000 obiskovalcev. Sejemska ponudba je bila letos še večja in vsebinsko bogatejša kot pretekla leta, saj je bila ponudba posameznih segmentov celovitejša in preglednejša. Na MOS-u je bilo tudi tokrat veliko priložnosti za pridobivanje koristnih informacij tako za podjetnike in obrtnike kot tudi za zasebne obiskovalce. Magnetni vpenjalni sitemi Vse večja raznolikost delov proizvodov v različnih panogah vodi velikokrat do zmanjšanja serij in do pogostega menjavanja orodij na strojih. Pospešen razvoj modelov in veliko različnih oblik opreme v avtomobilski industriji je za mnoge panoge prava usmeritev. Zaradi spremenjenega načina proizvodnje je dolgotrajno menjavanje orodij posttalo pomemben stroškovni dejavnik. kazalo oglaševalcev 149 3-WAY, Tomaž Vujasinovic s.p. 1, 111 ABB, d. o. o. 32 A-CAM, inženiring, d. o. o 119 Adept plus, d. o. o. 121 ALLdata EE, d. o. o. 56 Alfleth Engineering, k. d. 3 Anni, d. o. o. 75 Basic, d. o. o. 1, 5, 164, 166 BTS Company, d. o. o. 8 Cajhen, d. o. o. 65 Camincam, d. o. o. 151 Celjski sejem, d. o. o. 93 Center za trde prevleke IJS 1, 90 CNC-PRO, d. o. o. 4 DATACOM, d. o. o. 19 EMAG GmbH 87, 89 EMCO MAIER GmbH 113 Energo-Info sistemi, d. o. o. 81 Erinox, d. o. o. 20 Fakulteta za management, UP 97 Fuchs maziva LSL, d. o. o. 109 HGH, d.o o. o. 34 HOFER Int., d.o o. o. 129 Hyundai avto trade, d. o. o. 25, 54 Gazela Platit, d. o. o. 88 ib-CADdy, d. o. o. 23, 42, 76, 157 ICM, d. o. o. 27 IMZ Maschinen Vertriebes GmbH 37 Ipsen International GmbH 1, 84 ITS, d. o. o. 139 JAPTI 1, 145 KMS, d. o. o. 126 LAMA Avtomatizacija, d. o. o. 131 Lespatex, d. o. o. 82 Kač Trade, d. o. o. (HURCO GmbH) 1, 77 Mastroj, d. o. o. 101 Merkur, d. d. 1, 33 Messer Slovenija, d. o. o. 62 Misko, d. o. o. 55, 57, 59, 61 Montanwerke Walter Werkzeug GmbH 133 Moretto S.p.A. 125 Motoman Robotec, d. o. o. 1, 23 MURNIK, d. o. o. 95 NC Servis Lovrek Ivan, s. p. 43 Nubius, d. o. o. 2 Olma, d. d. 79 Rappold Winterthur brusilna tehnika, d. o. o. 94 Remic, d. o. o. 117 Robos, d .o. o. 1, 165 Sandvik Coromat 45 Schmidt HSC, d. o. o. 134 Senator, d. o. o. 118 SIGA, d. o. o. 49 Siming, d. o. o. 1, 51 SKB leasing, d. o. o. 154, 159 Socia, d. o. o. 53 SolidCAM, d. o. o. 34, 62 STROJNISTVO.com 39 TBW, d. o. o. 143 Tecos Celje 99 Tehna Plus, d. o. o. 107 Tehnotron, d. o. o. 1, 15, 41 Teximp, d. o. o. 18 TM, d. o. o. 29, 35, 64 UL FS - revija VENTIL 70 Vpenjalni sistemi, d. o. o. 1, 73 Zibtr, d. o. o. tematski sklop ^ Biomedicinski materiali in njihova uporaba Sodobne tehnologije za izdelavo kovinskih biomedicinskih vsadkov Umetni sklepi: obraba, kakovost in standardizacija Predstavitev bionične endoproteze kolka Naše izkušnje s bionično kolčno protezo avtomatizacija in informatizacija Tehnologija govornega vodenja Skladišča in distribucijski centri so vezni člen med dobavitelji, proizvodnjo in kupci. Predvsem od uspešnosti njihovega poslovanja je odvisna uspešnost celotne preskrbovalne verige in verige vrednosti, zato podjetja nenehno iščejo nove načine za povečanje kakovosti in učinkovitosti skladiščnega poslovanja. Govorno vodenje je tehnologija nove generacije. Ašo Zupančič Dr. Tomaž Perme Dostopne točke za ^^^ prenos podatkov ^"sn X1 Polimerna pralna kad Kot povsod v slovenskih podjetjih se tudi v Gorenju GA soočajo z zahtevami, ki jih narekujejo usmeritve na področju razvoja in seveda novosti, ki prinašajo uspeh na globalnem trgu. Globalni trg s svojimi zahtevami spodbuja in narekuje podjetjem potrebe po novih proizvodih, zaradi katerih je treba zmanjšati proizvodne stroške vsakega novega proizvoda ter skrajšati čas razvoja novega izdelka in čas uvedbe izdelka na trg. Boris Klenovšek mag. Boštjan Sovič spec. Sebastjan Kotnik napredne tehnologije Nadzor in vzdrževanje na daljavo Uporabnikom različnih naprav, od diagnostičnih strojev v medicini do dvigal v stavbah, so vse več na razpola go strokovni servisi za nadzor, urjenje in preventivno vzdrževanje. Nove tehnologije odpirajo možnosti dvo smernega avdio- in videovzdrževanja s frekvenčnim pasom, ki ga uporabljajo mobilni telefoni. Daljinski servisi bodo pomagali odkrivati napake v avtomo bilih, tovornjakih in vlakih ter tako zmanjšati stroške garancij rezilna orodja CAJHEN rezilna orodja d.o.o. 3270 LAŠKO, Sp. Rečica 80a, T: +386 (0)3 573 15 02 www.cajhen.com OKRET d.o.o. Majurina 66, Kaštel Lukšič, T: +385 (0)21 22 84 49 SAS TEHNIC d.o.o. Tuzla, T: +387 (0)61 64 98 12 C "Ö o > D Darko Švetak urednik Tako kot v drugih panogah je tudi v slovenski industriji že krepko zaznati svetovno finančno krizo. Večina slovenskih paradnih konjev v avtomobilski industriji in v segmentu orodjarstva novonastale razmere še dobro prenaša, vendar se bojijo, da turbulentnih razmer še zdaleč ni konec. Kakor koli že, posledice so tu: odpovedi naročil tako v industriji kot tudi naročil novih orodij ali sklopov, ki jih uspešna domača podjetja izdelujejo za zahtevne zahodne kupce. Po dolgem boju z azijskimi državami, ko se je proizvodnja orodij selila na Vzhod, se je stanje umirilo, prišel pa je že omenjeni, še hujši udarec v obliki svetovne finančne krize. Podjetja so bila prisiljena zmanjšati število zaposlenih na račun ukinjanja večizmenskega dela, sledil je upad proizvodnje, in tako se seveda verižna reakcija nadaljuje in stopnjuje. Zadnji mesec je bilo veliko slišanega in napisanega na temo vse večjega povezovanja podjetij, saj se bodo le tako lahko borila na globalnem trgu in s tem tudi lažje prenašala udarce finančnih kriz ali drugih za gospodarstvo negativnih pojavov. Inovativnost -razpoznavni znak Slovenije Pri tem si bo treba seveda nujno iz glav izbrisati regionalno usmerjenost. Drugače ne bo mogoče slediti in uvajati tehnologij, ki jih narekujejo visokorazvite države, saj so te v industrijskem povprečju že zdaj skoraj desetletje pred nami. Izdelki, ki se običajno proizvajajo v slovenskem prostoru, so srednjega cenovnega razreda in tudi dodana vrednost na zaposlenega ne odraža tistega, kar bi našo državo še trdneje postavilo na veliki zemljevid visokorazvitih držav. Kar je pravzaprav škoda. Slovenci namreč veljamo za zelo inovativen narod in se lahko tudi zaradi svoje majhnosti hitreje prilagodimo različnim svetovnim dogodkom ter lažje usmerimo na področja, ki niso zelo prizadeta s svetovno krizo. Seveda se v nadaljevanju ponavljam, a še vedno trdim, da je pri nas krepko premalo podpore za uspešna in inovativna podjetja, pa tudi za posameznike, kar je povsem nelogično. Prav s temi velikimi potenciali bi se v svetovnem merilu lahko še bolj postavili ob bok uspešnim. Eden zadnjih izredno odmevnih inovativnih izdelkov je prvo dvose-dežno letalo na električni pogon, ki je bilo izdelano v podjetju Pipistrel iz Ajdovščine. Takih »pipistrelov« imamo v deželici pod Alpami še vsaj ducat. Prepričan sem, da v svetu še vedno veliko ljudi ne ve, kje je Slovenija, kaj šele, kje je Ajdovščina. To bi moral biti tudi ta trenutek naš izstopajoči znak za prepoznavnost. Svetu moramo pokazati in dokazati, kakšno inovativno žilico nosi v sebi mali dvomi-lijonski narod. Le tako bo kdo izvedel za nas, konstantnost naših dosežkov (nočemo biti muhe enodnevnice) pa bo dosegla, da nas bodo tudi večji jemali resno. Glavni in odgovorni urednik: Darko Švetak Urednik področja avtomatizacija in informatizacija: dr. Tomaž Perme Urednik področja nekovin: Matjaž Rot Urednik področja naprednih tehnologij: Denis Šenkinc Urednica splošnih vsebin: Sonja Sara Lunder Tehnični urednik: Zoran Jereb Strokovni svet revije: dr. Jože Balič, dr. Aleš Belšak, Edvin Batista, dr. Boštjan Berginc, dr. Franci Čuš, dr. Slavko Dolinšek, dr. Igor Drstvenšek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampuš, dr. Peter Krajnik, Boris Jeseničnik, Boštjan Juriševič, Boris Klenovšek, dr. Janez Kopač, dr. Borut Kosec, Marko Mirnik, Franc Fritz Murgelj, dr. Blaž Nardin, Marko Oreškovič, dr. Peter Panjan, dr. Tomaž Pepelnjak, Aleš Petek, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, Henrik Privšek, dr. Jože Rodič, dr. Mirko Soković, Janez Škrlec, dr. Janez Tušek, Anton Zličar Novinar: Esad Jakupovič Prevajalci: Ivica Belšak, Damjan Klobčar, Lektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova: Saša Brunčič, Barbara Kodrun Računalniški prelom revije: Darko Švetak s. p., Jan Lovše Oblikovanje naslovnice in oglasov: Barbara Kodrun, Boštjan Čadej Izdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradišče nad Pijavo Gorico 204, SI-1291 Škofljica, Slovenija Uredništvo: Revija IRT3000, Simona Jeraj - vodja uredništva Zasavska cesta 95, 1231 Ljubljana - Črnuče Naročnine, oglaševanje in marketing: Ecetera d. o. o., Zasavska cesta 95, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija Tel: (01) 600 3000 Faks: (01) 600 3001 E-pošta: info@irt3000.si Tisk: Tiskarna Hren, Aleš Hren s.p., Ljubljana Naklada: 4.000 izvodov Cena: 4 €/5 $. IRT3000 - inovacijerazvojtehnologije ISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Rs, pod zaporedno številko 1059. Naročnina na revijo velja do pisnega preklica. Copyright© IRT3000 Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenašajo in razmnožujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja. Naprava za merjenje hrapavosti SJ-500 Mitutoyo Mitutoyo je predstavil novo prenosno napravo za merjenje hrapavosti površine SJ-500. Namenjena je za precizno laboratorijsko merjenje različnih parametrov hrapavosti (npr. Rmax VDA, Rz1max DIN EN ISO 4287), profila valovitosti in oblikovnih analiz npr. radija ali kota. SJ-500 je opremljen z osvetljenim barvnim 7,5-inčnim (190,5 mm) zaslonom, ki je občutljiv na dotik in omogoča enostavno upravljanje. Vgrajena je tudi igralna palica (joystick), s katero hitro in varno premikamo tipalo. Rezultate merjenja lahko izpišemo z visokoločljivim tiskalnikom. www.mitutoyo.de www.bts-company.com Izjemna učinkovitost ob majhni zasedenosti prostora Podjetje Aluplast je tretji največji proizvajalec okenskih sistemov iz PVC v Evropi in peti v svetovnem merilu. Njihovi proizvodni obrati so opremljeni z več kot 45 ekstrudorji Krauss Maffei Berstorff. Podjetje Krauss Maffei je za Aluplast razvilo številne rešitve, ki so izpolnile zahteve po kompaktnih linijah ekstru-diranja, ki jih je mogoče montirati in tudi premikati po potrebi. Ena od pomembnejših rešitev je kombinacija dveh dvopolžnih ekstrudorjev 90-32/P s koekstrudorjem KMD 50 K/P. Konfiguracija zavzema 2,5 m x 5,4 m prostora. Vsaka predelovalna enota ima svoje osnovno ohišje, ki ga je mogoče prestavljati. Glavna omarica s stikali za vsako enoto stoji na koncu enote. Prostor v bližini orodja zavzemajo le manjše omarice s stikali, kjer so krmilne plošče za upravljavca stroja in krmilja. Prostor se prihrani tudi s pritrditvijo pretvornikov za AC-motorje nad zobniške sisteme. Tudi krmilni sistem je zelo prilagodljiv in omogoča, da ga skupaj upravljata dva ali samo en upravljavec. Zmogljivost stroja je 900 kg na uro. www.krauss-maffei.com Mikrovarilnik MOLDMENDER Mikrovarilnik MOLDMENDER, ki ga je izdelalo ameriško podjetje Rocklin Manufacturing Co., je namenjen popravilom orodij za brizganje plastike, orodij za obdelavo gume, orodij za tlačno litje in jeklenih orodij. Običajne aplikacije, na katerih se varilnik uporablja, so stične linije, koti/robovi, luknje/praske, napake, ki nastanejo med obdelavo, ipd. Orodja se popravijo s točkovnimi zvari, ki spojijo kovinske trakove, žico, paste ali praške z želenim delom obdelovanca. Ker med varjenjem vročina ne nastaja, ne prihaja do krčenja ali drugih napak. Končna obdelava površine se lahko izvede z elektroe-rozijo, brušenjem, strojno obdelavo, kovinsko prevleko, poliranjem itn., s čimer dosežemo želeno ostrino robov. www.rocklinmanufacturingco.com Trdokovinska NC-povrtala Dormer Dormer je predstavil novo serijo trdokovinskih vi-sokoprodukcijskih povrtal za obdelavo jekel, kaljenih jekel s trdoto do 63 HRc, inoksa in sive litine. Na voljo je serija ne-prevlečenih in prevlečenih (TiAlN) povrtal. Pri obdelavi jekla s prevlečenimi povrtali dosegamo rezalne hitrosti tudi do 180 m/min. Značilnost nove serije je izjemno neenakomerna delitev zob (Extremly Unequal), ki omogoča povrtavanje izvrtine z odstopanjem okroglosti 1-2 |im, v primerjavi s standardno delitvijo, kjer dosegamo odstopanja okroglosti do 10 |im. Povrtalo B465 za izvrtine ima rezilo z vijačnico in bočne izvrtine za hlajenje neposredno na rezni rob. Povrtalo B462 z ravnimi rezili je namenjeno za slepe izvrtine in ima centralno-aksialno hlajenje. Izvrtine za hlajenje zagotavljajo učinkovito lomljenje in odvajanje odrezkov, rezultat pa je daljša doba uporabnosti povrtala. www.dormertools.com www.bts-company.com Brusne plošče Norton Quantum Norton je razvil novo generacijo brusnih zrn Quantum z inovativnim rezilnim robom in patentiranim vezivom, ki je zmes organskega in steklenega. Nove brusne plošče imajo od 50 do 100 odstotkov daljšo dobo uporabnosti in 30 odstotkov višjo stopnjo odvzema materiala. Primerne so za brušenje sive litine, jekla, inoksa in tudi težko obdelovalnih materialov, kot sta inkonel in titan. Povečana zmogljivost brusnih plošč Quantum omogoča manjše stroške brušenja na področjih, kot so avtomobilska industrija, izdelava ležajev, pogonov in orodij. www.norton.eu www.bts-company.com Nova kvaliteta za grobo struženje jekla Sumitomo je izdelal novo kvaliteto stružnih ploščic za obdelavo jekla AC830P. Namenjena je za grobo obdelavo in prekinjeni rez. Višjo produktivnost zagotavlja nova FF-prevleka (Fine&Flat), ki ima višjo temperaturno in obrabno obstojnost, kar omogoča obdelavo z večjimi pomiki in znatno daljšo dobo uporabnosti. AC830P ima v primerjavi s konkurenčnimi kvalitetami 30 odstotkov večjo trdoto in 50 odstotkov manjšo hrapavost Ra. www.sumitomotool.com www.bts.company.com Spletna stran za mobilne telefone www.igus.eu Proizvajalec energijskih verig Igus iz Kölna v Nemčiji ponuja zelo uporabno novost na spletu, ki je dosegljiva z mobilnim telefonom. Na njihovi angleški spletni strani (www.igus.eu) lahko poiščete navodila za uporabo vseh Igusovih energijskih verig. Navodila so na voljo kot besedilo, fotografije in kratki videospoti. Tako lahko vsakdo skonstruira posamezen sistem energijske verige s preprostimi navodili. Z mobilnim telefonom lahko precej hitro prejmete zahtevane informacije iz uporabnikom zelo prijaznih »igus Mobile Pages« (Igusovih mobilniških strani). Slike in filmi, prilagojeni za mobilne uporabnike, prikažejo, kako so lahko posamezni členi energijskih verig sestavljeni ali razstavljeni, kako se lahko v posamezne energijske verige vstavljajo kabli in cevi ter kako se montirajo zaključni elementi in vmesni členi. www.hennlich.si Šestosni robot, ki rezka Nemško podjetje Maka lahko na osnovi proizvodne celice prikaže robota, ki zna rezkati in vrtati. Robot sam jemlje orodja iz skladišča za orodje in jih vanj odlaga. Programiranje robota z zgibno ročico, ki je bilo večkrat predmet številnih kritik, češ da je prezahtevno in dolgotrajno, ni potrebno. Poleg tega naj bi bil robot večinoma hitrejši in bolj fleksibilen, kot so klasični CNC-obdelovalni centri in stroji. Za preprostejše programiranje so razvili poseben programski modul za konvertiranje programa BWO za 5-osno CNC-obdelavo v program za 6-osno obdelavo z robotom. Poleg tega naj bi robot, ki ga proizvaja Kuka, zmogel tudi postopek rezkanja; njegova nosilnost znaša 60 kg. www.maka.com Petosni center za brušenje WAX 735 CENTRO Wendtov petosni center WAX 735 CENTRO za brušenje omogoča dober izkoristek vseh petih osi. Povsem nova izvedba z novim, zelo kompaktnim vpenjalnim sistemom C-Force v kombinaciji z veliko brusno ploščo premera 400 mm omogoča celovito obdelavo zelo zahtevnih geometrij v enem samem vpetju. V enem delovnem ciklu se obdelajo ležišča, zarezne geometrije, zaščitne faze in stopničasti prehodi. Center WAX 735 CENTRO je zelo natančen, čas obdelave je krajši, zato so tudi stroški nižji. Prof. dr. Marija Kosec, vodja Odseka za elektronsko keramiko na Institutu Jožef Stefan Na področju keramičnih materialov smo med vodilnimi na svetu Sonja Sara Lunder Foto: Gregor Eržen Prof. dr. Marija Kosec se je že na podiplomskem študiju zapisala raziskavam keramičnih materialov in njihovih lastnosti, danes pa na področju elektronske keramike, še zlasti feroe-lektrikov in piezoelektri-kov, spada med vodilne raziskovalke na svetu. Med njenimi znanstvenimi dosežki izstopajo dognanja o postopkih priprave tankih plasti na osnovi svinčevih cirkonatov titanatov, o sintezi feroelektrikov in relaksorjev brez svinca ter priprava debelih plasti feroelektričnih materialov. Še bolj odmevni so njeni dosežki pri pripravi prosojne relaksorske keramike, ki ne vsebuje svinca. Svoje znanje doktorica Kosec razdaja doma kot profesorica za področje materialov na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in tudi v tujini, saj kot gostujoča profesorica predava na elitni šoli École Polytech-nique Fedérale de Laussane v Lausanni in na Xiaotong University v Xi'anu na Kitajskem. Poleg tega predseduje znanstvenemu svetu Instituta Jožef Stefan, vodi Odsek za elektronsko keramiko, center odličnosti Materiali za elektroniko naslednje generacije in drugih prihajajočih tehnologij ter razvojno skupino za materiale in nanoteh-nologije, ki deluje v okviru Sveta za konkurenčnost. Poleg izjemne znanstvene produktivnosti, ki jo zelo cenijo tudi v tujini, je ena od odlik doktorice Kosec sposobnost odličnega povezovanja osnovnih raziskav z razvojnimi in uporabnimi, saj je za uporabne raziskave keramičnih materialov do zdaj pridobila že 14 evropskih projektov. Rezultat njenega sodelovanja z domačimi in tujimi industrijskimi razvojnimi skupinami je sedem patentov in razvoj novih izdelkov, predvsem za uporabo v elektroniki. Znanstveni in razvojni dosežki profesorice Marije Kosec in njenih sodelavcev so ogromno prispevali k temu, da je Slovenija na področju keramičnih materialov danes med vodilnimi na svetu. Kako se je začela vaša kariera, kako je potekala in se razvijala? Za kemijo me je v osnovni šoli navdušila profesorica biologije in kemije, zato sem šolanje nadaljevala na kemijski smeri srednje tehniške šole. Nato sem v Iskri pridobila štipendijo in se lotila študija kemijske tehnologije na takratni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Prve delovne izkušnje sem nabirala med prakso v Iskri, kjer pa za kemijske tehnologe takrat ni bilo veliko dela. Po diplomi me je direktor podjetja Tehnična keramika, ki je delovalo v okviru družbe Iskra Elementi, gospod Gorup vprašal, ali bi želela opraviti doktorat na Odseku za keramiko na Institutu Jožef Stefan in se nato vrniti v industrijo. Sčasoma se je sodelovanje med Iskro in inštitutom okrepilo, tako da sem ostala na inštitutu, kjer sem še danes. Kam se na področju elektronske keramike uvršča slovensko znanstvenoraziskovalno delo v evropskem in svetovnem merilu? Za nestrokovnjake je elektronska keramika zelo ozek pojem, za tiste, ki na tem področju delamo, pa zelo širok. Odsek za elektronsko keramiko je nastal iz Odseka za keramiko, ki je svoj program gradil predvsem na elektronski keramiki. Slednja je bila pomembna za podjetja v okviru Iskre, kjer je bilo kar nekaj tovarn za pasivne komponente, upore, kondenzatorje in ferite. Elektronska keramika je svoje ime dobila, ker se ti materiali uporabljajo v elektroniki. Trditi, da smo na področju elektronske keramike v svetovnem vrhu, je preveč ambiciozno, vendar je res, da so raziskave na tem področju na zelo visoki ravni. Menim, da je naš odsek blizu svetovnemu vrhu. Ali ste na Odseku za elektronsko keramiko morda odkrili tržno nišo, v kateri ste resnično dobri? Zdi se mi, da smo tako nišo res našli. Ukvarjamo se namreč z nekaterimi aktualnimi vprašanji sinteze materialov z nekimi lastnostmi in smo ena redkih skupin na svetu, ki tolikšno pozornost namenja sintezi. Kot kemiki se dopolnjujemo z mnogimi raziskovalnimi skupinami, ki se ukvarjajo s fiziko materialov, zaradi česar smo verjetno v tujini zelo zaželen partner pri številnih projektih. Naš odsek večinoma sestavljajo kemiki, kar je v raziskavah materialov precej neobičajno, saj v podobnih skupinah po navadi prevladujejo fiziki, metalurgi, veliko je elektronikov in tudi strojnikov. Prednost nas kemikov je v tem, da smo se na fakulteti naučili, kako se kateri material naredi. Naša skupina je v svetu znana po tem, da zna narediti material s prav posebnimi lastnostmi in da razumemo, kako smo do takega materiala prišli. To je razumevanje procesov, in tega je v raziskavah materialov malo. Prav to - uporaba kemije v raziskavah materialov - je naša tržna niša. Zadnja leta nas vabijo na številne svetovne in evropske konference. Čeprav se vseh ne moremo udeležiti, je tovrstno priznanje nedvomno nekaj vredno. Kaj se zadnja leta dogaja na področju elektronske keramike? Katere so usmeritve na tem področju? Besedno zvezo elektronska keramika lahko uporabljamo za skupino materialov, ki se uporabljajo v elektroniki. To se zadnja leta spreminja. Elektronske komponente in mikrosistemi, v katerih se čedalje pogosteje pojavljajo polikristalinični oziroma keramični materiali, postajajo vse manjši, vse bolj kompleksni, vse bolj učinkoviti in zanesljivi, kar pa zahteva nove materiale. Novi materiali z drugačnimi lastnostmi nastajajo po novih sinteznih poteh in z novimi tehnologijami. Pri razvoju novih materialov se naslednja leta največ pričakuje od nanostruktur in kombiniranja kemijsko različnih materialov, svoje zahteve pa k temu seveda dodaja tudi ekologija. Zato po eni strani vse bolj težimo k materialom, ki ne vsebujejo težkih kovin, po drugi pa se pri procesih zahteva, da se izognemo strupenim ali drugače nevarnim snovem. Vse to zaposluje tudi nas in naše industrijske partnerje. Ena od najbolj aktualnih razvojnih smeri je, da bi aktivne komponente, kot so na primer tranzistorji, izdelovali bolj preprosto, kot je polprevodniška tehnologija. S ciljem, da bi razvili oksidni tranzistor, že teče evropski projekt, v katerem sodeluje tudi naša skupina. Aktualne razvojne smeri so tudi v zdravstvu, na področju ultrazvočne diagnostike, zdravljenja z ultrazvokom in implantatov ter na področju pridobivanja alternativnih virov energije, kjer si z elektronsko keramiko lahko pomagamo pri pretvarjanju in shranjevanju energije. Kaj pa prihodnja leta - v katero smer bo šel razvoj na tem področju? Tudi na našem področju naslednja leta pričakujemo uveljavljanje nanomaterialov in nanotehnologij. Naša skupina se največ ukvarja z metodami, kako sintetizirati na-nodelce. Eden od članov naše ekipe se je sinteze nanodelcev lotil inovativno kar z zelo intenzivnim mletjem. Če želite sintetizirati keramični material, morate materiale bolj preproste sestave zmešati in segrevati, da pride do sinteze pri visokih temperaturah. Njemu pa je uspelo materiale bolj zapletene sestave za sintezo pripraviti kar v mlinu, tako da je dovajal veliko energije. Namesto toplote je dovajal veliko mehanske energije, tako da je sinteza potekla kar pri sobni temperaturi. To je v primerjavi s klasičnim enostaven postopek. Prahovi, ki jih tako dobimo, pa so zelo kakovostni. Na področje materialov vse bolj posegajo raznovrstne ekološke zahteve. Koliko pozornosti na področju elektronske keramike namenjate razvoju materialov, ki so ekologiji prijazni? To je zelo močna horizontalna dejavnost tudi na področju materialov. Iščejo se za- menjave za nevarne elemente, kot so svinec, kadmij, krom in podobno. Naš strah pred temi materiali je včasih vseeno prevelik. Tak primer je svinčev oksid, ki je - če je pri 1200 stopinjah vezan v keramične spojine -zelo stabilen in se ne raztaplja. Ljudje smo s svinčevim oksidom in njegovo nevarnostjo kar preveč obsedeni. Včasih ko so ga vsebovale glazure keramičnih posod ali kristalno steklo, je bil resnično nevarnejši kot danes v keramiki. V keramični industriji uporabljajo tehnologijo nalivanja, s katero oblikujejo keramične plasti. Te suspenzije za nalivanje temeljijo na organskih topilih, zato je veliko raziskav namenjenih temu, da bi organska topila nadomestili z vodo. Ali menite, da se pri nas namenja dovolj denarja za raziskave in razvoj? Statistično gledano se delež proračuna, ki ga država namenja za raziskave in razvoj, zadnja leta zmanjšuje. Leta 1992 je za raziskave in razvoj namenila 3,8 odstotka proračuna, lani pa je ta delež znašal samo še približno dva odstotka, kar danes pomeni približno pol odstotka bruto družbenega proizvoda. Toliko daje država. Po statistikah približno dvakrat toliko daje še in- dustrija, tako da pridemo na 1,5 odstotka BDV, kar nas sicer ne uvršča čisto na rep, vseeno pa daleč pod države, ki si jih jemljemo za vzor - to so Finska, Irska, Švedska, Nemčija. S trenutnimi vlaganji v raziskave in razvoj ne bomo dosegli načrtovanega tehnološkega prodora, poleg tega pa s tem zaostajamo tudi za načrti EU, da bi za raziskave in razvoj namenjali en odstotek BDP-ja državnega denarja, vsega skupaj pa tri odstotke. Do tega cilja smo šele na pol poti. Povrhu vsega pa po mojem mnenju ta denar ni dobro izkoriščen, saj bi bilo treba izdelati mehanizme, ki bi omogočali boljše izkoriščanje tega denarja. Če se ga namreč deli tako, da ga vsak dobi malo, smo sicer vsi srečni in zadovoljni, vendar pa taka delitev ne prinese veliko koristi. V okviru Sveta za konkurenčnost vodite razvojno skupine za materiale in nano-tehnologije. Kakšna je osrednja naloga vaše skupine? Kaj je po vašem mnenju tisto, kar je na vašem področju najpomembnejše za nadaljnji razvoj Slovenije? Ko so nas povabili v Svet za konkurenčnost, je bilo vprašanje, kako narediti raziskave in razvoj bolj učinkovite. Za to je več poti. Ena je, da se osredotočimo na eno samo relativno ozko področje in ves denar namenimo temu. To je za državo, kot je Slovenija, nevarno. Ob delu in vodenju te skupine sem se bolj seznanila tudi s tem, kako je tehnološki preboj potekal na Finskem. Ne res, da so si Finci za prednostno nalogo postavili informacijske tehnologije in ves denar namenili za to dejavnost. Preden so se odločili za te tehnologije, so imeli Finci namreč zelo razvito lesno industrijo, jeklarstvo in Prof. dr. Marija Kosec je predlani prejela Zoisovo nagrado Leta 2006 ste prejeli Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke v znanosti. Za kateri vrhunski dosežek ste jo prejeli? To nagrado, ki je priznanje celotni skupini, ne samo meni, sem prejela za nekaj izjemnih dosežkov naše skupine na svetovni ravni na področju elektronske keramike. Razvili smo hipotezo, kako priti do nekih materialov, pravimo jim relaksorji, ki ne bi vsebovali svinca. Drugi dosežek, ki ga je treba omeniti, je, da smo razvili transparen-tno keramiko, kar je res izjemen tehnološki dosežek. Tretji pa, da nam je tanko plast piezoelektrika, ki sicer vsebuje svinec, uspelo narediti pri zelo nizki temperaturi - pri 400 stopinjah Celzija, kar še nikomur na svetu do zdaj ni uspelo. Nagrade, kakršna je tudi Zoisova, je treba podpreti in jih v javnosti objavljati ter s tem mladim dokazati, da se tudi v znanosti da uspeti. gumarsko industrijo. Ko pa so se odločili še za sodobno tehnologijo, so vanjo vložili dodaten denar, saj so za raziskave in razvoj v lesni industriji, v industriji jekla in gume namenjali ravno toliko sredstev kot prej. Zato je Finska danes uspešna tudi na področju lesne industrije, jeklarstva in gu-marstva. Vendar to ve le malo ljudi, saj vsi poznamo le uspeh Nokie. Če se vrnem k temu, kako doseči večjo učinkovitost. Skupina, ki jo vodim, si je zastavila prednostne naloge, ki jih nekako že poznamo. Maja letos je Inštitut za ekonomska raziskovanja v sodelovanju s še dvema institucijama končal raziskavo, ki jo je naročila vlada, o tem, kaj slovenska industrija in raziskovalna sfera štejeta za prioritete. Prišli smo do vrste zanimivih prioritet, ki pa niso zelo ozke. V Sloveniji imamo na področju materialov tudi tri centre odličnosti, ki so nastali zaradi izkazane razisko- valne odličnosti in sodelovanja industrije. Zato je tudi njihova dejavnost prioriteta, tako da jih vsekakor ne bomo kar ukinili in začeli novih stvari. Nenehno začenjanje nečesa novega je pri nas huda bolezen. V razvojni skupini smo se temu uprli, tako da ne bomo na novo odkrivali vsebinskih prednostnih nalog. Smo pa zelo dobro raz-delali, kako si predstavljamo, da bi v organizaciji tega razvojno-raziskovalnega dela z drugačno delitvijo in drugačnimi projekti prišli do večje učinkovitosti. Dun & Bradstre-et: Optimizem pri oceni tveganja poslovanja v Sloveniji Največja bonitetna hiša na svetu je v oktobrskem poročilu ohranila rating Slovenije na DB2b, kar pomeni majhno tveganje. D&B je optimistična pri ocenjevanju tveganj pri poslovanju v Sloveniji. Ugotavlja, da se je inflacija znižala, in glede na cenovne usmeritve ne pričakuje, da bi se kratkoročno zvišala. Zaradi zmanjšanega povpraševanja se rast uvoza umirja, kar je sicer predvsem posledica manjše kupne moči prebivalstva. Je pa za D&B presenetljivo, da se izvoz kljub manjšemu povpraševanju v Evropi, torej na glavnih slovenskih izvoznih trgih, ne umirja ali celo nazaduje, so sporočili iz Bonitetne hiše I. Konkurenčna moč slovenskih družb je bila za D&B nepričakovana in je tudi v neskladju z ugotovitvami Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). »To pomeni, da bi po sedanjih znakih Slovenija utegnila preživeti recesijo manj obtolčena kot druge države Unije,« so prepričani v D&B. Pri oceni državnih tveganj je boljša ocena od majhnega tveganja le še najmanjše tveganje. Na lestvici globalnih ratingov je nazadovala Estonija, napredovala pa Belorusija. Na vrhu je Švica z ratingom DB1. Vgrajen Haasov bočni menjalec orodja Sinhrono cikloidno gibanje našega edinstvenega bočnega menjalca orodja vodi natančna globoidna gred, ki jo sami izdelujemo na posebej prirejenih 5-osnih strojih Haas. V tem robustnem in zanesljivem sklopu je poseben Haasov pogon polžastega gonila in elektronsko voden start/stop sistem, ki nima mehanskih zavor. Vsak kos bočnega menjalca orodij znamke Haas v celoti izdelamo sami, kar zagotavlja stalno visoko kakovost in hitro, gladko ter zanesljivo delovanje. Ä Haas Factory Outlet Texirnp International • Ljubljana - Slovenija I Tel:+386-1 524 03 57 I www.teximp.com I www.HaasCNC.com Jubilejno, 30. posvetovanje orodjarjev 2008 Organizacija kot gonilo poslovnih izboljšav Tako kot je orodjarstvo pomemben člen v verigi vrednosti od proizvodnje do potrošnje blaga, je vsakoletni posvet orodjarjev pomemben dogodek za številna slovenska podjetja in strokovnjake na področju orodjarstva, ki se zavedajo potrebe in pomena izmenjave znanja, izkušenj ter ne nazadnje prijetnega in koristnega druženja. Letošnji posvet, ki je bil od 7. do 9. oktobra v Portorožu, je bil jubilejni, že trideseti. Dogodek je zaznamovalo več kot 215 udeležencev v dveh dneh, 26 predavanj oziroma predstavitev prispevkov domačih in tujih avtorjev, okrogla miza, 17 prispevkov v obliki posterjev ter razstava 25 domačih in tujih podjetij izdelkov in storitev za orodjarstvo. Dr. Tomaž Perme Prvo posvetovanje je bilo v Ljubljani leta 1978. Organizirali so ga na pobudo nekaj zanesenjakov Odbora za orodjarstvo Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije ter s strojne fakultete v Ljubljani in Mariboru. V preteklih treh desetletjih so strokovnjaki in poznavalci orodjarske dejavnosti razpravljali o različnih temah, od posebnih postopkov obdelav orodij, uvajanja tehnoloških novosti v orodjarne do vpeljave računalniške podpore v orodjarstvu. Zadnje desetletje so obravnavali strateška področja razvoja orodjarn, namenjena vodstvom orodjarn, in področja sodobnih načinov menedž-menta proizvodnje in sodobnih izdelovalnih tehnologij ter sistemov, kar je bilo namenjeno predvsem tehničnemu kadru v orodjarnah. Razpravam so se zadnjem desetletje pridružili tudi razstavljavci, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli k napredku razvoja in novih spoznanj strokovnjakov iz slovenskih orodjarn. S tem kratkim opisom zgodovine posvetovanja je prof. dr. Andrej Polajnar, predsednik uredniškega in organizacijskega odbora posvetovanja, sklenil uvodni nagovor. Podal je tudi nekaj misli na vodilno temo letošnjega posvetovanja, ki je potekalo pod naslovom Organizacija kot gonilo poslovnih izboljšav. Med strategijami tehnološko razvitih držav in vodilna nit razvoja novih ter izboljšav obstoječih izdelkov je organizacija dela. V proizvodnem okolju je danes na najvišji ravni organiziranosti tako imenovana vitka proizvodnja. Le redka podjetja so do zdaj prepoznala, da je treba vitko razmišljanje prenesti tudi na področje raziskav in razvoja, v tako imenovano vitko inoviranje. Še manj podjetij pa ima načrt za upravljanje človeških virov, saj se ne zavedajo, da so zaposleni najdražji in najvrednejši del podjetja. Brez tega zavedanja je težko postati ali ostati konkurenčen na svetovnem trgu. Kadri in sodobni sistemi vodenja To je potrdil tudi Boštjan Ložar, samostojni svetovalec na področju strateškega Uvodni nagovor prof. dr. Andreja Polajnarja, predsednika uredniškega in organizacijskega odbora posvetovanja. menedžmenta, ki je podal nekaj opažanj in podatkov o stanju v slovenskem orodjar-stvu, pa tudi nekaj možnih usmeritev slovenskega orodjarstva. Slovenska podjetja na področju orodjarstva so preveč regionalno usmerjena, imajo izdelke v srednjem cenovnem razredu in majhno dodano vrednost na zaposlenega. Izrazita je tudi majhna produktivnost. Na področju sodobnih sistemov vodenja slovenska podjetja zaostajajo za vodilnimi svetovnimi podjetji za več kot deset let. Možne so usmeritve slovenskega orodjarstva v nekatere segmente trga z višjo stopnjo zahtevnosti in dodane vrednosti ter s povečevanjem deleža prodaje storitev. Potrebne so kapitalske in strateške povezave, pa tudi stopničasto povečanje produktivnosti z uvajanjem metode Šest sigma, vitke proizvodnje, variabilnega nagrajevanja in digitalizacije procesov. Največji izziv so vsekakor kadri. Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v proizvodnih podjetjih (predvsem s 30.000 na 50.000 evrov) namreč ni mogoča brez ustreznega kadra in učinkovitega upravljanja človeških virov. V Sloveniji pa je že 10 let znano, da primanjkuje 2500 tehnično izobraženih strokovnjakov za industrijo. S primerjavo do spoznanja Martin Bock iz podjetja za trženje na področju orodjarstva iz Aachna v Nemčiji, ki ga sestavljajo raziskovalci in strokovnjaki z aachenske tehniške univerze RWTH in Fraunhoferjevega inštituta za proizvodne tehnologije IPT je predstavil uporabo metode primerjave na podlagi primerljivih kazalnikov (benchmarking) kot merilo za konkurenčnost na področju orodjarstva. Osnovna zamisel je, da se je treba učiti od najboljših. Metoda primerjanja je zmogljivo orodje za opredelitev prednosti in slabosti nekega podjetja v primerjavi z najboljšimi, kar je prvi korak na poti povečanja konkurenčnosti. Na podlagi primerjalnih Jubilej se praznuje Organizator je za jubilejno, 30. posvetovanje o orodjarstvu pripravil tudi krajši kulturni program s svečano podelitvijo priznanj najzaslužnejšim, ki so pripomogli, da je zamisel nekaj zanesenjakov iz daljnega leta 1978 postala in ostala uspešna tako dolgo. Plakete in darila so prejeli Ivo Turk, predsednik Odbora za orodjarstvo Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zborni Slovenije do leta 1997, Marjan Kovač, član odbora do leta 2006, Denis Šenkinc za tehnično podporo na posvetovanjih, Darko Švetak za pripravo zbornika in medijsko podporo na posvetovanjih, Vilijem Kern, dolgoletni član odbora, dr. Mihael Junkar, dolgoletni član organizacijskega odbora posvetovanja s strani Fakultete za strojništvo v Ljubljani, dr. Andrej Polajnar, dolgoletni član organizacijskega odbora posvetovanja s strani Fakultete za strojništvo v Mariboru, Janez Poje, do leta 2008 predsednik in še zmeraj dejavni član Odbora za orodjarstvo ter podpredsednik evropskega združenja ISTMA, in ne nazadnje Milena Vidmar Mlinar, samostojna strokovna sodelavka pri Gospodarski zbornici Slovenije do leta 2008, ki je vseh 30 let skrbela in si prizadevala, da bi bilo vsako posvetovanje najboljše. C i-h i d O 3 QJ analiz iz baze podatkov o več sto orodjarnah z vsega sveta ter drugih primerjalnih raziskav in projektov so ugotovili, da postaja cenovna konkurenčnost manj pomembna od kakovosti, krajših dobavnih časov in produktivnosti. Orodjarstvo bo moralo v prihodnje spremeniti svoje poslovanje z večjo standardizacijo sestavnih delov in procesov, preglednejšo organizacijo dela, razumevanjem vitke proizvodnje in sodelovanjem z zunanjimi partnerji. Zbiranje podatkov, priprava primerjalnih analiz in obveščanje članov o stanju na trgu je ena od pomembnejših nalog ter glavna dejavnost mednarodnega orodjarskega združenja ISTMA, je povedal predsednik ISTMA Europe Fausto Romagnani. Več kot je podjetij članov ISTME, bolj zanesljivi in reprezentativni so podatki. Poleg stanja na orodjarskem trgu v Evropi je predstavil tudi trgovinsko menjavo s Kitajsko, ki je neto uvoznik orodij, predvsem visokoteh-noloških orodij iz Evrope. Ob tem je tudi opomnil, da je ne glede na nizko ceno v neki deželi mogoče najti deželo s še nižjo ceno delovne sile. Zato se bo selitev proizvodnje nadaljevala, kar še ne pomeni, da ne moremo biti konkurenčni. Področje orodjarstva sestavljajo mikropodjetja in mala podjetja, pa tudi večje in velike orodjarne, zato je povezovanje med njimi izredno pomembno za povečanje konkurenčnosti. To je tudi eden od glavnih ciljev ISTME. Pomembna dejavnost je še lobiranje oziroma promocija orodjarstva v EU-projektih, saj brez močnega orodjarstva ne more biti močne industrije. Zato ISTMA podpira in tudi sodeluje v EU-projektih, kot je na primer MANUFUTURE v 7. okvirnem programu. ISTMA organizira še delavnice, posvete in druga druženja orodjarjev, saj je najboljši svetovalec lahko prav kolega, ki ga srečamo na nekem dogodku. Temelj je veriga vrednosti Izredno zanimivo je bilo predavanje prof. dr. Mitchella M. Tsenga, direktorja inštituta za napredno proizvodnjo in profesorja za industrijski inženiring ter inženirski Predsednik ISTMA Europe pFausto Romagnani med svojim vabljenim predavanjem o pomembnejših nalogah in dejavnostih ISTMA organizacije. menedžment na univerzi za znanost in tehnologijo v Hongkongu. Vrednost v proizvodnji na svetu, ki je vse bolj ploska (flat), se ustvarja v verigi vrednosti oziroma preskrbovalni verigi (supplay chain). Vsaka država in pokrajina mora najti svojo nišo v tej svetovni verigi vrednosti. Pri tem so pomembni specializacija v svetovnem merilu, izdelki, ki se razlikujejo od drugih na svetovnem trgu, in nova opredelitev dela ter novi poslovni modeli. V preskrbovalni verigi je pomembno poznati resnične zahteve in potrebe kupcev. Sodobna preskrbovalna veriga se odziva s prilagoditvijo kupčevim zahtevam (customization) in poosebljanjem (personalization) tako izdelkov kot storitev. Povečati je treba moč in vpliv najboljših razpoložljivih virov, izboljšati prilagodljivost, braniti položaj na trgu z močno raziskovalno in razvojno dejavnostjo ter dejavnim trženjem in oglaševanjem. Inflacija v območju evra septembra 3,6-odstotna, v celotni EU 4,2 odstotka Inflacija na letni ravni je septembra v območju evra znašala 3,6 odstotka, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. Inflacija v območju evra se je tako znižala glede na avgust, ko je na letni ravni znašala 3,8 odstotka. V celotni EU se je letna stopnja inflacije septembra v primerjavi z avgustom znižala s 4,3 na 4,2 odstotka. ■ Zelo pestra ponudba različnih podjetij na razstavnih prostorih, so zadosten dokaz, da je tovrstna predsatvitev za podjetja zelo pomembna. V popoldanskem delu prvega dne posvetovanja so sodelovali še Marko Jelovčan iz podjetja Iskra Mehanizmi, d. o. o., iz Lipni-ce, ki je predstavil uporabo metod APQP pri nabavi orodij za avtomobilsko industrijo, prof. dr. Jožef Duhovnik, dekan strojne fakultete iz Ljubljane, ki je orisal problematiko izobraževanja po bolonjskem načinu in zasnovo študija na Fakulteti za strojništvo iz Ljubljane, ki je v skladu s potrebami inženirjev za nove izzive, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič, ki je predstavil ovire in priložnosti za konkurenčnost Slovenije ter potrebne spremembe in pričakovanja na tej poti, ter dr. Gašper Gantar, direktor razvojnega centra orodjarstva TECOS, ki je predstavil prispevek skupine avtorjev o prihajajočih izzivih in priložnostih za slovenske orodjarje. Delati bo treba drugače Vse predstavitve so bile dobra podlaga in izhodišče za okroglo mizo, ki se je dotaknila predvsem odnosa kupca oziroma naročnika in ponudnika orodjarja. Kupci pričakujejo zmeraj več, pogoji dela se zaostrujejo, odgovornost pa se seli po verigi vrednosti navzdol. Zato se je pri orodjarjih pojavilo vprašanje, kako pri teh pogojih preživeti. Največja težava pri zadovoljevanju kupcev so cene in spoštovanje rokov, medtem ko je kakovost včasih še predobra. Izkušnje tudi kažejo, da je pri pogajanjih o ceni zelo odvisno, s kom se pogovarjaš. Če je na strani kupca strokovnjak iz nabave, se da lažje dogovoriti o ceni glede na tehnološke prednosti ponujene rešitve, kot pa če je to investitor, ki je omejen s proračunom za neki projekt. Druga pomembna tematika se je nanašala na majhno dodano vrednost slovenskih orodjarn, ki zahteva celovito prenovo poslovnih procesov in nove sisteme vodenja. Preprosto povedano, delati bo treba drugače. Drugi dan posveta je bil namenjen predstavitvam sodobnih načinov vodenja proizvodnje ter sodobnim izdelovalnim tehnologijam in sistemom. Posvetovanje je zaključil Branko Bračko, novi predsednik Odbora za orodjarstvo Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Zahvalil se je vsem udeležencem, organizacijskemu in uredniškemu odboru posvetovanja, podporni skupini, ki je Veliko število udeležencev, ki so do konca dvodnevnega posveta z zanimanjem spremljali predavanja so dober dokaz, da je tovrstni dogodek za udeležence iz industrije zanimiv. dogodek izvedla, ter seveda avtorjem prispevkov, razstavljavcem in podpornikom iz industrije. Še posebno se je zahvalil Mileni Vidmar Mlinar, ki je dejavno sodelovala pri organizaciji posvetovanja in ključno prispevala k njegovi uspešni izvedbi, tako kot že vseh 30 let. ■ Evropa v izjemnih finančnih težavah, rast se bo upočasnila Mednarodni denarni sklad (IMF) je v objavljenem polletnem poročilu poudaril, da se Evropa sooča »z izjemnimi finančnimi težavami«, ki več držav potiskajo na rob recesije ali celo vanjo. IMF napoveduje, da se bo gospodarska rast v območju evra letos upočasnila na 1,3 odstotka, leta 2009 pa le na 0,2 odstotka. Še avgusta je IMF napovedoval, da naj bi bila gospodarska rast v območju evra letos 1,7-odstotna, prihodnje leto pa 1,2-odstotna. »Zahodna Evropa se sooča z velikimi šoki, ki slabijo gospodarsko dejavnost, pri čemer so najbolj izpostavljene izjemne finančne težave,« poudarja IMF v polletnem poročilu. Po njihovih navedbah se veliko držav »približuje recesiji ali je celo že v njej«. »Evropske banke so v težavah zaradi sočasnega delovanja več negativnih šokov,« so zapisali v IMF in pri tem napovedali, da bo proces ozdravitve bank, ki bo omogočil, da si bodo banke znova posojale denar, »verjetno dolg in naporen« in bo »zelo vplival na gospodarsko rast v naslednjih četrtletjih«. IMF tudi poudarja, da bo imelo usklajeno delovanje vlad in centralnih bank po svetu, s katerim želijo zagotoviti likvidnost bančnega sektorja, učinek šele čez nekaj časa. «Čeprav kmalu pride do celovitega pristopa k reševanju finančne krize, bo trajalo nekaj časa, da se zaznavanje tveganja vrne na normalno raven,« še poudarja IMF. Popolne komponente iz vpenjalne glave VSC 7 Vertikalna stružnica pick-up visoke tehnologije za vašo proizvodnjo: hidrostatično vodeno delovno vreteno za precizno obdelavo tudi pri težjih opravilih, izredno dobro blaženje vibracij z Mineralit® posteljo stružnice, s tekočino hlajeni motor vretena in motor revolverske glave, avtomatsko nalaganje in razkladanje kakor tudi merjenje delov. Vse v enem paketu za vašo proizvodnjo! EMAG Pokličite nas na telefon +49 (0)7162 17 0 ali nam pišite na: info@emag.com EMAG Gruppen-Vertriebs- und Service GmbH Austrasse 24 ■ D-73084 Salach ■ www.emag.com Učimo se vse življenje! Miselnost, da se učenje zaključi ob pridobitvi formalne izobrazbe, je že davno zastarela, saj vemo, da sta dodatno izobraževanje in nenehno učenje nujni, če želimo uspešno slediti vedno novim zahtevam pri delu in biti uspešni posamezniki v sodobni družbi znanja. V izobraževanju se zato vse bolj uveljavlja koncept vseživljenjskega učenja. Na Fakulteti za management Koper razvijamo koncept vseživljenjskega učenja skozi: - izvajanje formalnih in neformalnih oblik izobraževanja ter - priznavanje znanj in spretnosti. Formalno in neformalno izobraževanje Formalne in neformalne oblike izobraževanja (glejte tabelo) so namenjene vsem, ki želijo izpopolniti svoje znanje na področju družboslovja, prava in poslovno-upravnih ved s poudarkom na managementu. Tako pridobljeno znanje lahko posamezniki pozneje uveljavljajo tudi pri vpisu v študijske programe za pridobitev izobrazbe. Izobraževanja, ki jih na fakulteti pripravljamo v okviru vseživljenjskega učenja, ponujamo pod blagovno znamko STIK, ki simbolizira povezavo med teorijo in prakso. VA Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper Tabela: Vrste in značilnosti programov vseživljenjskega učenja na Fakulteti za management Koper Formalne oblike izobraževanja Neformalne oblike izobraževanja Vrsta programa Posamezni predmeti, deli študijskih programov ali študijski programi za izpopolnjevanje Seminarji, delavnice, tečaji, okrogle mize itn. Značilnosti Posamezniki se vključijo v izvedbo predmetov, ki jih fakulteta izvaja za vpisane študente. Posamezniki se vključijo v posamezne oblike izobraževanj, ki niso vezane na študijske programe. Preverjanje znanja Preverjanje znanja v obliki izpita Ni preverjanja znanja. Vrsta potrdila Potrdilo o izobraževanju, ovrednoteno s kreditnimi točkami Potrdilo o udeležbi Uveljavljanje znanja V primeru vpisa v študijske programe fakultete se posamezniku priznajo dosežene kreditne točke. Potrdilo (znanje) lahko posamezniki uveljavljajo pri vpisu v študijske programe po postopku priznavanj znanj in spretnosti. Zaključene skupine Za zaključene skupine (organizacije) lahko kadar koli organiziramo izvedbo posameznih predmetov ali delov študijskih programov, izvedbo pa prilagodimo glede na čas, kraj in delno tudi vsebino. Priznavanje znanj in spretnosti Na Fakulteti za management Koper lahko posameznik zaprosi za vrednotenje znanj in spretnosti, ki jih je na različne načine pridobil pred vpisom na fakulteto. Tako si zmanjša študijske obveznosti, ki jih mora opraviti v okviru programa. Vsem, ki se nameravajo vpisati v študijske programe Fakultete za management Koper, svetujemo, da se o priznavanju znanj in spretnosti posvetujejo s svetovalcem na fakulteti. H DODATNE INFORMACIJE: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Cankarjeva 5, 6000 Koper el. naslov: referat@fm-kp.si, spletna stran: www.fm-kp.si Hidriini inovatorji prejeli zlato in srebrno priznanje V Ljubljani je bila slovesna podelitev priznanj Gospodarske zbornice Slovenije za najboljše inovacije. Med 40 prejemniki priznanj sta tudi dve inovaciji, ki so ju razvili Hidriini strokovnjaki. Zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije je prejela valovita geometrija lopatice aksialnega ventilatorja, ki jo je razvil Vlado Schweiger, srebrno pa programabilni elektronski vžig za motorje, ki sta ga razvila Igor Dolenc in Ivan Konavec. Razvoj ventilatorja s povsem novo zasnovo lopatice, ki jo je razvil Vlado Schweiger, učinkovito odgovarja na vse bolj aktualna vprašanja učinkovite rabe energije. Valovitost lista ventilatorja je inovativna rešitev, ki je do zdaj ni ponudil še noben proizvajalec aksialnih ventilatorjev. Predstavlja novost, konkurenčno prednost in prepoznavnost Hidriinih ventilatorjev. Rezultat povsem nove kreativne rešitve je boljše vodenje toka, ki omogoča aerodinamski izkoristek ventilatorja in manjšo emitirano akustično moč. Druga nagrajena inovacija - programabilni elektronski vžig za motorje - z izboljšanimi karakteristikami omogoča delovanje motorja v ekstremnih pogojih. Vžig je rezultat dolgoletnih izkušenj in znanja Hidriine razvojne ekipe na področju vžignih sistemov za dvokolesa. Inovativnost izdelka je v konstrukciji programabilnega elektronskega vžigalnika, ki omogoča znižanje temperature delovanja sistema za 30 odstotkov v primerjavi s podobnimi konkurenčnimi izdelki. To podaljšuje njegovo dobo uporabnosti, obenem pa zagotavlja tudi delovanje pri zahtevnejših delovnih pogojih. Obe Hidriini inovaciji, ki sta prejeli priznanje Gospodarske zbornice Slovenije na državni ravni, sta bili pred tem že odlikovani z zlatima priznanjema severnoprimorske območne gospodarske zbornice.■ www.hidria.si Slavnostna podelitev listin inženirske Akadenije Slovenije Na Brdu pri Kranju je bila sredi septembra prvič po ustanovitvi Inženirske akademije Slovenije (IAS) slavnostna podelitev listin akademije. Prejelo jih je 44 članov in članic IAS ter trije častni člani. Na slavnostni podelitvi je bil tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Predsednik Inženirske akademije Slovenije dr. Peter Glavič je v uvodnem govoru poudaril pomen akademije za razvoj države ter povzel njeno zgodovino in zgodovino organizacije Euro Case, ki deluje kot vrhovna organizacija vseh tovrstnih evropskih akademij. Predsednik države je poudaril izjemen razvojni napredek, ki ga je Slovenija doživela zadnja leta in njegov pomen v današnji družbi. Govoril je tudi o pomenu kulturne dediščine in medkulturnega sodelovanja, saj Evropa postaja skupni intelektualni in raziskovalni prostor. Članom IAS je zaželel veliko uspeha, jim izrazil podporo ter jih pozval, naj se čim bolj dejavno udeležijo družbene razprave o našem prihodnjem razvoju. Slavnostne podelitve so se udeležili tudi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, minister za razvoj dr. Žiga Turk, prorektor prof. dr. Peter Maček, predstojnik Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Žekš, dekani tehniških fakultet, predsednik odbora državnega zbora za visoko šolstvo Rudi Moge, direktorji nacionalnih inštitutov in predsedniki uprav nekaterih uglednih podjetij. Na podelitvi sta bila tudi častna člana IAS prof. dr. Janez Peklenik in prof. dr. Dušan Petrač. Predsednik Inženirske akademije Slovenije prof. dr. Peter Glavič podeljuje listino častnemu članu prof. Dušanu Petraču (foto: Marjan Smerke). Inženirska akademija Slovenije je bila ustanovljena kot neodvisna in nepridobitna nacionalna institucija leta 2006. Namen ustanovitve je bil ustanovitev platforme za politiko in oblikovanje razvojnih perspektiv proizvodnih industrij, znanstvenih in tehnoloških raziskav ter kakovostnega inženirskega študija v Sloveniji. Naloga organizacije Euro Case je združevati vse inženirske akademije v Evropi pod krilno organizacijo, ki skrbi za sodelovanje med članicami organizacije. Prizadeva si tudi za tehnološki razvoj, poudarja pomen evropske znanosti, skrbi, da nove tehnološke inovacije ne škodujejo okolju, Evropi in Evropejcem, priporoča, da vse akademije uporabljajo najboljše načine dela, ter med članicami Euro Case gradi informacijsko mrežo. Skupinska fotografija podelitve listin članom in članicam Inženirske akademije Slovenije (foto: Marjan Smerke) JRT Oktober 17 III Slovenski znanstveniki sodelovali pri zagonu velikega hadronskega trkalnika Ogromna količina podatkov s Cerna se bo preučevala po vsem svetu Evropska organizacija za jedrske raziskave Cern v Švici je v sredo, 10. septembra, zagnala najzmogljivejši in največji do zdaj zgrajeni pospeševalnik delcev. S tako imenovanim velikim hadronskim trkalnikom bodo skušali poustvariti razmere, podobne trenutku po velikem poku. Raziskava naj bi prinesla nova spoznanja o nastanku vesolja. V projektu Veliki hadronski tr-kalnik neposredno sodeluje tudi Slovenija. Pospeševalnik delcev je vreden več milijard dolarjev, z njim pa raziskujejo najmanjše delce in skušajo poustvariti razmere ob velikem poku. Ena od teorij namreč pravi, da je vesolje nastalo z velikansko eksplozijo. Cernova nova pridobitev naj bi znanstvenikom tako omogočila boljši vpogled v nastanek materije, poleg tega pa naj bi s po-speševalnikom odpravili nekatere sive lise v znanosti na tem področju. Projekt je navdušil raziskovalce iz več kot 80 držav. Med sodelujočimi raziskovalci so tudi slovenski znanstveniki, čeprav Slovenija ni članica Cerna. Kljub temu sta Institut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani že od začetka vključena v vse faze projekta - tako v razvoj kot tudi v obdelavo velikih količin podatkov, ki jih bodo znanstveniki šele pridobivali v poskusih v pospeševalniku v Cernu. Pospeševalnik so gradili od leta 2003, sredstva pa je prispevalo več kot 20 evropskih držav. Cena projekta je približno štiri milijarde ameriških dolarjev, največji donatorki pa sta ZDA in Japonska, ki sicer nista članici Cerna in imata v organizaciji le status opazovalk. S pospeševalnikom želijo v Cernu protone pospešiti do hitrosti, ki bi se izredno približala svetlobni hitrosti, kar je približno 18 milijonov kilometrov na minuto. 27-ki-lometrski predor pospeševalnika, ki je od 46 do 150 metrov globoko pod podeželsko pokrajino ob švicarsko-francoski meji, naj bi delci tako prepotovali kar 11.000-krat v sekundi. V Cernu upajo, da jim bo s tem uspelo poglobiti znanje o temni snovi, anti-materiji ter o morda še skritih razsežnostih prostora in časa. Prve protone so po predoru pospeševalnika izstrelili 10. septembra, s čimer so predvsem Novi CERN kontrolni center z opreraterji in potrebno računalniško opremo (foto: Maximiliem Brice) preizkusili nadzorovano moč največjih su-perprevodnih magnetov na svetu, vgrajenih v trkalnik. Kot so ob tem v sporočilu za javnost zapisali na spletni strani Cerna, je preizkusu izstrelitve v eno smer sledil še preizkus izstrelitve v drugo, pri čemer so preizkušali zmogljivosti pospeševalnika. Po uspešnih preizkušanjih nove Cernove pridobitve so znanstveniki začeli preizkuse trkov delcev. Ko jim bo delce uspelo uspešno izstreliti v nasprotni smeri urnega kazalca, bo sledila še izstrelitev delcev v smeri urnega kazalca. Delce bodo nato usmerili drugega proti drugemu, da bodo trčili, razpadli in sprostili energijo. To bodo strokovnjaki spremljali z detektorji, nameščenimi po kavernah v velikosti katedrale, ki so razporejene vzdolž predora. Zgodovina pospeševalnikov sega nekaj desetletij nazaj. S povečevanjem zmogljivosti pospeševalnikov so znanstveniki med drugim ugotovili, da protoni in nevtroni niso najmanjši delci atoma, kot je veljalo do takrat. Ugotovili so namreč, da so nukle-oni, kot sta proton ali nevtron, sestavljeni iz še manjših kvarkov in gluonov. Ob trčenju nevtronov se sprosti ogromna količina energije, ki povzroči razpad nevtrona na kvarke in gluone. Ti nato tvorijo kvark-gluonsko plazmo, ki se zelo hitro ohlaja, zaradi česar se kvarki in gluoni znova zlepijo in tvorijo nove protone in nevtrone. Veliki hadronski trkalnik je najmočnejši pospeševalnik delcev in tudi največja raziskovalna naprava, kar jih je bilo kdaj zgrajenih. Trki delcev v njem potekajo pri energijah, ki bodo sprva petkrat večje kot v dosedanjih napravah. Tako bo trkalnik omogočil meritve v povsem neraziskanem energijskem območju, kar bo prineslo bistven napredek na področju razumevanja osnovnih delcev. Tehnikom so na voljo različna transportna sredstva za prevoz po 27-kilometrskem tunelu, v katerem se nahaja LHC (foto: Maximiliem Brice). Med drugim se obeta odkritje Higgsovega bozona, ki je ključni element za razumevanje narave mase osnovnih delcev. Za nadzor nad curki delcev pospeševalnik uporablja 1600 superprevodnih magnetov, sistem pa deluje ohlajen na temperaturo -271 stopinj Celzija. Znanstveni instrumenti so organizirani v pet eksperimentov, s ka- terimi upravlja pet velikih mednarodnih znanstvenih kolaboracij. Člani kolaboracije ATLAS, ki upravlja z istoimenskim detektorjem, so tudi raziskovalci iz Odseka za eksperimentalno fiziko delcev F9 Instituta Jožef Stefan in Univerze v Ljubljani. V okviru sodelovanja pri projektu so v Sloveniji razvili in izdelali nekatere komponente detektorja, ki je največji detektor osnovnih delcev do zdaj - meri kar 46 metrov v dolžino, premer znaša 25 metrov, tehta 7000 ton in vsebuje 100 milijonov senzorjev oziroma merskih kanalov. Pri vsakem trku v velikem hadronskem trkalniku raziskovalci zajamejo ogromno količino podatkov, ki jih obdelujejo in preučujejo po vsem svetu. Iz poskusov bodo letno dobili približno 15 milijonov giga-bajtov surovih podatkov oziroma 20-kilo-metrski stolp iz CD-ROM-ov. Tako velike količine podatkov ni mogoče shraniti in obdelati na enem mestu, zato jih bodo po namenskih večgigabitnih raziskovalnih in izobraževalnih omrežjih takoj poslali na različne konce sveta. Del podatkov bodo tako dobili tudi raziskovalci iz Odseka za eksperimentalno fiziko delcev F9 Instituta Jožef Stefan v Ljubljani. international trade fair of automation & mechatronic 28.-30. 01.2009 hail K, Celje, Slovenia www.ifam.si Proizvodni program: - hladilno mazalna sredstva - sredstva za livarne - sredstva za kovačnice - sredstva za termično obdelavo - soli za termično obdelavo, zaščitna sredstva - hidravlične tekočine, negorljive - sredstva za hladno preoblikovanje - sredstva za antikorozijsko zaščito - sredstva za pranje, razmaščevanje - sredstva za posebne namene - sredstva za papirno industrijo MURNIK d.o.o. Pšata 26 SI-4207 Cerklje na Gorenjskem Tel.: 04 252 73 70 Faks: 04 252 73 73 El. naslov: murnik@siol.net http://www.petrofer.com PETROFEft INDUSTRIAL OILS AND CHEMICALS Mednarodno 48. Livarsko posvetovanje Portorož 2008 Letošnjega livarskega posvetovanjaki je potekalo 10.-12. september 2008, se je udeležilo skoraj 260 domačih in tujih livarskih strokovnjakov iz 17 držav, kar je največ držav udeleženk v zgodovini tega livarskega posvetovanja. Posvetovanje je že tradicionalno spremljala tudi livarska razstava, na kateri je sodelovalo 23 razstavljavcev iz tujine in 19 iz Slovenije. Prvič beležimo udeležence iz ZDA in Indije, prisotni pa so bili še predstavniki šestih od sedmih držav srednjeevropske pobude MEGI (Nemčije, Avstrije, Poljske, Češke, Madžarske in Slovenije) ter prvič tudi predstavnika WFO (Svetovne livarske organizacije), katere član je tudi Društvo livarjev Slovenije. V otvoritvenem nagovoru konference je predsednica Društva livarjev Slovenije mag. Mirjam Jan Blažič dejala, da se na vseh livarskih konferencah zastavlja osnovno vprašanje, na katerega se seveda želi poiskati tudi odgovor. Kakšna bo prihodnost livarstva in kaj bo za to prihodnost treba narediti? Poudarila je, da je postalo precej jasno, da je prihodnost v globalni livarski industriji. Da bomo lahko ohranili nenehno rast, so potrebne stalne spremembe in prilagajanja na nove razmere. Gre za spremembe, povezane s tehnološkimi inovacijami in nenehnimi proizvodnimi izboljšavami, vse v smislu povečanja ekonomičnosti. Ob tem je vrednotenje znanja in človeških virov eden najbolj pomembnih dejavnikov napredka. Tehnologija, inovacije in znanje postajajo ključni dejavniki v livarski industriji ter so tudi odločilni dejavniki za konkurenčno prednost. Ob koncu nagovora je mag. Mirjam Jan Blažić povedala, da Slovenija ostaja država z zelo razvitim livarstvom. S proizvodnjo 97 kg ulitkov na prebivalca leta 2007 smo še vedno v samem svetovnem vrhu. Slovensko livarstvo sledi svetovnim smernicam, v nekaterih segmentih, na primer pri tlačnem litju aluminijevih zlitin ter v proizvodnji visokokakovostnih ulitkov iz visokotr-dnostne in nerjavne litine, pa smo tehnološko in po inovativnosti v samem svetovnem vrhu. Moto letošnjega posvetovanja je bil »Livarstvo - integracija materialov, tehnologij in lastnosti«. Predstavljeni referati in plakati so podali znanstvenoraziskovalne dosežke in strokovne predstavitve s širšega področja livarstva. Ugledni strokovnjaki z univerz, raziskovalnih inštitutov in gospodarstva iz 12 različnih držav so predstavili skupaj 38 referatov in 7 plakatov. Posvetovanju so visoko raven zagotovili referenti s 14 različnih univerz in 8 raziskovalnih inštitutov, s čimer to posvetovanje lahko prištevamo med najuglednejša livarska srečanja v Evropi. Dogodek je bil razdeljen na pet tematskih sklopov: plenarna predavanja, splošna li- Otvoritveni nagovor predsednice Društva livarjev mag. Mirjam Jan Blažič. varska tematika in livarska tehnologija, informacijska tehnika in simulacije v livarstvu, železove litine in zlitine neželeznih kovin. Uvodno plenarno predavanje o napredku pri izdelavi jeder in formanju s poudarkom na ekonomičnosti in varovanju okolja je imel direktor inštituta za livarsko tehniko iz Düsseldorfa, Nemčija, dr. Horst Wolff. Livarska proizvodnja v Nemčiji je zadnjih 10 let zrasla za 40 odstotkov, s posebnim poudarkom na zmanjšanju mase ulitkov, povečanju zmogljivosti procesa in optimizaciji vrednostne verige. Posledica teh zahtev je tudi optimizacija izdelave jeder in form. Strategija v tem segmentu je usmerjena v simulacijo izdelave jeder in form, analizo procesov, uporabo vezivnih sredstev, ki zmanjšujejo emisije, in zmanjšanje izpostavljanja kremenovemu prahu. Kakovost ulitkov je tesno povezana s kakovostjo form in jeder. Prikazane so bile simulacije različnih metod kompaktiranja, CT-meto-de kontrole izdelanih form in jeder. V plenarnem delu so dosežke in stanje v poljski, finski in slovenski livarski industriji predstavili dr. Jerzy Tybulczuk z livarskega inštituta v Krakovu, prof. dr. Juha-ni Orkas s tehniške univerze v Helsinkih in prof. dr. Alojz Križman z Univerze v Mariboru. Poljska livarska industrija, ki je še na začetku osemdesetih let proizvajala 2,7 milijona ton ulitkov letno, je leta 2007 proizvedla le še 980.000 ton ulitkov. Občutno zmanjšanje proizvodnje je posledica političnih in gospodarskih sprememb. V okviru operativnega programa »Izboljšanje konkurenčnosti podjetij« so začeli projekt »Tehnološki pogled poljske livarske industrije v prihodnost«. Analizirali so livarsko industrijo v globalnem merilu in upoštevali pogoje ter s tem možnosti livarske industrije. Na podlagi teh analiz so ovrednotili smernice raziskav in razvoja, ki bi zagotavljali konkurenčnost poljske livarske industrije v prihodnosti. Veliko podobnosti sta pokazali predstavitvi finske in slovenske livarske industrije. Finska ima 39 livarn, večinoma srednjih in majhnih, s skupno 3100 zaposlenimi in proizvaja skupno 160.000 ton ulitkov na leto, ob 10-odstotni rasti in skupnih finančnih prihodkih 435 milijonov evrov. Slovenija ima skupno 77 livarskih družb (le dve veliki) s skupno 5050 zaposlenimi, leta 2007 je proizvedla 197.496 ton ulitkov, ob rasti 11 odstotkov glede na leto 2006 in ob skupni finančni realizaciji 486,2 milijona evrov. V obeh primerih gre za zelo podobne smernice: izdelava zapletenih ulitkov visoke kakovosti, menedžment kakovosti, večja fleksibilnost, specializacija, informacijska podpora, težnja po višji stopnji obdelave, prijaznost do okolja, vključevanje v hitrejše logistične verige. Na Finskem so razvidne zelo podobne razvojne smernice kot v Sloveniji. Številne predstavitve (skupaj 10) so zajele smernice v uporabi računalniške podpore za simulacije procesa in virtualno načrtovanje. S tega področja izpostavimo tri referate. Dr. Konrad Weiss in dr. Christoph Honsel z inštituta RWP s sodelavci s tehniške univerze v Münchnu (Nemčija) sta predstavila zgradbo simulacijskega modela za zanesljivo napoved lastnosti baini-tne duktilne litine. S tem so dane možnost postavitve matematičnega modela za določitev faznih transformacij, preveritev matematičnih modelov z eksperimentalnimi preiskavami in uporaba simulacije za realne sestavne dele. Dr. Joerg C. Sturm iz podjetja Magma Gmbh iz Nemčije je predstavil novo, naslednjo generacijo najnaprednejših virtualnih orodij, katerih namen je še izboljšati tako konstrukcijo ulitkov kot tudi procese njihove izdelave. V programski opremi nove generacije je simulacija livarskih procesov povezana z algoritmi samodejne optimizacije, ki iz množice možnih rešitev ponudijo optimalno rešitev, tj. tisto, ki najbolj ustreza danim zahtevam, kot so na primer minimalna poroznost v nekem predelu, nekatere mehanske lastnosti, maksimalna deformacija in drugo. Dobljene rešitve so velikokrat zelo presenetljive, če ne celo nepredstavljive, tudi za izkušene livarje. Vladimir Krutiš iz češkega Mecasa, ki deluje v okviru ESI Group, ki je razvila programe Pro cast in QuickCast, je predstavil razvoj edinstvene programske opre- r- GAZELA Gazela d.o.o. Krško Kajuhova 12, 8270 Krško tel.: +386 (0)7 488 0488 fax: +386 (0)7 488 o 489 e-mail: info@gazela.si www.gazela.si me za preizkušanje virtualnih prototipov »Virtual Try- Out-Space«. Ta kompleksna rešitev omogoča računalniško simulacijo realnega obnašanja številnih fizikalnih in mehanskih pojavov ter zamenjuje drage fizikalne prototipe z računalniškim modelom fizikalne realnosti. Minimalizirati se želi nastanek poroznosti, vročih razpok in prelomov ulitkov ob omejitvah konstrukcije in izdelovalnega postopka. Na posvetovanju je 16 predavanj predstavilo načrtovanje zlitin in ukrepe za doseganje boljših lastnosti. Med njimi naj izpostavimo tri najzanimivejše. Prof. dr. Peter Schumacher z livarskega inštituta univerze v Leobnu, Avstrija, je predstavil krmiljenje nukleacije pri livnih zlitinah. Prispevek opredeljuje kriterij proste rasti, ki so ga razvili za pojave nukleacije na heterogenih nukleacijskih podlagah pri aluminiju. Ta kriterij so uspešno uporabili tudi pri magnezijevih zlitinah. Prispevek je podal ključne značilnosti kriterija proste rasti ter nakazal možnost za opis nukleacije in rasti grafita v železovih litinah. Dr. Babette Tonn s sodelavci s tehniške univerze Clausthal, Nemčija, je prikazala nove rešitve za livne aluminijeve zlitine za avtomobilske sestavne dele. Pri razvoju nadevtektske zlitine Al Si17Cu4Mg so z dodatkom kalcijevega karbida udrob-nili tako kristale primarnega silicija kot tudi evtektski silicij. Ob dodatku manjših količin fosforja postaja navedena zlitina zanimiva za izdelovanje velikih ulitih blokov motorjev. Predstavljena je bila tudi nova skupina Al-Mn-zlitin, ki bi se lahko uporabljala za termično in mehansko obremenjene ulitke. Stanislav Kores z Univerze v Ljubljani je predstavil vpliv dodatka magnezija, bakra in železa na lastnosti nadevtektskih Al-Si-zlitin. S programom Modde 8 je mogoče optimizirati kemično sestavo zlitin za doseganje boljših mehanskih lastnosti. Iz mikrostruktur preiskovanih vzorcev je identificiral obstojnost faz, izračunanih s simulacijskim programom Thermo-Calc. S področja tehnološkega razvoja izpostavimo tri referate. Prof. dr. Milan Horaček s sodelavci s tehnološke univerze Brno je predstavil možnosti doseganja dimenzijskih toleranc pri uporabi tehnologije hitre izdelave prototipov in silikonskih form. Tolerance ulitkov se lahko dosežejo z izdelavo voščenih modelov v silikonskih formah. Ugotavljajo, da je izdelava voščenih modelov zadovoljiva metoda pri maloserijski proizvodnji ulitkov tako glede dimenzijske točnosti kot tudi kakovosti površine. Andrej Gusel s sodelavci iz mariborske livarne je predstavil optimizacijo procesa litja in nadaljnjo obdelavo ulitka - nosilca motorja iz aluminijeve zlitine. Ob tem se je ob simulaciji s programom Predsednica Društva livarjev mag. Mirjam Jan Blažič in dobitnik slavnostne listine častnega člana Društva prof. dr. Alojz Križman. Magmasoft in termovizije za ugotavljanje termičnih obremenitev orodja uporabila tudi nova konstrukcijska izvedba orodja. Dejan Lorber in Milan Ciglar iz podjetja Talum, d. d., Kidričevo, sta predstavila razvoj litja ohišja vztrajnika iz zlitine AlSi-10Mg na nizkotlačnem livnem stroju. Za simulacijo litja so uporabili dva programska paketa, MagmaSoft in ProCast. Razvito je bilo novo orodje, izvršena pa so bila testna litja. V programskem okviru prvega dne posvetovanja je predsednica Društva livarjev Slovenije mag. Mirjam Jan Blažič po sklepu organov društva slavnostno izročila listino častnega člana Društva livarjev Slovenije profesorju dr. Alojzu Križmanu, sedanjemu predsedniku programskega odbora livarskega posvetovanja v Portorožu ter glavnemu in odgovornemu uredniku Livarskega vestnika, za njegovih 40 let aktivnega dela v društvu in prispevek k razvoju livarstva v Sloveniji, vse to skozi njegovo pedagoško in znanstveno delo na Univerzi v Mariboru in široko dolgoletno družbeno angažirano delo v širšem slovenskem prostoru. Udeleženci posvetovanja so bili tudi letos deležni prijazne pozornosti lokalnih oblasti. Sprejem za udeležence posvetovanja na predvečer posvetovanja je priredil podžupan občine Piran Alberto Manzin. Občini Piran izrekamo javno pohvalo in zahvalo za prispevek, ki ga daje že vrsto let k pomenu in razpoznavnosti slovenskega in svetovnega livarstva. ■ Alcoa v četrtletju z velikim padcem dobička Ameriški aluminijski koncern Alcoa je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril za 52 odstotkov manjši dobiček kot v enakem obdobju lani. Dobiček, ki znaša 268 milijonov dolarjev, je manjši predvsem zaradi strmega padca cen aluminija, manjšega povpraševanja in zmanjšanja proizvodnje v talilnici v Teksasu. Cene aluminija so se ob poglabljanju krize na svetovnih finančnih trgih z junijske zgodovinsko visoke vrednosti 3380 dolarjev za tono zmanjšale za 32 odstotkov. Prav tako so padle vrednosti bakra, svinca, niklja in drugih kovin. A» , • V t V V • I • • I Stičišče idej, znanja, sposobnosti in ustvarjalnosti Na začetku septembra so ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, rektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Andreja Kocijančič in dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Janez Nastran podpisali pismo o nameri za ustanovitev in izgradnjo Tehnološkega design centra (TDC). Partnerski projekt bo deloval kot stičišče idej, znanja, sposobnosti in ustvarjalnosti, poleg tega pa bo omogočal tudi boljše mednarodno povezovanje. Pred podpisom pisma o nameri je potekala razprava o povezovanju visokošolskega programa z industrijo ter o problemih in rešitvah na tem področju. V razpravi je sodelovalo več kot 50 udeležencev, med njimi tudi minister Službe Vlade RS za razvoj dr. Žiga Turk, predstavniki podjetij Tehnološke mreže ICT, študenti ter predstavniki visokošolske in raziskovalne sfere. Podpisniki so poudarili pomembnost ustanovitve TDC-ja in njegovo pomembnost za nadaljnji razvoj. Prof. dr. Janez Nastran je izpostavil, da so inovativni prijemi in postopki, ki omogočajo združevanje znanja in tehnologije, ključni za dobro sodelovanje, študenti in raziskovalci pa morajo imeti ustrezne delovne pogoje. Potrebo po modernizaciji prostora znanja je poudaril tudi dr. Žiga Turk, eden prvih podpornikov projekta. Vlada je projekt TDC umestila v sklop reso-lucijskih projektov, združenih pod imenom Politehnika Ljubljana, ministrica Mojca Ku-cler Dolinar pa je poudarila velik potencial TDC, da postane edinstvena tovrstna institucija v Sloveniji in tudi na širšem območju. TDC naj bi povečal kakovost študija in omogočal interdisciplinarno delo študentov. Združeval naj bi tako tehnike kot tudi psihologe, s čimer bo ustvarjal sklenjeno celoto. Usmerjen v ustvarjalni tehnološki razvoj, na katerem temeljijo sodobna zna- nja, TDC vzpostavlja partnerske povezave med podjetji v razvoju in inovacijskim okoljem univerze. Pod okriljem centra lahko študenti nadaljujejo tudi podiplomsko izobraževanje. Visokokvalitetni CNC rabljeni stroji CNC Stružnica DAEWOO PUMA 230 B Št. 1075- 4249 Leto izdelave: 2000 Krmilnik: FANUC 18 T Premer struženja : 290 mm Dolžina struženja: 548 mm Vertikalni obdelovalni center DMGDMC64V Št. 1075-1400 Leto izdelave: 2006 Krmilnik: SIEMENS 810 D X/Y/Z: 640x600x500 mm 30-kratni WW SK 40 Horizontalni obdelovalni center MAZAK FH 680 Št. 1075-3480 Leto izdelave: 1996 Krmilnik: MAZATROL M-Plus X/Y/Z: 1050x800x825 mm 2-kratni PW 630x630 mm Univerzalni obdelovalni center MIKRON UMC 710 Št. 1075-4145 Leto izdelave: 1997 Krmilnik: HEIDENHAIN TNC 426 X/Y/Z: 710x630x500 mm 44-kratni WW SK 40 Našo kompletno ponudbo najdete na spletni strani: www.IMZ.de Kontakt v nemškem in angleškem jeziku: Telefon/Fax: 0049-7171-98713-0 / -29 IMZ Maschinen Vertriebs GmbH / Marie-Curie-Str. 19 D- 73529 Schwaebisch Gmuend / info@imz.de Kontakt v slovenščini Bogomila Müller Tel: 0049-7182-802049 / marketing@imz.de Litostroj Power na Češkem odprl laboratorij za hidravlične raziskave in meritve Minister za razvoj dr. Žiga Turk je s češkim ministrom za gospodarstvo Martinom Rimanom odprl laboratorij za hidravlične raziskave in meritve. Laboratorij je zgradila družba Litostroj Power, ki se ukvarja s projektiranjem ter izdelavo energetske in industrijske opreme, v laboratoriju na Češkem pa bo razvijala modele turbin in opravljala kakovostne meritve teh izdelkov za podjetja v skupini Litostroj Power; delno bo laboratorij na voljo tudi zunanjim naročnikom. Pri raziskovalnih projektih bo laboratorij nadaljeval dolgoletno tradicijo sodelovanja fakultet Tehnične univerze v Brnu z Univerzo v Ljubljani. Investicija laboratorija je znašala približno 3,3 milijona evrov. »Z odprtjem tega sodobnega laboratorija se utrjuje tradicionalno odlično sodelovanje med Češko in Slovenijo na različnih področjih. Vesel sem, da znamo vedno znova poiskati in izkoristiti možnosti za povečanje medsebojnega gospodarskega sodelovanja, še zlasti v avtomobilskem sektorju, na področju elektrotehnike in elektronike, visoke tehnologije, biotehnologije, informacijske tehnologije in na področju potrošnih izdelkov,« je poudaril minister Turk. Prenos ter povezovanje znanja in izkušenj med državami članicami Evropske unije sta nedvomno spodbudna za njeno krepitev in povečevanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva na globalnem trgu. Še posebno pomembna sta spodbujanje prenosa znanja in prehod kadrov iz raziskovalno-izobraževalnih institucij v gospodarstvo. Tovrstne povezave so odločilne za nadaljnjo rast podjetij, prispevajo pa tudi k razvoju kadrov, ki so ključni akterji vsakega podjetja in odsev njegove uspešnosti. »Prav zato je Vlada Republike Slovenije januarja letos ustanovila Svet za konkurenčnost, s katerim je povezala znanost in gospodarstvo. V razvojnih skupinah sveta sodeluje več kot 150 strokovnjakov iz gospodarstva in znanstvenikov, ki oblikujejo sektorske strategije na področju znanosti in tehnologije ter iščejo presečišča med področji, na katerih sta v Sloveniji znanstvena odličnost in industrijski potencial. Nedvomno je odličen primer take povezave tudi laboratorij, katerega vrata smo slovesno odprli, saj se bo v okviru laboratorija nadaljevalo dosedanje sodelovanje fakultet Tehnične univerze v Brnu in Univerze v Ljubljani,« je dejal minister. Laboratorij bo podjetjem, ki poslujejo pod blagovno znamko Litostroj Power, zagotovil boljši tržni položaj, saj bo omogočal neodvisen razvoj in meritve modelov vodnih turbin in črpalk. Z meritvami bodo optimizirani parametri hidravličnih strojev, da bo delovanje le-teh čim bolj učinkovito, hkrati pa naj bi bila zmanjšana tveganja, povezana s tehničnimi in obratovalnimi garancijami. Zagotavljanje odličnosti je še posebno pomembno na Minister Turk med govorom od odprtju laboratorija za hidravlične raziskave in meritve. področju energetike. Svetovna usmeritev razvoja namreč narekuje vedno večjo porabo energije in temu primerne posledice tako za gospodarstvo kot okolje in tehnološki razvoj. Podnebne spremembe so tema, ki bo v prihodnjih letih bistveno vplivala na gospodarski, tehnološki in družbeni razvoj. Evropska politika je zato leta 2007 podnebne spremembe postavila v ospredje in si do leta 2020 zadala zelo ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. »Za to imamo na voljo tri obnovljive vire: sonce, pamet in srca. Gre za to, da začnemo ceniti stvari, v katerih je veliko pameti, znanja, ustvarjalnosti, vendar malo obremenjujejo okolje. Recept za nizkoogljično prihodnost sveta je tako kombinacija znanja in tehnologije na eni strani ter sprememb vrednot na drugi,« je pojasnil minister in dodal: »Tehnologije, povezane s trajnostnim razvojem, morajo zato postati horizontalna prednostna naloga vseh državnih ukrepov na področju znanosti in tehnologije.« Skupaj z energetsko učinkovitostjo bodo tako obnovljivi viri, med katerimi je tudi hidroenergija, postali glavni, če ne celo odločujoči dejavniki pri našem odzivu na izzive, povezane z zmanjšano odvisnostjo od fosilnih goriv, varnejšo oskrbo z energijo in istočasnim zmanjševanjem emisij ogljikovega dioksida. Kljub temu da sicer največ govorimo o soncu in vetru kot pomembnih dveh obnovljivih virih energije, imamo še veliko neizkoriščenih možnosti prav na področju izkoriščanja vodne energije. Zato bo laboratorij, ki so ga odprli, k spodbujanju uporabe hidroenergije zagotovo bistveno prispeval. V laboratoriju za hidravlične raziskave in meritve, ki ga je v kraju Blansko, 25 kilometrov od Brna, zgradil Litostroj Power, d. o. o., bo 120 zaposlenih. V novi družbi Hydraulic research center S.R.O. bo imel Litostroj Power 80-odstotni delež, 20-odstotne- ga pa njihova družba Blansko engineering a.s.o., ki so jo kupili oktobra 2007. Razvoj modela turbine in opravljene kakovostne meritve na njem so za podjetja v skupini Litostroj Power in naročnike izrednega pomena. Meritve na modelu turbine pokažejo, ali bo sprojektirana in skonstruirana oblika turbine dosegala izkoristke, ki jih s ponudbo zagotavlja podjetje naročniku. Na tej stopnji dela so možni še mnogi popravki, kar je pozneje na terenu, ko je turbina že izgotovljena in predana v obratovanje, skoraj nemogoče. Do zdaj so za podjetje izdelavo modela in opravljanje meritev, ob sodelovanju lastnih strokovnjakov, opravljala druga podjetja, predvsem podjetje Turboinštitut iz Ljubljane. Lasten laboratorij bo podjetjem, ki poslujejo pod blagovno znamko Litostroj Power, zagotovil boljši tržni položaj, saj bo omogočal neodvisen razvoj in meritve modelov vodnih turbin in črpalk. Z meritvami bodo optimizirani parametri hidravličnih strojev, da bo delovanje le-teh čim bolj Minister za razvoj dr. Žiga Turk in češki minister za gospodarstvo Martin Riman odpirata laboratorij za hidravlične raziskave in meritve. učinkovito, hkrati pa naj bi bila zmanjšana tveganja, povezana s tehničnimi in obratovalnimi garancijami. Laboratorij bo začel delati konec letošnjega leta. Kapacitete laboratorija bodo uporabljala predvsem podjetja Litostroj Power, delno pa bodo na razpolago tudi zunanjim naročnikom. MLM s prestrukturiranjem v boj proti recesiji Mariborska livarna Maribor (MLM) bo naslednje mesece izvedla dokapita-lizacijo družbe za 6 milijonov evrov in tako začela nov razvojni ciklus. »Že dejstvo, da so sedanji delničarji načeloma potrdili, da bodo MLM dokapi-talizirali tako, da se ne bodo spremenila, ali pa vsaj ne bistveno, dosedanja lastniška razmerja, kaže, da imajo lastniki dovolj zaupanja v prihodnost te tovarne. Za dokapitalizacijo so se odločili na podlagi temeljitega srednjeročnega načrta, s katerim utemeljujemo razvoj do leta 2013,« je na novinarski konferenci povedal predsednik uprave MLM mag. Branko Žerdoner. Razvojni načrt za naslednje poslovno obdobje MLM temelji predvsem na nekaterih strateških zasukih, s katerimi bo ta poslovni sistem kljuboval recesiji na svetovnih trgih. Medtem ko bodo k povečevanju prihodkov in dodane vrednosti v poslovnih enotah Alutec in Baker največ prispevale višje oblike dodelave izdelkov, temelji nova strategija Armala na povečevanju prodaje izdelkov lastne blagovne znamke. Ta se mora v naslednjih letih podvojiti, prostor za to pa so predvsem vzhodnoevropske države in tiste, ki so nastale na območju nekdanje Sovjetske zveze, so opredelili strategi razvoja MLM. Hkrati z začetkom proizvodnje v tovarni aluminijastih radiatorjev, ki jo MLM skupaj z Rikom gradi v Ukrajini, bodo za višjo dodano vrednost z dodelavo aluminijastih ulitkov za avtomobilsko industrijo poskrbeli na novi lokaciji v Zadru, in sicer v prostorih tovarne SAS, ki je bila že v nekdanji SFRJ ena najuspešnejših proizvodnih sredin v takratni državi. Za doseganje zastavljenih ciljev bodo v MLM vzpostavili tudi več prodajnih predstavništev v posameznih državah. »Nove razvojne korake MLM smo zasnovali na neprecenljivi industrijski tradiciji, ugledu in vzpostavljenih poslovnih povezavah, ki smo jih zgradili pretekla obdobja. Prepričani smo namreč, da bomo predvsem z znanjem, izkušnjami in zmožnostjo predvidevanj na področju kovinskopredelovalne branže presegli pasti gospodarske recesije, ki že načenja naše poslovno okolje ter ki zmanjšuje investicijsko in proizvodno dinamiko v panogah, ki jih obvladujejo naši najpomembnejši kupci. Gre predvsem za av- tomobilsko industrijo, kjer se že pregovorno vedno in najprej pokažejo znaki recesije. Podobno je v gradbeništvu, od katerega je zelo odvisna dinamika prodaje Armala in Aklimata. Vse te gospodarske panoge že izražajo trende, ki za našo proizvodnjo sicer niso ugodni, zato smo novo srednjeročno obdobje zasnovali predvsem na širjenju ciljnih trgov v okolje, kjer do zdaj ali nismo ali pa smo preslabo delovali,« je poudaril mag. Branko Žerdoner. REUUAZA FLUIDNO TEHNIKO. AVTOMATIZACIJO IN MEHATHONIKO http//www.fs.uni-lj.siA/entii/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si FISITA 2008 Student Roadster na ogled tudi svetovni javnosti Student Roadster, avtomobil, ki je več let nastajal na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in je rezultat domačega univerzitetnega znanja ter industrijskih izkušenj, se je med 14. in 19. septembrom v Münchnu predstavil na FISITI, svetovnem avtomobilskem kongresu. Gre za največji strokovni dogodek na področju avtomobilizma, ki ga vsaki dve leti organizira svetovno združenje avtomobilske industrije. Na kongresu so podelili tudi nagrade za najboljše prispevke na konferenci. Drugo nagrado za najboljši študentski prispevek z naslovom Numerična simulacija čelnega trka Student Roadster je prejela študentka Ana Bižal. Avtomobil je bil predstavljen na enem od petih otokov odličnosti, in sicer na otoku, namenjenem področju avtomobilskih konceptov. Organizatorji so se odločili, da na vsakem od petih področij predstavijo projekt ene univerze s katerega koli dela sveta. »Uvrstitev projekta Student Roadster v izbor petih projektov odličnosti na svetovnem avtomobilskem kongresu je za vse sodelujoče velika čast. Potrjuje tudi, da smo v Centru za razvojna vrednotenja uspešni pri povezovanju znanstvene in industrijske sfere. Gre za edinstveno priložnost, saj lahko predstavimo svoje razvojno-razisko-valno delo svetovni avtomobilski stroki v osrednjem razstavnem prostoru,« je povedal vodja projekta asist. Uroš Rosa. Dodaja, da predstavitev Student Roadsterja v Münchnu pomeni tudi veliko čast tako za Fakulteto za strojništvo kot za Univerzo v Ljubljani, saj se s tem postavljata ob bok najboljšim univerzam na področju strojništva, kot sta tehniška univerza v Münchnu in univerza v Padovi. Na kongresu so podelili tudi nagrade za najboljše prispevke na konferenci FISITA 2008. Drugo nagrado za najboljši študentski prispevek z naslovom Numerična simulacija čelnega trka Student Roadster je iz rok predsednika združenja FISITA dr. Akihika Saita prejela Ana Bižal, študentka, ki je še z drugimi študenti sodelovala pri nastanku Student Roadsterja. Simulacija trka je bila izvedena po standardu EuroN-CAP, spada med najkompleksnejše analize v razvojnem postopku avtomobila in je eden od ključnih korakov v postopku ho- Člani ekipe Student Roadster, ki so se udeležili svetovnega avtomobilskega kongresa FISITA 2008 v Münchnu (od leve proti desni): nagrajena Ana Bižal, Andrej Škrlec, vodja projekta asist. Uroš Rosa, David Volk in Aleš Gosar Ana Bižal prejema nagrado od predsednika združenja FISITA dr. Akihika Saita. mologacije. Ana Bižal je med najmlajšimi in redkimi dodiplomskimi študenti, ki so sodelovali na konferenci. Njen prispevek je bil izbran med 50 študentskimi prispevki z vsega sveta. Študenti višjih letnikov Fakultete za strojništvo v Ljubljani so ob podpori priznanih slovenskih podjetij na področju avtomobilske industrije, kot so Peugeot Slovenije, Cimos, d. d., Hella Saturnus Slovenija, d. o. o., podjetje Akrapovič, d. d., in drugi, v preteklih sedmih letih razdelali celoten razvojni postopek pretvorbe vozila Peugeot 406 v različico Roadster. ■ dogodki in dosežki Poslovna logistika 2008 Strateški pomen poslovne logistike za uspešnost poslovanja V Portorožu je bila 24. in 25. septembra 2008 že 7. konferenca o poslovni logistiki, ki sta jo organizirala Planet GV, poslovno izobraževanje, d. o. o., in Inštitut za transport in logistiko na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. 13 predavateljev iz akademskega in svetovalnega okolja ter gospodarstva je predstavilo aktualne vsebine na področju poslovne logistike, kot so strateški pomen logistike v podjetju, skrb za varstvo okolja, odličnost in kakovost v logistiki, upravljanje projektov v logistiki, pa tudi primere dobrih praks. Dogodek je dopolnila okrogla miza o stanju med ponudbo in povpraševanjem na področju logističnih storitev v Sloveniji. Dr. Tomaž Perme Poslovna logistika je dogodek, namenjen vsem, ki si želijo obogatiti znanje in izmenjati izkušnje s tega, za konkurenčnost podjetij in preskrbovalnih verig vse bolj ključnega področja. Poslovna logistika postaja tudi za slovenska podjetja vse pomembnejša pri zagotavljanju konkurenčnosti na trgu, saj neposredno vpliva na povečevanje prihodkov in zmanjševanje stroškov poslovanja. Kot v vsaki drugi dejavnosti je treba tudi v logistiki nenehno spremljati stanje in smer razvoja, raziskovati in tudi izobraževati, je v uvodnem predavanju poudaril prof. dr. Martin Lipičnik s Fakultete za logistiko v Celju. Zahteve potrošnikov se spreminjajo in tudi logistika mora slediti tem spremembam. Za uspešno poslovanje je bistveno, da podjetja prepoznajo strateški pomen logistike in ji namenijo ustrezno vlogo v svoji organizacijski strukturi. Stra- tegija področja logistike izhaja iz vizije in vrednot organizacije, za uspešno izvršitev njenega poslanstva pa so ključni učinkoviti sodelavci in skrb za stranke. Tak pogled na vlogo logistike v podjetju je predstavil Andrej Pivk, direktor sektorja logistike v podjetju Medis, d. o. o., iz Ljubljane. Poudaril je tudi, da se investicije v informacijsko in tehnološko opremo logističnim procesom povrnejo v precej kratkem času in prinašajo merljive pozitivne učinke. Na logistiko mora podjetje gledati celovito in strateško, saj je to področje širšega pomena, ki dolgoročno prinaša koristi in dodano vrednost podjetju. Pomembna je veriga vrednosti Kakovost logističnih storitev, s katero podjetje pridobiva lojalnost odjemalcev in odličnost poslovanja v logistiki, nedvomno Utrinek s konference povečuje poslovno odličnost podjetja in preskrbovalne verige kot celote. Preskrbo-valne verige so danes obremenjene s številnimi potratami oziroma neučinkovitostmi ter težko dosežejo uravnoteženost med pomembnostjo, stroški in zmogljivostjo. Zmanjšanje stroškov logistike in izboljševanje storitve za potrošnika sta ključna cilja preskrbovalne verige, vendar smer razvoja kaže, da se zaradi zapletenosti logističnih storitev in vedno večjih zahtev kupcev krivulja logističnih stroškov zadnja leta iz zmanjševanja obrača v naraščanje. Zato je treba optimizirati celotno verigo vrednosti in se v logistiki osredotočiti tako na količino kot tudi vrednost. Ena od rešitev optimizacije verige vrednosti je prenos logističnih storitev na zunanje izvajalce (outsourcing), pri čemer se podjetje osredotoči le na svoje ključne pristojnosti. Vendar pa izbira zunanjega izvajalca ni preprosta, je poudaril Srečko Debeljak iz svetovalnega podjetja A. T. Kearney in sklenil, da gre razvoj zunanjih storitev na področju logistike v smer tako imenovanih 4PL, ki ponujajo celovito storitev, se poglobijo v procese pri naročniku, predlagajo spremembe in jih na zahtevo naročnika tudi izvedejo. Kompetenčna prednost preskrbovalnih verig je predvsem v prilagoditvi kupcem, je bila izhodiščna misel Jana van der Oor-da iz družbe A. T. Kaerney. Razlikovanje in oblikovanje ponudbe glede na zahteve kupcev na nekem trgu, bližina končnim kupcem, zakonitosti, potrebe in zahteve lokalnega trga ter vpliv na dobavo na lokalnem trgu so značilnosti, ki jih morajo upoštevati tudi proizvajalci oziroma ponudniki najbolj znanih blagovnih znamk. Raziskave kažejo, da bodo blagovne znamke, ki niso v prvi skupini, postale popolnoma obrobne, podjetja, ki jih izdelujejo, pa nekonku-renčna. Velika podjetja se združujejo v vse večja in s tem krepijo nekatere blagovne znamke, s prilagoditvijo kupčevim zahtevam (customization) pa se izognejo grožnji zamenjave izdelka na trgu. Glavni strokovnjak za trženje tako postaja proizvajalec, saj najbolje pozna zahteve trga, za katerega je neki izdelek razvil in izdelal. To povzroča veliko prilagoditev in sprememb ter poraja vprašanje, kdo bo to pripravljen tudi plačati. Proizvodnja in logistika s tem postajata vse bolj zapleteni oziroma kompleksni. Rešitev je v združevanju in sodelovanju v okviru preskrbovalne verige, s čimer se ohranjajo količine, ter v standardizaciji in oblikovanju izdelkov z izborom, s čimer se proizvodnja in logistika ohranjata v okviru sprejemljivih stroškov. Razbremenilna logistika in ogljični odtis Celovitost logističnih procesov, ki potekajo od dobaviteljev do končnih potrošnikov, mora skrbeti za varstvo okolja tudi v povratni smeri - z razbremenilno logistiko. Njen pomen je predstavil dr. Klavdij Lo-gožar z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru. Poudaril je, da je treba razbremenilno logistiko predvideti že na stopnji razvoja izdelka in da je njena bistvena značilnost zbiranje ter ločevanje odpadkov, ki nastanejo med proizvodnjo, pa tudi izdelkov po končani uporabi ter embalaže. Učinkovita razbremenilna logistika občutno izboljša stopnjo ponovne uporabe materiala, pomemben delež stroškov pa nastane zaradi transporta. Transport ima v logistiki največji vpliv na okolje. Kako izvajajo ekološko ozaveščenost v enem od največjih ponudnikov logističnih storitev, je predstavil Bojan Brank iz podjetja DHL Expres, d. o. o. Poudaril je, da sta socialna in okoljska odgovornost pomemben vidik poslovanja podjetja. Mag. Vilma Fece iz Gorenja, d. d., je poudarila, da je varstvo okolja skrb za trajnostni razvoj, zato imajo na področju varstva okolja vzpostavljene kazalnike okoljskega vidika, ki pomembno vplivajo na sprejemanje odločitev. Zavedajo se tudi, da se odgovornost za okolje ne konča na mejah podjetja, zato načrtujejo izdelavo ogljičnega odtisa (CO2-odtisa) podjetja. To pomeni emisijo ogljikovega dioksida, ki nastane zaradi poslovanja podjetja, na katerega najbolj vpliva prav transport in logistika. Mag. Vilma Fece in Marko Cedilnik v razpravi o ogljičnem odtisu Odličnost in kakovost v logistiki Zbiranje in analiza podatkov o poslovanju podjetja je osnova za spremljanje lastnega razvoja in za primerjavo s tekmeci. Za ocenjevanje v logistiki je zelo primeren model poslovne odličnosti EFQM, ki celovito obravnava organizacijo in spodbuja k izboljšavam na vseh področjih njenega delovanja. Zavedati pa se moramo, je poudaril mag. Uroš Gunčar iz podjetja za poslovno svetovanje Nets, d. o. o., da je uvajanje sistema odličnosti dolgotrajen proces, ki ne omogoča bližnjic in zahteva dejavno podporo vodstva podjetja. Nanizal je nekaj najpomembnejših značilnosti najboljših logističnih podjetij, predvsem jasna strateška usmeritev, ustrezen in primeren odnos z zaposlenimi, jasno opredeljeni procesi dela (procesni pristop) in velik poudarek na inovacijah. Pogoji za odličnost poslovanja v logistiki so odlični ljudje, je bila glavna misel predstavitve mag. Nataše Valentič Rakar iz logistične družbe Intereuropa, d. d. Pomembni sta tudi ustrezna komunikacija med ponudnikom in kupcem ter sposobnost medsebojnega razumevanja in zaupanja. Mag. Rok Blenkuš iz Petrola pa je izpostavil dva vidika kakovosti v logistiki: zunanji vidik kakovosti, ki je sorazmerna dodani vrednosti za kupca, in notranji vidik v podjetju, ki pomeni iskanje stroškovnega optimuma preskrbovalne verige. Za ugotavljanje kakovosti v logistiki sta potrebni metrika z dobro opredeljenimi ključnimi kazalniki in sodobna informacijska tehnologija za zajem podatkov v realnem času. Pomemben dejavnik za zmanjšanje negotovosti in tveganj v logističnih procesih, za zagotavljanje doseganja zastavljenih ciljev ter za izboljšanje dobičkonosnosti in uspešnosti poslovanja nekega podjetja je tudi projektni pristop k organiziranju poslovne logistike. Po besedah dr. Braneta Semoliča s Fakultete za logistiko v Celju je bistvena razlika med uspešnimi in manj uspešnimi podjetji v času in sredstvih, ki jih namenjajo analizi problema, planiranju in izvedbi, zato je strateško načrtovanje in upravljanje projektov v logistiki zelo pomembno. Tudi razvoj in organiziranje logističnih dejav- Mastercam tf ^»(..ji Zastopstvo za program Mastercam ^ Zastopstvo za program Šolanje uporabe programa Mastercam Prilagoditve postprocesorjev i CIMCO DNC povezave strojev a CANI A-CAM, inženiring, d.o.o. Predjamska 11,1000 Ljubljana Tel.: Ol 257 63 21 www.mastercam.si Zaščitni plini za optimalno varjenje Naši proizvodi, enotni po vsem svetu, in njihova razumljiva imena, ki so povezana z materiali, vam bodo zagotovo olajšali izbiro optimalnega zaščitnega plina. Zaščitni plini imajo pri varjenju zelo pomembno vlogo, kajti njihova mešanica in čistost vplivata na kakovost in ekonomičnost varilne proizvodnje. Velika izbira proizvodov, od osnovnega do prilagojenih posebnih plinskih mešanic, lahko zadovolji še tako visoke kakovostne zahteve: Ferromix se uporablja predvsem pri nelegiranih in malolegiranih jeklih, Inoxmix je predviden za visokolegirana jekla, Formimi plini se uporabljajo pri zaščiti korena visokolegiranih in delno tudi pri nizkolegiranih jeklih. Megalas se uporablja pri laserskem varjenju in spajkanju, Alumix pa pri varjenju aluminija poveča stopnjo varnosti celotnega postopka, zagotavlja manjšo poroznost in zmanjša dodatno obdelavo. Imejte tudi vi korist odstrokovnosti, ki združuje. © Messer Slovenija d.o.o. Jugova20 2342 Ruše tel.: +386 2 669-03-00 faks: +386 2 661-60-41 info.si@messergroup.com www.messer.si nosti zahtevata projektni pristop in morata biti vključena v letne plane podjetja, je poudaril dr. Anton Hauc z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. Logistika mora biti prisotna na vseh ravneh in pri vseh korakih v podjetju, od strateškega planiranja do izvajanja. Bojan Adamovič Jug je predstavil projektni razvoj in izvedbo notranje logistike, s čimer so dosegli manjše skladiščne stroške na enoto skladiščenja, krajše čase razkladanja in nakladanja vozil na sprejemu oziroma odpremi izdelkov kupcu, pa tudi zmanjšanje napak oziroma reklamacij kupcev. Logistična ponudba Skladnost ponudbe logističnih storitev s potrebami in pričakovanji podjetij v Sloveniji je po mnenju razpravljavcev na okrogli mizi, ki je bila namenjena tej pre- Utrinek z okrogle mize strojnistvo.com križišče strojnikov cej široki temi, ocenjena med srednje in slabo. Zato pa je nedvomno zelo dobra ocena same konference, ki jo je povezoval Marko Cedilnik, direktor logistike v poslovnem sistemu Mercator, d. d., in prejemnik priznanja logist leta 2007, ter jo tudi sklenil z naslednjimi ugotovitvami. Pri logistiki je treba upoštevati predvsem vplive megatrendov, kot so globalizacija, individualizacija, informatizacija in boljši odnos do okolja. Logistika v preskrbo- valni verigi se mora prilagajati posebnim zahtevam nekega trga. Ponudba zunanjih izvajalcev logističnih storitev 3PL in 4PL raste. Ustrezna logistika lahko bistveno pripomore k ohranjanju in varovanju okolja. Zagotavljanje kakovosti in odličnosti logističnih storitev sta nujna pogoja za ohranjanje konkurenčnosti. Ne nazadnje pa, projektni pristop je ključen za upravljanje in obvladovanje sprememb na področju logistike. ■ SSP \ itJSSSSB inNHliiUli i"lr' ' i - li^Ki - mu PCBN - obdelava kaljenega jekla obdelava nodularne litine - obdelava sive litine Nove ploščice podjetja HOFER d.o.o. so preizkušene in dobro sprejete v avtomobilski industriji (obdelava zavornih diskov, zavornih bobnov, vztrajnikov motorja). "hofer Int HOFER int. d.o.o. hofer.int@gmail.com Mostec 47 8257 Dobova, Slovenija tel.: +386 (0)7 4522 052 faks: +386 (0)7 4522 051 ;"HQ|0SpM(55Knofe r@ h ofer. h r Karlovačka 30 Klinča Sela 10450 Jastrebarsko, Hrvaška tel.: +385 (0)1 6294 436 faks: +385 (0)1 6279 831 41. MOS izpolnil pričakovanja V družbi Celjski sejem, d. d., so bili s potekom in rezultati 41. mednarodnega obrtnega sejma (MOS) zelo zadovoljni. Sejem si je v osmih dneh na 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin, na katerih se je predstavilo 1705 razstavljavcev iz 33 držav, ogledalo približno 170.000 obiskovalcev. Sejemska ponudba je bila letos še večja in vsebinsko bogatejša kot pretekla leta, saj je bila ponudba posameznih segmentov celovitejša in preglednejša. Med letošnjimi vsebinskimi poudarki sejma je bila tudi energetska varčnost. Na MOS-u je bilo tudi tokrat veliko priložnosti za pridobivanje koristnih informacij tako za podjetnike in obrtnike kot tudi za zasebne obiskovalce. Med sejmom je bilo namreč več kot 80 obsejemskih strokovnih prireditev, potekala so mednarodna srečanja, obiskovalcem pa so svetovali strokovnjaki s finančnega, davčnega in nepremičninskega področja. »Doseženi so vsi cilji, ki smo si jih zastavili. Moja napoved, da bomo dosegli obisk 170.000, ki je bila na začetku označena kot optimistična, se je na koncu izkazala kot realna. Prve analize kažejo, da se je opazno povečal poslovni obisk, beležimo tudi večji obisk predstavnikov podjetij iz jugovzhodnega dela nekdanje skupne države ter iz Avstrije in Italije. Sejem v Srednji in Vzhodni Evropi postaja vse pomembnejše poslovno stičišče, že dolgo pa je tudi znano, da je največja gospodarska prireditev pri nas, kar se nam iz leta v leto potrjuje,« je povedal direktor uprave družbe Celjski sejem, d. d., mag. Franc Pangerl. Dejal je še, da bodo sejem leta 2009 razširili z novo sejemsko dvorano, ki bo podobne velikosti kot dvorana K. »Smo v nakupu 6000 kvadratnih metrov velikega zemljišča na območju med halo L in vojašnico. Nakup od Mestne občine Celje bi moral biti zaključen naslednji teden, potem pa bomo pristopili k izdelavi ustrezne prostorske dokumentacije in k izbiri hale. Po načrtih naj bi bil projekt zaključen do 12. maja, ko bo vrata odprl 24. avtomobilski salon Slovenije, vrednost investicije pa bo nekaj več kot dva milijona evrov.« Na letošnjem MOS-u so zabeležili večji poslovni obisk, ki sicer že znaša od 35 do 40 odstotkov celotnega obiska. »To je tisto, kar daje sejmu pravo poslovno noto. Še posebno me veseli vedno pestrejša paleta slovenskih podjetij, ki predstavljajo steber slovenskega gospodarstva,« je dejal Pangerl. Ob predpostavki, da se bodo leta 2009 še zaostrile gospodarske razmere, je pred organizatorji sejma še večji izziv, da bodo po- slovno in cenovno raven uspeli prilagoditi razmeram časa. »Pričakujem še več razstavljavcev,« je ob tem povedal direktor uprave in razložil: »Težje so tržne razmere, ka-kovostneje se morajo podjetja predstaviti.« Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Miroslav Klun je bil ob sklepu MOS-a zadovoljen. Letos se je v dvorani A predstavilo sedem njihovih območnih obrtnih zbornic, poleg tega pa tudi njihove strokovne sekcije ter domači in tuji razstavljavci. »Naši člani so nastopali v sklopu sekcij in samostojno, v hali A se jih je samostojno predstavilo kar 28, kar je največ do zdaj. Ves čas so bili naši svetovalci na razpolago za svetovanje, dogodkov pa se je udeležilo več kot 1000 obrtnikov in podjetnikov,« je pojasnil Klun. Dun & Bradstreet znižal rating 19 državam, Sloveniji ne Največja bonitetna hiša na svetu Dun & Bradstreet je znižala rating kar 19 državam, Slovenije ni med njimi. Glede na to, da se običajno vsak mesec rating spremeni dvema ali trem državam, gre za neposreden odraz svetovne finančne krize in za zelo neobičajen dogodek, so sporočili iz Bonitetne hiše I. Države, ki se jim je znižal rating, so ZDA, Velika Britanija, Švica, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Švedska, Islandija, Združeni arabski emirati, Avstralija, Nova Zelandija, Argentina, Brazilija, Kambodža, Pakistan, Južna Afrika, Tajska in Ukrajina. Foto: Nataša Müller Slavnostni govornik na otvoritvi 41. MOS-a je bil predsednik države Danilo Türk. http:/A/wvw.fs.uni-lj.siA/entil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si Na celjskem sejmišču uradno odprli sončno elektrarno Na strehi sejemske dvorane D celjskega sejmišča od 21. avgusta 2008 deluje mala fotonapetostna elektrarna MFE Celjski sejem, ki jo je v okviru sejma uradno odprl minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Kot je na odprtju povedal direktor uprave družbe Celjski sejem mag. Franc Pangerl, to ni le modna muha, saj bodo s fotonapetostno elektrarno prispevali k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov približno 15,4 tone letno. Upa, da jim bodo kmalu sledili tudi ostali. Sončna elektrarna je od začetka obratovanja v omrežje predala dobrih 2.400 kWh električne energije, načrtovana letna proizvodnja pa znaša 22.000 kWh, je pojasnil mag. Robert Otorepec, direktor druže Sol navitas, d. o. o., ki je postavila sončno elektrarno. Investicija v sončno elektrarno je sicer znašala 95.000 evrov. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je prepričan, da so usmeritve v Sloveniji glede pridobivanja take energije pozitivne in dobre. »Zadnji dve leti se je število sončnih elektrarn v Sloveniji povečevalo v razmerju, ki je blizu 200 odstotkom. Lani 175 odstotkov, letos do zdaj 186 odstotkov. Inštalirana moč letos priključenih elektrarn pa je 400 odstotkov večja kot lani,« je povedal Podobnik. Trg sončnih elektrarn v Sloveniji je zaživel pred tremi leti, ko je vlada dvignila zagotovljeno odkupno ceno. S spremembo energetskega zakona letos so zagotovljeno odkupno ceno podaljšali z 10 na 15 let, kar naj bi bilo po ministrovih besedah Demonstracija delovanja sončne elektrarne na 41. MOS-u. spodbudno za donosnost naložb. »Zagotovljena odkupna cena je šestkrat višja od tiste, ki jo dobijo električni proizvajalci Priznanja OZS Komisija za sejemska priznanja pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je prejela 57 prijav razstavljavcev, ki so se prijavili na razpis za sejemska priznanja. Na osnovi Pravilnika o podeljevanju sejemskih priznanj so na 41. MOS-u podelili eno zlato, tri srebrne in sedem bronastih priznanj. ZLATI CEH 4D Design, ZMAGO URISK, s. p., Štore SREBRNI CEH ELETRA, Radova Gregorčič, s. p., Sežana STROJEGRADNJA SAS, Arzenšek Stanko, s. p., Podplat, SILVAPRODUKT, d. o. o., Ljubljana BRONASTI CEH ELMER ELEKTRONIKA, d. o. o., Vrhnika OPTIS, d. o. o., Celje PROCESS, d. o. o., Gornja Radgonad IZLETNIŠKA KMETIJA ROŠTOHAR HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Velenje CVS MOBILE, Informacijske rešitve, d. d., Ljubljana KOTLARSTVO IN ŽGANJEKUHA KRALJ, Zlatko Juhart, s. p., Slovenska Bistrica iz malih hidroelektrarn. Trenutno znaša 33,9 centa za kilovatno uro,« je pojasnil Podobnik. Generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo dr. Igor Šalamun je povedal, da je sončna energija najčistejši obnovljivi vir. »To je dopolnilni vir, ki dodatno izkorišča predvsem površino streh, na katerih so foto-napetostni paneli, ki omogočajo pretvorbo sončne energije v električno. Z leti, ko bo tehnologija še boljša in bodo boljši tudi izkoristki, bomo lahko proizvedli več energije. V prihodnje pa je težko pričakovati, da bi lahko s sončno nadomestili vso energijo, ki jo potrebujemo danes,« je povedal Šalamun. Otorepec je pojasnil, da naj bi se investicija povrnila v 10 do 12 letih. »Vendar pričakujemo, da bo ta doba bistveno krajša. Namen te elektrarne je, da se elektrika oddaja v omrežje, ker je subvencionirana od države, za lastne potrebe pa to še ni ekonomično,« je razložil. M Zdaj s postopkom SolNit Nov postopek toplotne obdelave, ki izboljša površinsko trdoto nerjavnega jekla in v celoti ohrani odpornost proti koroziji. Nova razsežnost učinkovitosti: Turbo^Treater. Novi Turbo'Treater iz ipsna predstavlja novo raven učinkovitosti v svetu vakuumskih peči, ki lahko vašemu podjetju prinese znatno zmanjšanje stroškov z manjšo porabo energije, maksimalno hitrostjo kaljenja in optimizirano enakomernostjo toplotne obdelave. Predhodnica tega modela je bila ena najboljših vakuumskih peči, kar so bile kdaj izdelane. Danes je Ipsen Turbo'Treater na dobri poti, da se vpiše med legende. Nova peč ima več funkcij, ki na novo postavljajo standarde na področju stroškovno ugodnega vakuumskega kaljenja, med njimi zagon z nizkim tokom in optimiziran pretok plina. V kratkem času nam je uspel velik napredek s tem, da smo pozornost posvetili podrobnostim. Vse podrobnosti naše inovacije vam z veseljem predstavimo tudi osebno! Če želite več informacij ali bi želeli izvedeti več o našem podjetju in ponudbi izdelkov, se obrnite na nas. Z veseljem se bomo pogovorili z vami! Ipsen International GmbH Flutstraße 78 47533 Kleve Nemčija Telefon: +49 (0) 2821-804-0 www.ispen.de l ipsen Za raziskave in tehnološki razvoj 50 milijard evrov 50 milijard evrov bo Evropska unija namenila za podporo raziskovalcem po vsej Evropi in zunaj nje, poleg tega pa tudi za sofinanciranje raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih projektov. Gre za sredstva v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj, ki bo trajal do leta 2013. Z omenjenim programom se Evropa odziva na potrebe v smislu delovnih mest in konkurenčnosti, z njim želi ohranjati svoj vodilni položaj v globalni ekonomiji znanja. Program ima dva glavna strateška cilja, in sicer okrepiti znanstveno in tehnološko podlago evropske industrije ter spodbuditi mednarodno konkurenčnost ob hkratnem pospeševanju raziskav, ki podpirajo politiko EU. »Postopki so zelo zapleteni,« je opozorila samostojna svetovalka za področje EU-projektov in financiranja pri Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije (OZS) mag. Larisa Vodeb. Izpostavila je mednarodno sodelovanje, ki je eden od predpogojev, da lahko inovatorji začnejo priprave na razpis. Novinci, ki se prijavljajo na sedemletni program v široki paleti tem, morajo biti pozorni na natančno naslavljanje tem, pri čemer jim je lahko v pomoč tudi OZS. V zbornici opozarjajo, da podjetja, ki se na ta razpis prijavljajo prvič, naj ne bi bila glavni nosilci projektov. V smislu mednarodnega sodelovanja pa morajo prijavljeni ustanoviti mednarodni konzorcij inštitutov in podjetij. Sedmi okvirni program, ki je naslednik Šestega okvirnega programa, naj bi bil večji in hkrati izčrpnejši od predhodnih, zaradi po- enostavljenih postopkov pa naj bi bil tudi bolj prilagodljiv. ■ Podjetniki od zdaj še bolj povezani Nekaj deset udeležencev Srečanja podjetnikov Slovenije je podprlo ustanovitev Kluba podjetnikov v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), s čimer želijo odločneje sodelovati pri ustvarjanju ugodnejših razmer za poslovanje. Ugledni slovenski podjetniki so pripravili prvo srečanje iniciativnega odbora za ustanovitev Kluba podjetnikov, ki bi deloval v okviru OZS. Več kot 30 izpolnjenih prijavnic je bilo dovolj, da je bila na sestanku sprejeta odločitev o ustanovitvi tega kluba, ki bo formalno zaživel čez slaba dva meseca na podelitvi priznanja podjetnik leta. Zainteresirani podjetniki bodo tako od zdaj bolj tesno sodelovali. »S tem želimo prebroditi pomanjkanje energije, ki se čuti med podjetniki. To pomeni, da bi na svoje okolje vplivali z novimi predlogi in kritičnimi premisleki. Namen kluba je tudi, da bi se sam po sebi ponudil kot neformalno telo za posvetovanje ob spremembah ekonomske politike, davkov, usmeritve razvojnih sredstev,« je povedal vodja iniciativnega odbora za ustanovitev Kluba podjetnikov pri OZS Slovenije Rudi Bric. Podjetniki bodo tako lahko odločneje sodelovali pri ustvarjanju ugodnejših razmer za poslovanje. Da je podjetništvo res pomembno, se strinja tudi Bric, ki je dodal, da se bo pomen podjetništva najbolj pokazal šele takrat, ko se bo začelo zmanjševati število delovnih mest. ■ Inovatorje pestijo visoke cene podaljševanja licenc »Naši člani niso znanstveniki, so običajni ljudje, ki so v običajnem življenju opazili probleme in so se ob njih domislili rešitve,« je povedala Ana Hafner, direktorica Inovatorskega centra Asi, ki se je predstavljal na Mednarodnem obrtnem sejmu. Obiskovalcem je bilo na ogled 33 inovacij, od tega 15 slovenskih, 8 hrvaških in 10 iz Bosne in Hercegovine. Največ zanimanja med inovacijami je poželo plovilo na podvodnih krilih. Deluje tako, da se vse, kar ni nujno potrebno za plovbo, dvigne iz vode, s čimer se zmanjšata upor in poraba goriva. Inovator Obrad Dabić je predstavil diabetoskop, poseben merilnik perifernega živčnega sistema na stopalih bolnikov s sladkorno boleznijo. Metoda omogoča odkritje bolezenskih sprememb na zgodnji stopnji. Med inovacijami slovenskih avtorjev so izstopali še solarna nagrobna večna luč, zdrave apnene barve, dimniške kape in zložljivo motorno minikolo. Hrvaški inovatorji so najbolj ponosni na masa-žni stol Taburet in na Attachable case, ki omogoča enostavno odpiranje škatlic za zgoščenke ter njihovo zapiranje. Ilha Ze-nović je predstavila bosanske inovacije, kjer pozornost pritegnejo gradbeni oder za vsako višino, amortizer za vleko vozil in nerazstavljiv vijačni spoj. Ne glede na pester nabor razstavnih eksponatov se inovatorji soočajo s precejšnjimi težavami, še posebno pa jih pestijo visoke cene podaljševanja licenc za lastne inovacije, ki so med državami različne. Člani slovenskega inovatorskega centra, ki jih je evidentiranih približno 2000, so predlagali vzpostavitev enotnega patenta, ki bi bil po besedah Hafnerjeve »pomemben ne le za konkurenčnost domačega, temveč predvsem evropskega gospodarstva«. Žal pa po- gosto naletijo na gluha ušesa. Inovatorji ne dobijo skoraj nič sredstev, delno pomoč jim zagotavlja le združenje, ki pa tudi skoraj ne prejme nobene pomoči. ■ Stroji za rezkanje, brušenje, struženje, elektroerozijo www.tbw.co.at Uspešna in celovita predstavitev na sejmu MOS 2008 Letos se je Sekcija elektronikov in mehatronikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije celovito predstavila na Mednarodnem sejmu MOS 2008 v Celju. Nastopila je z Institutom Jožef Stefan, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru, s Fakulteto za elektrotehniko ljubljanske univerze, s Kemijskim inštitutom v Ljubljani, Šolskim centrom Ptuj in Šolskim centrom Velenje. S sekcijo so se predstavili tudi drugi partnerji, in sicer podjetje LPKF iz Naklega, Iskra Mehanizmi iz Lipnice, tehnološki center TECOS, revija IRT 3000, podjetja Loop, AudioLogs, Pinosat, EEN, Eurogrand Ptuj, Makro Team iz Lenarta, PS iz Logatca in drugi. Sodelovala je tudi Sekcija elektrodejavnosti. Janez Škrlec Cilj je bil predstaviti nove in inovativne tehnologije ter povezovanja Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije s šolsko, akademsko in znanstveno sfero. Letos prvič smo javnosti predstavili tehnologije MEMS, mikrostrukture, inteligentno senzoriko, mikroreaktorje, laboratorije na čipu, elektronsko keramiko in inovativne izdelke iz elektronske keramike ter seveda nanoteh-nologije. Predstavitev so strokovno podprli tudi naši partnerji, še zlasti Institut Jožef Stefan in njegova centra odličnosti, ki ju vodita prof. dr. Dragan Mihailović in prof. dr. Marija Kosec. Na razstavišču so bili predstavljeni tudi poklici, še zlasti s področja elektronike in mehatronike. Obiskovalcem sejma smo nove tehnologije ter nove visokotehnološke sisteme in naprave pokazali tudi z elektronskim mikroskopom, ki smo ga pripeljali na sejem, in s številnimi videoprezentacijami, ki smo jih posneli na inštitutih, fakultetah in v laboratorijih ter so celovito prikazale razvoj novih tehnologij, elementov, naprav in sistemov. Cilj predstavitve je bil oblikovan za resnično in koristno povezovanje malih in mikropodjetij z inštitucijami znanja. Na sejmu pa smo želeli tudi javno opozoriti, da je še vedno velik problem Slovenije beg možganov, ko nas zapuščajo eminentni strokovnja-_ ki, raziskovalci, znanstveniki, ki H si delo in zaposlitev poiščejo v I sosednjih državah, kjer je znanje veliko bolj cenjeno in vrednoteno. Cilj in naša prizadevanja je na sejmu opazil tudi predsednik države dr. Danilo Türk, ki nas je posebej pohvalil, da se tako celovito povezujemo med seboj in z inštitucijami znanja. Še zlasti je bil navdušen, ko sem mu povedal, da smo se povezali z našim največjim inštitutom (z Institutom Jožef Stefan) in različnimi fakultetami. Kot sekcija smo ugotovili, da je sejem za nas postal predrag in da nekako ne spadamo na sejem MOS, kar je bilo posredno ugotovljeno tudi na podlagi komisije za priznanja Celjskega sejma. Ta komisija namreč ni ocenjevala novih in naprednih tehnologij, inovativnosti, visokotehnoloških razstavljenih izdelkov, ampak le urejenost razstavnega prostora glede na ceno. Sekcija se namreč ni mogla predstaviti v hali L z drago in všečno sejemsko opremo. Zagotovo pa smo bili na sejmu med 1700 razstavljavci iz 33 držav edini, ki smo predstavili vrhunske tehnologije, še zlasti na področju elektronike in mehatronike, avtomatike, robotike ter na področju elektronske keramike in nanotehnologij. Sekcija bo torej v prihodnje morala iskati sejme, kjer bo poudarek na inovativnosti, novih tehnologijah in inteligentnih materialih naslednje generacije. Da je naša predstavitev imela pravo vsebino, je potrdil tudi predsednik Društva avtomatikov Slovenije in predstojnik Inštituta za avtomatiko prof. dr. Boris Tovornik, ki nas je obiskal. Z navdušenjem si je ogledal vse detajle in zanimivo predstavitev naprednih tehnologij. Čeprav je bilo veliko zanimanja za našo predstavitev, smo z grenkim priokusom ugotovili, da je Slovenija še daleč od uspešne zgodbe povezovanja gospodarstva in znanosti ter da je to velikokrat le parola in floskula, ki se vse prevečkrat uporablja in zlorablja v javnosti, ko se želi poudariti podpora države. Čeprav letos naša predstavitev ni bila nagrajena, je bila jasno sporočilo obiskovalcem, da proces povezovanja drobnega gospodarstva in znanosti v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije že poteka. Javno smo opozorili, da je za nas povezovanje gospodarstva in znanosti izjemno zahteven proces, ki bo trajal vsaj nekaj let, preden bomo lahko govorili o vidnih rezultatih in bistvenem napredku. Za uspešno promocijo teh procesov se Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije javno zahvaljuje tudi zelo cenjeni reviji IRT 3000, ki nas spremlja na številnih dogodkih in naših aktivnostih. ■ Janez Škrlec, predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Cutting Edge Technology WY-Ssn BUTj :5=: •""""lìl .US." ■MB LBtf Nakamura-Tome Super Mill WY-250 Super Mill WY-250 Nova generacija visoko produktivnih večnamenskih stružnih centrov H . . « Za maksimalno togost in minimalen oplet obeh delovnih vreten poskrbita dvojna poševna radialna ležaja in dva dvojna valjčna ležaja. zmogljivost rezkanja v jeklo (600N/mm2) do 336 m3 in vrezovanja navojev do M16 s pomočjo motorja moä 7,5 kW in navora 40 Nm Y os na obeh revolverjih, zgoraj : ±50mm, spodaj: -50mm, + 20mm mazanje zobniških prenosov v revolverju z oljno meglo ter hlajenje oljnega sistema za mazanje ležajev kompakten, izredno tog 90 mm širok revolver možnost vpetja do 80 stružnih orodij 24 postaj za gnana orodja; rezkalna glava do 080mm, ER32 dvojna zavora na vretenih, navor na C-osi do 250Nm ksoo 16.0M fej min' min' mnn NAKAMURA-TOME Veliko storilnost dosežemo z močnim pogonom gnanih orodij in togo revolversko glavo. Krajši obdelovalni časi zmanjšajo stroške obdelave tudi za 40%. TeximjV^ TEXIMP d.0.0. Letališka 27 • SI-1000 Ljubljana -Tel. +386 1 524 03 57 • Fax +386 1 524 92 55 • slovenia@teximp.com 360° CNC Solutions TEXIMP International Zürich ■ Praga • Beluša • Ljubljana ■ Zagreb ■ Beograd • Zenica ■ Bukarešta • Cluj - Napoca • Arad ■ Sofija www.teximp.comwww.nakamura-tome.si HURCO - sodobni stroji za odrezavanje Podjetje KAČ TRADE je 19. septembra 2008 organiziralo razstavo obdelovalnih strojev in orodij v prostorih orodjarne Emo Celje. Uspešno podjetje je razširilo svoj asortiment na odrezovalne stroje z blagovno znamko HURCO. Sodobni večosni obdelovalni stroji so CNC-krmiljeni, njihovo programiranje pa je razširjeno z grafičnim zaslonom WinMax. Tako je mogoča hitrejša pot od zahteve po izdelku, to je skice ali risbe, preko datoteke DXF, po metodi CAD/CAM do končnega izdelka. Prof. dr. Janez Kopač Obdelovalni stroji imajo vretena s horizontalno ali vertikalno izvedbo. Osnovni koncept temelji na modulni zasnovi in izgradnji obdelovalnih strojev. Tudi zato so stroji Hurco v primerjavi s konkurenco ob enakih karakteristikah lahko cenovno zelo ugodni. Postelja in miza stroja ter nosilni steber glavnega vretena so zasnovani tako, da zagotavljajo izredno togost, zato pa tudi veliko natančnost pri večjih obremenitvah oziroma pri večjih parametrih odrezavanja. Z metodo končnih elementov (FEA) je narejena analiza vseh vitalnih elementov stroja, s čimer je njegova natančnost znana še pred uporabo. Stroji so racionalno zasnovani tako, da omogočajo obdelavo izdelkov Predsatvitev HURCO strojev obiskovalcev v prostorih EMO Orodjarne. Modulna gradnja strojev HURCO. velikih dimenzij na razmeroma majhnem tlorisu, ki ga zavzema tak stroj. Naslednji zanimiv modul je avtomatski menjalnik orodij, ki ga lahko uvrščamo med t. i. hitre menjalnike orodij. To je še posebno pomembno za konkurenčnost proizvodnje, saj je treba skrajšati netehnološke čase, ki so sicer lahko daljši od tehnoloških. Število vrtljajev glavnega vretena pri horizontalnih in vertikalnih rezkalnih strojih je med 6000 in 15000 rpm. Ob tem vreteno omogoča tudi dva načina možnosti hlajenja procesa odrezavanja, in sicer aktivno obodno hlajenje, ki se uporablja pri > rezkanju, in hlajenje z dovajanjem hladil-no-mazalne tekočine skozi orodje na rezalno cono, kar je pogosto dobrodošlo pri vrtanju. Za nadgradnjo triosnih strojev je izdelovalec Hurco poskrbel tako, da prigrajuje rotacijske mize za 4- in 5-osne stroje v različnih izvedbah. Pri večosnih strojih se zaostrujejo pogoji zahtevnosti programiranja takih strojev, zato so potrebni tudi programi za simulacijo, ki preprečujejo možnosti napak na izdelku ter kolezijo med orodjem in obdelovancem. Kakovost orodja zagotavljajo skupaj z vpenjal-no tulko, ki je za t. i. palična frezala izvedena s krčnim nasedom. Krčni nased zagotavlja veliko centričnost tečenja orodja in preprečuje možnosti izpadanja orodja iz vpenjala kot posledico centrifugalne sile. Zagotavljanje kakovosti izdelka se začne že pri zasnovi stroja, uporabljenih modulih in njihovi togosti. Nato so pomembne tudi meritve ničelnih točk na stroju, orodju in obdelovancu. Te meritve se izvajajo s postavitvijo t. i. set-up funkcije, lahko tudi z lasersko metodo, ki poleg monitoringa ift^m international trade fair of automation & mechatronic 28.-30. 01.2009 hall K, Celje, Slovenia www.ifam.si obrabe orodja ugotovi še njegov zlom. Po naročilu in dobavi stroja podjetje Hur-co pomaga pri postavitvi stroja v delovno okolje in skrbi, da so pred začetkom rednega obratovanja opravljene laserske meritve natančnosti stroja in t. i. preizkus ball bar. V nadaljevanju predstavljamo nekaj značilnih strojev iz družine HURCO in njihove značilnosti. Stružnice Hurco delimo v tri razrede z oznakami TM 6, TM 8 in TM 10. Z večjo številko se povečujeta razdalja med konicami in maksimalni premer struženja. Orodja so na revolverju, razreda TM 8 in TM 10 pa omogočata tudi uporabo gnanih orodij. Sicer je pojem gnanih orodij pri sodobnih stružnicah že dolgo poznan, vendar naj vseeno navedemo nekaj dejstev. Gnana orodja se vrtijo v revolverski glavi ter omogočajo vrtanje lukenj in rezkanje različnih oblik na obdelovancu, vpetem v stružnico, ki lahko miruje ali se vrti z glede na tehnologijo izdelka potrebnimi vrtljaji. Rezkalni stroj VMX 42 SR, petosni z nagibno glavo Hurcova stružnica TM 8 z možnostjo prigraditve gnanih orodij Na takih strojih je mogoče izdelati izdelke, ki so bolj oglati kot okrogli, tako da si nevešč opazovalec ne bi mogel misliti, da je tak izdelek izdelan na stružnici. Prednost takih strojev je tudi v precejšnjem zmanjšanju logistike, kadar gre za kompleksen izdelek, saj lahko skoraj vse operacije izdelamo ob enem vpetju, torej tudi enem centriranju in postavljanju ničelne točke. Za od 5- do 7-krat lahko skrajšamo čas izdelave kompleksnega izdelka v primerjavi s klasičnim potekom obdelave po operacijah od stroja do stroja. Več informacij je na spletni strani www.hurco.de. Rezkalni stroji Hurco so horizontalni ali vertikalni. Njihova uporaba je vsestranska, od strojegradnje do izdelave modelov v orodjarnah. Glede na število osi so od 3- do 5-osni, programiramo pa jih s pro-gramatorjem WinMax. Vertikalni 3-osni z oznakami VMX 1, VMX 24 t, VMX 24 S, VMX 30 t, VMX 42 t, VMX 42 S, VMW 50 t, VMX 50 S in VMX 60 t so standardne izvedbe. Z dograditvijo avtomatskega menjalnika orodij, npr. na 40 mest, se doda zgoraj zapisanim oznakam oznaka ATC 40. Dodatna oznaka SR pa pomeni, da gre za 5-osni rezkalni stroj z nagibno glavo. Oznaka stroja VTX U pomeni, da gre za 5-osni obdelovalni center. Horizontalni rezkalni stroj z oznako HTX 500 pa ima tudi pregrajen avtomatski menjalnik palet. Zapisane oznake so navedene po zaporedju, sposobnosti in zahtevnosti stroja. Razvidno je, da z nadgradnjo in zahtevnostjo od rezkalnega stroja do 5-osnega centra dobimo vsestranske možnosti za obdelavo Medalji za slovenske inovatorje na sejmu v Zagrebu Slovenska inovatorja Rajko Topolovec s Ptuja in Igor Urban iz Ljubljane sta na mednarodnem sejmu inovacij, novih tehnologij in izdelkov Arca, ki je bil v Zagrebu med 16. in 21. septembrom, prejela srebrno in bronasto medaljo. Na sejmu se je sicer predstavljalo 317 inovacij, 217 hrvaških in 100 tujih. Topolovec je dobil odličje za zložljivo motorno minikolo, Urban pa za patentirani postopek proizvodnje umetno okamenelega lesa. Slednja inovacija je navdušila tudi romunsko delegacijo, ki je inovacije ocenjevala neodvisno od sejemske komisije in je okamenelemu lesu podelila poseben certifikat, so sporočili iz inovatorskega centra Aktivnih slovenskih inovatorjev. Zložljivo motorno minikolo je narejeno v dveh različicah, kot minimotor in kot skiromotor. Gre za ekološko motorno minivozilo z minimalno porabo za eno osebo, ki ga je mogoče v minuti pospraviti v kateri koli prtljažnik avtomobila. Vozilo je posebno primerno tudi za vožnjo po kolesarskih stezah. Umetno okameneli les pa je izum, ki rešuje problem racionalnega načina proizvodnje gradbenega materiala z visoko izolativnostjo. »Ko se kažejo negativni vplivi povečane količine toplogrednih plinov, je ta podrobnost zelo pomembna, saj pri proizvodnji trošimo ogljikov dioksid, pri tem pa nastane material, ki je najbolj izolativen glede na svojo trajnost. Dokazane so tudi odpornost na lesne škodljivce, povečana upogibna in tlačna trdnost ter zmanjšana gorljivost materiala,« so zapisali. Na sejmu se je sicer predstavljalo pet slovenskih inovacij. Poleg nagrajenih še solarna nagrobna večna luč inovatorja Matijaža Gostečnika, električno monokolo inovatorja Aleksandra Polutnika in univerzalna rotacijsko-nihalna naprava inovatorja Jožeta Vlaha. »P* Obnavljamo orodja z zamenljivimi ploščicami (orodja za vrtanje, struženje, rezkanje ipd.) ter izdelujemo specialna orodja po želji naročnika. Tudi če ostane samo še 10 % naležne površine ploščice, vam lahko kakovostno obnovimo orodje. NUBIUS d.o.o. POPRAVILO IN IZDELAVA PRECIZNIH REZILNIH ORODIJ Zbiljska cesta 4 - 1215 Medvode - Slovenija Telefon: 01/361 80 U - Telefaks: 01/ 361 80 15 - Gsm: 040 215 3-46 E-naslov: nubius0siol.net - ep letna stran: WWW.NUBIUS.DE NUBlUS-ove stranke v povprečju prihranijo in izdelavo najbolj zahtevnih in kompleksnih izdelkov. Programator WinMax omogoča hitro in enostavno programiranje Hurcovih obdelovalnih strojev. Razširjen grafični zaslon omogoča tridimenzionalni prikaz z dinamično rotacijo modelov obdelovanca. Tako dialogno programiranje je nadgradnja CNC-krmilje-nja stroja, kar omogoča hitrejšo pot od načrta do končnega izdelka. Mogoča je tudi 3D-si-mulacija realnega časa obdelave s prikazom poti orodij pri obdelavi. Programator zajema še banko tehnoloških parametrov odrezava-nja glede na obdelovane materiale in sodobna rezalna orodja. Zaslon je interaktiven in občutljiv na dotik. S tem je omogočen hiter vnos podatkov, uporaba pa je enostavnejša. S potenciometrom med obdelavo lahko reguliramo tako pomik kot število vrtljajev. Splet kombinacije po sistemu od zamisli do izdelka je hitro izvedljiv po sistemu, ki ga ponuja podjetje Kač Trade. Glede na vrsto proizvodnje, torej ali se ukvarjamo z rotacijskimi ali oglatimi obdelovanci, in glede na to, ali obdelujemo za strojegradnjo ali še bolj natančno za orodjarstvo, izberemo optimalen stroj. Stroj s sodobnim programa-torjem WinMax zagotavlja še boljši izkoristek časa in zmanjšanje stroškov izdelave. Več informacij na www.kactrade.com. M Prof. dr. Janez Kopač, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo. Programator WinMax. Povezovanje gospodarstva in znanja tudi pri nanotehnologijah Za konkurenčno gospodarstvo je nujno povezovanje z znanostjo, pri čemer mora potrebne storitve in tudi sredstva omogočiti država, so poudarili govorniki na nanotehnološkem dnevu, ki ga je pripravil Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Za razvoj Slovenije je nujno konkurenčno gospodarstvo, do njega pa se ne bo prišlo »s prekladanjem lastnine iz enega žepa v drugega, ampak tako, da se bodo gospodarstveniki in podjetniki naslonili na znanje, po možnosti domače, in ustvarjalnost,« je uvodoma dejal minister za razvoj Žiga Turk. Podjetniki in obrtniki morajo državi povedati, kaj od nje pričakujejo. »Država je samo servis, državljanom podjetnikom mora ponuditi storitve,« je dejal Turk in dodal, da so za zbiranje predlogov in zamisli ustanovili Svet za konkurenčnost. Slovenski raziskovalci so uspešni na področju nanotehnologij. Kot je povedal Dragan Mihailović z Instituta Jožef Stefan (IJS), so zadnja leta izdelali nanožice, nanolitografijo, prozorne elektrode (ki se uporabljajo v litijevih baterijah) in nanoelektrode. Vendar pa država kljub uspehom nima posluha, je dejal Mihailović, saj da so deležni manj denarja za raziskave in razvoj. »Nimamo denarja za novo opremo, ampak bolj ali manj obnavljamo staro,« je bil kritičen. Podjetja so se po njegovih besedah bolj zanimala za vlaganja na borzi, ob sedanjih padcih pa pravijo, da nimajo denarja. Direktor IJS Jadran Lenarčič je opozoril, da inštitut potrebuje obe krili, tako tisto, ki sega v izobraževanje, kot tisto, ki sega v gospodarstvo. »Če želimo storiti korak naprej, potrebujemo propulzivno gospodarstvo, ki bo temeljilo na ustvarjalnosti in znanju,« je dejal in dodal, da bi bilo treba povezovanju teh sfer namenjati več pozornosti. Predsednik OZS Miroslav Klun je izrazil upanje, da si bodo obrtniki upali vstopiti tudi v to sfero in da bodo izkoristili možnosti, ki jih ponujajo te tehnologije. Nanotehnologije sicer najpogosteje uporabljajo pri izdelavi zaslonov za prevleke z antibakteriološkim učinkom, nanocevk, krem, premazov, v elektroniki in farmaciji. Izdelali so na primer tudi že stikalo, ki deluje z eno samo molekulo. Računalniški procesorji, veliki 45 nanometrov, so že v prodaji, napovedujejo pa izdelavo procesorjev v velikosti 16 nanometrov. M KOMET* GROUP THE GROUP OF SOLUTIONS Orodje. Rešitve. Upravljanje projektov. - Izključno za Vas, Štiri znamke, osredotočene na svet obdelave izvrtine. SCHMIDT Prodajni partner KOMET GROUP v Sloveniji: SCHMIDT HSC,d.o.o. Kidričeva 25 - 3000 Celje tel. 03 4900 850 fax. 03 4900 852 e-mail: info@hsc-schmidt.si PREDANI USTVARJANJU REŠITEV spletna stran: www.hsc-schmidt.si www.kometgroup.com Skupina Domel Sesalne enote bodo postopoma nadomeščali izdelki iz drugih programov Poplava, ki je lani jeseni prizadela Železnike, je tudi Domelu povzročila ogromno materialno škodo. »Škoda je bila ocenjena na skoraj deset milijonov evrov, kaže pa se tako na materialih, orodjih in opremi kot tudi na izpadu prihodka in poškodovani infrastrukturi. Za sanacijo posledic so nam pred kratkim odobrili 3,4 milijona evrov pomoči, 200 tisoč evrov pomoči pa smo dobili že takoj po nesreči,« je o škodi in njenem odpravljanju povedala predsednica uprave dr. Jožica Rejec. Kljub ogromni škodi pa lanska nesreča ni zaustavila razvoja podjetja. V Domelu namreč že nekaj let intenzivno poteka prestrukturiranje proizvodnega programa, s tem pa so povezane tudi velike investicije, za katere so lani namenili kar 11 milijonov evrov, letos pa jih bodo še sedem. Lani so izvedli dve kapitalsko zelo zahtevni investiciji, novo proizvodno stavbo in najsodobnejšo montažno linijo za proizvodnjo sesalnih enot. Letos pa bodo dokončali še eno, po vrednosti sicer nekoliko manjšo, vendar za prihodnost podjetja prav tako zelo pomembno, in sicer proizvodno linijo za izdelavo DC-motorjev za avtomobilski program. Investirati so začeli tudi v proizvodnjo elektronsko komutiranih motorjev za ventilatorje. Ta investicija bo po besedah Rejčeve veliko prispevala k prehodu na zahtevnejše izdelke z večjo dodano vrednostjo. Sonja Sara Lunder Foto: Grega Eržen Skupino Domel poleg podjetja Domel, d. d., sestavljajo še družbe Tehtnica, Domel Energija, IP (invalidsko podjetje) in Domel Suzhou (novoustanovljeno podjetje na Kitajskem), Domel, d. d., pa je razdeljen na pet poslovnih enot (Sesalne enote, Motorji, ECS - elektronsko komutirani sistemi, Avtomobilski program ter Komponente in orodja) ter šest področij. Sesalne enote so Domelov nosilni proizvodni program, ki predstavlja dve tretjini celotne prodaje. Proizvodnjo sesalnih enot so lani posodobili z novo, približno 1,3 milijona evrov vredno visokoavtomatizirano in fleksibilno montažno linijo, ki omogoča sestavljanje treh različnih tipov sesalnih enot. Letos so uspešno zaključili še razvoj poskusne serije novega, najsodobnejšega ter po izkoristku in količini hrupa tudi okolju zelo prijaznega izdelka, katerega serijska proizvodnja se začenja te dni. Prihodnja leta naj bi v strukturi Domelove proizvodnje sesalne enote počasi začeli nadomeščati izdelki iz drugih programov, še zlasti iz programov Ventilatorji in Komponente. Motorji so najstarejši program Domela in danes po obsegu drugi največji. Proizvodnja poteka na ločeni lokaciji v Retečah. Lani so s tem programom dosegli največjo rast prodaje, količina naročil pa je trenutno tolikšna, da zahteva delo v štirih izmenah. Tretji program, ki se lahko pohvali z največjo dodano vrednostjo, so EC-sistemi. Rast prodaje ni tako hitra, kot so pričakovali, Podjetje Domel, d .d. Železniki. vzrok za to pa pripisujejo predvsem neugodnemu razmerju med evrom in dolarjem ter zato tudi cenovnim pritiskom. »Prihodnja leta pričakujemo, da bo rast tega programa precej hitrejša in da bomo z njim do leta 2013 letno ustvarili vsaj pet milijonov evrov prihodka, zato bomo ta program dodatno podpirali z intenzivnejšim razvojem. Trenutno razvijamo prehod na trifazno izvedbo, katere glavna prednost je predvsem manjši hrup,« pravi Jožica Rejec. Komponente so v Domelovi dejavnosti razmeroma nov program, predstavljajo pa ga predvsem ulitki iz duroplastov (BMC) in štancanih delov iz lamele. »Ti dve tehnologiji, predvsem duroplaste, zelo dobro poznamo že iz naše osnovne dejavnosti, zato smo se odločili, da bomo skušali to znanje tržiti še na področju komponent. Prodaja na tem področju raste zelo hitro, zadnja tri leta kar za 30 odstotkov letno,« pravi sogovornica in dodaja, da so na programu Komponente lani pridobili pomemben projekt - nadomeščanje aluminija in aluminijastih izdelkov za BSK. Na tem področju so prijavili patentno rešitev posebnega ojačanja litih izdelkov iz BMC s kovinskimi vložki, kar daje izdelkom take lastnosti, da v celoti nadomestijo dele iz litega aluminija in njegovih zlitin. Dobili so tudi velik posel za avtomobilski program, s katerim načrtujejo nadaljnjo rast tega programa. Položaj Domela na trgu Domel doma proda desetino proizvodnje, vse ostalo pa izvozi oziroma proda tujim proizvajalcem gospodinjskih aparatov, kot so Philips, Electrolux, Rowenta, Kärcher in drugi. »Na področju sesalnikov je konkurenca res velika. Naša prednost pred drugimi je predvsem v visoki stopnji fleksibilnosti in močnem razvoju. Sesalne enote dr. Jožica Rejec, predsednica uprave podjetje Domel, d .d. delimo na suhe in mokre. Na suhem programu smo pridobili večinski tržni delež na evropskem trgu. Na mokrem programu pa uvajamo na trg nove sesalne enote, ki so oblikovane tako, da jih lahko proizvajamo na novih visokoproduktivnih linijah. Pri elektronsko komutiranih sistemih dosegamo največjo dodano vrednost, uvajamo pa jih na evropski in ameriški trg. Razmerje med dolarjem in evrom se je zadnje čase precej poslabšalo, kar pomeni, da položaj na ameriškem trgu ni preveč spodbuden. Na programu Motorji poleg italijanskih proizvajalcev vse močnejši postajajo tudi kitajski,« pravi Rejčeva. Zaradi pritiskov kupcev se je tudi Domel odločil za proizvodnjo na Kitajskem. »Phi- Visokoavtomatizirana linija za proizvodnjo sesalnih enot 467. lips, naš največji kupec, je že 70 odstotkov svoje montaže preselil na Kitajsko, kar nas je spodbudilo k odločitvi za proizvodnjo na Kitajskem, ki pa ne ogroža proizvodnje v Evropi. Na Kitajskem so naše proizvodne količine za zdaj še majhne, fiksni stroški pa razmeroma veliki. S polno močjo bo proizvodnja stekla v naslednjih dveh letih. Na začetku smo začeli z manjšimi količinami, ker si ne smemo privoščiti nezanesljivih dobav,« pravi Rejčeva in pojasnjuje, da so na Kitajskem sprva izvajali samo montažo, pred kratkim pa začeli uvajati tudi izdelavo celotne sesalne enote, za katero so tudi sestavni deli večinoma izdelani na Kitajskem. Kitajsko podjetje, v katerem je trenutno 35 zaposlenih in je v stoodstotni lasti Domela, izdeluje kakovostne izdelke na ravni Domela, vendar zaradi 30-odstotne zasedenosti zmogljivosti še vedno proizvaja z izgubo, kar je značilno za večino podjetij, ki začnejo proizvodnjo na Kitajskem. Domelova proizvodnja in prodaja v številkah Po vrednosti k celotnemu prihodku Do-mela največ (kar 68 odstotkov) prispevajo sesalne enote, vsi drugi izdelki pa bistveno manj - permanentni motorji 8 odstotkov, kolektorski motorji 3,7 odstotka, PE ECS 4,6 odstotka, komponente 6,1 odstotka, orodjarna 2,8 odstotka, PC OZI 1,2 odstotka, avtomobilski program 0,5 odstotka, puhala in ventilatorji 0,4 odstotka, ostali izdelki pa 4,7 odstotka. V prvem polletju letošnjega leta je Domel v Evropi prodal dve tretjini proizvodnje, na Kitajsko dobrih 15 odstotkov, doma dobrih 11, v Severni Ameriki dobre tri, na drugih trgih pa nekaj manj kot štiri odstotke. Med posameznimi državami je za Domel najpomembnejša Nemčija, kamor prodajo več kot petino celotne proizvodnje, sledijo pa Kitajska z dobrimi 15 odstotki in Madžarska s 14, domači trg, Italija z devetimi odstotki, Poljska z dobrimi sedmimi odstotki ter Francija z nekaj več kot petimi odstotki. Na področju sesalnih enot so Domelovi največji kupci Philips, Electrolux, Kärcher, Robert Thomas, Rowenta, Nilfisk, Hoover, Stein & Co in Kränzle, na področju ko-lektorskih motorjev Vikin g, Stihl, Reimer & Grau, Contrex in RC&C, na področju DC-motorjev pa Conan, Saeco, Vorwerk, Elmenhorst in Wessel-Werk. Prihodnost podjetja Po oceni Jožice Rejec imajo v Domelu največ neizkoriščenih potencialov na področju komunikacije in pri sodelovanju med posameznimi področji, pa tudi pri spodbujanju zaposlenih k inovacijam. Na vprašanje, v katero smer se bo Domel razvijal prihodnja leta, je odgovorila, da se čez pet, deset let vidijo kot proizvajalec sistemov elektronsko komutiranih motorjev. Med področji, od katerih prav tako veliko pričakujejo, pa sogovornica izpostavlja še komponente. Domel se razvija v razvojnega dobavitelja številnih industrij Domel se v prihodnje ne bo razvijal v smeri masovnega proizvajalca z minimalnimi stroški, ampak v smeri razvojnega dobavitelja, saj z močnim razvojem kupcem že zdaj lahko ponudijo inovativne izdelke in jim pomagajo že na razvojni stopnji. Pa ne samo na področju sesalnih enot, temveč si s tem znanjem odpirajo vrata tudi na nova področja, med katerimi največ pričakujejo od sodelovanja z avtomobilsko in ventilacijsko industrijo. Direktor razvoja in raziskav Matjaž Čema-žar pravi, da Domel na področju motorjev za sesalnike obvladuje že več kot 60 odstotkov evropskega trga, zato njihove rešitve usmerjajo razvoj in postavljajo standarde. »S ključnimi kupci intenzivno sodelujemo pri projektih, ki zahtevajo inovativne rešitve in boljše karakteristike izdelkov v smislu boljšega učinka ob manjši porabi električne energije in manjšem hrupu,« pravi Čemažar in dodaja, da je zanje pomembna diverzifikacija oziroma vstop v nove panoge, med katerimi največ pričakujejo od avtomobilske in ventilacijske indu- strije. Direktor avtomobilskega programa v podjetju Domel Miha Nastran dodaja, da na področje avtomobilskega trga vstopajo kot razvojni dobavitelj in da s kupcem začnejo sodelovati že na stopnji njegovega razvoja. »Še letos bomo začeli serijsko proizvodnjo koračnega motorja, kar je eno od področij delovanja na avtomobilskem programu. Drugo področje so DC-motorji, ki temeljijo na naših obstoječih konstrukcijah in tehnologijah, le da so prilagojeni zahtevam avtomobilske tehnike. Tretje področje pa predstavljajo v povezavi z ventilacijsko tehniko elektronsko komutirani motorji. Matjaž Ćemažar, direktor razvoja in raziskav. Sesalna enota s separatorjem. Zanje se v naslednjih letih tudi na področju avtomobilske tehnike napoveduje precejšnja rast.« V razvoju ima Domel zaposlenih že 80 strokovnjakov Po Čemažarjevih besedah v Domelu za razvoj in raziskave namenjajo tri odstotke letnega prihodka, upoštevajoč tudi investicije pa ta delež naraste na skoraj deset odstotkov celotnega letnega prihodka. Trenutno imajo v razvoju zaposlenih približno 80 strokovnjakov, dodatne kadre pa pridobivajo s štipendiranjem in omogočanjem praktičnega pouka dijakom in študentom. Pri raziskavah in razvoju Domel največ sodeluje z ljubljanskima fakultetama za strojništvo in elektrotehniko, pa tudi z Institutom Jožef Stefan, Tehnološkim centrom za električne stroje v Mariboru, ljubljanskim ÖCviaano Visoko produktivne CNC stružnice CITIZEN Dolžinske CNC stružnice www.siming.si Siming Ljubljana d.o.o. • Ulica Jožeta Jame 12 • 1210 Ljubljana - Šentvid t: +386 1 500 95 55 • f: +386 1 500 95 56 • e: info@siming.si Slovenija (EU) Frezalni stroji za orodjarstvo D M T Univerzalne CNC stružnice FOX Čistilci zraka za zdravo delovno okolje A KITAMURA Vertikalni in horizontalni obdelovalni centri Dr. Miha Nastran, direktor avtomobilskega programa v podjetju Domel. Kemijskim inštitutom in Tehnološkim centrom za orodjarstvo. »Fakultete so za nas ključne zato, ker imamo v okviru sodelovanje z njimi možnost oblikovati in vplivati na naše prihodnje kadre. V teh projektih sodelujejo Dome-lovi strokovnjaki, mladi raziskovalci, naši študenti. Uspešnost sodelovanja s temi institucijami je odvisna predvsem od tega, kako dobro so cilji projektov opredeljeni že na samem začetku. Odlične rezultate smo dosegli v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, kjer smo s skupnimi močmi razvili diagnostiko za naš proizvodni proces. Z njimi dobro sodelujemo tudi na področju gorivnih celic,« pravi Čemažar, a hkrati opozarja, da je pri sodelovanju z omenjenimi institucijami najbolj problematično vrednotenje tega dela. »Neki vrhunski inovativni izdelek profesorju na fakulteti namreč ne prinese toliko točk kot članek, objavljen v reviji. Industrija pa objav ne more tržiti na trgu, saj potrebujemo dobre zamisli in rešitve, ki niso vedno povezane z objavo. Ta razkorak med znanostjo in industrijo je pri nas še zelo prisoten,« ugotavlja Čemažar. Med dosežki razvojnega oddelka je Čema-žar še posebej izpostavil razvoj sesalne enote Global II, ki je trenutno po izkoristku in ravni hrupa najboljša na svetu, ter razvoj EC-motorja z visokim izkoristkom, ki bo zelo pomemben za prodor Domela na področje ventilacijske tehnike. Direktor PE Komponente in orodja Zvone Torkar pa k najpomembnejšim razvojnim dosežkom uvršča še tehnologijo predelave plastike. »Aluminijaste dele smo namreč uspešno zamenjali s plastičnimi BMC-deli. BMC-material je po tehničnih karakteristikah primerljiv z aluminijem, ima pa nekaj pomembnih prednosti. Je lažji, se enostavno predeluje in ne potrebuje dodatnih obdelav. Njegova pomanjkljivost je slabša mehanska trdnost, kar je razlog, da aluminijastega dela ne moremo vedno zamenjati z BMC-delom. Letos smo posel pridobili prav zato, ker smo to pomanjkljivost BMC-materiala rešili tako, da smo vanj vnesli kovinske dele in mu tako povečali trdnost. To rešitev smo potem tudi patentirali in ta rešitev nam je omogočila pridobitev tega posla. Mislim, da smo trenutno edini v Evropi, ki izdelujemo ta polizdelek iz BMC-materiala,« dodaja Torkar. Domelove ključne tehnologije V Domelu uporabljajo dve ključni tehnologiji - predelavo plastike in predelavo ploče- Rotor za sesalno enoto global. Zlati priznanji za inovacije Acroniju in Hidrii GZS je septembra podelila priznanja najboljšim inovatorjem v lanskem letu. Najboljša med več kot 170 prijavljenimi inovacijami sta bila dosežka družb Acroni in Hidria Inštitut Klima, ki sta tako prejeli zlati priznanji. Podelili so še 20 srebrnih in 11 bronastih priznanj ter sedem diplom. Ključni element inovativnosti so po mnenju predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Zdenka Pavčka »posamezniki, inovatorji na področjih tehnologije, procesov, oblikovanja ali trženja, ki prinašajo v podjetja sveže zamisli, ustvarjalni nemir, izboljšave in rešitve«. Pavček je izrazil željo, da bi politika ustvarila prijaznejše okolje za podjetništvo. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je v nagovoru dejal, da so glede prijaznosti okolja za poslovanje naredili napredek, da pa bi bilo treba proces nadaljevati tudi v prihodnje. Izpostavil je program za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, ki se osredotoča na promocijo podjetništva, krepitev podjetij z visokousposobljenimi kadri, sodelovanje v mednarodnih razvojnih podjetjih, prenos znanja z univerz v gospodarstvo, vlaganje v raziskave in razvoj ter finančno podporo malim in srednje velikim podjetjem. GZS priznanja na nacionalni ravni podeljuje šesto leto zaporedoma, na regionalni pa 12 let. Na natečaj za najboljše inovacije se je letos prijavilo več kot 170 inovacij, pri katerih je sodelovalo približno 300 inovatorjev. Izbor so najprej naredili na regionalni ravni, nato pa v finale predlagali 40 inovacij. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil Andrej Kerin, je inovacije presojala glede na inventivnost ozirma novost, glede na to, kako je inovacija zaživela, kako je tržno zanimiva in kakšen vpliv ima na okolje. Acroni je dobil zlato priznanje za razvoj nikljevih zlitin invar, Hidria Inštitut Klima pa za valovito geometrijo lopatice aksialnega ventilatorja. Srebrna priznanja so prejeli Alpina, BSH Hišni aparati, Domel, Elektronček, Elti, Epic, Esotech, Eti, Gorenje, Hella Lux Slovenija, Hidria AET, Iskraemeco, Kolektor Liv, Koroški holding, Krka, Metal Ravne, Primat Tovarna kovinske opreme, Selekt in Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani. Bronasta priznanja pa so šla v podjetja Duropack-Tespack, Infotehna, Iskra Avtoelektrika, Izoe-lektro, Kostak, Lafarge Cement, Lama, Nieros Metal, Prevent Lamitex in Svea Lesna industrija. Diplome so prejele družbe Bosio, Brest Pohištvo, Cimos, Cinkarna Celje, Comet in Mariborska livarna Maribor ter Peter Sever. ■ Zvone Torkar, direktor PE Komponente in orodja v podjetju Domel. vine. »Pri naši predelavi pločevine oziroma predelavi elektropločevine je ključna izdelava elektromagnetnih jeder, rotorjev in statorjev, pri predelavi plastike pa brizganje duroplastov in BMC-mas, to so poliestrski kompozitni materiali, ki zadnje čase nado- meščajo aluminij. Razvijamo pa tudi tehnologijo brizganja elektromagnetnih jeder, ki je kombinacija prvih dveh tehnologij. Ko se elektromagnetno jedro za motorje ali kateri drug električni instrument naredi, ga je treba izolirati, preden se mu doda navitje. To jedro se nato zabrizga z duro-ali termoplastom,« pojasnjuje Torkar in dodaja, da ta tehnologija nadomešča tehnologijo klasičnega izoliranja, kjer se je jedro spojilo z izolacijskim materialom. Nova tehnologija omogoča visoko stopnjo avtomatizacije in je tudi v tehničnem smislu boljša. V Domelu se zelo intenzivno ukvarj aj o tudi z razvoj em komponent za gorivne celice, pa tudi z inženiringom, kako gorilno celico umestiti v uporabne aplikacije. Tovrstne aktivnosti povezujejo s projekti, ki jih financira država, bodisi ministrstvo za obrambo bodisi ministrstvo za razvoj. Iz tega naslova je nastala tudi pobuda za Razvojni center za vodikove tehnologije. Za dvig produktivnosti in zmanjšanje proizvodnih stroškov v Domelu uvajajo še Odlitki iz BMC. eno novost, in sicer avtomatsko izdelavo turbokoles. »Vsak motor za sesalnik ima turbino, ki je sestavljena iz aluminijaste pločevine iz dveh stranic in lopatic. To dele smo do zdaj izdelovali ročno ali polavtomatsko, letos pa smo jih začeli izdelovati na avtomatski liniji za sestavo turbin, zato se je produktivnost dvignila za petino,« še pojasnjuje Torkar. Tel: + 386 (2) 231 03 30 Fax:+ 386 (1)430 54 77 » Dober posel SKB Leasing d.o.o. Podružnica Celje Vrunčeva ulica 2 A 3000 Celje Tel: +386(1)300 50 61 Fax:+ 386 (1)430 54 77 SKB Leasing d.o.o. Pisarna Slovenj Gradec Francetova ulica 7 2380 Slovenj Gradec Tel: +386(2)882 90 15 Fax: +386(2)882 9016 SKB Leasing d.o.o. Podružnica Novo Mesto Ljubljanska cesta 28 8000 Novo Mesto Tel: +386(1)300 50 70 Fax:+ 386 (1)430 54 78 _I Leasing SOCIETE GENERALE GROUP SKB Leasing d.o.o. vam nudi optimalne rešitve in svetovanje na področju financiranja vseh vrst opreme. Skupaj z vami bomo v skladu z vašimi poslovnimi načrti, pričakovanji in željami poiskali najprimernejšo obliko financiranja. Ukrepajmo za več pouka elektronike in robotike (mehatronike) v šolah! - 2. del V prvem delu članka smo ugotovili, da pri obveznem pouku tehnike v osnovni šoli ni vsebin s področja elektronike in da se je v preteklih treh šolskih letih v najboljšem primeru malo manj kot 1 odstotek osnovnošolcev seznanilo s področjem elektronike. Podobne številke veljajo tudi za seznanjanje z robotiko. Tako stanje je nezadovoljivo in ga je nujno treba izboljšati. Dr. Suzana Uran Da bi bil naš vpogled v problematiko izvajanja izbirnih predmetov Elektronika z robotiko, Robotika v tehniki in tudi Elektrotehnika čim bolj stvaren, poglejmo podatke o izvajanju izbirnih predmetov malo širše. Najprej si oglejmo, kateri izbirni predmeti se med vsemi od ministrstva za šolstvo odobrenimi izbirnimi predmeti najpogosteje izvajajo, nato pa še razvrstitev izbirnih premetov s področja tehnike glede na njihovo pogostost izvajanja v slovenskih osnovnih šolah. Prikazani podatki so pridobljeni iz podatkov, ki nam jih je o izvajanju izbirnih predmetov posredovalo ministrstvo za šolstvo. Najpogosteje izvajani izbirni predmeti v osnovni šoli pretekla tri šolska leta Razvrstitev tehniških predmetov po pogostosti izvajanja TEHNIŠKI PREDMETI 2007/2008 2006/2007 2005/2006 OŠ/učenci mesto OŠ/učenci mesto OŠ/učenci mesto Rač.: Multimedija 332/6933 1 332/7142 2 335/7773 2 Rač.: Urejanje besedil 332/6694 2 354/7764 1 343/7676 1 Rač.: Računal. omrežja 308/6233 3 309/6730 3 332/7695 3 Obd-grd.: les 158/2500 4 172/2848 4 167/2745 4 Obd-grd.: umetne snovi 61/965 5 73/1162 5 65/1091 5 Obd-grd.: kovine 38/584 6 50/836 6 50/913 6 Elektrotehnika 12/143 7 17/202 7 15/213 7 Elektronika z robotiko 11/194 8 11/63 8 6/100 8 Robotika v tehniki 10/121 9 8/101 9 4/78 9 Risanje v geom /teh. 3/52 10 2/38 10 1/7 10 Projekti iz fizike/teh. 0/0 11 2/25 11 2/31 11 IZBIRNI PREDMET 2007/2008 2006/2007 2005/2006 OŠ/učenci mesto OŠ/učenci mesto OŠ/učenci mesto Izbrani šport 385/10906 1 387/11033 1 376/11427 1 Šport za sprostitev 384/10541 2 379/10638 2 366/10987 2 Šport za zdravje 373/9987 3 371/9820 3 358/9698 3 Nemščina I 355/7853 4 343/7693 5 342/7855 7 Nemščina II 343/6423 5 329/6253 7 308/5951 8 Rač.: Multimedija 332/6933 6 332/7142 6 335/7773 5 Rač.: Urejanje besedil 332/6694 7 354/7764 4 343/7676 4 Nemščina III 313/4734 8 296/4656 9 307/5550 9 Rač.: Računal. omrežja 308/6233 9 309/6730 8 332/7695 6 Likovno snovanje I 274/5048 10 279/6079 10 271/5481 10 Likovno snovanje II 272/6062 11 269/5268 11 269/6072 11 Likovno snovanje III 267/6255 12 258/6181 12 243/5798 12 Rač. = Računalništvo, OŠ = osnovna šola V zgornji tabeli pri posameznem izbirnem predmetu prvo število (označeno z OŠ) podaja število osnovnih šol, ki so v tistem šolskem letu izvajale izbirni predmet. Drugo število (označeno z učenci) pa podaja število osnovnošolcev, ki so bili vključeni v posamezen izbirni predmet v navedenem šolskem letu. Drugi podatek v tabeli se imenuje mesto in prikazuje razvrstitev izbirnih predmetov glede na število osnovnih šol, ki so izvajale izbirni predmet. Če bi dva ali več izbirnih predmetov izvajalo enako število osnovnih šol, potem so razvrščeni po številu osnovnošolcev, vključenih v izbirni predmet. V tabeli o razvrstitvi tehniških predmetov po pogostosti izvajanja so podatki predsta- vljeni po enaki zakonitosti kot v prvi tabeli o najpogosteje izvajanih izbirnih predmetih. Vsi prikazani podatki kažejo, da pretekla tri leta ni bilo večjih sprememb med izvajanjem izbirnih predmetov. Najbolj priljubljeni izbirni predmeti so pravzaprav samo štirje: • šport (Izbrani šport, Šport za sprostitev in Šport za zdravje), ki je vedno na prvem mestu, • nemščina (Nemščina I, Nemščina II, Nemščina III), ki je v prikazanih treh letih prehitela • računalništvo (Urejanje besedil, Računalniška omrežja, Multimedija) in Rač. = Računalništvo, Obd. grd. = Obdelava gradiv, geom./ teh. = geometriji in tehniki, fizike/teh. = fizike in tehnike • likovno snovanje (Likovno snovanje I, Likovno snovanje II, Likovno snovanje III). Delež osnovnih šol, ki izvajajo najbolj priljubljene izbirne predmete, je veliko. Ob upoštevanju, da je v Sloveniji 450 osnovnih šol, je delež osnovnih šol, ki izvajajo izbirne predmete s področja športa, med 79 in 86 odstotki. Pri izvajanju izbirnega predmeta Likovno snovanje pa je delež osnovnih šol, ki ga izvajajo, med 54 in 62 odstotkov, kar pomeni več kot polovico osnovnih šol. Preglejmo še pogostost izvajanja izbirnih predmetov s področja tehnike. Razvrstimo jih lahko v štiri tematske skupine: • računalništvo (Urejanje besedil - 7. razred, Računalniška omrežja - 8. razred, Multimedija - 9. razred), ki mu sledjo • obdelava gradiv (Les - 7. razred, Umetne mase - 8. razred, Kovine - 9. razred), • sklop elektrotehnika, elektronika, robotika (Elektrotehnika - 9. razred, Elektronika z robotiko - 9. razred, Robotika v tehniki - 8. razred) in • sklop predmetov, ki povezujejo matematiko ali fiziko s tehniko (Risanje v geometriji in tehniki, Projekti iz fizike in tehnike). Opazimo lahko, da je izvajanje izbirnih predmetov s področja računalništva uravnoteženo, kar pomeni, da jih izvaja približno enako število šol (od 308 do 354). Pri izvajanju izbirnih predmetov s področja obdelave gradiv pa lahko opazimo izrazita nesorazmerja v številu osnovnih šol, ki jih izvajajo. Tako je s področja obdelave gradiv najbolj priljubljen izbirni predmet Les, ki ga izvaja od 158 do 172 osnovnih šol (od 35 do 38 odstotkov osnovnih šol). Izvajanje izbirnega predmeta Umetne snovi pa kaže izrazit padec v številu izvajanj v primerjavi z izbirnim predmetom Les, saj ga izvaja le približno polovica osnovnih šol, tj. od 61 do 73 (od 14 do 16 odstotkov osnovnih šol), v primerjavi z izbirnim predmetom Les. Podobno velja za izbirni predmet Kovine. Nadaljnji velik padec v številu osnovnih šol zasledimo pri prehodu z izbirnih predmetov s področja obdelava gradiv na sklop elektrotehnike, elektronike in robotike, ki jih izvaja od 4 do 17 osnovnih šol (med 1 in 4 odstotki osnovnih šol). Izbirna predmeta, ki povezujeta matematiko ali fiziko s tehniko, pa izvajajo največ štiri osnovne šole, kar je kvečjemu en odstotek osnovnih šol. Iz tega sledi, da je izvajanje izbirnih predmetov Elektronika z robotiko in Robotika v tehniki redko tako glede na vse izbirne predmete kot glede na izbirne predmete s področja tehnike. Razlogi za tako majhno pogostost izvajanja izbirnih predmetov Elektronike z robotiko in Robotike v tehniki Razlogov za majhno pogostost izvajanja izbirnih predmetov Elektronika z robotiko in Robotika v tehniki je več. Med njimi so: • velika konkurenca med vsemi izbirnimi predmeti, med izbirnimi predmeti znotraj naravoslovno-tehnične skupine in znotraj samega sklopa predmetov, • vezava na katerega od obveznih izbirnih predmetov in oprema, ki je na voljo za izvedbo izbirnega predmeta, • ocenjevanje predmeta in omejitve števila učencev, potrebnega za izvedbo izbirnega predmeta, • poznavanje učnih načrtov izbirnih predmetov in usposobljenost učiteljev za izvajanje izbirnega predmeta. Velika konkurenca med izbirnimi predmeti je prav gotovo eden od razlogov za manjšo pogostost izvajanja izbirnih predmetov Elektronika z robotiko in Robotika v tehniki. Do lanskega šolskega leta (2007/2008) si je vsak učenec moral izbrati dva izbirna predmeta, in sicer en izbirni predmet iz naravoslovno-tehnične skupine in en izbirni predmet iz družboslovno-humani-stične skupine izbirnih predmetov. Učenci so si do lani izbirali izbirne predmete ne glede na obseg ur posameznega izbirnega predmeta. Tako je denimo izbira izbirnega predmeta Nemščina (ali katerega koli drugega tujega jezika) pomenila tri ure izbirnih predmetov na teden: od tega dve uri za nemščino in eno uro za enega od izbirnih predmetov iz naravoslovno-tehnične skupine predmetov. Znotraj predpisane izbire enega izbirnega predmeta iz naravoslov-no-tehnične skupine je vsak učenec lahko izbiral med velikim številom predmetov iz naravoslovno-tehnične skupine, zato je bila in je še tekmovalnost med izbirnimi predmeti velika. Pod naravoslovno-tehnično skupino predmetov namreč spadajo poleg Elektronike z robotiko in Robotike v tehniki tudi izbirni predmeti s področja računalništva (Urejanje besedil, Računalniška omrežja in Multimedija), pa tudi izbirni predmeti s področja športa. Da so izbirni predmeti s področja športa (Izbrani šport, Šport za sprostitev in Šport za zdravje) in računalništva (Urejanje besedil, Računalniška omrežja, Multimedija) zelo priljubljeni, pravzaprav ni presenetljivo. Vsi namreč vemo, da je za zdravje treba poskrbeti. Prav tako vemo, da se danes otroci vse premalo gibljejo, zato je dodatna ura telovadbe zelo dobrodošla. Tudi izbirni predmeti s področja računalništva (Urejanje besedil, Računalniška omrežja in Multimedija) so zelo privlačni. Dandanes skoraj ni več službe, kjer ni treba znati uporabljati računalnika. Zato so starši veseli, da se lahko njihovi otroci naučijo uporabljati računalnik. Ra- r SolidCAM tehnološke rešitve d.o.o. Bajtova ul. 3,1000 Ljubljana, tel.: +386 1 42 24 904, e-pošta: info@solidcam.si Brez kompromisov - SolidCAM® za SolidWorks®-* programska orodja za 3D načrtovanje in programiranje ClsfC krojev • 2.5D rezkanje • 3D rezkanje + visokohitrostne obdelave • 3+2 večstransko rezkanje • Sočasna 5-osna obdelava • Struženje v kombinaciji z rezkanjem (gnana orodja, XYZBC, dve vreteni....) • Rezkanje v kombinaciji s struženjem (5-osni stroji z možnostjo struženja) • 2/4-osna elektroerozijska žična obdelava (WEDM) pS SolidWorks Certified Gold Product pS SolidWorks Certified CAM Product Sproščena je nova verzija: SolidCAM 2008 R12 SolidCAM 2008 R12 vsebuje več kot 100 novih izboljšav. Več informacij o novi verziji dobite na spletni strani: www.solidcam.si T ma aràr V-- Ugodna ponudba programskih paketov: «k jüJjlJü^J ? SolfdWorks SolidCAM + SolidWorks SolidCAM + SolidWorks Office Professional fcìXat I ä f V*? www.solidcam.s Na tehniškem dnevu smo izdelali šestkotnik in gibajočega se hrošča (foto: ga.Simona Krajnc z OŠ Tabor II v Mariboru). čunalnik je privlačen tudi za otroke, saj na njem pogosto že od mladih let igrajo zanimive računalniške igrice. V lanskem šolskem letu je prišlo pri izbirnih predmetih ponovno do spremembe, saj se obveza pri izbirnih predmetih nanaša na število ur izbirnega predmeta in ne več na število izbirnih predmetov. Hkrati s to spremembo je ministrstvo za šolstvo ukinilo tudi obvezo, da je treba izbrati en predmet iz naravoslov-no-tehnične skupine predmetov in en izbirni predmet z družboslovno-humanističnega področja. Tako na primer v letošnjem šolskem letu učencu, ki izbere izbirni predmet Nemščina z obsegom 2 uri na teden, ni treba izbrati nobenega dodatnega izbirnega predmeta. Po novem se tudi obiskovanje glasbene šole upošteva kot izbirni predmet z obsegom 2 ur. Zato tudi učencem, ki obiskujejo glasbeno šolo, ni treba izbrati nobenega izbirnega predmeta. V zvezi z zadnjimi spremembami naj še omenimo, da potrebujejo učenci, ki želijo 3 ure izbirnih predmetov, soglasje (podpis) staršev. Kako bodo opisane spremembe vplivale na pogostost izvajanja posameznih predmetov, še posebno na pogostost izvajanja Robotike v tehniki in Elektronike z robotiko? Odgovor na vprašanje bo prineslo to in še nekaj naslednjih šolskih let. V zvezi s spremembami je treba poudariti, da zadnje spremembe na področju izbirnih predmetov pravzaprav pomenijo zmanjšanje obveznosti (v številu ur na teden) za učence in učitelje. Tako zmanjšanje obveznosti pa lahko pomeni tudi zmanjšanje števila izbirnih predmetov, ki se bodo izvajali. Marsikateri izbirni predmet, katerega izvajanje bo osnovna šola ponudila učencem, po novem ne bo zbral dovolj prijav učencev. Nadalje lahko le upamo, da ekonomski razlogi pri izbiri izbirnega predmeta ne bodo prevladali nad zanimanjem osnovnošolcev. Pouk izbirnega predmeta katerega koli tujega jezika (npr. nemščine kot drugega tujega jezika) je namreč brezplačen, medtem ko v jezikovnih šolah ni. Podobne razmere, čeprav morda še ne tako izrazite, kot pri tujem jeziku, so tudi na področju športa. Marsikatero športno šolo je dandanes namreč že treba plačati, izbirni predmet Šport pa je brezplačen. Podobnih ekonomskih učinkov ne boste opazili pri izbirnih predmetih s področja tehnike. Ob upoštevanju, da sta naravoslovna in družboslovna usmerjenost znotraj generacije učencev ena- GAZELA PLATIT d.o.o. C.K.Ž. 56, 8270 KRŠKO drezovanje Prebijanje Tlačno litje Preoblikovanje Tribologija TPniU DDFUI PIT Tel : 07 488 0 488, fax: 07 488 0 489 mail: info@gozela.si, web: www.gazela.si komerno zastopani, lahko večje neravnovesje v številu izvajanih izbirnih predmetov iz nara-voslovno-tehnične oziroma naravoslovno-hu-manistične skupine pomeni prevlado razlogov za izbiro izbirnih predmetov, ki niso v skladu z zanimanji osnovnošolcev. Vendar ostanimo stvarni. Vse krivde za majhno pogostost izvajanja izbirnih predmetov Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko ne gre pripisati le medsebojni konkurenci med predmeti in neposrednim ekonomskim učinkom pri izbiri izbirnega predmeta. Razlika v številu osnovnih šol, ki izvajajo najpogosteje izvajane izbirne predmete, in številom osnovnih šol, ki izvajajo izbirne predmete Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko, je namreč prevelika. Če bi bili vsi izbirni predmeti enako privlačni učencem in če bi osnovne šole ponujale vse izbirne predmete s potrjenimi učnimi načrti, bi bili vsi izbirni predmeti izvajani na približno enakem številu šol. Zato morajo biti za nastala nesorazmerja v pogostosti izvajanja izbirnih predmetov še drugi razlogi. Učitelji tehniškega pouka imajo poleg osnovnošolcev in njihovih staršev prav gotovo največji vpliv na pogostost izvajanja nekega izbirnega predmeta. Vpliv učiteljev tehniškega pouka na pogostost izvajanja izbirnih predmetov je tako velik predvsem zato, ker učitelji prvi predlagajo ponujeni nabor izbirnih predmetov in ker morajo učitelji vzbuditi zanimanje za svoj izbirni predmet med svojimi učenci. Starši pa navadno ne predlagajo, kateri izbirni predmeti naj se izvajajo na osnovni šoli, ki jo obiskujejo njihovi otroci. Zato smo izbrane učitelje tehniškega pouka povprašali za njihovo mnenje o izbirnih predmetih. Prosili smo jih, da ocenijo učne načrte za izbirne predmete, svojo strokovno usposobljenost za poučevanje izbirnih predmetov in opremo, ki jo imajo na voljo za izvedbo izbirnega predmeta. Zanimivo je, da so vsi izbrani učitelji tehnike v šolskih letih 2006/2007 in 2007/2008 poučevali vsaj enega od izbirnih predmetov računalništva (Urejanje besedil, Računalniška omrežja ali Multimedija), pogosto pa dva ali vse tri. In to kljub temu da je bil kriterij, po katerem smo izbrali učitelje, ki smo jih prosili za njihovo mnenje, pripravljenost za sodelovanje na robotskem tekmovanju ROBObum. Izbrani učitelji občasno poučujejo izbirne predmete obdelave gradiv (Les, Umetne snovi ali Kovine), izjemoma pa izbirni predmet Robotika v tehniki. Le eden od izbranih učiteljev tehnike poučuje izbirni predmet Robotika v tehniki že tri leta zaporedoma. Na vprašanje, kako ocenjujejo učne načrte za izbirne predmete Robotika v tehniki, Elektronika z robotiko in Elektrotehnika, so bila mnenja učiteljev precej raznolika. Kar nekaj učiteljev ne pozna učnih načrtov za posamezne ali za vse izbirne predmete Robotika v tehniki, Elektronika z robotiko in Elektro- tehnika. Tisti učitelji, ki poznajo učni načrt za izbirni predmet Elektrotehnika, menijo, da je učni načrt primeren, saj je pravzaprav del učnega načrta predmeta Tehnična vzgoja iz osemletke in so po njem poučevali pred uvedbo devetletne osnovne šole. Učitelji, ki poznajo učni načrt za izbirni predmet Robotika v tehniki, so učni načrt ocenili z ocenami dober, primeren, izvedljiv, pa tudi z ocenama dober, le dodatne vsebine so zahtevne, in izjemno zahteven. Učni načrt izbirnega predmeta Elektronika z robotiko so vsi učitelji tehnike, ki ga poznajo, ocenili kot zelo zahteven. Na vprašanje, kako ocenjujejo učne načrte za izbirne predmete področja obdelave gradiv (Les, Umetne snovi in Kovine), so bila mnenja učiteljev bolj enotna. Tudi učne načrte za izbirne predmete obdelave gradiv ne poznajo vsi učitelji tehnike. Tisti učitelji, ki pa učne načrte poznajo, menijo, da so dobri in primerni za izvedbo. Od treh izbirnih predmetov obdelave gradiv je nekoliko težje izvedljiv le izbirni predmet Kovine. Učnim načrtom za izbirne predmete obdelave gradiv se po mnenju učiteljev pozna, da izhajajo iz predmeta Tehnika in tehnologija. Učitelji so pohvalili, da učni načrti vključujejo učbenike, material, načrte, zaradi česar so ti izbirni predmeti lažje izvedljivi. Tudi na vprašanje, kako ocenjujejo svojo strokovno usposobljenost za izvedbo izbirnih predmetov Robotika v tehniki, Elektronika z robotiko in Elektrotehnika, so bila mnenja učiteljev zelo raznolika. Marsikateri učitelj tehnike se ne počuti usposobljenega za izvedbo učnih načrtov izbirnih predmetov Robotika v tehniki, Elektronika z robotiko in Elektrotehnika ali pa svojo usposobljenost ocenjuje kot slabo. Drugi se počutijo srednje dobro ali dobro usposobljeni. Najmanj se učitelji počutijo usposobljene za izbirni predmet Elektronika z robotiko. Nekateri učitelji so se za področje robotike strokovno izpopolnjevali na usposabljanjih in delavnicah na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v Mariboru in sami. Pogosto pa učitelji omenjajo, da je eden od razlogov za njihovo slabo usposobljenost dejstvo, da elektronika ni prisotna v obveznem predmetu Tehnika in tehnologija v devetletni osnovni šoli. Nekateri osnovnošolski učitelji se zato s področjem elektronike niso ukvarjali že tudi 20 let, zato ne preseneča, da so marsikaj pozabili. Področje robotike pa je zanje zelo novo in se z njim niso srečali niti med študijem na fakulteti. Na vprašanje, ali bi imeli na šoli dovolj opreme za izvedbo izbirnih predmetov Robotika v tehniki, Elektronika z robotiko in Elektrotehnika, če bi morali v letošnjem šolskem letu izvajati katerega od navedenih izbirnih predmetov, so odgovori zelo različni. Večina osnovnih šol nima dovolj ali sploh nima opreme za izvedbo navedenih LU < OÉ Cd -id. WALTER izbirnih predmetov. Le na nekaterih osnovnih šolah imajo dovolj opreme za izvedbo izbirnega predmeta Robotika v tehniki, nimajo pa opreme za izvedbo izbirnega predmeta Elektronika z robotiko. Če za izvedbo izbirnega predmeta nimajo dovolj opreme, vedo, da lahko računajo na pomoč in dobro sodelovanje s FERI. Inštitut za robotiko na FERI jim namreč posodi manjkajočo opremo za izvedbo izbirnega predmeta, pa najsi so to sestavljanke LEGOMINDSTORMS za izvedbo izbirnega predmeta Robotika v tehniki ali spajkalniki za izvedbo izbirnega predmeta Elektronika z robotiko. Na pomoč jim priskočijo tudi z nasveti. Na vprašanja, ali so svojim učencem že ponudili izvajanje izbirnega predmeta Robotika v tehniki ali Elektronika z robotiko, ali so zbrali dovolj učencev in kaj jim najbolj pomaga zbrati dovolj učencev za izbirni predmet, so odgovori različni. Nekateri učitelji še nikoli niso ponudili izvedbe predmeta Robotika v tehniki ali Elektronika z robotiko svojim učencem. Drugi učitelji so oba izbirna predmeta že ponudili in menijo, da so bili učenci, ki so izbrali izbirni predmet, zelo zadovoljni. Za prvo izvedbo izbirnega predmeta Robotika v tehniki ali Elektronika z robotiko se učenci pogosto navdušijo, potem ko sodelujejo njihovi vrstniki ali oni sami na tekmovanju ROBObum, pri ponovnih izvedbah pa na podlagi navdušenja učencev, ki so leto prej izbrali izbirni predmet. Med učenci je treba vzbuditi zanimanje za izbirna predmeta Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko marca, aprila in maja. Zato so takrat zelo dobrodošle izvedbe tehniških dni, razstave (ureditev vitrin) in izvedba ali sodelovanje na tekmovanjih, pa tudi demonstracijske vožnje robotov po hodnikih šole. Včasih je kljub navdušenju učencev težko zbrati dovolj učencev (potrebnih je po navadi 15 učencev) za izvedbo izbirnega predmeta. Zaradi manjšega števila paralelnih razredov (samo eden ali dva) in manjšega števila učencev v razredih se zgodi, da izbirni predmet Robotika v tehniki ali Elektronika z robotiko zaradi nezadostnega števila prijav odpadeta. V takih primerih bi bilo zelo koristno, če izbirna predmeta Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko, pa tudi izbirni predmet Elektrotehnika ne bi bili vezani na razred, ampak bi se lahko izvajali v 7., 8. in 9. razredu, podobno kot izbirni predmeti iz obdelave gradiv. V vprašalniku, ki smo ga učiteljem poslali, velja izpostaviti, da so si učitelji zaželeli učbenik in več učnih gradiv (delovni zvezek) za izvedbo izbirnih predmetov Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko. Čeprav naša anketa ni zajela veliko učiteljev tehnike (skupno 7), lahko iz njihovih odgovorov razberemo glavne razloge za manjšo pogostost izvajanja izbirnih predmetov Ro- botika v tehniki in Elektronika z robotiko: • Učitelji tehnike pogosto ne poznajo učnih načrtov za izbirna predmeta Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko, pa tudi Elektrotehnika. • Mnogi učitelji tehnike menijo, da niso dovolj usposobljeni za izvedbo izbirnih predmetov Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko. • Po mnenju precej učiteljev tehnike spadajo učni načrti za izbirna predmeta Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko med zahtevnejše. Še posebno izrazito to velja za izbirni predmet Elektronika z robotiko. • Učitelji na šoli po navadi nimajo dovolj opreme za izvedbo izbirnega predmeta Robotika v tehniki ali Elektronika z robotiko. • Za izvedbo izbirnih predmetov Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko ni učbenikov in delovnih zvezkov. • Zaradi manjših generacij je pogosto težko zbrati dovolj prijav učencev za izbirna predmeta Robotika v tehniki (8. razred) in Elektronika z robotiko (9. razred), ker sta oba predmeta vezana na izvedbo v določenem razredu. Vsi razlogi govorijo o dejstvu, da učitelji tehnike in osnovne šole le malokrat ponudijo svojim učencem v izvedbo izbirna predmeta Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko. Česar ne poznaš, pač ne pre- Vaše zahteve. Naše rešitve sraHLi FttllMS (Oft FINISHING Alfleth Engineering k.d., Vodiška 14, SI -1217 Vodice, Slovenija Tel.: + 386 (0)1 833 20 83, Fax: + 386 (0)1 833 20 84, Internet: www.alfleth.com. E-mail: mail@alfleth.com, slovenija@alfleth.com Gibajočega se hrošča smo izdelali tako, da smo spajkali (foto: ga.Simona Krajnc z OŠ Tabor II v Mariboru). dlagaš v izvedbo. Enako velja, če meniš, da nisi dovolj usposobljen za izvedbo izbirnih predmetov, še posebno zahtevnejših. Žal ministrstvo za šolstvo ne zbira podatkov o tem, katere izbirne predmete posamezna osnovna šola ponudi v izvajanje svojim učencem. Zato nimamo informacij o tem, kolikokrat so učitelji tehnike na svojih osnovnih šolah svojim učencem ponudili izvajanje izbirnih predmetov Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko. Z ministrstvom lahko spremljamo le, kateri izbirni predmeti se vsako šolsko leto izvajajo. Naše dosedanje izkušnje s spodbujanjem izvajanja izbirnih predmetov Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko kažejo, da se potem, ko odpravimo prva dva razloga, izvajanje izbirnih predmetov Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko pogosto zatakne pri pomanjkanju opreme, denarja zanjo in za učni material ter pri zbiranju zadostnega števila prijav učencev za izvedbo izbirnega predmeta. Ker so šole zadolžene za izvedbo izbirnega predmeta, je razumljivo, da svojim učencem ponudijo izbirne predmete, za katere imajo ustrezno opremo in pri izvedbi katerih nastajajo najmanjši stroški za šolo in učence. Zato je na tem mestu zanimiva primerjava izbirnih predmetov Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko z izbirnimi predmeti s področja računalništva (Urejanje besedil, Računalniška omrežja in Multimedija), ki so novi (v osemletki jih ni bilo) in prav tako niso vezani na obvezni predmet Tehnika in tehnologija v devetletki. Kot je razvidno iz tabele najpogosteje izvajanih izbirnih predmetov, je izbirni predmet iz računalništva tretji najpogosteje izvajan izbirni predmet (za športom in nemščino). Od kod taka razlika v pogostosti izvajanja izbirnih predmetov? Dejstvo je, da ministrstvo načrtno že več let razvija uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) pri pouku (elektronsko podprtega učenja) v osnovni šoli, zato je z raznimi razpisi vse osnovne šole v Sloveniji opremilo z računalniško učilnico. Zato imajo osnovne šole dovolj računalnikov za izvajanje izbirnih predmetov s področja računalništva, pa tudi dodatnih stroškov, ki bi bremenili osnovno šolo s temi izbirnimi predmeti, ni. V primerjavi z izbirnimi predmeti s področja računalništva so potrebe po opremi za izvajanje izbirnih predmetov Robotika v tehniki in (odvisno od načina izvedbe) Elektronika z robotiko bistveno večje. Za izvedbo izbirnega predmeta Robotika v Evropska prodaja avtomobilov septembra občutno manjša Prodaja novih avtomobilov v Evropi se je septembra letos na letni ravni zmanjšala za 8,2 odstotka, kažejo podatki Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Manjšo prodajo pripisujejo finančni krizi, saj odganja potencialne kupce. Po podatkih ACEA je bilo septembra v 28 evropskih državah, za katere zajemajo podatke, registriranih 1,3 milijona novih avtomobilov. Podatki obsegajo države EU brez Malte in Cipra ter Islandijo, Norveško in Švico. Običajno se prodaja novih vozil septembra, ko se potrošniki vrnejo s poletnih počitnic, poveča, namesto tega pa je letošnja prodaja najnižja po septembru 1998. Kot pojasnjujejo v združenju, se stranke za večje nakupe odločajo bolj previdno, hkrati pa te nakupe težje financirajo. Po drugi strani ima zaradi posojilne krize težave s financiranjem naložb, potrebnih za prehod na vozila z manjšimi izpusti, tudi sama avtomobilska industrija. ES TITEX tehniki potrebujemo poleg računalnika še ustrezno sestavljanko. Robota je namreč treba zgraditi in zanj napisati program. Sestavljanke (LEGOMINDSTORMS, FISCHERTECHNIK, Comlab) za izvedbo predmeta Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko so sicer trajne (uporabljamo jih več let), vendar drage. Na primer ena sestavljanka LEGOMINDSTORMS, ki jo lahko uporabljata dva učenca, stane približno 250 EUR, Comlab (Slavko Kocijančič, Pedagoška fakulteta v Ljubljani) pa 70 EUR. Pri predpisani skupini 15 učencev potrebujemo 7 sestavljank LEGOMINDSTORMS, kar pomeni 1750 evrov. Letos je ministrstvo za šolstvo z razpisom podprlo nabavo sestavljank za pouk tehnike. V okviru tega razpisa je bilo mogoče kupiti tudi sestavljanke za robotiko. Žal sestavljank za robotiko v osnovnih šolah primanjkuje, zato bo potrebnih še veliko razpisov za izboljšanje stanja. Pri izvedbi predmeta Elektronika z robotiko nismo nujno vezani na uporabo sestavljanke LEGOMINDSTORMS, ampak si lahko pomagamo tudi s samogradnimi sestavljankami. V tem primeru potrebujemo za izvedbo predmeta Elektronika z robotiko orodje za spajkanje in sestavljanke za samogradnjo. Pa tudi spajkalnikov po navadi ni dovolj za izvedbo izbirnega predmeta. Poleg orodja za spajkanje je v tem primeru treba zbrati še denar v vrednosti sestavljank za samogradnjo (elektronski material za gradnjo robota), kar pomeni vsaj 25 evrov na učenca (to plačajo starši). Zato je robot, ki ga učenci pri pouku zgradijo, last učencev in ga lahko konec šolskega leta odnesejo domov. Žal redki starši zmorejo dodatne stroške za šolo, zato take izvedbe na osnovnih šolah niso preveč priljubljene. Pri obravnavi pomanjkanja potrebne opreme je treba poudariti, da negotovost pri izvedbi izbirnega predmeta zagotovo zmanjšuje možnosti za nakup razmeroma dragih učnih sestavljank. Neprisotnost potrebnih učil pa spet povratno učinkuje na zmanjšanje verjetnosti za izvedbo izbirnega predmeta. Ministrstvo za šolstvo bi lahko denarno izredno učinkovito podprlo izvedbo izbirnih predmetov Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko z organizacijo centrov za izposojo potrebnih učnih sestavljank. Naslednja ovira na poti do izvedbe izbirnih predmetov Elektronika z robotiko in Robotika v tehniki je zbrati dovolj prijav učencev za izbirni predmet. Slovenci se zaenkrat še zelo zatekamo k tradicionalni delitvi moških in ženskih vlog, zato kažejo zanimanje za izbirne predmete Elektronika z robotiko in Robotika v tehniki večinoma fantje, kar običajno pomeni polovico učencev nekega razreda. Zaradi manjšega števila vzporednih razredov (zadnje čase sta večinoma le razreda A in B), manjšega števila otrok v razredu (približno 20) in raznolikosti interesov pri fantih se zato pogosto zgodi, da je na izbirni predmet Robotika (v 8. razredu) ter na izbirna predmeta Elektronika z robotiko in Elektrotehnika (v 9. razredu) prijavljenih premalo učencev. Zato bi bilo dobrodošlo, da bi se lahko izbirni predmeti Robotika v tehniki, Elektronika z robotiko in Elektrotehnika izvajali v 8. in 9. razredu, morda pa tudi v 7. razredu. Zakaj izbirni predmeti iz računalništva (Urejanje besedil, Računalniška omrežja in Multimedija) ne zadovoljujejo vseh naših potreb po seznanjanju z novimi tehnologijami Izbirni predmet s področja računalništva (Urejanje besedil, Računalniška omrežja in Multimedija) spada med štiri najpogosteje izvajane izbirne predmete na osnovni šoli. Osnovnošolce seznanja s področjem uporabe računalnika za potrebe urejanja besedil, iskanja informacij in pisanja programov za računalnik. Je sodoben izbirni predmet. Zakaj torej nismo zadovoljni? Moti predvsem prevelik poudarek na uporabi računalnika in odsotnost tehniških vsebin, kot je seznanjanje z gradnjo računalnika. Učenje uporabe računalnika lahko primerjamo z učenjem vožnje avtomobila. V današnjem vsakdanjem življenju potrebujemo tako znanje, kako vozimo avto, kot znanje, kako uporabljamo računalnik. Toda vsak voznik avtomobila ni avtomehanik, ki ima ustrezna tehnična znanja, da avto zgradi ali popravi. Podobno primerjavo lahko naredimo za področje uporabe računalnika. Tajnica, ki zna uporabljati računalnik za svoje potrebe (urejanje dopisov), še ni računalnikar, ki ima tehnična znanja, da računalnik zgradi in napiše zanj programe. Če naj izbirni predmet računalništvo pripada skupini tehniških predmetov, mora biti poudarek predmeta na gradnji računalnika kot naprave ali na (pisanju) programov za računalnik. Pri pregledu tabele izbirnih tehniških predmetov lahko opazimo, da je večina izbirnih predmetov usmerjena na zelo ozko področje tehnike. Zato so večja nesorazmerja v izvajanju izbirnih predmetov na področju tehnike moteča in še bolj poudarjajo pomanjkljivosti v obveznem delu pouka tehnike. V primerjavi z ozko usmerjenimi izbirnimi predmeti imata Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko širšo zasnovo. V okviru predmetov se učenci lahko seznanijo tako z mehanskimi sestavnimi deli, njihovo gradnjo in izdelavo kot tudi z Največja plastična energijska veriga na svetu Proizvajalec plastičnih energijskih verig in plastičnih ležajev Igus iz Kölna je razvil in tudi proizvedel največjo plastično energijsko verigo, ki se lahko uporablja na vrtalnih ploščadih na morju. Nova energijska veriga E4.350 je odporna na vremenske vplive, morsko vodo in mineralna olja ter ne potrebuje vzdrževanja. Proizvedena je iz plastike, ki ne rjavi, ter je precej lažja in cenejša od zdaj izdelanih kovinskih energijskih verig. Člen energijske verige ima notranjo višino 340 mm in notranjo širino od 200 mm do 1 m, kar omogoča ogromno količino kablov in cevi. Veliki kabli in cevi s premerom več kot 300 mm so stabilno vodeni s plastično energijsko verigo, ki lahko nosi tudi več kot 100 kg/m teže. Posebno oblikovanje energijske verige E4.350 jamči ekstremno visoko torzijsko togost in stabilnost. www.hennlich.si www.igus.si Z robotkom se je zanimivo igrati; posvetiš mu in že pelje za svetlobo (foto: ga.Simona Krajnc z OŠ Tabor II v Mariboru). električnimi in elektronskimi deli, njihovo gradnjo ter izdelavo (tudi računalnika). Na koncu učenci vse skupaj povežejo v enovit izdelek. Izbirna predmeta Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko ponujata torej možnost za povezovanje znanja zelo širokega področja tehnike. Kako lahko pripomorete k pogostejši izvedbi izbirnih predmetov Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko? Kot starši otrok javno izražajte željo po izvedbi izbirnih predmetov Elektronika z robotiko in Robotika v tehniki na osnovni šoli, ki jo obiskujejo vaši otroci. Učitelji, seznanite se z učnim načrtom izbirnih predmetov Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko ter se vključite v dodatno usposabljanje. Spodbujajte dekleta, da se udejstvujejo tudi na področju tehnike in si s tega področja tudi izberejo izbirni predmet. Denarni prispevek za material, potreben za izvedbo izbirnega predmeta Elektronika z robotiko ali Robotika v tehniki, naj vas kot očeta ali mamo ne odvrne od želene izbire. Ravnatelji osnovnih šol, razmislite o možnosti obročnega plačila denarnega prispevka za samogradne sestavljanke in o izposoji trajnih sestavljank. Na ministrstvu za šolstvo lahko podprete in organizirate izposojo trajnih in cenovno dražjih sestavljank (LE-GOMINDSTORMS, FISCHERTECHNIK) osnovnim šolam. Razmislite v okviru svojih denarnih zmožnosti o donaciji elektronskega materiala oziroma sestavljank, potrebnih za izvedbo izbirnega predmeta Elektronika z robotiko ali Robotika v tehniki. Pozanimajte se o robotskem tekmovanju ROBObum in predlagajte učiteljem tehnike, svojim otrokom in znancem, da sodelujejo na tekmovanju. Glede na potrebo po večji promociji tehniških poklicev med mladimi je treba podpreti čim več mladih v njihovi želji in zanimanju za tehniko in tehnologijo, še posebno za elektroniko in robotiko. Zato je naša dolžnost, da podpremo spremembe, s katerimi bomo čim več mladim omogočili pouk elektronike in robotike v osnovni šoli. Predlagajmo in podpirajmo naslednje spremembe: • uvedbo elektronike in robotike v obvezni predmet Tehnika in tehnologija • Izvajanje izbirnega predmeta Robotika v tehniki naj ne bo vezano izključno na 8. razred, temveč naj se omogoči izvajanje v 8. ali 9. razredu osnovne šole, morda tudi v 7. razredu. • Izvajanje izbirnega predmeta Elektronika z robotiko naj ne bo vezano izključno na 9. razred, temveč naj se omogoči izvajanje v 8. ali 9. razredu osnovne šole, morda tudi v 7. razredu. • Vsestransko (tudi denarno) podprite nakup sestavljank in opreme za izvedbo izbirnih predmetov Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko. • organizacijo izposoje ter izposojo trajnih in dražjih robotskih sestavljank v osnovnih šolah • dodatna usposabljanja za osnovnošolske učitelje tehnike na področju elektronike in robotike Tehniški dan Po sedanjem predmetniku za devetletno osnovno šolo so poleg pouka predmeta Tehnika in tehnologija obvezna oblika pouka tehnike v 9. razredu še tehniški dnevi, ki so izjemno pomembni. Zanimiv tehniški dan, namenjen medpredmetnemu povezovanju, uporabi znanja v praksi in projektnemu delu, je lahko hkrati odlična promocija tehnike med mladimi. Zelo pomembno prototyp je tudi, da na tehniškem dnevu sodelujejo tako fantje kot dekleta in da podpiramo kakovostno izvedbo tehniških dni. V 8. in 9. razredu spodbujajmo izdelavo enostavnih elektronskih izdelkov in robotov na tehniški dan. Kakovostna izvedba tehniškega dneva predstavlja izdelavo izdelka in vsebuje učenje veščin, potrebnih za izdelavo izdelka. Izvedba tehniškega dneva s sestavljanko se od tehniškega dneva, kjer se izdela pravi izdelek, razlikuje prav po učenju veščin. Samo pri izdelavi pravega izdelka se učimo tudi pravih veščin, potrebnih za izdelavo izdelka. Kaj so veščine in zakaj je učenje veščin v osnovnih šolah problem? Primer veščine v elektroniki je spajkanje. Primer veščine pri izdelavi lesenega izdelka pa žaganje lesa, vrtanje v les ipd. Veščine so: • psihomotorična spretnost, zato jih je treba vaditi, • nepovraten proces, zato pri učenju veščin nastanejo materialni stroški. Na primer, elektronski element prispajka-mo, da na danem mestu ostane, in ne zato, da bi ob koncu izdelave vezja spet vse od-spajkali. Luknje v les vrtamo zato, da na danem mestu ostanejo, in ne zato, da bi jih spet poskusili zamašiti. Ker je učenje veščin nepovraten proces, se učenja veščin v osnovni šoli radi izogibamo, saj s tem zmanjšamo materialne stroške pouka. Tudi za izvedbo tehniških dni ministrstvo ne načrtuje nastanka materialnih stroškov, zato ne financira izvedbe tehniških dni. Veščin se ne moremo učiti le z gledanjem, poslušanjem, pomnjenjem in opazovanjem. Veščine je treba vaditi. Učenje veščin z gledanjem in opazovanjem je nesprejemljivo. Najbolj očitno se nepo-grešljivost praktičnega učenja veščin izrazi na primeru učenja vožnje avtomobila. učenje tehnike brez učenja veščin = učenju vožnje avtomobila brez praktičnih ur vožnje. Ali bi zaupali avtobus, poln potnikov, vozniku, ki ni nikoli opravil praktičnih ur vožnje avtobusa, ampak je bil na izpitu uspešen le pri teoriji, voziti pa se je učil z ogledovanjem drugih voznikov med vožnjo? Verjamem, da ne. Vsak, ki se je učil voziti avtomobil, hitro spozna, da se to lahko nauči le s praktično vožnjo. V prodajalnah z elektroniko so na prodaj sestavljanke enostavnih elektronskih izdelkov in robotov, ki so učiteljem lahko v veliko pomoč pri izvedbi tehniških dni. V praksi je namreč izvedljiv le tehniški dan za vso šolo (vse razrede) na isti dan, zato je priprav na izvedbo tehniškega dne zelo veliko. Zelo primerne za izvedbo tehniških dni so Vellemanove sestavljanke MK101 (utripajoče srce) ali MK169 (utripajoča zvezda), pa tudi sestavljanka MK127 (gibajoči se hrošč) in MK 129 (gibajoči se rak). V nadaljevanju vam predstavljamo primer tehniškega dne na Osnovni šoli Tabor II v Mariboru. Na OŠ Tabor II v Mariboru že dve leti preizkušamo izvedbo tehniškega dneva z Vellemanovimi sestavljankami. Letos so učenci in učenke 9. razreda gradili gibajoče se hrošče (MK127). Preden smo se lotili izdelave gibajočega se hrošča, je vsak učenec izdelal vezje, imenovano šesterokotnik, s katerim je usvojil osnove spajkanja. Nato je vsak učenec 9. razreda izdelal svojega ro-botka, imenovanega Gibajoči se hrošč. Na koncu smo se z robotkom, ki sledi svetlobi, še igrali. Pri izvedbi tehniškega dneva so kot mentorji pomagali študentje 4. letnika smeri Mehatronika s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Po končanem tehniškem dnevu je vsak učenec odnesel šesterokotnik in robotka oziroma gibajočega se hrošča, ki ju je izdelal, domov. Polovico stroškov za Vellemanovo sestavljanko MK127 in šestkotnik (6 evrov) so prispevali učenci (oziroma njihovi starši), drugo polovico pa OŠ Tabor II. Študentje 4. letnika mehatronike na FERI so pomagali prostovoljno. Načrtujemo ponovitev predstavljene izvedbe tehniškega dne. Pomoč pri izvedbi tehniških dni lahko nudijo tudi učenci srednjih tehniških šol (elektrosmeri ali smeri Mehatronika). Podobne tehniške dneve izvaja na osnovni šoli v Velenju Peter Vrčkovnik s sodelavci s PTERŠ ŠC Velenje. Podpirajmo izdelavo izdelkov na tehniških dnevih. Ker ministrstvo za šolstvo ne financira nobenih stroškov (niti materialnih) za izvedbo tehniških dni, podprimo izvedbo izdelka na tehniških dnevih s prispevanjem denarja za nakup sestavljanke (npr. Vellemanove) ali drugega elektronskega materiala, potrebnega za izdelavo robota ali elektronskega vezja. Izdelek tehniškega dneva bodo vaši otroci prinesli domov. Pokažite zanimanje za tehniški dan in otroke za izdelke pohvalite. Vsaka osnovna šola bo z veseljem sprejela vsako denarno ali materialno pomoč za izvedbo kakovostnega tehniškega dneva. Nacionalno preverjanje znanja iz predmeta Tehnika in tehnologija V preteklem šolskem letu (2007/2008) je potekalo tudi nacionalno preverjanje zna- nja iz predmeta Tehnika in tehnologija, ki je bil tretji predmet nacionalnega preverjanja, torej predmet po ministrovi izbiri. Preverjanja znanja so za učitelje dobrodošla, saj lahko tako dobijo povratno informacijo o tem, kako uspešno je bilo njihovo poučevanje. Več kot znajo njihovi učenci, bolj je bilo poučevanje učiteljev uspešno. To velja tudi za učitelje, ki poučujejo predmet Tehnika in tehnologija. Težava pri nacionalnem preverjanju znanja iz predmeta Tehnika in tehnologija nastopi zaradi načina izvedbe. V 11. členu Pravilnika o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli je namreč določeno, da se nacionalno preverjanje znanja opravlja pisno. Že pri izvedbi tehniških dni smo opozarjali, da je učenje veščin pogosto zanemarjeno. Podobno lahko zdaj ugotovimo za nacionalno preverjanje znanja iz predmeta Tehnika in tehnologija. Nacionalno preverjanje znanja, ki se opravlja pisno, ne vsebuje preverjanja znanja veščin (npr. spajkanja, žaganja ipd.), potrebnih za izdelavo izdelka. Priznati je treba, da je preverjanje znanja veščin organizacijsko zelo zahtevno za izpeljavo, še posebno pod pogoji, ki jih želimo v naši državi zagotoviti za nacionalno preverjanje (izvaja se isti dan, ob isti uri, pod istimi pogoji, za vse učence v Sloveniji itn.). Hkrati se moramo zavedati, da izključno s pisnim preverjanjem znanja iz predmeta Tehnika in tehnologija sporočamo učencem in njihovim staršem, da znanje veščin pri predmetu Tehnika in tehnologija ni pomembno. Kakšen je že bil vaš odgovor na vprašanje, ali bi zaupali avtobus, poln potnikov, vozniku, ki ni opravil niti ene ure praktične vožnje? Ne pozabimo. Če želimo biti Slovenci kulturni narod, moramo skrbeti tudi za ustrezno vrednotenje in dvigovanje tehniške kulture. Sem prav gotovo spada tudi znanje veščin za izdelavo izdelkov. Podpirajmo preverjanje znanja veščin na nacionalnem preverjanju znanja iz predmeta Tehnika in tehnologija Državno tekmovanje ROBObum Iz do zdaj povedanega sledi, da je velika potreba po spodbujanju zanimanja za elektroniko in robotiko tako med osnovnošolci kot tudi med osnovnošolskimi učitelji. Da bi to pomanjkljivost v okviru svojih zmožnosti delno ublažili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v Mariboru, organiziramo skupaj z nekaterimi srednjimi tehniškimi šolami po Sloveniji vsako leto na začetku maja državno tekmovanje ROBObum. V nekaterih tehniških šolskih centrih so organizirana regijska predtekmovanja. ROBObum je robotsko tekmovanje za osnovnošolce, ki je sestavljeno iz tekmovanja z roboti LE-GOMINDSTORMS (LEGObum) in samo- o < o u l/i <2 E N__ CU ^ CD g c ro ro aj t! "S > -O #1 Ä o- ° ro E Vaj c cd E m C ID a. 3 ^ V) CD "n ■> (D O ._: Si S 2 s « s 1 DE D- ■= C > UJ r— fl) 1/1 n I LU ■E ■=. Sc 1->u o S. ^ <5 I2 3 > c ^ . >- ^ i— ^ »u nj n cn 1— fll 'W Uf S -s« § S 11 ■C > JS ^ c/i ro U >N __M 'Z O 2 E £ a 1 m LU |_j O o M g E := .S, n-5. o- E M LL lu£ s □ ° i ž 2 Ig- > hI cn g cd UJ > o > S1 i_ ro S ,gj K H « g «i S -IX o. "F* o ro J — -a " □ h o o ro - -M > -Q >L1 LU>U 1 e -s e o - ì Et J r au 2 - o s i 1 S g E o +J ? m n tO z i 1— K) z -u Z " O E CD iS S3 !S — _ CD ^J ca in i/i TS — Ofl i ^ LU i 1 2006 so se podjetja W ■ of Three. Sedaj je ča: naprej. V prihodnosti : si zaslužite partnerja, 1 spremenili v resničnos LLmLTTEF ^ > I S S 2 3 J 7 cd o o ro -i= J d i N J 1 E o u J2 o o Q) ro 3: Učitelji tehnike vneto gradijo robote SLEDIbot (marec 2008). gradnimi roboti (ROBOsled). Podrobnejši opis tekmovanja (skupaj z gradivi) najdete na spletni strani http://www.robobum. uni-mb.si. Letošnji rezultati tekmovanja ROBObum so že bili predstavljeni v eni od predhodnih številk revije IRT3000. Organizacija tekmovanj ROBObum je namenjena vzbujanju zanimanja za elektroniko in robotiko med osnovnošolci, hkrati pa tudi osnovnošolskim učiteljem tehnike. V tem šolskem letu so za potrebe izvedbe tekmovanja ROBObum organizirane delavnice za učitelje tehnike, ki omogočajo, da učitelji tehnike spoznajo delo s sestavljankami LEGOMIN-DSTORMS in da se naučijo graditi robote na osnovi robotskih sestavljank za samogradnjo. Lani sta bili na FERI organizirani dve brezplačni delavnici za osnovnošolske učitelje. Novembra 2007 je bila organizirana delavnica z naslovom VELLEMANOVI KITI - ENOSTAVNI ROBOTI IN SVETLOBNI OKRASKI za tehniški dan na osnovnih šolah, marca 2008 pa je bila v okviru Mariborskega robotskega izziva organizirana ROBOTSKA DELAVNICA za gradnjo robota SLEDIbot. Rezultat našega truda se je pokazal pri udeležbi osnovne šole na zaključnem državnem tekmovanju ROBObum. Na tekmovanju LEGObum je sodelovalo 34 osnovnih šol (107 tekmovalcev), na tekmovanju ROBOsled pa 23 osnovnih šol (56 tekmovalcev). V nadaljnjih številkah vam bodo prizadevni učitelji tehnike predstavili svojo izvedbo izbirnega predmeta Robotika v tehniki ali Elektronika z robotiko. Prav tako pa vam bodo prizadevni mentorji srednjih tehniških šol, ki organizirajo regijska tekmovanja ROBObum, predstavili svoje šole in trud, ki ga vlagajo v organizacijo regijskih robotskih tekmovanj ter spodbujanje zanimanja za elektroniko in robotiko med osnovnošolci. Tehnološki razvoj ustvarjajo ljudje. ki so ustvarjalni in inovativni na tehniškem področju ter dobro seznanjeni s sodobnimi tehnologijami. Ker so sodobne tehnologije pomembne za dobro gospodarstvo in življenje vsakega posameznika, moramo njihovo spoznavanje vgraditi v pouk tehnike v osnovni šoli. Vsebine obveznega predmeta Tehnika in tehnologija je nujno treba dopolniti z znanji s področja elektronike in robotike ter jih nadgraditi z izbirnimi predmeti, kot sta Robotika v tehniki in Elektronika z robotiko. Trenutno se z elektroniko in robotiko v okviru izobraževalnega programa osnovnih šol seznani le največ 2 odstotka vseh osnovnošolcev, ki obiskujejo devetletko. To pa je zelo, zelo malo. Premalo za hiter in uspešen tehnološki razvoj Slovenije? Zato ukrepajmo za več pouka elektronike in robotike (mehatronike), za izdelavo več izdelkov in za več učenja tehniških veščin v naših osnovnih šolah. Spodbujajmo udeležbo osnovne šole na tekmovanju ROBObum. Dr. Suzana Uran, FERI Maribor strolnlstvo.com križišče strojnikov Poletna šola CUSTOM FIT o tehnologijah hitre izdelave Poletna šola o tehnologijah hitre izdelave (angl. Rapid Manufacturing - RM) in uporabnikom prilagojenih izdelkov (angl. Customized Products) je potekala 19. in 20. septembra 2008 v hotelu Primus na Ptuju. Privabila je dodiplomske in podiplomske študente iz Evropske unije (Anglija, Poljska, Belgija, Grčija, Italija, Romunija, Slovenija) ter drugih držav (Srbija, Kolumbija in Mehika). Gregor Cerinšek Poletno šolo je organiziral Regionalni tehnološki center Zasavje (RTCZ) v okviru projekta CUSTOM FIT. Evropski integrirani projekt Šestega okvirnega programa je v svojem petem in zadnjem letu izvajanja. V 16 milijonov evrov vreden projekt je vključenih 30 partnerjev iz 12 različnih držav Evropske unije. Njegovo bistvo je oblikovati na znanju temelječ proizvodni sistem, in sicer na osnovi povezovanja postopkov hitrega prototipiranja ter hitre izdelave, informacijskih tehnologij in znanosti o materialih. Izdelki, ki jih bo proizvajal omenjeni sistem, bodo tako geometrijsko kot tudi funkcionalno prilagojeni zahtevam vsakega posameznika. Postopki hitrega prototipiranja (angl. Rapid Prototyping - RP) in hitre izdelave orodij (angl. Rapid Tooling - RT) so danes že široko uveljavljeni, saj jih vse več podjetij uporablja kot učinkovite metode za zmanjšanje stroškov in zastojnih časov pri razvoju izdelkov in maloserijski izdelavi. Čeprav je razvoj tehnologij z nalaganjem slojev materiala na področju prototipiranja in izdelave orodij pomemben, je največji potencial tovrstnega razvoja v razširitvi na področje postopkov hitre izdelave. Gre za uporabo računalniško avtomatiziranih izdelovalnih procesov, s katerimi po principu nalaganja slojev materiala oblikujemo in neposredno izdelujemo izdelke ali komponente. Skupni imenovalec poletne šole Custom Fit so bile torej tehnologije hitre izdelave v kontekstu celotnega procesa; od zajemanja oblike do oblikovanja izdelka, simulacije njegovih karakteristik, izdelave posameznih delov in naposled dobave posameznih, kupcu prilagojenih izdelkov. Poletna šola je bila organizirana z namenom prenosa znanja, ki je nastalo med trajanjem projekta. Udeležencem so se tako predstavili metode zajemanja podatkov (angl. Data Capture Methods), procesi hitre izdelave (angl. Rapid Manufacturing Processes) in materiali, različne aplikacije hitre izdelave s posebnim poudarkom na medicini, poslovni modeli in potencialne marketinške strategije. Predavali so ugledni strokovnjaki iz akademske sfere (DeMontfort University - Velika Britanija, Maastricht University Medical Center - Nizozemska, Wroclaw University of Technology - Poljska, University of Miskolc -Madžarska, University of Patras - Grčija) in iz gospodarstva (Sintef - Norveška). Praktična predstavitev različnih procesov hitrega prototipiranja in hitre izdelave pa je potekala v laboratoriju Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Poleg uradnega dela je bilo poskrbljeno tudi za neformalna druženja na Ptuju in v Mariboru, kjer so si udeleženci izmenjavali mnenja in izkušnje ter navezovali stike. Največja dodana vrednost poletne šole Custom Fit, ki so jo opazili udeleženci, je bila poleg podrobne seznanitve s tehnologijami hitre izdelave predvsem vzpostavitev neformalne mreže med udeleženci in predavatelji, ki jih povezujejo skupni interesi. Zaradi velikega zanimanja za tovrstno tematiko se že načrtuje naslednja poletna šola o tehnologijah hitre izdelave, ki bo predvidoma v Veliki Britaniji leta 2009. Gregor Cerinšek, Regionalni tehnološki center Zasavje. Daljinski laserski varilni sistem Podjetje Rofin je prenovilo svoj daljinski laserski varilni sistem (DLVS). Sistem omogoča visokohitrostno tridimenzionalno točkovno ali šivno varjenje. Zaradi enostavnega nastavljanja poti varjenja omogoča točkovno ali šivno varjenje najrazličnejših oblik. Hitrost giba med posameznimi zvarnimi točkami preseže 2 m/ s. Varilni sistem ima zaradi gibljivih zrcal delovno območje 2400 x 1500 x 600 mm in je opremljeno z laserji CO2, moči od 3,5 do 6 kW. Laserji serije DC imajo visoko kakovost laserskega žarka in dolg fokus. Zaradi hitrih gibov lahko z novo generacijo DLVS od 4- do 10-krat povečamo število zvarnih točk v ciklu. www.rofin.com Magnetni vpenjalni sistemi Vse večja raznolikost delov proizvodov v različnih panogah vodi velikokrat do zmanjšanja serij in do pogostega menjavanja orodij na strojih. Pospešen razvoj modelov in veliko različnih oblik opreme v avtomobilski industriji je za mnoge panoge prava usmeritev. Zaradi spremenjenega načina proizvodnje je dolgotrajno menjavanje delovnih orodij postalo pomemben stroškovni dejavnik. Zamenjava orodij v čim krajšem času skrajša čas stroja v mirovanju, povečuje produktivnost in omogoča, da so rentabilna tudi naročila manjšega obsega - npr. izdelava nadomestnih delov. Andreas Reich Uporaba vpenjalnih sistemov, ki niso vezani na orodja, je zelo racionalen postopek. Kot posebno hitri in vsesplošno uporabni so se izkazali magnetni vpenjalni sistemi podjetja Hilma. Magnetna vpenjalna tehnika ima v primerjavi z mehanskimi, hidravličnimi in elektromehanskimi sistemi več prednosti. Najpomembnejša je, da je čas vpenjanja in odstranjevanja mogoče skrajšati na najmanj eno ali dve sekundi. Zato so magnetni vpenjalni sistemi izjemno hitri, saj je v primerjavi z njimi npr. 40-sekundno odvijanje in privijanje vpenjalnega vijaka polžje počasen postopek. Čas zamenjave orodja se lahko prav pri proizvodnji z visokimi temperaturami deloma skrajša celo za nekaj ur, ki so sicer potrebne za ohlajanje in ponovno segrevanje orodij. Zamenjava, ki traja le nekaj minut, je možna tudi v vročem stanju, saj se orodja med zamenjavo ni več treba dotikati. Temperaturna območja lahko po potrebi dosegajo tudi 230 stopinj Celzija. Slika 2: Uporaba magnetnega vpenjalnega sistema v obratih strojev za stiskanje. Vpenjalna sila magnetne plošče pribl. 2 t pri velikosti mize 300 x 400 mm. Standardiziranje višine roba in velikosti temeljnih plošč ni več potrebno. ne plošče za vpenjanje orodij so primerne tako za vertikalno kot tudi za horizontalno uporabo pri strojih ter za vse velikosti in oblike orodij, ki niso običajne. Sistem, ki ga je razvila Hilma, nima gibljivih delov ter ne zahteva vzdrževanja. Slika 1: Magnetni vpenjalni sistem v 500-tonski stiskalnici, velikost mize 2000 x 1000 mm. Zgornja in spodnja magnetna plošča z vpenjalno silo 40 ton (maks. 100 ton). Temperaturno območje: 210 °C. Univerzalno uporabno za vsa orodja Naslednja pomembna prednost je, da polna kovinska vpenjalna ploskev magnetne plošče uporabniku prihrani stroškovno drago standardiziranje velikosti orodij in vpenjalne višine robov. Magnetne vpenjal- Slika 3: Mehansko vpenjalo s priteznim vijakom s povečano močjo. Stroškovno ugodno in prostorsko varčno. Z njim je mogoče opremiti in dodatno opremiti skoraj vse stroje za brizganje, stiskalnice in nosilce form, montaža pa traja večinoma le nekaj ur. Debelina magnetnih plošč je od 47 mm, pri integriranem ogrevanju pa do 85 mm; te plošče je mogoče prosto prilagajati po velikosti in geometrijski obliki glede na zahteve kupcev. Slika 4: Pri vedno enako velikih orodjih je prilagodljive (fiksne) hidravlične vpenjalne letve najlažje namestiti. Magnetni vpenjalni sistemi zmanjšujejo obrabo orodij Tehnika magnetnih vpenjalnih sistemov temelji na načelu permanentnega elektro- magneta in je tako varna tudi pri izpadu električnega toka. Električni tok je namreč potreben le eno ali dve sekundi na začetku za magnetiziranje sistema. Sistem nato obratuje neodvisno od električnega toka. Električna energija je znova potrebna šele za odstranjevanje orodja (dema-gnetiziranje). Magnetna sila nastane v zelo ravnem veli-kokoncentriranem magnetnem polju. Globina prodiranja magnetnega polja v orodje znaša le od 15 do 20 mm, zato ne vpliva na izdelavo. Na vpenjalnih ploščah učinkovito delujejo magnetne sile na polni ploskvi med 2 in 12 kg/cm2 pri elastičnosti med 500 in 2.000 kN. Sile je mogoče prilagoditi za potrebe stroja. Skrbijo za to, da se zgornja in spodnja polovica orodja med proizvodnim procesom brez deformacij, pozicijsko natančno, vzporedno in zanesljivo zapirata, s čimer se obraba in z njo tudi stroški vzdrževanja orodij zmanjšajo. http^AAAAA/.fs.uni-lj.siA/entil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si Slika 5: Hidravlični elementi za vpenjanje na stiskalnici z dvojnimi podpornimi stebrički. Najprimernejši za dodatno opremljanje. Dosežena visoka stopnja avtomatizacije. Brez motečih robov pri vstavljanju orodij. Varnostni sistem Dodatno krmiljenje med celotnim obdelovalnim procesom trajno nadzoruje parametre magnetne sile, položaj orodja in temperaturo. Ta, z napravo dobavljeni varnostni sistem skrbi za to, da je sistem za človeka in stroj še posebno varen. Pri najmanjšem gibu ene polovice orodja se stroj zaustavi. Rešitev za obdelavo umetne snovi, gume in pločevine Na sploh ugotavljamo, da se magnetni vpe-njalni sistemi uporabljajo povsod tam, kjer so potrebne pogoste menjave orodij, kjer je treba skrajšati čas mirovanja ter kjer je standardiziranje vpenjalnih višin robov in Slika 6: Votli batni valji (cilindri) na pehalnem stroju. Najustreznejši za naknadno opremo. Dosežena visoka stopnja avtomatizacije. Brez motečih robov pri vstavljanju orodij. velikosti orodij predrago ali prezapleteno. Sem spadajo štance, stiskalnice za preoblikovanje pločevine, stroji za brizganje umetnih snovi, sistemi tiskalnih valjev in stiskalnice gume. Tudi pri nepriročnih veliko stih orodij in pri težkih orodjih, ki jih je mogoče vpeti le z veliko sile in časa kot pri velikih stiskalnicah in štancah pri oblikovanju pločevine, so magnetni vpenjalni sistemi primerna rešitev za skrajšanje neproduktivnega pripravljalnega časa. Alternativne vpenjalne tehnike Kot alternativo k magnetni vpenjalni tehniki ponuja Hilma za vsako področje uporabe širok asortiment klasičnih mehanskih, hidravličnih ali elektromehanskih polavtomatskih ali avtomatskih vpenjalnih elementov. Vijaki in vpenjala se uporabljajo predvsem tam, kjer so orodja standardizirana in se redko zamenjajo ali kjer je velika poraba časa sekundarnega pomena, kjer je na voljo malo prostora ter kjer zadostuje preprosta in stroškovno ugodna rešitev. Vpenjalne vijake s povečano močjo, vpenjalne matice ali valje vzmetnih vpenjalnih naprav je mogoče dodatno vstaviti ter s tem razpoloviti čas vpenjanja in odstranjevanja na približno 20 sekund za posamezen element. Poleg tega skrbijo za večjo in enako-merneje razporejeno prožnost kot navadna mehanska alternativa. Stroški nameščanja so pri mehanskih vpenjalnih sredstvih načelno majhni. Različne rešitve za učinkovito zamenjavo orodij Med prednosti hidravličnih vpenjalnih elementov spadajo tudi krajši časi vpenjanja in odstranjevanja, enakomerno vpetje na vseh točkah brez uporabe sile ter zelo dobra do visoka stopnja avtomatizacije za nadzor vpenjal-ne sile. Integrirani vpenjalni elementi so ob nabavi nekoliko dražji kot fiksne prilagodljive rešitve, prilagajajo se danemu orodju, zato potrebujejo malo prostora. Prilagodljivi elementi, kot so votli batni valji, elementi za vstavljanje, kotni ali klinasti vpenjalni elementi (na zagozdenje), so preprostejši za namestitev in jih je mogoče uporabiti pri standardiziranih orodjih. S časi vpenjanja in odstranjevanja, ki znašajo približno od osem do deset sekund, Slika 7: Hitri vpenjalni sistem s potisno verigo za najvišjo stopnjo avtomatizacije. Standardiziranje velikosti orodij pri tem ni potrebno. Površina pehala je lahko optimalno izkoriščena. prispevajo avtomatična hidravlična in elektro-mehanska vpenjalna sredstva h krajšim časom rekonstruiranja. Sicer so stroški namestitve in nabave nekoliko večji kot pri prej omenjenih rešitvah, vendar pa omogočajo večjo avtomatizacijo zamenjave orodja. Pri elektromehan-skih vpenjalnih elementih poleg tega odpadejo napeljave in črpalni agregat, ki so nujni pri hidravličnih elementih. Vpenjati je mogoče različno velika orodja, vsekakor pa je deloma potrebno standardiziranje. Slika 8: Samodejno nastavljeni razmiki brez hidravlike z vpenjalnimi elementi, ki jih poganja elektromotor. Povsod tam, kjer se zahteva visoka mehanska obremenitev brez hidravličnega povečanja sile (slike v obratu: Hilma-Römheld GmbH, Hilchenbach). Katera je prava vpenjalna naprava za neko orodje, je odvisno od individualnih zahtev uporabnika. Ta se mora odločiti, ali so zanj pomembnejše predvsem poenostavljena uporaba, povečana produktivnost stroja, višja splošna produktivnost, manjša obraba orodij ali posebno hitra amortizacija njegove investicije. Tehniki in inženirji podjetja Hilma so strankam na voljo z obsežnim svetovanjem ter s hitrim in kompetentnim servisiranjem. Andreas Reich, Hilma-Römheld GmbH IUI Camincam d.o.o. Pohorska cesta 31 2380 Slovenj Gradec Tel.: 02 882 92 14 pisarna Ljubljana Stegne 3 Tel.: 0590 286 61 Fax.: 0590 291 33 GSM: 040 296 291 in fo@camlncam.si Mastercam. CAD/CAM programska oprema www.mastercamx.si M -,y, 'J jL wm "TM ó.o.é., E. i G. Legensteina 4, 40000 Čakovec, tel.00385 140384 691, tm@tm-ck. IJEKTIRANJE IN PRdZVODNJA REjILNEGAÄRODJA IŽ WiRBIDI TRDINE ilVOROI SEGMENTI O 3 t s 7Š- ^^m m s l o "Ö Biomedicinski materiali in njihova uporaba Zaradi staranja populacije in splošnega podaljševanja kakovostnega aktivnega življenjskega sloga v vseh življenjskih obdobjih se povečuje tudi uporaba različnih vsadkov ali pripomočkov, katerih namen je zamenjava obolelega dela telesa ali izboljšanje njegove funkcionalnosti. V tem tematskem sklopu so predstavljene ključne zahteve biomateria-lov za uporabo v medicini ter vrste posameznih vsadkov. Poudarek je na ortopedskih vsadkih, za katere se predvideva, da bo njihovo število naraščalo za 12 odstotkov letno. Z vstavitvijo umetnega sklepa popravimo deformacijo, sklepu povrnemo gibljivost in odpravimo bolečino. Največji dolgoročni problem pri delovanju umetnih sklepov sta aseptično omajanje z osteoliza ob vsadku. Težave pri doseganju dolgoročno uspešnih rezultatov lahko razumemo, če primerjamo umeten in zdrav kolčni sklep. Zdrav sklepni hrustanec omogoča gladko drsenje z zelo nizkim koeficientom trenja, v zelo širokem razponu, pod visokimi obremenitvami, v milijonih ciklov, povprečno 70 let. S tako izrednimi dosežki naravnega sistema se umetni kolčni sklep še težko primerja. Z razvojem materialov, dizajnov in kirurških tehnik pa se nenehno podaljšuje pričakovana doba uporabnosti umetnih sklepov, ki zdaj že presega 20 let. K pripravi tematske priloge smo povabili domače in tuje strokovnjake. V uvodnem delu so opisane značilnosti naravnih in sintetičnih materialov, ki se uporabljajo za izdelavo različnih biomedicinskih vsadkov. Glede na namen uporabe morajo biomateriali opravljati različne funkcije, kot so na primer prenos obtežitve in porazdelitev stresa pri vsadkih muskulatornega in skeletnega sistema ali pri zobnih vsadkih, kontrola krvnega ali urinskega obtoka pri srčno-žilnih vsadkih ali vsadkih urinskega sistema itn. Prof. dr. Mircea Dreucean in prof. dr. Mirela Toth Tascau s Politehniške fakultete v Temišvarju, Romunija, sta predstavila sodobne tehnologije za izdelavo kovinskih biomedicinskih vsadkov - dodajne tehnologije, namenjene izdelavi protipov iz prahov kovin ali plastike, rezanje z laserjem in obdelavo z erozijo. Dr. Georg Reinisch iz Inštituta za preskušanje in razvoj biomehanskih izdelkov na Dunaju, Avstrija, v svojem prispevku obravnava zahteve in standarde, ki jih morajo izpolnjevati biomedicinski vsadki, predvsem pa kontrolo sestave, dimenzij, različnih lastnosti materialov, pogojev preskušanja itn. Dr. Reinisch je opisal tudi različna merjenja obrabe in hrapavosti vsadkov. Podjetje Unior Kovaška industrija, d. d., proizvaja bionično protezo, zasnovano na ideji o trabekularni konstrukciji proteze, podobno anatomiji in biomehaniki kolčnega sklepa. Razvoj bionične proteze je predstavil Danijel Javornik, dr. Venčeslav Pišot pa je opisal izkušnje z bionično kolčno protezo v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Čeprav bionična proteza predstavlja majhen delež med številnimi različnimi kolčnimi protezami, ki jih sicer uporabljajo v tej bolnišnici, so tovrstne izkušnje spodbudne in dragocene. Prispevka prof. dr. Dreuceana in prof. dr. Toth Tascaua ter dr. Reinischa sem prevedla iz angleščine. Za koristne nasvete pri prevajanju se zahvaljujem dr. Mihi Čekadi in dr. Petru Panjanu z Instituta Jožef Stefan. Vsem sodelujočim avtorjem se iskreno zahvaljujem za prispevke. ■ Dr. Ingrid Milošev, Institut Jožef Stefan, Ljubljana, in Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Ankaran CP O co co fü CU Biomedicinski materiali in njihova uporaba Dr. Ingrid Milošev S staranjem populacije ter splošnim daljšanjem in izboljšanjem aktivnega življenjskega sloga v vseh življenjskih obdobjih se povečuje tudi pogostnost uporabe različnih vsadkov ali pripomočkov, katerih namen je zamenjava obolelega dela telesa ali izboljšanje njegove funkcionalnosti. Obstojnost vsakega biomedicinskega vsadka je zelo odvisna od materiala, ki smo ga uporabili za njegovo izdelavo. Naravne in sintetične materiale, ki jih uporabljamo v bioloških sistemih, navadno imenujemo biomateriali. Med naravne materiale spadajo na primer celuloza, natrijev alginat, naravna guma in materiali živalskega izvora, kot so zaklopke, kolagen, heparin, hialuronska kislina itn. Čeprav so ti naravni materiali pomembni v mnogih aplikacijah, je uporaba sintetičnih materialov (kovin, zlitin, polimerov, keramike in kompozitov) pri izdelavi biomedicinskih vsadkov zelo razširjena, zaradi izrednih lastnosti nekaterih materialov pa značilno prispeva k trajnosti vsadkov. Tradicionalno raziskave biomaterialov obsegajo fizikalne, kemijske in biološke raziskave materialov in njihovega medsebojnega delovanja z biološkim okoljem. Te lastnosti so vsekakor pomembne ter osnova za uspešno uporabo biomateria-lov in razumevanje njihovega delovanja v človeškem telesu. Biomedicinsko inže-nirstvo je usmerjeno predvsem v uporabo znanosti o biomaterialih pri oblikovanju in inženirskih vidikih izdelave biomedicinskih vsadkov, saj je primarna naloga biomedicinskega inženirstva procesiranje in izdelava vsadka. Medtem ko je razmeroma enostavno izdelati laboratorijski protip vsadka, postane pravi izziv izdelava tisoč identičnih izdelkov vrhunske kakovosti, konzistentnih lastnosti ter ustreznih pogojev sterilizacije, skladiščenja in transporta. Dosežki znanosti o materialih, biomedi-cinskega inženirstva in medicinske znanosti sledijo in tudi usmerjajo zahteve po čedalje pogostejši uporabi biomedicinskih vsadkov, kar dokazuje zares veliko število implantiranih vsadkov na svetovni ravni (Tabela 1). Zahteve biomaterialov Biomaterial definiramo kot neživi material, ki se uporablja pri medicinskih napravah ali vsadkih, katerih namen je interakcija z biološkim sistemom. Če iz te definicije umaknemo besedo »neživi«, postane bolj splošna in vključuje različne druge vsadke, ki spadajo v tkivno inženirstvo ali med hibridne umetne organe, pri katerih se uporabljajo žive celice. Biomateriali morajo zadovoljevati različne zahteve. Glede na to, ali podpirajo proces celjenja ali pa zamenjujejo oboleli del telesa, delujejo krajše ali daljše časovno obdobje. Ključne zahteve za uporabo materiala v telesu so naslednje: 1. Biokompatibilnost je sposobnost materiala, da opravlja specifično nalogo v človeškem telesu, pri čemer opravljanje te naloge izzove ustrezen biološki odziv. Izraz »ustrezen« razumemo kot odpornost proti nastajanju krvnih strdkov, odpornost proti baterijskim okužbam in normalno zdravljenje, ki poteka brez zapletov. Materiale lahko razdelimo tudi na biosprejemljive (lokalni biološki odziv obstaja, vendar je še sprejemljiv), bioinertne (ni lokal- Tabela 1: Podatki o številu implantiranih vsadkov in pripomočkov v ZDA. V svetovnem merilu so številke 2-3-krat večje od podanega števila za ZDA (Ratner, 2004). Vrsta vsadka Število Očesni vsadki Intraokularne leče 2.500.000 Kontaktne leče 30.000.000 Srčno-žilni vsadki Srčne zaklopke 100.000 Žilne opornice 1.500.000 Ortopedski vsadki Umetni kolčni sklepi 250.000 Umetni kolenski sklepi 250.000 Zobni vsadki 910.000 nega biološkega odziva) in bioaktivne (želen biološki odziv, npr. adhezija, vraščanje). 2. Biofunkcionalnost materiala je odvisna od zmožnosti materiala, da ga oblikujemo tako, da lahko opravlja namenjeno nalogo. Specifične naloge posameznih vsadkov, kot so na primer hemodiali-zne membrane, urinski katetri ali umetni sklepi, so v resnici zelo različne. 3. Možnost sterilizacije je nujna, saj mora material prestati proces sterilizacije. Sterilizacijske tehnike obsegajo gamasterilizacijo in plinsko (etileno-ksid, ETO) sterilizacijo ter sterilizacijo v avtoklavu, pri čemer ne sme priti do degradacije sestave in lastnosti materiala. 4. Možnost oblikovanja materiala v želeno obliko je pomembna, saj je prav to zadnji inženirski korak, ki določa, ali je material primeren za industrijsko izdelavo vsadka. Vrste biomaterialov Razlikujemo naravne (biološke) in sintetične biomateriale (Tabela 2). Med naravnimi biomateriali so mehka in trda tkiva ter različni proteini in polisaharidi. Prednost naravnih polimerov je njihova podobnost z biološkimi materiali, kar pomeni, da se z njihovo uporabo izognemo težavam, kot so toksičnost in kronične vnetne reakcije. Dodatna prednost je, da jih lahko razgradijo naravni encimi. To lastnost lahko izkoristimo tam, kjer mora vsadek opraviti neko funkcijo v določenem časovnem obdobju, po katerem bo razgrajen v fiziološkem procesu. Pomanjkljivost naravnih polimerov je njihova imunogenost (sposobnost snovi, da izzove imunski odziv), ki je sicer navadno manjša od tiste pri naravnih. Sintetični biomateriali obsegajo tri glavne skupine materialov: polimere, kovine in keramiko. Za specifične namene se lahko v posebnih postopkih pridobivanja kombinirata dve različni vrsti materialov, s čimer dobimo t. i. kompozitne materiale (Tabela 2). Tabela 2: Vrste biomaterialov (Hin 2004) Polimeri Polimeri so največja skupina biomaterialov. Pomembna merila, ki jih morajo izpolnjevati, so zadostna trdnost, biokompatibilnost in dolgoročna stabilnost. Klinična uporaba sintetično izdelanih polimerov se je začela v šestdesetih letih, predvsem za potrošni material, kot so katetri, injekcije itn. Danes se termoplastični polimeri uporabljajo v številnih biomedicinskih aplikacijah: kot potrošni material (vrečke za kri, injekcije), material za kirurške šive (biorazgradlji- vi in nebiorazgradljivi), pri srčno-žilnih vsadkih, membranah, rekonstrukcijskih, ortopedskih, zobnih in očesnih vsadkih ter mehkih tkivih. Velika skupina naravnih polimerov obsega celulozo, natrijev alginat, naravno gumo in materiale živalskega izvora, kot so zaklopke, material za kirurške šive, kolagen, heparin, hialuronska kislina itn. Čeprav so ti naravni polimeri pomembni v mnogih aplikacijah, v klinični praksi prevladuje uporaba sintetičnih nerazgradljivih in razgradljivih polimerov. Med nerazgradljivimi polimeri je več materialov. Polietilen (PE) se v biomedicinskih aplikacijah uporablja v svoji visokomole-kularni različici, saj nizkomolekularni PE ni odporen pri temperaturah sterilizacije. Uporablja se za izdelavo drenažnih cevk in katetrov, ultravisokomolekularni polietilen pa je osnovni material za izdelavo ponvic umetnih kolčnih sklepov. Material izkazuje visoko žilavost in obrabno obstojnost, obstojen je tudi proti absorpciji lipidov. Po-lipropilen (PP) je izotaktični kristalinični polimer, ki je zelo rigiden. Izkazuje dobro kemijsko obstojnost in relativno visoko natezno trdnost. Zaradi svojih lastnosti se uporablja za izdelavo materiala za kirurške šive. Polimetilmetakrilat (PMMA) je hi-drofobni polimer z linearnimi verigami, pri sobni temperaturi prozoren, amorfen in steklast. Poznamo ga pod komercialnimi imeni Plexiglas ali Lucite. Polimetilmetakrilat je osnovna sestavina kostnega cementa pri ortopedskih vsadkih. V teh aplikacijah vsebuje Biološki materiali Sintetični materiali Mehka tkiva Polimeri koža, kita, osrčnik, roženica visokomolekularni polietilen, polimetilmetakrilat, politetrafluoretilen, poliuretan, polietileterketon Trda tkiva Kovine in zlitine kost, dentim, pokožnica nerjavno jeklo, kobaltove zlitine, titanove zlitine, zlato, platina Proteini Keramika keratin, kolagen, fibrinogen, elastin aluminijev oksid, cirkonijev oksid, hidroksiapatit, tri-kalcijev fosfat, biostekla, pirolitski in steklasti ogljik Polisaharidi celuloza, amilioza, dekstran Kompoziti ogljikova vlakna/polimetilmetakrilat, polimetilmetakrilat/ hidroksiapatit, poliuretan/biosteklo, hidrogel/ polietileneterftalat tudi dodatke, ki so neprozorni za rentgenske žarke (ZrO2 ali BaSO4) in antibiotike. Poleg svoje trdnosti in stabilnosti je prepusten za svetlobo, zaradi česar je odličen material za izdelavo intraokularnih in trdih kontaktnih leč. Mehke kontaktne leče se izdelujejo iz iste skupine metakrilatnih polimerov (poli-HEMA - 2-hidroksietilmetakrilat) - hidro-gel. Polivinilklorid (PVC) se uporablja večinoma za cevke za transfuzijo, hranjenje in dializo ter vrečke za shranjevanje krvi. Čisti PVC je trd in krhek material, z dodatkom t. i. plastifikatorjev pa postane mehek in fleksibilen. Politetrafluoretilen (PTFE), znan tudi kot teflon, ima sicer enako strukturo kot polietilen, le da so štirje vodikovi atomi zamenjani z fluorom. PTFE ima zelo visoko tališče (327 stopinj Celzija), zato ga je včasih težko obdelovati. Je zelo hidrofoben, ima izvrstno mazivnost in se uporablja za izdelavo katetrov. V mikroporozni obliki, znani kot Gore-Tex, se uporablja tudi pri žilnih pre-sadkih. PTFE je bil zaradi mazivnosti prvotno izbran kot material za izdelavo ponvic umetnih kolčnih sklepov, vendar je bil kmalu opuščen zaradi hitre obrabe. Polidimetil-siloksan (PDMS ali SG, silikonska guma) je material, ki ponuja zelo veliko možnosti, vendar je njegova uporaba pogosto omejena zaradi relativno nizke trdnosti. Njegova posebnost je, da ima namesto ogljikove verige ponavljajočo se verigo silicij-kisik. Da bi izboljšali njegove mehanske lastnosti, mu včasih dodajo SiO2. Zaradi izjemne fleksibilnosti in stabilnosti se uporablja za vrsto različnih vsadkov, kot so prstni sklepi, srčne zaklopke, prsni vsadki ter pri rekonstrukciji ušes, brade ali nosu. Uporablja se tudi za katetre in cevke ter za izolacijo napeljav pri srčnih spodbujevalnikih. Polietileneterfta-lat (PET) je eden od polimernih materialov z največjim volumnom. Je poliester, ki vsebuje rigidni aromatski prstan, kar mu daje veliko trdnost. Lahko se izdeluje v različnih oblikah. Komercialno je znan kot Dakron. Polimlečna kislina (PLA) in kopoli-(mleč- na-glikolna) kislina (PLGA) sta polimera, razvita za biorazgradljive kirurške šive, saj razpadeta na neškodljive naravne metabolite - mlečno in glikolno kislino. Danes so ti materiali zelo pomembni kot nosilci zdravilnih učinkovin (angl. drug delivery), uporabljajo pa se tudi kot fiksacijske naprave pri zlomih. Hitrost razgradnje je odvisna od njunega razmerja; več kot je glikolne kisline, hitreje poteka reakcija. Istočasno se povečuje kristaliničnost in zmanjšuje topnost, zato je največji dovoljeni molski delež vsebnosti PGA približno 50 odstotkov. Trajnostna doba takih biorazgradljivih kopolimerov je od 2 do 4 tedne. Kovinski materiali Uporaba kovinskih material stejša v ortopedskih aplik vo različnih umetnih skle o\ najpogo-za izdela-ikrbi lom lov kosti, za izdelavo zobnih vsadkov in protetičnih nadomestkov ter pri srčno-žilnih vsadkih. Najpogosteje uporabljeni materiali so nerjavno jeklo ter kobaltove in titanove zlitine. Nerjavno jeklo Uporaba nerjavega jekla v kirurških aplikacijah sega v leto 1926, ko je bilo patentirano nerjavno jeklo 18Cr-8Ni, ki vsebuje 2-4-odstoten masni delež molibdena in zelo majhen delež ogljika. Ta material ima zadostno korozijsko obstojnost za uporabo v fizioloških razmerah, dobre mehanske lastnosti, kovnost in relativno nizko ceno. Jeklo ima oznako 316L, kjer oznaka »L« (angl. low carbon) pove, da vsebuje manj kot 0,030 odstotka ogljika (Tabela 3). V standardih ISO ima oznako 5832-1. Kirurško nerjavno jeklo ima avstenitno mikro-strukturo s ploskovno centrirano kubično celico, saj deltaferitna struktura izkazuje slabšo korozijsko obstojnost v primerjavi z avstenitno strukturo. Slednja je tudi popolnoma nemagnetna, kar pomeni, da je bolnik z vgrajenim vsadkom iz nerjavnega jekla lahko izpostavljen preiskavi z nuklearno magnetno resonanco. Gostota nerjavega jekla je 7,9 g/cm3, torej skoraj dvakrat večja od gostote titana in njegovih zlitin. Pri oskrbih zlomov, kjer je danes nerjavno jeklo vodilni material, to si- cer ni bistveno, saj gre navadno za majhne vsadke, pri večjih implantatih, kot so kolčni sklepi, pa je to lahko pomembno. Togost materiala je premo sorazmerna modulu elastičnosti, ki je za nerjavno jeklo približno 80 odstotkov večje kot za titan (Slika 1). To pomeni, da so vsadki iz nerjavnega jekla bistveno bolj togi kot vsadki iz titanove zlitine enake velikosti. Kobaltove zlitine Zlitine na osnovi kobalta lahko opišemo kot nemagnetne ter obrabno, korozijsko in temperaturno obstojne. Mnoge lastnosti zlitine izhajajo iz kristalografske narave kobalta, tvorbe trde raztopine s kromom in molibdenom ter posledične tvorbe izjemno trdih karbidov. Korozijska obstojnost kobaltovih zlitin je podobno kot pri nerjavnem jeklu zasnovana na tvorbi plasti kromovega oksida (Cr2O3). Kobaltove zlitine se težko obdelujejo, zato je bila njihova uporaba omejena. Zlitini Co-Cr-W in Co-Cr-Mo sta bili razviti leta 1907 pod imenom steliti in se od takrat niso bistveno spremenile. Največja sprememba se nanaša na večjo kontrolo vsebnosti ogljika in zato bolj homogeno razporeditev trdih karbidnih zrn, kar prispeva k boljši abrazijski obstojnosti zlitine. Poznamo šest ISO-standardov za kobaltove zlitine, ki ustrezajo različnim sestavam in načinom pridobivanja. Danes se najpogo- steje uporabljata lita in kovana zlitina (Tabela 3). Ti dve zlitini imata skoraj enako sestavo, razlikujeta se le po obdelavi. Lita zlitina je sestavljena iz matriksa, bogatega s kromom, in ima večja zrna. S procesom vročega izostatičnega stiskanja se lahko zrna zmanjšajo na približno osem mikrometrov. Kovana zlitina, ki jo imenujejo tudi termomehanična zlitina, ima heksagonalno tesno zloženo kristalno strukturo in manjša zrna. Kobaltove zlitine so zelo žilavi materiali. Kombinacija visoke čvrstosti in visoke natezne trdnosti je osnova za uporabo kobaltovih zlitin v aplikacijah, na primer pri umetnih kolčnih sklepih, manj pa je pomembna pri fiksacijskih napravah. Prva uporaba kobaltove zlitine je bila v zobni kirurgiji, kjer je še danes osnovni material za izdelavo protetičnih nadomestkov. Titan in titanove zlitine C. p. titan (angl. commercially pure) in njegova zlitina Ti-6Al-4V sta najpogosteje uporabljena biomateriala na osnovi titana. Industrijska proizvodnja titana se je začela šele leta 1946, saj je šele v 20. stoletju tehnologija toliko napredovala, da je bilo mogoče izolirati kovinski titan iz njegovih mineralov (večinoma je to rutil TiO2). Zaradi majhne gostote, ki je dvakrat manjša od gostote nerjavnega jekla, in visoke koro- EKSKLUZIVNO ZASTOPAMO proizvajalca vpenjalnih sistemov Vpetje od malih do velikih 3lektrod in in obdelovancev Vpetje obdelovancev pri žični eroziji EKSKLUZIVNO ZASTOPAMO proizvajalca normalij - preciznih vodil Novi sistemi vpenjanja Inovativen in cenovno ugoden način vpenjanja surovcev za izdelavo elektrod. ZASTOPAMO proizvajalca programske opreme za organizacijo in planiranje proizvodnje FAU5ER AG organisation software ZASTOPAMO proizvajalca preciznih orodij aR s m\ TZER ZASTOPAMO proizvajalca granitnih plošč MYTRI PRECISION SRANITE ZASTOPAMO proizvajalca vpenjalnih sistemov ■ mrem i ■ ■ Partner za racionalna rašltva v proizvodnji. SWITZERLAND Vpenjala za okrogle in pravokotne obdelovance i t Vpenjalni ® S 1 S t e ITTI 1 d.O.O. www.vpenjalnisistemi.cominfo@vpenjalnisistemi.com Vpenjalni sistemi, d.o.o., Teslova ulica 30,1000 ljuhl|am, tel.: +386 1 425 87 05, faks: +380 1 508 12 54, GSM: +388 31 371 978, +388 31 206 862 zijske odpornosti je postal titan nenadomestljiv material v letalski industriji. Uporaba titana v biomedicinske namene sega v leto 1965. Glede na vsebnost elementov v sledovih ločimo štiri različne sestave titana. V biomedicinske namene se uporablja sestava 4, ki jo določa standard ISO 5832-2 (Tabela 3). S povečanjem vsebnosti minornih elementov, predvsem kisika, se povečuje natezna trdnost in zmanjšuje duktilnost. Titan in njegove zlitine ne povzročajo alergijske reakcije, zato jih uvrščamo med zelo biokompatibilne. Nobeden od materialov na osnovi titana ni feromagneten, zato tovrstni vsadki ne pomenijo nevarnosti pri preiskavah z magnetno resonanco. C. p. titan ne izkazuje zadostne trdnosti za aplikacije, v katerih je pomembna odpornost proti obremenitvi, zato se večinoma uporablja za zobne vsadke in v obliki prevlek na primer pri kolčnih protezah. V aplikacijah, kjer je trdnost c. p. titana nezadostna, se lahko kot alternativa uporabi ena od njegovih zlitin, Ti-6Al-4V ali Ti-6-Al-7Nb, ki imata alfa-betastrukturo in izkazujeta nekoliko večjo natezno trdnost. Specifična lastnost titana in njegovih zlitin je sposobnost t. i. vraščanja v kost (angl. osseointegration). Ta proces je zasnovan na tvorbi kostnih celic in mineraliziranega kostnega matriksa na površini titana. Učinek vraščanja titanovih vsadkov lahko povečamo s povečanjem hrapavosti površine, pri čemer se poveča aktivna površina, kar lahko dosežemo z različnimi tehnikami, kot so peskanje površine, jedkanje površine, pla-zemsko naprševanje titana, teksturiranje površine, nanašanje mrežastih ali kapljiča-stih plasti itn. Keramični materiali Keramika, stekla in steklokeramika obsegajo široko paleto različnih anorganskih in nekovinskih spojin. V medicinski industriji se ti materiali uporabljajo za izdelavo stekel za očala, diagnostičnih naprav, termometrov, nosilcev za antitelesa in antigene, encime, kot restorativni material v zobni medicini, material pri umetnih sklepih itn. Glede na kemijsko stabilnost oziroma reakcijo z okoliškim tkivom lahko keramične materiale razdelimo na tri glavne skupine: bioinertne, bioaktivne in biorazgradljive keramične materiale. Med bioinertne materiale spadajo aluminijev oksid, cirkonijev oksid in ogljik. Aluminijev oksid Al2O3 visoke gostote in čistote (> 99,5 %) se uporablja za izdelavo stegneničnih glav in ponvic umetnih kolčnih sklepov ter v zobni medicini. Poleg kemijske stabilosti in biološke inertnosti je Al2O3 zelo trd ter obrabno in korozijsko obstojen. Pridobivamo ga s prešanjem in sintranjem pri temperaturi od 1600 oC do 1700 oC. Aluminijevemu oksidu se doda majhna količina MgO (< 0,5 %), kar olajša proces sintranja in omejuje rast zrn, ki morajo biti po standardu ISO-6474 manjša od sedem mikrometrov. Pomanjkljivosti Al2O3 sta nizka zlomna žilavost in majhna natezna trdnost (Slika 1). Pri ortopedskih vsadkih je to seveda zelo neželen in resen zaplet. Prav zaradi zmanjšanja možnosti zlomov so nekateri dentalni vsadki izdelani iz monokristalne keramike. Na splošno pa se uporablja polikristalinični Al2O3. Kot alternativa Al2O3 se uporablja cirkonijev oksid ZrO2, ki je delno stabiliziran z itrijem Y2O3 (YPSZ). Slednji se dodaja kot stabilizator, ki omogoča, da se med hlajenjem vzdržuje te-tragonalna faza in ne prihaja do rezidualnih napetosti in pokanja materiala. Prednosti ZrO2 pred Al2O3 sta manjši elastični modul in večja zlomna žilavost. Benigna biološka rekacija ter podobna trdnost in elastičnost ogljika in kosti so bili osnova za uporabo materialov na osnovi ogljika, in sicer pirolit-skega in steklastega ogljika. Pirolitski ogljik se najpogosteje uporablja pri izdelavi ortopedskih vsadkov v obliki prevlek, pri srčnih zaklopkah in žilnih presadkih, saj izkazuje zelo visoko hemokompatibilnost. Steklasti ogljik pa uporabljamo pri kontaktih mehkih in trdih tkiv. V skupini bioaktivnih keramičnih materialov so bioaktivna stekla in steklokera-mika ter kalcij-fosfatna keramika. Pozna- Tabela 3: Sestava nekaterih zlitin, ki se uporabljajo za izdelavo vsadkov Vrsta materiala Oznaka* Sestava (masni delež v odstotkih) Nerjavno jeklo 316L ISO 5832-1 (D) 17,0-19,0 Cr; 13,0-15,0 Ni; 2,25-3,5 Mo; < 0,030 C; < 2,0 Mn; < 0,10 N; < 0,50 Cu; < 0,025 P; < 0,010 S; < 1,0 Si; ostanek Fe CoCrMo, lita zlitina ISO 5832-4 26,5-30,0 Cr; 4,5-7,0 Mo; največ 1,0 Ni, 1,0 Fe in 1,0 Mn; ostanek Co CoCrMo, kovana zlitina ISO 5832-12 26,0-30,0 Cr; 5,0-7,0 Mo; največ 1,0 Ni in Mn; največ 0,75 Fe; ostanek Co c. p. Ti ISO 5832-2 največ 0,05 N; 0,10 C; 0,125 H; 0,50 Fe in 0,40 O; ostanek Ti Ti-6Al-4V, kovana zlitina ISO 5832-3 5,5-6,75 Al; 3,4-4,5 V; največ 0,05 N, 0,08 C, 0,015 H, 0,30 Fe in 0,20 O; ostanek Ti Ti-6Al-7Nb, kovana zlitina ISO 5832-11 5,5-6,5 Al; 6,5-7,5 Nb; največ 0,05 N, 0,08 C, 0,009 H, 0,25 Fe, 0,20 O in 0,50 Ta; ostanek Ti *ISO - International Organization for Standardization mo tudi kompozite stekla in keramike z inertnimi fazami. Medtem ko bioaktivna stekla vsebujejo SiO2, P2O5, CaO in Na2O, lahko tudi K2O in MgO, vsebuje stekloke-ramika kristalinični oksiapatit in fluorapatit (Ca10(PO4)6)(O,F2)) ter betavolastonit (SiO2-CaO) v steklenem matriksu MgO-CaO-SiO2. Na površini steklokeramike se tvori tanka plast, ki vsebuje kalcij in fosfor, s katero se površina čvrsto poveže s kostjo. Kalcij-fosfatna keramika, najpogosteje apatiti, obsega keramične materiale z različnim razmerjem med kalcijem in fosforjem, uporablja pa se za nadomeščanje kosti. Apatiti so definirani s kemijsko formulo M10(XO4)6Z2, kjer so M2+ navadno dvova-lentni kovinski kationi (Ca2+, Sr2+, Ba2+, Pb2+ ali Cd2+), XO43- trivalentni anioni AsO43-, VO43-, CrO43- 4ali MnO43-, ioni Z- pa so 4F-, OH-, Br ali C2-. V medicini se najpogosteje uporablja hidroksiapatit Ca10(PO4)6(OH)2, katerega kemijska sestava je zelo podobna sestavi mineralizirane faze v kosteh in zobeh. Zato je olajšana povezava med sintetičnim keramičnim materialom in naravnim materialom. Biorazgradljivi keramični materiali so bolj topni kot bioaktivni materiali ter se postopoma razgrajujejo in integrirajo v okoliško tkivo. V najboljšem primeru naj bi se material, ki ga uporabljamo za nadomeščanje kosti, zelo počasi razgrajeval. Na podlagi topnosti keramike v vodi lahko napovemo vedenje in vivo. Če je topnost npr. Hidro-ksiapatita HA manjša od topnosti mineraliziranega dela kosti, se HA razgrajuje izjemno počasi. Arcelor Mittal bo manjšal stroške Največje svetovno jeklarsko podjetje Arcelor Mittal je najavil program zmanjševanja stroškov, po katerem naj bi z ukinjanjem delovnih mest in racionalizacijo v petih letih prihranil štiri milijarde dolarjev. Program med drugim predvideva zgodnje upokojitve in odpuščanja; koliko delavcev bo ostalo brez dela, pa v družbi ne navajajo. Arcelor Mittal želi tudi zmanjšati stroške energije za 0,8 milijarde dolarjev ter z dvigom učinkovitosti in kakovosti dela prihraniti 0,9 milijarde dolarjev. Največja postavka v programu je z 1,2 milijarde dolarjev zmanjšanje stroškov surovin, in sicer z ugodnejšimi pogoji pri nakupu in z vlaganjem v izboljšanje proizvodnje. Koncern v približno 60 državah zaposluje skupno 320.000 ljudi. pa je topnost večja od topnosti mine-ziranega dela kosti, se HA razgrajuje. Hitrost raztapljanja se povečuje z zmanjšanjem razmerja med kalcijem in fosforjem. Primerjava mehanskih lastnosti različnih biomaterialov Poleg visoke korozijske odpornosti morajo biomateriali izkazovati tudi dobre mehanske lastnosti, predvsem visoko natezno trdnost in zlomno žilavost ter čim manjši elastični modul in gostoto. Na Sliki 1 so podane vrednosti elastičnega modula in natezne trdnosti izbranih biomaterialov v primerjavi z lastnostmi kosti. Titanove zlitine se odlikujejo z majhno gostoto in nizkim elastičnim modulom, imajo pa relativno slabo obrabno odpornost in se redko uporabljajo pri kontaktni obrabi, npr. za izdelavo femoralnih glav. Pri kontaktni obrabi danes največkrat uporabljamo kobaltovo zlitino ali nerjavno jeklo. Njuna pomanjkljivost pa je relativno visok elastični modul. Za izdelavo femoralnih glav se uporabljajo tudi keramika, aluminijev oksid in delno stabiliziran cirkonijev oksid. Keramični materiali izkazujejo zelo visok elastični modul, nizko natezno trdnosti in visoko tlačno trdnost. V primerjavi s keramičnimi materiali izkazujejo kovinski materiali, zlasti kobaltove zlitine, visoko natezno trdnost. Polimerni materiali imajo nizek elastični modul, ki je podoben kompaktnim kostem, v primerjavi s kovinskimi materiali pa izkazujejo tudi nizko natezno trdnost. Pomembna mehanska lastnost je še elongacija materiala, ki opisuje, koliko naprezanja prenese material pred zlomom. V primerjavi z ostalimi materiali izkazujejo polimeri visoko stopnjo elongacije in s tem tudi visoko duktilnost. Mehanske lastnosti materiala, torej tudi njegova uporaba, so odvisne od načina obdelave. Na primer, toplotno obdelano jeklo ima najnižjo trdnost, zato se uporablja za izdelavo cirklažnih žic in rekonstrukcijskih ploščic, kjer se zahteva visoka duktilnost, trdnost pa je lahko nizka. Hladno obdelano jeklo, ki izkazuje višjo trdnost, se uporablja za izdelavo kostnih vijakov in ploščic, medtem ko hladno vlečeno jeklo z najvišjo trdnostjo uporabljamo za izdelavo zaponk pri rekonstrukciji zlomov. Najpogostejšji biomedicinski vsadki Odvisno od uporabe morajo biomateriali opravljati različne funkcije, npr. prenos obtežitve in porazdelitev stresa pri vsadkih muskulatornega in skeletnega sistema ali pri zobnih vsadkih, kontrola krvnega ali urinskega obtoka pri srčno-žilnih vsadkih ali vsadkih urinskega sistema, stimulacije mišic pri muskulatornih aktivnostih itn. Pri tem je treba upoštevati še različen čas delovanja vsadka in vivo - hemodializna membrana je v uporabi približno tri ure, kateter je lahko vstavljen ves teden, umetni sklep pa je vstavljen za deset in več let. V Tabeli 4 so podane nekatere aplikacije sintetičnih materialov v človeškem telesu. Zobni (dentalni) vsadki V zobozdravstvu poznamo različne oskrbe posameznih zob. Če je zob močneje poškodovan ali celo manjka, ga lahko nadomestimo s protetičnimi nadomestki. Poznamo Tabela 4: Nekatere aplikacije sintetičnih materialov in modificiranih naravnih materialov v medicini (Ratner, 2004) Vrsta vsadka Vrsta materiala Ortopedski vsadki Umetni sklepi (kolki, kolena) Ti, Ti-zlitine, Co-Cr-Mo, nerjavno jeklo, polietilen Fiksacijske ploščice nerjavno jeklo, Co-Cr-Mo Kostni cement Polimetilmetakrilat Nadomestki kosti Hidroksiapatit Umetne kite Teflon, Dacron Zobni vsadki Implantati Ti, Ti-zlitina Protetični nadomestki Co-Cr-Mo, Ni-zlitine, nerjavno jeklo, plemenite kovine Srčno-žilni sistem Srčne zaklopke reprocesirano tkivo, nerjavno jeklo, ogljik Žilni presadki Dacron, Teflon, poliuretan Organi Umetno srce Poliuretan Koža Silikon-kolagenski kompoziti Umetna ledvica Celuloza, poliakrilonitril Čutila Intraokularne leče Polimetilmetakrilat, silikonska guma, hidrogel Kontaktne leče Silikon-akrilat, hidrogel 1.400 1.200 1.000 □ elastični modul (GPa) ■ natezna trdnost (MPa) AljOj Co-Cr-Mo nerjavno Ti-Al-V Ti hidroksiapatit kost polimeri jeklo Slika 1: Elastični modul in natezna trdnost za različne biomateriale več vrst protetičnih nadomestkov: snemne in fiksne protetične nadomestke, implantate in ortodontske pripomočke. Za ogrodja snemnih in fiksnih protetičnih nadomestkov se največkrat uporabljajo neplemenite kovine, to so zlitine na osnovi kobalta in niklja, lahko tudi nerjavno jeklo. Kovinska ogrodja nato zaradi estetike prevlečejo z umetnimi materiali, kot so ustrezni kom-pozitni materiali in porcelan. Pri implan-tatih (Slika 2), ki jih kirurško vsadimo v čeljustno kost, so plemenite kovine zaradi nižje cene, dobrih mehanskih lastnosti in biokompatibilnosti zamenjali titan in njegove zlitine. Srčno-žilni (kardiovaskularni) vsadki V nobeni drugi veji medicine niso imeli biomateriali tako pomembne vloge pri reševanju življenj kot prav pri srčno-žilnih obolenjih. Srčna zaklopka se odpira in zapira več kot 40-milijonkrat na leto, z leti pa Tel.: Ol 896 22 80 Fax: Ol 896 22 82 Splet: www.zibtr.com E-pošta: zibtr@siol.net Slika 2: Zobni vsadek ali implantat (vir: American Association of Oral and Maxillofacial Surgeons) se lahko razvijejo stanja, ki pripeljejo do potrebe po kirurški reparaciji ali zamenjavi zaklopk. Okvare zaklopk so lahko tudi prirojene. Mitralno zaklopko, ki razmejuje levi preddvor in prekat, lahko zamenjamo z biološko ali umetno zaklopko. Slika 3 prikazuje značilno umetno zaklopko. Vsebuje rigiden mobilni prstan, navadno je to piro-litski karbonski disk v kovinskem ohišju. Pritrdilni prstan, ki zaklopko usidra v pravilen položaj, je sestavljen iz ekspandirane-ga teflona, dakrona ali drugih materialov, ki omogočajo šivanje in integracijo v tkivo. Odpiranje in zapiranje zaklopke je popol- L rJ>* imeti dobro prepustnost za vidno svetlobo. Delimo jih na hidrogelne mehke leče in rigidne (trde) leče. Mehke leče so izdelane iz polihidroksietilmetakrilata (poliHEMA) ali siloksana, rigidne kontaktne leče pa so običajno iz polimetilmetakrilata. Intraokularne leče (IOL) štejemo za enega od najpomembnejših dosežkov v oftalmologiji zadnjih 30 let. Lečo implantiramo, da zamenja obstoječo lečo, ki je zamegljena zaradi sive mrene, ali pa da kirurško spremenimo dioptrijo. Mehke leče so iz polisi-loksana, trde iz polimetilmetakrilata. Ortopedski vsadki Bolezni kosti in sklepov prizadenejo milijone ljudi po svetu in so glavni vzrok za bolečine in invalidnost posameznikov. Ortopedski vsadki obsegajo dve glavni kategoriji: naprave za oskrbo zlomov in umetne sklepe. Vsaka kategorija vključuje različne naprave in vsadke : - fiksacijske naprave za oskrbo zlomov: naprave za fiksacijo hrbtenice, fiksacij-ske ploščice, žice, žeblji, vijaki, medvretenčni vsadki, umetne kite - umetni sklepi: kolčni, kolenski, skočni, ramenski, komolčni, zapestni in prstni sklepi Vstavitev ortopedskih protez je že nekaj desetletij učinkovit in varen način reševanja težav, nastalih zaradi osteoartroze, revma-toidnega artritisa, obrabe po poškodbah, po priroj enih izpahih kolka itn. Po vstavitvi proteze bolečine prenehajo, povrne se tudi gibljivost sklepa. Nekateri ortopedski vsadki so podani na Sliki 4. Nekoliko podrobneje poglejmo umetne kolčne sklepe. Sodobni umetni kolčni sklepi so sestavljeni iz kovinskega stegneničnega debla, kovinske ali keramične stegnenične (femoralne) glave in medenične ponvice iz visokomole-kularnega polietilena, ki nadomešča oboleli hrustanec. Stegnenična debla so izdelana iz zlitin na osnovi titana ali kobalta ali iz ner-javnega jekla. Razlikujemo cementirane in necementirane umetne kolčne sklepe glede na to, ali so vstavljeni s kostnim cementom (PMMA) ali brez njega. Cementirane proteze so navadno izdelane iz nerjavnega jekla ali kobaltove zlitine. Necementirane proteze so utemeljene na vraščanju kovine v kost. Izdelane so iz zlitin na osnovi titana Ti-6Al-4V ali Ti-6Al-7Nb. Površina takih protez je posebej obdelana, da bi dosegli zelo veliko aktivno površino in olajšali vraščanje. Lahko so prevlečene z različnimi prevlekami, npr. s hidroksiapatitom, titanom in podobnim, ki povečujejo aktivno površino za vraščanje. Medenične ponvice so lahko cementirane s kostnim cementom ali necementirane. Obraba in dolgoročna stabilnost vsadka Kritični komponenti kolčne proteze sta kontaktni obrabni površini femoralne glave in notranjosti medenične ponvice. Klasične proteze, pri katerih je femo-ralna glava iz kovine, ponvica pa iz polietilena, t. i. proteze kovina na polietilen, so podvržene največji obrabi (Slika 5). Mehanizem obrabe je dominantno abrazija oziroma triplastna abrazija. Na splošno velja, da je za proces omajanja bolj zaskrbljujoča obraba polietilena kot obraba kovine, predvsem zaradi večjega volumna nastalih delcev. Milijoni sproščenih submikrometrskih delcev se kopičijo v tkivu ob protezi, kjer skozi biološki odziv tkiva na tuje delce toliko zmanjšajo kontaktno površino med protezo in kostjo, da se začne vsadek premikati, in ti premiki v kosti povzročijo bolečino. Ta pojav - aseptično omajanje Slika 3: (a) Mehanska srčna zaklopka in (b) žilna opornica (vir: Society for Thoracic Surgeons, ZDA, in Federal Drug Administration, ZDA) noma pasiven fenomen, pri čemer se premikajoči se deli (ohišje ali diski) odzivajo na spremembe pritiska in pretoka krvi. Poleg srčnih zaklopk so pomembni še drugi srčno-žilni vsadki, na primer žilne opornice (angl. stent), ki se uporabljajo pri arte-roskleroznih obolenjih. Opornica se vstavi skozi kateter, ki se na mestu stenoze odpre in omogoča normalen pretok krvi (Slika 3). Žilne opornice so izdelane iz nerjavnega jekla ali nitinola. Očesni (oftamološki) vsadki Dve glavni področji uporabe biomaterialov v oftalmologiji so kontaktne in intraoku-larne leče. Material kontaktnih leč mora medenična ponvica humeralna glava stegnenična glava stegnenična komponenta stegnenična komponenta humeralna komponenta tibialna plošča Kolčna proteza Ramenska proteza Kolenska proteza Slika 4: Primeri kolčne, ramenske in kolenske proteze (vir: Lima Group) Slika 5: Različne kombinacije kontaktne ob-rabne površine glede na kombinacijo materiala stegnenične glavice in medenične ponvice: kovina na polietilen, keramika na polietilen, keramika na keramiko in kovina na kovino (vir: Plus Orthopedics) zaradi bolečnosti vodi v zamenjavo proteze. Problem je zlasti izražen pri mlajših in bolj aktivnih bolnikih, pri katerih lahko v kratkem času nastane veliko obrabnih delcev. Količina delcev pa je neposredno povezana z razvojem omajanja. Da bi zmanjšali obrabo in posledično tvorbo delcev ter omajanje, se je zadnje desetletje povečala uporaba alternativnih kombinacij kontaktnih površin, pri katerih je obraba manjša. Danes se uporabljajo alternativne kombinacije (Slika 5): - keramika na polietilen - femoralna glava iz keramike, ponvica iz polietilena - kovina na kovino - femoralna glava in ponvica iz kovine - keramika na keramiko - femoralna glava in ponvica iz keramike Raziskave in vitro kažejo, da imajo proteze keramika na polietilen približno 2-krat manjšo obrabo v primerjavi s protezami kovina na polietilen, 20-krat manjšo obrabo kažejo proteze kovina na kovino, daleč najmanjšo obrabo pa proteze keramika na keramiko (Slika 6). Zavedati se je treba, da ima vsaka od navedenih kombinacij materiala svoje prednosti in pomanjkljivosti, šele dolgoročni klinični rezultati pa so zanesljivi. Kljub temu relativno enostavnemu arhetipu kolčnega sklepa poznamo stotine različnih oblik teh vsadkov. Za uporabo in uspešnost posameznega modela je pomembno določiti njegovo preživetje ozi- ci,25 0,20 .£. 0,15 rt "i "o 0,10 1 Si S 0,05 0,1 0.01 1 0,005 ! - C-P K-K C-C Slika 6: Obraba glede na kombinacijo materiala kontaktne obrabne površine: kovina na polietilen (K-P), keramika na polietilen (C-P), kovina na kovino (K-K) in keramika na keramiko (C-C) (vir: CeramTec) roma dobo uporabnosti. Na splošno je preživetje umetnih kolčnih sklepov več kot 90-odstotno po 7 letih in vivo. To pomeni, da je preživetje posamezne proteze najmanj 7 do 10 let, včasih tudi do 30 let. Podatki o dolgoročnih rezultatih delovanja in dobi uporabnosti posameznih vrst ortopedskih protez so neprecenljivi tako za bolnike kot tudi za kirurge. Žal tovrstnih podatkov ni veliko. Prvi nacionalni register kolčnih protez so vpeljali na Švedskem že leta 1979. V Ortopedski bolnišnici Vadoltra imamo svoj register vstavljenih in odstranjenih ortopedskih protez od leta 2002. AUTODESK INVENTOR ORODJE ZA IZDELAVO DIGITALNIH PROTOTIPOV Autodesk® Inventor™ omogoča izdelavo celotnega digitalnega prototipa izdelka. Tako lahko že med načrtovanjem preverite vedenje izdelka pod realnimi obratovalnimi pogoji in se tako izognete dragim napakam, ki se drugače pokažejo šele, ko je izdelek že narejen. A| s| c| CAD I CAM BASIC d.0.0. C. Andreja Bitenca 68 1000 Ljubljana tel. 01 5830100 basic@basic.si V Autodesk Inventorju je 3D model natančen 3D digitalni prototip izdelka. Na modelu lahko preverjamo obliko in funkcionalnost izdelka. S tem zmanjšamo število fizičnih prototipov in posledično število dragih popravkov, ki se praviloma pojavijo potem, koje izdelek že poslan v proizvodnjo. Inventor omogoča izdelavo natančne dokumentacije neposredno iz 3D modela. Uporabniki AutoCADa lahko obstoječe DWG podatke (2D dokumentacija) uporabijo za izdelavo 3D modela v Inventorju. Inventor uporabnikom AutoCADa poenostavlja prehod na 3D konstruiranje. Vsi Inventor paketi vsebujejo tudi AutoCAD in AutoCAD Mechanical za situacije, ko potrebujemo visoko produktivno orodje za 2D strojniško risanje. Podrobnosti na www.basic.si/inventor _. ekateri sodobni trendi v razvoju materialov za ortopedske vsadke Nerjavno jeklo brez niklja. Da bi se izognili možnim alergijskim reakcijam na nikelj, ki je znan kožni alergen, so bile pred kratkim razvite zlitine nerjavnega jekla, ki ne vsebujejo niklja. Namesto niklja sta uporabljena dušik in mangan, ki tudi stabilizirata avste-nitno fazo. Nove zlitine izkazujejo superiorne mehanske lastnosti in boljšo korozijsko odpornost v primerjavi s tradicionalim nerjavnim jeklom. Betatitanove zlitine. Pred kratkim so razvili različne betazlitine, Ti-15Mo in Ti-13Nb-13Zr, Ti-12Mo-6Zr-2Fe, ki izkazujejo nižji elastični modul v primerjavi z alfa-beta-zlitinama Ti-6Al-4V in Ti-6Al-7Nb. Nove zlitine izkazujejo nekoliko nižjo natezno trdnost, ampak večjo duktilnost. Trabekularna kovina (angl. Trabecular me-talTM Technology) ali porozni tantal. Vsadki iz trebekularne kovine so iz elementarnega tantala, ki je obdelan z metodami vakuumske depozicije, tako da ustvari prečno konfiguracijo, podobno tisti, ki jo ima trabeku-larna kost (stegnenična kost je sestavljena iz zunanje kompaktne kosti in notranje trabekularne, porozne kosti). Strukturna poroznost tako obdelanega tantala znaša približno 80 odstotkov in omogoča 2-3-krat večje vraščanje v kost (Slika 7). Uporablja se pri kolčnih, kolenskih in ramenskih vsadkih (Zimmer, Warsaw, IN, ZDA). Prekrižani polietilen (angl. cross linked polyethylene) so začeli izdelalovati v devetdesetih letih, da izboljšajo obrabne lastnosti ultravisokomolekularnega polietilena, ki se uporablja za izdelavo medeničnih ponvic pri kolčnih vsadkih. Prekrižanje vezi, ki izboljša obrabne lastnosti, dosežemo z obsevanjem z gamažarki ali elektronskim curkom. Najbolj znani proizvodi na trgu so Durasul in Longevity (Zimmer, Warsaw, IN, ZDA), Marathon (Depuy (Warsaw, IN, ZDA), Crossfire (Stryker, Mahwah, NJ). Polietilen z vitaminom E je prekrižani polietilen, obogaten z vitaminom E. Vitamin E je naravni antioksidant, ki povečuje obstojnost polietilena proti neželeni oksidaciji, saj ta proces zmanjšuje njegovo obrabno obstojnost. Trenutno je na trgu izdelek E-Poly™, ki ga proizvaja Biomet, Warsaw, IN, ZDA. Oxinium je oksidirani cirkonij, ki se uporablja pri izdelavi kolenskih sklepov. Njegova uporaba naj bi obrabo zmanjšala do 85 odstotkov, zato je primeren za mlajše in aktivne bolnike. Oxinium0 je zaščiteni proizvod proizvajalca Smith & Nephew (Memphis, TN, ZDA). Sklepi Znanost o biomaterialih obsega fizikalne, kemijske in biološke raziskave medsebojnega delovanja materialov in njihovega biološkega okolja. Včasih je bilo tradicionalno največ razvojnih raziskav usmerjenih v sintezo biomaterialov, optimizacijo, njihovo karakterizacijo in preskušanje. Večina biomaterialov izzove nespecifično biološko reakcijo. Današnje raziskave pa so večinoma namenjene razvoju inženirskih površin, ki lahko izzovejo hitre in specifične reakcije s celicami in proteini ter so usmerjene v ciljne aplikacije. Število in raznovrstnost biomedicinskih vsadkov in pripomočkov dokazujeta, da bo veda o biomaterialih čedalje bolj prisotna v našem vsakdanjem življenju. ■ Literatura 1. A.W. Batchelor, M. Chandrasekaran, Service characteristics of biomedical materials and implants. Imperial College Press, London, 2004 2. J. Black, Biological Performance of Materials: Fundamentals of Biocom- patibility; 3rd ed., Marcel Dekker, Inc. New York, Basel, 1999 3. B. D. Ratner, A. S. Hoffman, F. J. Scho-en, J. E. Lemons, Biomaterials Science: An introduction to materials in medicine, Elsevier, Amsterdam, London, Heilderberg, 2004 4. S.A. Guelcher, J.O. Hollinger: An introduction to biomaterials, Taylor & Francis, The Biomedical Engineering Series, 2006 5. T.S. Hin Engineering materials for bi-omedical appliations, World Scientific, Singapore, 2004 Dr. Ingrid Milošev, Institut "Jožef Stefan" in Ortopedska bolnišnica Valdoltra Arcelor Mittal v Južni Afriki odprl rudnik mangana Največji proizvajalec jekla na svetu Ar-celor Mittal namerava v Južni Afriki v pokrajini Kalagadi odpreti rudnik mangana v vrednosti 432,5 milijona dolarjev. Tako si bo podjetje zagotovilo lastno zalogo surovega mangana, ki ga nujno potrebuje za proizvodnjo jekla. Arcelor Mittal namerava s podjetjem Kalahari Resources in investitorjem Industrial Development Corporation v državni lasti ustvariti podjetje Kalahari Manganese. V novonastalem podjetju, ki poleg rudnika mangana načrtuje še gradnjo kompleksa za prečiščevanje rude in talilnico, bo imel Arcelor Mittal 50-odstotni lastniški delež. Podjetje Kalahari Resources deluje v sklopu južnoafriških prizadevanj, da bi lokalnemu prebivalstvu zagotovili večji delež pri upravljanju z bogatimi zalogami rudnin v državi. Arcelor Mittal je v pokrajini Kalagadi, kjer je 80 odstotkov vseh do zdaj znanih zalog mangana na svetu, že opravil raziskave z vrtanjem. Te so potrdile, da zaloge manganove rude na območju zagotavljajo več kot dvajsetletno nemoteno delovanje rudnika. Gradnja rudnika naj bi se začela leta 2010. iftim international trade fair of automation & mechatronic 28.-30. 01.2009 hall K, Celje, Slovenia www.ifam.si Slika 7: (a) Trabekularna kovina (porozni tantal) - posnetek z vrstičnim elektronskim mikroskopom, (b) medenične ponvice, prevlečene s poroznim tantalom (vir: Zimmer) ororo Delovno območje 2.550 mm x 1.280 mm 3.070 mm x 1.660 mm Maksimalna debelina pločevine 8 mm 8 mm Maksimalna moč prebijanja 220 kN 220 kN Maksimalno število udarcev (E = 1 mm) 1.200 1/min 1.000 1/min Maksimalno število udarcev pri signiranju 2.800 1/min 2.800 1/min Orodje, linearni magazin 18 pri 3 prijemalih 21 pri 4 prijemalih Možnost programiranja odstranjevanja izdelkov po drči maksimalne velikosti 500 mm x 500 mm 500 mm x 500 mm Prostorska zahteva za postavitev pribl. 6.760 mm x 6.100 mm pribl. 7.600 mm x 7.000 mm O BLECH 233fr.............. The World's No.l MBWWlllinBHBBwlW TRUMPF je predstavil novitet oziroma novih strojev Za več informacij povprašajte MASTROJ! Internet: www.trumpf.com MultiBend Multitool Valjčna tehnologija Multishear TRUMPF MASTROJ Zastopstvo in servis v Sloveniji: MASTROJ d.o.o„ Koroška 115a, S-2000 MARIBOR Tel.: 02/25 23 103,faks: 02/25 23113, GSM: 041/625 227,031/625 227 El. naslov: mastroj@triera.net, bojan.mauhar@mastroj.si MJ tehnika prihodnosti odobne tehnologije za izdelavo kovinskih biomedicinskih vsadkov Danes smo priča izrednemu razvoju inženirskih in informacijskih tehnologij v medicinske namene. Čedalje več medicinskih naprav je mehatronske narave, z visoko stopnjo avtomatizacije in obsega informacijskih tehnologij. V operacijski sobi je najsodobnejša medicinska inženirska oprema - od kirurških instrumentov, opreme, procesorjev krvi, umetnih pljuč itn., ki spadajo med mehatronske izdelke, in torej združujejo elektronska, mehanska in informacijskotehnološka znanja. Umetna inteligenca je vsekakor domena, ki lahko veliko pripomore k razvoju diagnostičnih metod, saj lahko izkoristi bogate izkušnje v različnih vejah medicine in jih s programsko opremo uvaja v raznovrstne profesionalne sisteme. Prof. dr. Mircea Dreucean Prof. dr. Mirela Toth-Tascau Medicinska tehnologija obsega veliko naprav in metod. Slednje so lahko invazivne ali neinvazivne, kontinuirne ali občasne, slikovne, elektronske, ultrazvočne itn. Napredek in razvoj sta pripeljala do stopnje, ko so nekatere medicinske tehnologije del našega vsakdanjika. Naprave za različne krvne preiskave, merjenje ravni holesterola ali glukoze v krvi, spremljanje srčnega utripa ali ravni sluha lahko kupimo v prosti prodaji in so tako rekoč dostopne vsakemu. Veliko medicinskih naprav je namenjenih za nadomeščanje ali podporo obolelim organom ali delom telesa. Te naprave imenujemo vsadki. Z inženirskega stališča je vsadek izdelek, ki ga lahko z ustrezno opremo in tehnologijo izdelamo v tovarni ali laboratoriju. Lahko je aktiven ali pasiven, vstavljen v telo ali pripomoček, vsajen trajno ali začasno. Z modeliranjem in izdelavo različnih vsadkov se ukvarjamo v skupini za medicinsko inženirstvo na politehniški univerzi v Timi^oari v Romuniji (http://cmpicsu.upt.ro). Natančnost pri izdelavi ortopedskih vsadkov Natančnost pri izdelavi ortopedskih vsadkov je odvisna od lokacije in funkcije vsadka v človeškem telesu. Razlikujemo naslednje vrste vsadkov: substitucij ski vsadki, vsadki za nadomeščanje sklepov in osteo-sintetske ploščice. Primer substitucijskega vsadka je lobanjski vsadek, ki se uporablja pri zlomih lobanje ali prirojenih napakah. S tehnološkega stališča je pomembno naslednje: - Geometrija, natančnost dimenzij in površinska hrapavost tovrstnega vsadka niso zelo pomembne. - Najpomembnejša karakteristika tovrstnega vsadka je natančnost oblike, saj določa stopnjo združevanja vsadka in kostnega tkiva. Primer substitucijskega vsadka, ki je izdelan s tehniko taljenja z elektronskim curkom, je na Sliki 1. Možne tehnologije izdelave takega vsadka so: - hladno preoblikovanje s posebej oblikovanim orodjem - frezanje - ulivanje v kalup - uporaba dodajalnih tehnologij - tehnike hitrega izdelovanja prototipov Vsadki za nadomeščanje sklepov V primerjavi s substitucijskimi vsadki so pri vsadkih za nadomeščanje sklepov tehnološke zahteve drugačne zaradi različnega namena, ki jih opravljajo. Umetni ramenski sklep je na primer sestavljen iz debla, me-tafiznega dela in glavice (Slika 2). Izdelava vsake od teh komponent zahteva natančnost, s tem pa so povezani nekateri tehnološki problemi: - Območje 1 (deblo) zahteva visoko gostoto, natančnost oblike in geometrije ter majhno površinsko hrapavost. - Območje 2 (metafizni del) zahteva veliko površinsko hrapavost, ki bo omogočala vraščanje komponente v kost. - Območje 3 (glava) zahteva visoko trdoto in izredno majhna odstopanja pri geometriji, saj se mora glava natančno prilegati v ramensko ponvico. Slika 1: Lobanjski vsadek, izdelan s taljenjem z elektronskim curkom (vir: Arcam, Švedska) Vsaka od teh tehnologij ima specifične lastnosti. Končen rezultat je odvisen od stroškov, in kar je še pomembneje, od časa, ki ga imamo na razpolago. V primeru nesreč je čas zelo dragocen. Takrat je najprimernejša tehnika hitrega izdelovanja prototipov. Poleg hitrosti je pomembno tudi, da lahko vsadek izdelamo v enem koraku, in sicer na podlagi 3D-rekonstrukcije poškodbe, izdelane z računalniško tomografijo. Hrapavost izdelka ni odločujoči dejavnik; še več, povečana hrapavost pospešuje proces vraščanja. Slika 2: Glavne komponente ramenske proteze (vir: Zimmer) Tovrstno protezo lahko izdelamo s tehnologijo selektivnega laserskega taljenja, taljenja z elektronskim curkom ter s prostim in utopnim kovanjem. Naslednji primer iz te skupine vsadkov je medvretenčni vsadek. Medtem ko vretenč-no kost zelo redko nadomeščamo, medvretenčni disk lahko nadomestimo z vsadkom (Slika 3). Za medvretenčni vsadek so značilni naslednji tehnološki problemi: - Komponenti 1 in 2, ki povezujeta vre-tenčni plato, ne potrebujeta nadaljnje obdelave, če sta izdelani z dodajalnimi tehnologijami. - Komponento 3 obdelujemo s klasičnimi postopki, kot so na primer frezanje ali struženje. Slika 3. Medvretenčni vsadek Osteosintetske ploščice Podporne plošice, ki se uporabljajo v ortopedski kirurgiji (Slika 4), so različnih oblik, odvisno od tega, kam v telo bodo vstavljene. Izdelane so iz biokompatibilne kovine, kot sta titan ali nerjavno jeklo, so Slika 4. Različne oblike osteosintetskih ploščic simetrične oblike in vsebujejo okrogle ali podolgovate luknje z vzporedno poglobitvijo ali poglobitvijo pod kotom. Ploščice so običajno izrezane iz velikega kosa kovine z različnimi tehnologijami: rezanje z laserjem, odbelovanje z elektroerozijo, rezanje z vodnim curkom, z dodajnimi tehnologijami, kovanje ali frezanje. Vse te tehnologije morajo zadovoljevati zahteve po natančnosti pri izdelavi tovrstnih vsadkov: - Površina 1 povezuje delce kosti, njena najpomembnejša lastnost pa je hrapavost. Lahko je obdelamo s kemijskimi ali mehanskimi metodami, kot so brušenje ali peskanje. - Površina 2 povezuje ploščico in kost. Njena najpomembnejša lastnost je natančnost oblike na mestu poglobitve, kar običajno dosežemo s postopkom frezanja. Pri izdelavi vsadkov je več ravni natančnosti, od najnižje do najvišje. V Tabeli 1 so štirje ravni, ki upoštevajo natančnost geometrije vsadka, njegove oblike, dimenzij, površinsko hrapavost in gostoto kovine. Najvišja raven natančnosti (W4) je kombinacija vseh navedenih dejavnikov. Zanimivo je, da je natančnost oblike pomembna pri vseh ravneh. Prav tako je pomembna gostota kovine, zlasti pri dodajalnih tehnologijah, ki se zadnja leta čedalje bolj uveljavljajo. Tabela 1: Ravni natančnosti pri procesu izdelave vsadka Nivo natančnosti Geometrija Oblika Točnost dimenzij Površinska hrapavost Gostota kovine W1 X W2 X X W3 W4 X X X X X X X X Keramično vezani brusi • Zunanje in notranje okroglo brušenje • Globinsko brušenje • Brezkonično brušenje • Ploskovno in profilno brušenje • Brušenje zobnikov • Brušenje navojev in polžev • Brusilni čepi na steblu • Brusilni kamni in segmenti Bakelitno vezani brusi • Ročni Flex-program Rapoflex • Rezilne plošče do 0 2000 mm • Vroče stiskane brusilne plošče za brušenje slabov in gredic • Brusilne plošče za čiščenje odlitkov • Brusilne plošče za brušenje valjev • Brusilne plošče za brezkonično brušenje • Brusilne plošče za ostrenje žag in orodij Diamantne in CBN plošče • Bakelitno vezane diamantne in cbn-plošče • Keramično vezane diamantne in cbn-plošče v segmentiranem ali nesegmentiranem nanosu • Diamantne plošče za brušenje trdokovinskih ploščic • Brusilne plošče za brušenje ojnic in odmičnih gredi • Kovinsko in galvanično vezane diamantne in cbn-plošče WINTERTHUR TECHNOLOGY GROUP RAPP®LD V nadaljevanju bomo podrobneje opisali nekatere tehnologije izdelave vsadkov in predstavili klasifikacijo različnih tipov vsadkov glede na natančnost, ki jo ponuja posamezna tehnologija. Sodobne tehnologije izdelave vsadkov Predstavili bomo tri najpomembnejše sodobne tehnologije, ki se uporabljajo pri izdelavi vsadkov. Dodajalne tehnologije, imenovane tudi hitra izdelava ali neposredna izdelava, so namenjene izdelavi prototipov iz prahov kovin ali plastike. Zasnovane so po načelu dodajanja, kar pomeni, da izdelek izdelujemo z dodajanjem materiala po plasteh. Poleg dodajalnih tehnologij bomo opisali še rezanje z laserjem in obdelavo z elektroerozijo. Dodajalne tehnologije Pri razvoju novega izdelka s kompleksno obliko lahko uporabimo tehniko hitrega izdelovanja prototipov. Pri klasičnih tehnologijah moramo še pred začetkom proizvodnje izdelati primerno orodje. S tehniko hitrega izdelovanja prototipov je mogoče v razmeroma kratkem času izdelati izdelek na podlagi 3D-modela. Poznamo več tehnik hitrega izdelovanja prototipov iz prahov kovin ali plastike: - taljenje z elektronskim curkom - selektivno lasersko sintranje - selektivno lasersko taljenje - nanos taline Taljenje z elektronskim curkom Pri tem postopku z elektronskim curkom talimo kovinski prah plast za plastjo in postopoma izdelujemo končni izdelek (Slika 5). V primerjavi z laserskim sintranjem elektronski curek popolnoma stali kovinske delce. Vakuum v napravi preprečuje kemijske spremembe materiala. Velika moč elektronskega curka omogoča veliko hitrost izdelave in enakomerno porazdelitev temperature, tako da je končni izdelek kovina z odličnimi mehanskimi in fizikalnimi lastnostmi. Postopek taljenja z elektronskim curkom je idealen za aplikacije, žarilna nitka, mrežica, anoda, fokusno navitje odklonsko navitje. elektronski _ curek vakumska_ komora z izdelkom kjer je potrebna visoka trdnost ali visoka temperaturna obstojnost materiala, in sicer za izdelovanje medicinskih vsadkov in različnih izdelkov za letalsko in avtomobilsko industrijo. Debelina ene dodajne plasti je od 0,05 do 0,2 mm. Izdelki iz titana, ki jih izdelamo s taljenjem z elektronskim curkom, so izdelani natančno in jih lahko toplotno obdelamo. Njihove lastnosti so primerljive s tistimi iz kovanega titana in boljše od tistih iz litega titana. Učinkovitost elektronskega curka je 95-odstotna, kar je od 5- do 10-krat bolje kot pri laserskem žarku. Zato poteka izdelava hitro v primerjavi z ostalimi dodajalnimi tehnologijami, obenem pa porabimo povprečno le 7 kW moči. S sistemi, kot je sintranje, ki temeljijo na laserju, se 95 odstotkov svetlobne energije na prahu odbije, in ne absorbira, kar zmanjšuje učinkovitost. Izdelki, izdelani s taljenjem z elektronskim curkom, se odlikujejo z visoko upogibno trdnostjo, kar je pomembno, saj morajo kostni vsadki prenesti več kot 10 milijonov ciklov [1, 4]. Selektivno lasersko sintranje Postopek selektivnega laserskega sintra-nja za hitro izdelavo prototipov uporablja CO2-laser za sintranje oziroma taljenje praškastih termoplastičnih materialov ali termoplastičnih veziv v visokotemperatur-no odpornih materialih, kot so keramika in kovine. Debelina ene dodajne plasti je od 0,07 do 0,15 mm (Slika 6). Vrstični sistem xy odklon laserski izvir bat z-osT posoda za prah posoda za prah - prilagodljivost dizajna in možnost izdelave kompleksnih geometrij - izjemna površinska hrapavost (5-10 |m Ra) - odlična obdelovalnost - površinska trdota do 20 HRC Selektivno lasersko taljenje Selektivno lasersko taljenje je zelo podobno taljenju z elektronskim curkom. Kovinski prah lokalno stalimo z močnim infrardečim laserskim žarkom, ki sledi geometrijski obliki izdelka. Izdelujemo plast za plastjo z debelino plasti do 30 |im, odvisno od vrste kovinskega prahu. Najbolj fini detajli, kot so tanke vertikalne stene, so lahko debeli manj kot 100 | m. Takoj po procesiranju je površinska hrapavost izdelka približno 10-30 |im [5]. Nanos taline Proces nanosa taline (angl. Fused Deposition Modeling) je zasnovan na ekstruziji majhnih količin staljenje kovine ali plastike, ki se potem razpršuje skozi odprtino in nanaša po plasteh (Slika 7). Gibanje Slika 5. Postopek taljenja z elektronskim curkom Slika 6. Postopek selektivnega laserskega sintranja usmerja laser skozi vzorec in »selektivno« sintra ali tali material na podlagi presečne tridimenzionalne CAD-slike. Zaradi kontrolirane temperaturne porazdelitve je za sintranje materiala dovolj že majhna moč laserja. Tolerance in oblike izdelkov, ki jih izdelamo s selektivnim laserskim sintra-njem, so podobne tistim pri stereolitografi-ji, pri čemer imajo sintrani izdelki prednost visoke trdnosti [1, 6]. Splošne značilnosti postopka: - možnost obdelovanja nerjavnega jekla, titana ali kobaltovih zlitin Slika 7. Postopek nanosa taline razpršilnika usmerjamo s CAD-program-sko opremo. Prva stopnja postopka (3D-modeliranje) je enaka kot pri selektivnem laserskem sintranju in taljenju z elektronskim curkom. Na splošno je postopek nanosa taline zelo hiter. Splošne značilnosti postopka: - uporaba materialov, ki so kompatibilni s postopkom nanosa taline: ABS (akril-nitrilb ut adien stiren ), p olikarb on at-ABS, kovine - dimenzijske tolerance na ravnini xy: ±0,13 mm za prvih 20 mm, ±0,05 mm za vsak dodaten milimeter - standardna toleranca v ravnini z: ±0,25 za prvih 20 mm, ±0,005 mm za vsak dodaten milimeter - ločljivost debeline plasti: 0,25 mm Postopek navarjanja je idealen za polimer-ne materiale, kot so na primer visokomole-kularni polietilen. TESA SA - Sirice 1941 CH-1020 Renens - SWITZERLAND - www.tesabs.th ERINOX Đ.O.O. Robert Pečnik Tel. : 00386 3 491 90 20 Fax : 00386 3 491 90 21 E-Mail: tesa.celje@siol.net TESA TOP QUALITY TMXIMP D.O.O. Jernej Trebeč Tel. Fax E-N 00386 1 524 03 57 00386 1 524 92 55 jernej. trebec@teximp. com HEXAGON METROLOGY Dodajalne tehnologije in biomedicinski vsadki Skoraj 70 odstotkov vseh medicinskih naprav in vsadkov lahko proizvedemo z eno od tehnik hitrega izdelovanja prototipov brez dodatnih postopkov. Natančnost dimenzij, majhna geometrijska odstopanja in visoka površinska hrapavost pri vsadkih za nadomeščanje sklepov pa po izdelavi zahtevajo še klasične postopke. Zaenkrat še ni tehnik hitrega izdelovanja prototipov, s katerimi bi lahko proizvajali izdelke s tako visoko hrapavostjo, kot jo dosežemo z brušenjem. V Tabeli 2 je primerjava ravni natančnosti posameznih postopkov, vrst vsadkov in vrst prototipnih tehnologij (W1 in W4 sta najnižja oziroma najvišja raven natančnosti). Zaradi visoke moči curka (elektronskega ali laserskega) sta postopek taljenja z elektronskim curkom in postopek selektivnega laserskega sintranja najbolj primerna za hitro izdelovanje kovinskih prototipov iz nerjavnega jekla, titana in kobaltovih zlitin. Lasersko rezanje Lasersko rezanje je postopek, pri katerem z računalniško vodenim laserjem režemo material po želeni konturi. Odrezani material se potem odstrani (npr. odtali), izrezani izdelek pa ima visokokakovostno površino. Ta postopek lahko uporabimo tudi pri rezanju več pločevin istočasno, saj laserski žarek lahko predre kovinski blok, debel 100 mm, močnejši laserji celo več. Eksperiment, ki ga predstavljamo, je bil izveden na napravi za lasersko rezanje CI 2000 CO2 LASER CUTTING. Analizirali smo razlike v obliki in natančnosti izdelave osteosintetskih ploščic iz zlitine Ti-6Al-4V v odvisnosti od vrste zaščitnega plina (dušika ali argona) v kontinuirnem ali pul-znem načinu rezanja. Za oblikovanje rezalne linije uporabljamo posebno programsko opremo (Laser DX3) (Slika 8). Tabela 2: Primerjava tehnologij za različne vrste vsadkov Nivo natančnosti Tehnika hitrega izdelovanja prototipa Vsadki Primeri W1 Nanos taline Substitucijski Kostni nadomestki, vsadki lobanjski, čeljustni in meniskusni vsadki Uresničujemo Vaše želje Izredno enostavno posluževanje, z uporabniku prijaznim CNOkrmiljem in dialognim programiranjem. Hitreje od načrta do končnega izdelka z zmogljivo programsko opremo in zmogljivo mehaniko. Povečajte svoj dobiček s krajšimi časi obdelave. Pokličite in zahtevajte več informacij! KAC trade d.o.o. Ložrsica pri Žalcu 46 3310 ŽALEC pe PC Arnovski gozd Arja vas 101 3301 PETROVČE Tel: 03/710-40-80 Fa*: 03/710-40-61 e-mail: kac.trade@siol.net www.kactrade.com HURCO, Vaš močan in zanesljiv partner W2 Obdelava z elektroerozijo Vsadki za fiksacijo in stabilizacijo Maksilofacialne ploščice, sinusne stabilizacijske ploščice, zunanji fiksatorji, ortopedski in zobni vsadki W3 Selektivno Vsadki za Umetni kolčni, lasersko sintranje nadomeščanje kolenski, ramenski, sklepov (delni komolčni sklepi in ali totalni) medvretenčni vsadki W4 Taljenje z elektronskim curkom Funkcionalne proteze Proteze spodnjih in zgornjih ekstremitet Orodje s sistemom elektromagnetnih ventilov Z razvojem konice za pikado je proizvajalec standardnih elementov in toplokanalnih sistemov HASCO postavil nove mejnike. Popolnoma nova, 32-gnezdna aplikacija, ki temelji na elektromagnetnem zapiralnem ventilu, omogoča zelo ozko postavitev gnezd. Tako izpolni vse zahteve, ki jih postavlja medicinska in prehrambna industrija. www.hasco.com Slika 8. Primer oblikovanja s programom LaserDX3 Slika 11. Pogled na zgornjo in spodnjo stran osteosintetske ploščice, izdelane z laserskim rezanjem v argonu v pulznem načinu Za bolj fino rezanje uporabljamo pulzni način, pri katerem so parametri rezanja bistveno drugačni kot pri kontinuirnem rezanju. Pregled parametrov pulznega načina rezanja je podan v Tabeli 5. Kot pri kontinuirnem načinu je tudi tu kakovost rezanja v argonu veliko boljša kot v dušiku (Slika 11). Program lahko ustvari ustrezno datoteko ISO in optimalno usklajuje konture izdelkov na delovni pločevini, tako da je izguba materiala minimalna. Pregled parametrov za kontinuirno rezanje je v Tabeli 3. Primera parametrov rezanja v atmosferi dušika in argona sta v Tabeli 4, Tabela 3: Območja parametrov rezanja pri kontinuirnem načinu rezanju Tabela 4: Parametri rezanja v kontinuirnem načinu v dušiku in argonu Hitrost [mm/s] Tlak [bar] Moč [W] Razdalja [mm] Plin 30 5 550 0,8 N2 25 15 250 0,8 Ar Št. Hitrost Tlak Moč Razdalja Plin [mm/s] [bar] [W] [mm] 1 24-30 5-15 400-1000 0,6-1,2 N2 2 25 5-15 250-850 0,8 Ar Slika 10: Pogled na zgornjo in spodnjo stran osteosintetske ploščice, izdelane z laserskim rezanjem v argonu v kontinuirnem načinu makroskopski posnetki izdelkov pa na slikah 9 in 10. Rezanje v atmosferi argona je veliko bolj kakovostno. Tabela 5: Parametri rezanja v pulznem načinu v dušiku in argonu Slika 9: Pogled na zgornjo in spodnjo stran osteosintetske ploščice, izdelane z laserskim rezanjem v dušiku v kontinuirnem načinu Št. Hitrost [mm/s] Tlak [bar] Tok [mA] Razdalja [mm] Plin 1 12,5 15 50 0,8 N2 2 12,5 10-15 30-50 0,8 Ar 3 12,5 10 50 0,8 Ar Slika 12: Območje, kjer pride do toplotnih sprememb na robu reza. Zunanja kontura (zgoraj) in na začetku rezalne poti v območju laserskega žarka (spodaj); povečava 500x Na splošno je območje, kjer pride do toplotnih sprememb, zmanjšano; vpliv je nekoliko opaznejši na začetni in končni točki rezalne poti. Na Sliki 12 je prikazano območje toplotne obdelave z debelino od 8 do 10 mikrometrov, na začetku rezalne Nov material CBN za struženje trdih jekel Pri Groupe Safety so predstavili širok program ploščic s pozitivnimi in negativnimi cepilnimi koti iz nove kvalitete kubičnega borovega nitrida (CBN) VPC225. Kvaliteta VPC225 dopolnjuje standarden program ploščic Safety pri naprednih materialih, kot sta keramika in polikristalinični diamant. Po naročilu so na voljo tudi ploščice različnih oblik in s posebej pripravljenimi robovi. Pri struženju jekel s trdoto od 45 do 62 HRc je ploščica podvržena velikim obremenitvam. www.groupe-safety.com pa se podaljša na 15 do 20 mikrometrov. Opis metode laserskega rezanja osteosintetskih ploščic lahko sklenemo s tem, da rezanje v argonu ponuja boljšo kakovost izdelka iz titanovih zlitin v primerjavi z rezanjem v dušiku in da je območje, kjer pride do toplotnih sprememb, v obeh primerih majhno. Proizvodnja, ki je zasnovana na laserskem rezanju, je hitra in natančna, vendar so stroški veliki. V primerjavi s štancanjem je učinkovitost manjša. Glavna prednost uporabe tovrstne tehnologije je njena mnogostranost in možnost hitrega prilagajanja spremembam oblike ploščic. Obdelava z elektroerozijo Poznamo dva načina obdelave z elektro-erozijo: žično erozijo in potopno erozijo. Princip pri obeh načinih je enak, le oblika izdelka in arhitektura same naprave sta različni. Pri proizvodnji vsad- kov najpogosteje uporabljamo naprave za žično erozijo, čeprav nekatere dele, kot so šestkotne luknje za fiksacijske vijake ali notranji navoji pri zobnih vsadkih, lahko izdelamo tudi na napravah za potopno erozijo. Naprava za žično erozijo lahko izrezuje zunanje in notranje zaprte linije zelo kompleksnih kontur. Višina materiala, ki ga režemo, je do 200 mm, kar omogoča delo na več ploščah pločevine hkrati, postavljenih druga vrh druge. Do toplotnih sprememb materiala pri tovrstni tehnologiji skoraj ne prihaja, kar je prednost v smislu korozijske obstojnosti izdelka. Tudi nobena druga mehanska lastnost se med postopkom ne spremeni. Primer konturnega reza na napravi za elektro-erozijo je podan na Sliki 13. Literatura [1] Kenneth G. Cooper, Rapid Prototyping Technology: Selection and Application. Published, CRC Press, 2001 [2] Steven M. Kurtz, Avram Edidin, Spine Technology Handbook. Academic Press, 2006 [3] Aesculap implantate und Instrumente zur Osteosynthese - Prospekt O-063-01 194/3 [4] http://www.arcam.com [5] http://www.mcp-group.com [6] http://www.crdm.co.uk [7] http://www. quickparts.com/encyclopedia/ [8] http://www.spineuniverse.com [9] http://www.zimmer.com Prof. dr. Mircea Dreucean1 in prof. dr. Mi-rela Toth-Tascau2, Politehniška univerza v Temišvarju, RO, Fakul. za strojno inženirstvo, 1Oddel. za mehatroniko, 2Oddel. za temeljno strojno inženirstvo. Slika 13: Običajni in konturni pogled na izdelek, obdelan z elektroerozijo 2D-laserski rezalni sistem Laserski rezalni sistem podjetja Prima North America Synhrono sestavlja patentirana laserska glava, ki je vpeta na dve pomični osi nad delovno površino stroja. Rezalna glava lahko reže pri pospeških do 6 G, kar omogoča rezanje več kot 1000 lukenj v minuti. Prednost majhnih linearnih motorjev v kombinaciji z lahko titanovo konstrukcijo je v manjši masi, kar omogoča kar trikrat manjšo porabo moči. Natančno in hitro vodenje laserskega žarka omogoča natančno rezanje tudi najmanjših profilov. Delovna površina stroja je 1,5 x 3 m. www.prima-na.com volucija, to je CAD revolucija! Takoj pišem na info@its-plm.si in se dogovorim za svojo licenco os - & Siemens PLM Software SIEMENS Teamcenter . NX Solid Edge Tecnomatix d.o.o.» industrijski tehnološki si! www.its-plm.si » Umetni sklepi: obraba, kakovost in standardizacija Sodobni vsadki za nadomeščanje sklepov, kot so kolčne, kolenske ali ramenske proteze, so visokotehnološki izdelki iz različnih materialov, kot so kovine, keramika in plastika. Čeprav so tovrstni vsadki vstavljeni v relativno agresivno fiziološko okolje, je njihova pričakovana doba uporabnosti lahko več kot 20 let. Umetni sklepi so dnevno izpostavljeni velikim obremenitvam, obrabi, trenju in kemijskim vplivom iz fiziološkega okolja, pri čemer nimajo možnosti, da bi se ustavili, saj morajo svojo funkcijo opravljati do konca svoje dobe uporabnosti. Odgovorna skrb za kakovost je pripeljala do stopnje, ko lahko izdelujemo visokokakovostne izdelke, državna zakonodaja pa je odgovorna za določanje zakonskih predpisov in standardov. Namen pričujočega prispevka je predstaviti standarde, ki jih morajo izpolnjevati biomedicinski vsadki, predvsem glede kontrole sestave, dimenzij, različnih lastnosti materialov, pogojev preskušanja itn. Dr. Georg Reinish Materiali Glede na namen mora imeti vsadek bodisi biokompatibilno površino za aktivno vraščanje v kost bodisi tribološko aktivno površino z visoko obrabno obstojnostjo. Vsadki, namenjeni za aktivno vraščanje v kost, so izdelani iz titanovih zlitin, na trgu pa so zelo dobro uveljavljeni. Kontaktne obrabne površine so lahko iz kovine (ko-baltove zlitine), keramike (aluminijev ali cirkonijev oksid) in ultravisokomolekular-nega polietilena. Kakovost posameznega materiala določa več različnih standardov, ki jih izdaja mednarodna organizacija ISO (International Standard Organization). Standardi v seriji ISO 5832 (od 1 do 14) [1-12] določajo kakovost vseh kovin in zlitin, primernih za implantate, serija ISO 5834 (od 1 do 5) [13-17] opredeljuje kakovost ultravisokomolekularnega polietilena, serija ISO 6474 (1 in 2) [18-20] pa opisuje keramične materiale za implantacijo. Uporabo nacionalnih standardov, ki jih objavljajo ASTM (American Society for Testing and Materials), DIN (Deutsches Institut für Normung), SIST (Slovenski inštitut za standardizacijo) ali HZN (Hrvatski zavod za norme), določajo nacionalni zakoni. Dizajn in površine Klasifikacijo in dimenzijske tolerance vsadkov za nadomeščanje kolčnih in kolenskih sklepov določa serija mednarodnih standardov [21, 22]. Proteze za nadomeščanje ostalih sklepov zaenkrat še niso vključene v standarde ISO, so pa predmet različnih nacionalnih standardov [23-25]. Kontaktne obrabne površine umetnih kolčnih sklepov, izdelane iz kovinskih, kera- mičnih ali plastičnih materialov, so opisane v posebnem standardu ISO 7206-2 [26]. Stegnenične glavice so navadno premera od 22 do 52 mm (včasih celo več) s toleranco od -0,2 mm do 0 mm, tj. stegnenična glavica mora biti vedno poddimenzionira-na znotraj danih toleranc, tako da se lahko izognemo ekvatorialnemu stiku med glavico in ponvico. Kovinska ali keramična stegnenična glavica proteze ne sme presegati tolerance sferičnosti, večje od 10 |im v radialnem odstopanju, plastične medenične komponente pa ne smejo kazati odstopanja, večjega od 100 |im. Glede na način izvajanja kontrole kakovosti poznamo različne preskuse za številne izdelane vzorce, namen teh preskusov pa je preverjanj e odstopanj. Običajna metoda za merjenje okroglosti je rotacijska tehnika, ki meri radialno odstopanje od vrtljive osnovne osi. Ta os se ne spreminja in je referenčna točka za vse meritve. To dosežemo bodisi z rotacijo stegne-nične glavice, pri čemer je merilno tipalo pritrjeno, bodisi obratno, da je glavica pritrjena, merilni senzor pa se vrti. Ločljivost teh tehnik je približno 0,5 |im. Drugi način merjenja okroglosti je izračun geometrije stegnenične ji5 glavice in ponvice s koordinatno merilno napravo (computer coordinate machine, CMM), ki jo prikazuje Slika 1. Meritev nam poda mrežo točk, izmerjenih na površini glavice, nato pa primerja izmerjene rezultate s podatki za idealno kroglo. S to metodo lahko odkrijemo tudi odstopanja od okro-glosti, ki so nastala na končni stopnji obdelave komponente. Totalne kolenske proteze delimo na eno-, dvo- ali tridelne. Stegne-nična komponenta, ki nadomešča kondil, je izdelana iz kovine ali keramike, golenična komponenta iz ultravisokomoleku-larnega polietilena, tibialna podlaga pa iz kovine. Površinske lastnosti teh komponent so določene s standardom ISO 7207-2 [27]. Slika 1: Koordina tna merilna naprava (Zeiss, Oberkochen, Nemčija) Slika 2: Naprava za merjenje hrapavosti (Thomasnet.com) Standardi, ki opredeljujejo površinsko hrapavost kolčnih in kolenskih protez [23, 27], določajo, da srednja hrapavost Ra ni večja od 0,05 |im za kovinske, 0,02 |im za keramične in 2 |im za plastične površine. Vrednost Rt (odmik od najnižje do najvišje točke glede na sredinsko črto) ne sme presegati vrednosti 1 |m pri referenčni dolžini 0,08 mm. Navadno meritve hrapavosti izvajamo s kontaktno metodo s tipalom (Slika 2) ali z nekontaktno optično metodo z (lasersko) triangulacijo. Slednja ima prednost podajanja podatkov v 3D-obliki (Slika 3). Proizvodnja in preskušanje Vse od začetka uporabe umetnih sklepov v šestdesetih letih je jasno, da je obraba materiala ključen dejavnik, ki določa njihovo dolgoročno uspešno delovanje [28]. Vsadek lahko pritrdimo v kost bodisi s kostnim cementom (prah, ki vsebuje kopolimer na osnovi polimetilmetakrilata in tekoči mo- nomer) bodisi skozi biološko vraščanje kostnega tkiva na površino vsadka. Glavna vzroka za zamenjavo vstavljene proteze sta biološka reakcija tkiva na obrabne delce, t. i. bolezen delcev, in vnetje idr. [29, 30]. Angleški kirurg sir John Charnley, pionir razvoja artroplastike (vsaditve umetnih sklepov), je veliko prispeval na področju izbire in razvoja materialov, primernih za uporabo pri kontaktni obrabi umetnega sklepa [28]. Preskušanje obrabnih lastnosti je tako že od samega začetka sestavni del razvoja umetnih sklepov. Proizvodnja biomedicinskih vsadkov in umetnih sklepov je postala zahtevna vi-sokotehnološka industrija, ki jo nadzirajo večinoma multinacionalna podjetja. Ker so standardi in zakonske regulative za biomedicinske naprave zelo strogi, je dolgotrajen tudi postopek uvajanja inovacij na trg. Začetni koraki razvoja umetnih sklepov so potekali po načelu poskusov in napak ter postopoma pripeljali do uveljavitve sodobnih dizajnov in materialov. Sčasoma so zakonske regulative vpeljale in uveljavile različne standardizacijske postopke in stroge pogoje za izvajanje predkliničnih raziskav. Poleg tega je postala kontrola kakovosti zelo rigorozna, kar je vodilo do razvoja novih in vedno zahtevnejših metod preskušanja pred začetkom kliničnih raziskav. Kljub temu da dajo umetni sklep pred uvedbo v klinično prakso v številne laboratorijske preiskave in preskuse, se nekatere nepredvidene napake lahko izkažejo šele v praksi. Standardi serije ISO 7206 podajajo pregled preskušanja utrujanja in obremenitve umetnih kolčnih sklepov, s posebnim poudarkom na območju stegneničnega debla in glavice [31-34]. Preskušanje korozijske obstojnosti materiala je opisano v dveh standardih, ISO 16428 in 16429 [35, 36]. Kemijske spremembe ultravisokomole-kularnega polietilena pa so predmet standarda ISO 5834 [37, 38], ki določa metode pospešenega staranja in merjenja oksida-cijskega indeksa. Preskušanje obrabe Danes je preskušanje in razvoj preskusnih naprav za umetne sklepe področje, trdno umeščeno v mednarodno raziskovalno sodelovanje med strokovnjaki za materiale, biomehaniko, tribologijo in medicino. Slika 3: Topografija obrabljene femoralne kovinske glave umetnega kolčnega sklepa Slika 4: E-SIM simulator kolčnega sklepa: naprava za testiranje obrabe (BMF, Dunaj, Avstrija) Razviti so bili standardi ISO za preskušanje obrabe umetnih kolčnih in kolenskih sklepov ter medvretenčnih vsadkov [39-41]. Dopolnjujejo jih še standardi ASTM za gleženjske, ramenske in prstne umetne sklepe [23-25]. Ti standardi definirajo režim obremenitve in kinematiko naprav za preskušanje obrabe, kot je na primer simulator kolčnega sklepa (Slika 4). Splošen problem pospešenega časovnega preskušanja vsadkov je, da na podlagi teh in vitro rezultatov sklepamo o obnašanju in vivo, čeprav preskušanje in vitro dejansko nikoli ne traja tako dolgo kot v resničnih situacijah. Preskušanje nekajletne obrabe vsadka dejansko ni sprejemljivo za industrijske pogoje. Zato so pri preskušanju obrabe vsadkov prilagojene obremenitev, frekvenca ciklov in temperatura, saj jih ne moremo naključno spreminjati. Danes imamo o ključnih parametrih preskušanja obrabe splošne dogovore, ki jih upoštevajo tako raziskovalne institucije kot tudi proizvajalci vsadkov. Kolčne in kolenske umetne sklepe preskušamo pri 37 °C in frekvenci ciklov 1 Hz z različnimi obremenitvami v območju od 300 do 1,500 N. Manjše vsadke, kot so prstni ali medvretenčni vsadki, preskušamo pri hitrosti 5 Hz. Čas preskušanja je običajno med 3 in 20 milijoni ciklov, kar pri frekvenci 1 Hz ustreza času preskušanja med enim in osmimi meseci. Razvoj in pravilna izbira materialov so pripeljali do stopnje, ko je obraba materiala in vivo zelo majhna. To pomeni, da morajo biti metode za merjenje obrabe izredno natančne. Standardi določajo dva osnovna načina merjenja obrabe: gravimetrijsko in dimenzijsko določanje obrabe [42,43]. Gra-vimetrijsko merjenje obrabe je primerno le za laboratorijsko preskušanje vzorcev, katerih začetna teža je znana. Pri merjenju običajno uporabljamo precizne analitske tehtnice z ločljivostjo 0,5 mg in kapaciteto 120 g. Hitrost izgube teže je za ponvice iz ultravisokomolekularnega polietilena med 20 in 80 mg/milijon ciklov, medtem ko je za kovinske komponente izguba teže od 0,5 do 20 mg/milijon ciklov. Pri nekaterih sodobnih vsadkih, kot so na primer proteze s kontaktno obrabno površino iz keramike (t. i. proteze keramika na keramiko) ali prekrižanega polietilena, je obraba tako majhna, da je ne moremo natančno spremljati z meritvami izgube teže. Pri dimenzijskem merjenju obrabe uporabljamo koordinatno merilno napravo (Slika 1). Na podlagi teh meritev lahko preverjamo tudi sferičnost komponente. Metoda sicer zahteva večjo investicijo v opremo, je pa edina metoda za merjenje obrabe eksplantiranih komponent, ki jih kirurgi odstranijo pri revizijski operaciji. Na robu stegnenične glavice in ponvice izmerimo na različnih višinah v razmiku 1 mm mrežo točk. S kartografsko projekcijo iz krogle na ravnino lahko iz tridimenzionalne projekcije dobimo dvodimenzionalno in dodatno enodimenzionalno projekcijo. Prvi dve koordinati predstavljata lokacijo na krogli, tretja pa količino obrabe. Neznan začetni polmer glave in ponvice izračunamo iz izmerjenih podatkov z rekonstrukcijo oblike idealne krogle. Tako lahko izračunamo tudi razliko med polmeroma glavice in ponvice (angl. clearance) ter maksimalno linearno in volumetrično obrabo. Primer razporeditve področij obrabe na ek-splantirani stegnenični glavi je prikazan na Sliki 5. Design to Cost. EMCOMILL E1200 - 900 - 600 ■ Hod po osi X zdaj 1200, 900 ali 600 mm ■ Največja termična stabilnost ■ Najboljša natančnost obdelave ■ Najsodobnejša krmilna tehnika Siemens ali Fanuc ■ S softverjem za programiranje JobShop ■ Made in the Heart of Europe Več o strojih Emco najdete na naslovu: www.emco-world.com Slika 5: 3D-prikaz con obrabe na odstranjeni femoralni glavi umetnega kolčnega sklepa. EMCO MAIER Ges.m.b.H. Salzburger Str. 80 . 5400 Hallein-Taxach . Austria Phone +43 6245 891-0 . Fax +43 6245 86965 . info@emco.at _ --laliza eksplantiranih komponent Preskušanja obrabe ne izvajamo le na novih vsadkih, ampak tudi na vsadkih, ki so bili eksplantirani pri revizijskih operacijah ali avtopsijah. Pri revizijski operaciji kirurgi odstranijo (eksplantirajo) komponente umetnega sklepa, ki zaradi različnih razlogov ne opravljajo več dobro svoje funkcije (najpogostejši razlog je omajanje vsadka). Odstranjene komponente zamenjajo z novimi. Možnost analize teh komponent je izredno pomembna, saj nam omogoča preučevanje sprememb, do katerih prihaja med delovanjem vsadka in vivo. Glede na to, da analiza eksplantirane komponente običajno zahteva veliko finančnih sredstev, je način odstranjevanja in dokumetiranja odstranjenih komponent zelo pomemben. Določa ga standard ISO 12891-1, ki podaja navodila za pravilno označevanje in dokumentiranje odstranjenih komponent [44]. Standard opisuje tudi postopke čiščenja in dezinfekcije plastičnih, kovinskih in keramičnih komponent, ki jih moramo izvajati tako, da čim manj vplivamo na spremembe površine po eksplantaciji [45-47]. Dolgoročno stabilno delovanje vsadkov za nadomeščanje sklepov je odvisno od količine in velikosti obrabnih delcev, ki nastajajo na različnih kontaktnih površinah. Polietilenski delci z velikostjo 20 |im so že izjemno veliki v primerjavi s keramičnimi ali kovinskimi obrabnimi delci, ki so nano-metrskih dimenzij in že na meji ločljivosti vrstičnega ali transmisijskega mikroskopa. Obrabne delce lahko izoliramo iz kliničnih vzorcev (tj. vzorcev obproteznega tkiva, ki ga odstranijo kirurgi pri revizijski operaciji) ali iz lubrikanta, ki ga uporabljamo pri laboratorijskem preskušanju v simulatorju. Razkroj tkiva in lubrikanta je zahteven, saj med postopkom ne smemo izgubiti niti najmanjših obrabnih delcev, sicer ne bi mogli dobiti natančne razporeditve velikosti delcev. Razporeditev velikost delcev pa je pomembna zato, ker je biološki odziv tkiva odvisen od velikosti delcev. Standard ISO 17853 opisuje, kako razkrojimo biološki medij, ne da bi pri tem razkrojili tudi obrabne delce, kako naj izolirane delce ločimo s centrifugiranjem in kako analiziramo njihovo velikost oziroma razporeditev velikosti [48]. Obrabni delci se med seboj precej razlikujejo in zelo je pomembno, da poleg kemijske sestave določimo tudi njihovo obliko, premer, ekvivalentno površino itn., kar je tudi opisano v standardu ISO 17853 [48]. Pogled v prihodnjost Razvoj umetnih sklepov je področje, ki se bo še naprej razvijalo. Danes pričakujemo, da bo doba uporabnosti vstavljenih umetnih sklepov 20 let. Glede na razvoj obolenj sklepov in čedalje mlajše bolnike si želimo, da bi bila pričakovana doba uporabnosti umetnega sklepa celo do 30 let. Sodobni pristopi vključujejo tudi tkivno inženir-stvo, pri čemer odstranimo celice zdravega hrustanca, jih prenesemo v in vitro pogoje, razmnožimo in prenesemo nazaj na mesto obolelega hrustanca. Pričakujemo, da bomo v prihodnosti dobili tudi standarde za delo tkivnega inženirstva. Literatura 1. ISO 5832-1 Implants for surgery -Metallic materials - Part 1: Wrought stainless steel 2. ISO 5832-2 Implants for surgery -Metallic materials - Part 2: Unalloyed titanium 3. ISO 5832-3 Implants for surgery -Metallic materials - Part 3: Wrought titanium 6-aluminium 4-vanadium alloy 4. ISO 5832-4 Implants for surgery - Metallic materials - Part 4: Cobalt-chromium-molybdenum casting alloy 5. ISO 5832-5 Implants for surgery - Metallic materials - Part 5: Wrought cobalt-chromium-tungsten-nickel alloy 6. ISO 5832-6 Implants for surgery -Metallic materials - Part 6: Wrought cobalt-nickel-chromium-molybdenum alloy J v vor / C1 s v yac kot 260 nmostB piaNttftev dai&vurajia rurJj za os sÜmMlae&jskS senzorji IEJ-CÄDDY D.O.O. DUNAJSKA CESTA IDS IÜOO umuAm tau.: 101) 555 12 55 wwvjJÌJ-riJiliJy^jy^JW^-r'^ yj yj Mjšzj J jrJ w^/i^s^-m J 2ÜDzJ 7 PS Authorized SolidWorks Reseller 7. 8. 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. ISO 5832-7 Implants for surgery - Metallic materials - Part 7: For-geable and cold-formed cobalt-chromium-nickel-molybdenum-iron alloy ISO 5832-8 Implants for surgery - Metallic materials - Part 8: Wrought cobalt-nickel-chromium-molybdenum- tungsten-iron alloy ISO 5832-9 Implants for surgery - Metallic materials - Part 9: Wrought high nitrogen stainless steel IS05832-11 Implants for surgery - Metallic materials - Part 11 : Wrought titanium 6-aluminium 7-niobium alloy ISO 5832-12 Implants for surgery - Metallic materials - Part 12: Wrought cobalt-chromium-molybdenum alloy ISO 5832-14 Implants for surgery - Metallic materials - Part 14: Wrought titanium 15-molybdenum 5-zirconium 3-aluminium alloy ISO 5834-1 Implants for surgery - Ultra-high-molecular-weight polyethylene - Part 1: Powder form ISO 5834-2 Implants for surgery - Ultra-high-molecular-weight polyethylene - Part 2: Moulded forms ISO 5834-3 Implants for surgery - Ultra-high-molecular-weight polyethylene - Part 3: Accelerated ageing methods ISO 5834-4 Implants for surgery - Ultra-high-molecular-weight polyethylene - Part 4: Oxidation index measurement method ISO 5834-5 Implants for surgery - Ultra-high-molecular-weight polyethylene - Part 5: Morphology assessment method ISO 6474 Implants for surgery - Ceramic materials based on high purity alumina ISO/DIS 6474-1 Implants for surgery - Ceramic materials - Part 1: Ceramic materials based on high purity alumina ISO/AWI 6474-2 Implants for surgery - Ceramic materials - Part 2: Composite materials based on a high purity alumina matrix with zir-conia reinforcement ISO 7206-1 Implants for surgery - Partial and total hip joint prostheses - Part 1: Classification and designation of dimensions ISO 7207-1 Implants for surgery - Components for partial and total knee joint prostheses - Part 1: Classification, definitions and designation of dimensions ASTM WK 12832 New Standard Specification for Total Ankle Replacement Prosthesis F1378 Standard Specification for Shoulder Prosthesis ASTM F1781 Standard Specification for Elastomeric Flexible Hinge Finger Total Joint Implants ISO 7206-2 Implants for surgery - Partial and total hip joint prostheses - Part 2: Articulating surfaces made of metallic, ceramic and plastics materials ISO 7207-2 Implants for surgery - Components for partial and total knee joint prostheses - Part 2: Articulating surfaces made of metal, ceramic and plastics materials Charnley J. Low Friction Arthroplasty of the Hip - Theorie and Practice. Berlin, Heidelberg, New York: Springer-Verlag, 1979 Willert, H.-G., and Buchhorn, G. H.: Particle disease due to wear of ultrahigh molecular weight polyethylene. Findings from retrieval studies. In Biological, Material and Mechanical Considerations of Joint Replacement, pp. 87-102. Edited by B. F. Morrey. New York, Raven Press, 1993. Harris, W. H.: Osteolysis and particle disease in hip replacement. A review. Acta Orthop. Scandinavica 1994; 65:113-123. ISO 7206-4 Implants for surgery - Partial and total hip joint prostheses - Part 4: Determination of endurance properties of stemmed femoral components ISO 7206-6 Implants for surgery - Partial and total hip joint prostheses - Part 6: Determination of endurance properties of head and neck region of stemmed femoral components ISO 7206-8 Implants for surgery - Partial and total hip joint prostheses - Part 8: Endurance performance of stemmed femoral components with application of torsion ISO 7206-10 Implants for surgery - Partial and total hip-joint prostheses - Part 10: Determination of resistance to static load of modular femoral heads NiiNiBBi Designed for your profit To je E[M]CONOMY: emcoTORN [novo] Ko se lahki materiali srečajo s pametnim specialistom. EMCOTURN PLAST 95 ■ Možnost obdelave velikih palic do 0 95 mm ■ Za predelavo plastike, obdelavo cevi in odrezavanje aluminija ■ Robustna postelja stroja ■ Najboljša natančnost obdelave ■ Najsodobnejša krmilna tehnika: Sinumerik 810D ali FANUC 0iTC ■ Made in the Heart of Europe Več o strojih Emco najdete na naslovu: www.emco-world.com EMCO MAIER Ges.m.b.H. Salzburger Str. 80 . 5400 Hallein-Taxach . Austria Phone +43 6245 891-0 . Fax +43 6245 86965 . info@emco.at STROJI ■ SERVIS ■ REZERVNI DELI ■ OPREMA Stružnice Horizontalni centri Vertikalni centri Večopravilnostni stroji Programska oprema 2D Laserji 3D Laserji Laserji za razrez cevi ° Prednastavljane naprave ° Vpenjalni sistemi - Gnana/statična držala orodij za različne tipe strojev,... Shoujči Odsesovalne naprave za oljne megle pri obdelovalnih strojih > Priporoča Mazak Ventilatorji Odsesovalniki prahu 35. ISO 16428 Implants for surgery - Test solutions and environmental conditions for static and dynamic corrosion tests on implantable materials and medical devices 36. ISO 16429 Implants for surgery - Measurements of open-circuit potential to assess corrosion behaviour of metallic implantable materials and medical devices over extended time periods 37. ISO 5834-3 Implants for surgery - Ultra-high-molecular-weight polyethylene - Part 3: Accelerated ageing methods 38. ISO 5834-4 Implants for surgery - Ultra-high-molecular-weight polyethylene - Part 4: Oxidation index measurement method 39. ISO 14242-1 Implants for surgery - Wear of total hip-joint prostheses - Part 1: Loading and displacement parameters for wear-testing machines and corresponding environmental conditions for test 40. ISO 14243-1 Implants for surgery - Wear of total knee-joint prostheses - Part 1: Loading and displacement parameters for wear-testing machines with load control and corresponding environmental conditions for test 41. ISO 18192-1 Implants for surgery - Wear of total intervertebral spinal disc prostheses - Part 1: Loading and displacement parameters for wear testing and corresponding environmental conditions for test 42. ISO 14242-2 Implants for surgery - Wear of total hip-joint prostheses - Part 2: Methods of measurement 43. ISO 14243-2 Implants for surgery - Wear of total knee-joint prostheses - Part 2: Methods of measurement 44. ISO 12891-1 Retrieval and analysis of surgical implants - Part 1: Retrieval and handling 45. ISO 12891-2 Retrieval and analysis of surgical implants - Part 2: Analysis of retrieved metallic surgical implants 46. ISO 12891-3 Retrieval and analysis of surgical implants - Part 3: Analysis of retrieved polymeric surgical implants 47. ISO 12891-4 Retrieval and analysis of surgical implants - Part 4: Analysis of retrieved ceramic surgical implants 48. ISO 17853 Wear of implant materials - Polymer and metal wear particles - Isolation, characterization and quantification Dr. Georg Reinish, Center za biomehaniko, Institut za testiranje in razvoj biomehan-skih izdelkov, Dunaj, Avstrija www.cnc-pro. CNC-PRO, d.o.o. Šuceva 25 4000 Kranj Slovenija T: +386 4281 32 40 F: +386 4281 32 29 email: info@cnc-pro.si Predstavitev bionične endoproteza kolka Omajanje endoprotez je pomemben dejavnik, ki določa njeno dobo uporabnosti. Zato se vedno iščejo nove možnosti trajnega sidranja endoprotez. Opazovanja velikih okvar kosti zaradi zrahljanja kolčnih endoprotez so spodbudila razmišljanja o biološko ugodnem in trajnem fiksiranju protez. Danijel Javornik Že v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so bile postavljene naslednje zahteve za trabekularno orientirano stebelno komponento vsadka: - ohraniti biološki sistem ko sti in preprečiti njegovo izpodrivanje pri implanta-ciji - fiziološki prenos obremenitvenih impulzov v femur - minimalna količina uporabljene kovine pri zadostni fiziološki trdnosti - zmanjšanje napetosti v spongioznem prostoru - rotacijska stabilnost Za določitev spongioznega volumna kosti so Copf in sodelavci obravnavali približno 200 femurjev. Spongioza ali gobasto tkivo je porozni del kosti, ki ga tvori prepletanje tankih letvic, ploščic in stebričkov kostni-ne - trabekul. Ta struktura je razvrščena v smeri obremenitve ter je osrednjega pomena za razporeditev teže in absorpcije udarcev v sklepih. Zelo jasno so vidne vlečne napetostne trajektorije v lateralnem in tlačne napetostne trajektorije v medialnem predelu kosti (Slika 1). Dodatno prilagajanje na obremenitve so njene lastne nehomogene in anizotropne lastnosti. Slika 1: Rentgenski posnetek koksalnega femurja stegnenice. Jasno so vidne tlačne in vlečne napetostne trajektorije. Copf je v spongioznem prostoru membrane odkril tako imenovane tenzule, ki lahko nihajo. Njihovo število se spreminja glede na telesno težo in redno izpostavljenost obremenitvi. V spongioznem prostoru stegnenice (femur) so ocenili število ten-zul na približno od 3 do 4 milijone. Ten-zule tvorijo v konstrukciji spongioze približno 250 milijonov majhnih, z viskozno tekočino napolnjenih votlinic, ki skrbijo za enakomerno porazdelitev obremenitve in izredno učinkovito absorpcijo proti udarcem. Prav tako so odkrili vezni cevast sistem membran, ki učinkovito zavlačuje interni transport tekočine in deluje kot dodaten visokoelastični blažilec. Prva generacija bionične proteze, imenovana Copf-Holzova endoproteza (CH), je bila zasnovana in izdelana kot predalčna konstrukcija, pritrjena na nosilno ploščo (Slika 2). V primerjavi s konvencionalnimi protezami pri sidranju ni izpodrivala spon-gioze v proksimalnem femurju. Naravna Slika 2: Prva generacija bioničnih protez - Copf-Holzova endoproteza visoka urejenost spongioznega sistema se pri operaciji katere koli endoproteze uniči. Copf-Holzova proteza pa je pri vraščanju vendarle omogočala obnovo kosti z njenim dinamičnim sistemom. Nosilna plošča, ki predstavlja resekcijsko ravnino, je horizontalno poravnana (Slika 3). Slika 3: Različna načina resekcije: — pri klasični poševni resekcijski liniji — horizontalna linija pri trabekularno orientirani protezi Preko epifize, ki zapira spongiozni prostor, se namreč impulzi sile prenašajo v meta-fizo (Pauwels, Tillmann). Ob upoštevanju te teorije in opazovanju poteka epifiznega stika smemo sklepati, da se pri horizontalno nameščeni nosilni plošči endoproteze zgodi podoben prenos obremenitvenih impulzov kot pri epifiznem stiku. Pri protezah s poševno nameščenim ovratnikom nastanejo neugodne strižne sile. Pod nosilno ploščo trabekularno orientirane femuralne endoproteze lahko najdemo tenak sloj enhondralnega hrustančnega tkiva in pod njim novonastalo spongiozo s tenzulami, ki utemeljujejo na novo zgrajen podsistem kosti. Pri konvencionalni klinasto zagozdeni stebelni protezi se zaradi eliminacije spongioze ne more obnoviti sistem blaženja sunkov, prenaš: nitev pa je nefiziološko. __jačilna geometrijska karakteristika protez je CCD -kot, to je kot med steblom in vratom stegnenice. S spreminjanjem tega kota se spreminjajo tlačne napetostne trajektori-je, kot kažejo rentgenski izvidi korektivnih osteomij. Matematična analiza vpliva tega kota je pokazala, da se pri strmih CCD-ko-tih, to je 145 stopinj in več, zelo zmanjšajo tlačne napetosti na kortikalis, porazdelijo pa se v sredino diafize. Nasprotno pa, če pri majhnih CCD-kotih, npr. 123 stopinj, deluje tlačna obremenitev, nastanejo velike napetosti tako v medialnem območju kostnine kot tudi v medialni in lateralni kompakti. Glede na to in z matematičnimi izračuni je bila razvita prva trabekularno orientirana femu-ralna komponenta proteze, ki je s stabilno nosilno ploščo na horizontalni resekcijski liniji vratu stegnenice, pri čemer se ohrani celotni calcar femoris (Slika 3). Na nosilno ploščo so pritrjeni štirje oporni stebrički, ki so anatomsko prilagojeni obliki stegnenice, segajo v območje velikega trohanterja ter se združijo pod malim trohanterjem v višini, kjer preneha spongiozna struktura. Siderni stebrički so v skladu s statičnimi izračuni med seboj povezani s prečkami. Vsi ti elementi za učvrstitev implantata v kost so oblikovani tako, da je povečana kontaktna površina med kovino in kostjo. Za prestrezanje nateznih obremenitev ima ta endoproteza na lateralnem delu v obliki loka oblikovano oporo, ki sega v območje velikega trohanterja. S tem je zagotovljena tudi odlična rotacijska stabilnost. Analize napetosti na področju spongioz-nega volumna so bile narejene z numerič-no metodo končnih elementov (angl. Finite Element Analysis, FEA) ob upoštevanju fizikalnih zakonov biomehanike. Za FEA se izdela računalniški model, tako da se simulirani sistem v bistvenih lastnostih ne razlikuje od realnega stanja. Očitno je za tako kompleksen sistem, kot je zveza Brezcementna proteza UNIBIONIX Anatomska trabekularna konstrukcija, napolnjena s spongiozo, omogoča vra-ščanje kosti in obnovitev notranjega hi-drodinamičnega ravnovesja. Zagotavlja dobro proksimalno fiksacijo, kratko intramedularno penetracijo in fiziološki prenos obremenitev. Proizvaja se v šestih različnih velikostih. kosti in endoproteze, to vse prej kot lahka naloga, zato so potrebne poenostavitve. Tridimenzionalna geometrija femurja je bila rekonstruirana z dvodimenzionalnimi CT-posnetki (Slika 4). V tako računalniško topologijo kosti je bila računalniško implantirana geometrija Copf-Holzove proteze (Slika 5). Slika 4: Rekonstrukcija 3D-geometrije stegnenice z dvodimenzionalnimi CT-podatki Slika 5: Računalniška simulacija implantirane Copf-Holzove endoproteze Pri izdelavi mreže je bilo treba filigransko trabekularno strukturo kosti idealizirati, saj je ni bilo mogoče predstaviti s posameznimi elementi. Podani so bili robni pogoji, da je bila struktura statično določena. Materialne karakteristike kortika-lisa in spongioze so bili podani tako, da je bila sicer nehomogena kost razdeljena v šest homogenih izotropnih con, vsaka s svojim modulom elastičnosti. Tak računalniški model je seveda zelo idealiziran, ker materialne karakteristike ne morejo biti opisane samo z linearnimi elastičnimi lastnostmi, saj se v kosteh odvijajo vzajemna delovanja hidrostatičnih oziroma hidrodinamičnih procesov in mineralizirane kostne matrike. Za podajanje zunanjih obremenitev prok-simalnega femurja so uporabili Pauwelso-vo teorijo - stojo na eni nogi. Kompleksna interakcija vezi in mišic je bila zreducirana na dve sili: rezultanto sklepa in silo mišic. V obremenitvenem primeru, kjer prevladujejo tlačne oziroma natezne obremenitve, na kost deluje upogibna obremenitev. Rezultati kažejo, da relativno visoke vrednosti napetosti nastopijo le v kortikalisu, na glavi femurja in v velikem trohanterju. V diafizi je zelo dobro prepoznan prehod od tlačnih obremenitev (medialno) v natezne (lateralno). Spongioza pokaže homogeno tlačno obremenitev, late-ralno vlada rahel nateg. Pomembno je, da so prav na področju sidranja stebla proteze zelo majhne vrednosti napetosti. Natančno merjenje na osnovi fleksibilnega pozicioniranja Standardni merilni sistem proizvajalca Isis Optronics se lahko vgradi na robota, omogoča pa merjenje oblike, npr. premera in/ali okroglin. Zaznavala za merjenje notranjih premerov imajo zračno uležajeno vrtljivo os in zelo natančen linearni pomik. Zato omogočajo izjemno točen (bolj kot 1 |im) zajem podatkov o obliki merjenca. Zahvaljujoč posebni strojni opremi se lahko izvajajo meritve s frekvenco zajema podatkov 16 kHz. www.isis-optronics.de Pri implantaciji bionične endoproteze iz femurja previdno vzamemo spongiozo in jo vstavimo med nosilne stebričke tra-bekularno orientirane proteze kot kostni transplantat. Opremljen s svežo avtogeno spongiozo se implantat čvrsto zatolče v stegnenico. Tako lahko ohranimo približno 80 odstotkov avtogene spongioze s sposobnostjo regeneracije, ki je pomembna pri blaženju obremenitev (Slika 6). Prva generacija bionične endoproteze - Copf-Holzova endoproteza je bila izdelana iz zlitine kroma, kobalta in molibdena, katere problem je potencialno škodljivo sproščanje kobaltovih, kromovih in nikljevih ionov v telo. Izdelovali so jo z ulivanjem in vprašljiva je bila trdnost. Sama izdelava je bila zapletena. Zato so zasnovali in izdelali novo bionično (UNIBIONIX) brezcementno kolčno endoprotezo, ki je prav tako anatomsko oblikovana, trabekularna, s kratkim steblom in ploščo. Njeno anatomsko oblikovano steblo, zapolnjeno s spongiozo, omogoča dobro vraščanje in vzpostavitev hi-drodinamičnega ravnovesja kosti. Izdelana je iz titanove litine Ti-6Al-4V, ki je eden redkih materialov, ki omogočajo zaraščanje kosti na površini in ima za kost bolj ugoden modul elastičnosti kot Cr-Co-Mo. Trdnost proteze se je povečala zaradi uporabljenega postopka izdelave, ki je tokrat kovanje, kjer ni nevarnosti lunkerjev kot pri litju. Za boljše vraščanje je povečana kontaktna površina med kostjo in kovino, tako da je površina proteze peskana s plemenitim korundom. Bionična UNIBIONIX brezcementna en-doproteza se po kakovosti in ceni uvršča v najvišji razred endoprotez. Konstrukcijsko je prilagojena naravnim prenosom sile, po svoji obliki je prilagojena številu in legi osi (4+1) proksimalnega dela stegnenice, s svojo veliko površino (8.000-10.000 mm2) pa zmanjšuje površinske napetosti. Literatura: 1. »Knochen als dynamisches Prinzip«, F. Copf in U. Holz, Georg Thieme Varlag, Sttutgart New York, 1994 2. Bionic-Workshop, 31.5.2003, Bistra 3. »Bionische Ausstellung in Dessau, Nemčija, junij 2000. Danijel Javornik, Unior d.d., Zreče Slika 6: Zraščenost kosti in kovine pri bionični trabekularni endoprotezi Merjenje napetosti in deformacij Podjetje FMTI Systems Inc., Hamilton, Ontario, iz Kanade predstavlja model Grid Analizer 100U, ki se uporablja za merjenje deformacij na pločevini z uporabo merilne mreže iz krogcev in kvadratov. Postopek, ki posname in izmeri površino, poveča natančnost do 0,5 odstotkov deformacije, izriše točke na diagram mejnih deformacij in izdela zapisnik o pregledu. Podatkovne točke in slike lahko pozneje izvozimo v drug primernejši program, s katerim izdelamo zaključno poročilo o rezultatih. Naprava med drugim vsebuje pikčast vzorec in merilno mrežo 3 x 3, omogoča več postopkov računanja deformacijske analize in možnost generiranja krivulje mejnih deformacij. NOVO - SUPERNITRIDNE PREVLEKE NOVE GENERACIJE V Centru za trde prevleke na Institutu "Jožef Stefan" že več kot 25 let nanašamo trde PVÒ-prevleke na rezalna orodja, orodja za hladno in toplo preoblikovanje, orodja za oblikovanje plastike, orodja za stiskanje prahov, ploščice iz karbidne trdine in druga orodja. Z najnovejšo napravo CC800/9sinOx ML lahko z najnaprednejšimi postopki naprševanja pripravimo supernitridne (SN) prevleke na osnovi TiA/N, TiN in CrN. SN-prev/eke se odlikujejo z majhnimi notranjimi napetostmi (možnost nanosa debelejših prevlek), gladko površino in dobro adhezijo. Primerne so za zaščito orodij za obdelavo najzahtevnejših materialov, obdelavo v trdo, suho in visokohitrostno obdelavo. V njej lahko nanašamo tudi prevleke Al^03, ki se odlikujejo z veliko trdoto pri visokih temperaturah. Dodatne Institut "Jožef .,Stefan", «enter za trde prevleke informacije: Ljubljanska 80/1,1230 bomzalà http://www.ijs.si/ctp. tel.: 01 72 98 940, faks: 01 72 98 942, el. pošta: ctp@ijs.si. peter.panjOT@ijs.si V «I V I I* • V I IV , ase izkušnje s bionicno koleno protezo mag. Venčeslav Pišot Vstavitev umetnega sklepa je najpogostejši način reševanja težav, nastalih zaradi artroze, aseptične nekroze in drugih obolenj ali poškodb sklepov. V smislu izboljšanja kakovosti življenja bolnika in tudi ekonomske učinkovitosti je danes vstavitev proteze najučinkovitejši operativni poseg v ortopediji. Število vstavljenih umetnih sklepov je vsako leto večje. V Ortopedski bolnišnici Valdoltra, ki pokriva več kot polovico ortopedskih operacij v Republiki Sloveniji, bomo letos vstavili skoraj 1000 kolčnih in več kot 600 kolenskih protez. Število protez skokovito narašča, zadnja leta pri kolčnih za 10 odstotkov in pri kolenskih za 20 odstotkov. Z vstavitvijo umetnega sklepa popravimo deformacijo, sklepu povrnemo gibljivost in odpravimo bolečino. Največja dolgoročna problema pri delovanju umetnih sklepov sta aseptično omajanje in osteoliza ob vsadku. Z razvojem materialov, dizajnov in kirurških tehnik pa se nenehno podaljšuje pričakovana doba uporabnosti umetnih sklepov, ki zdaj že presega 20 let. Umetni kolčni sklep je sestavljen iz ste-gneničnega debla, glave in medenične ponvice. Glede na način fiksacije proteze v sklep ločimo cementirane, necementi-rane in hibridne proteze. Pri slednjih je ena komponenta cementirana, druga pa ne. Cementirane so proizvedene iz zliti- Slika 2: Vstavitev bionične proteze. ne kobalta, kroma in molibdena, nece-mentirane pa iz zlitin na osnovi titana. Na trgu necementiranih protez je veliko različnih vrst in dizajnov stegneničnih in medeničnih komponent, proizvedenih in obdelanih na različne načine. Posebnost bionične proteze je, da je izdelana po načelih anatomije in biomehanike kolčnega sklepa ter ohranja kostno strukturo. Trabekularna konstrukcija omogoča vraščanje spongiozne kosti in ponovno vzpostavitev hidrodinamskega ravnotežja. Po teoriji prof. Copfa, slovenskega ortopeda in znanstvenika, tenzule (membrani podobne strukture v kanalih korti-kalne kosti) v trabekularni kosti delujejo kot blažilci udarcev. Spongiozni kanali so dolgi do 2 cm in lahko vsebujejo do 100 tenzul, nekateri med njimi imajo tudi od- prtine. Vmesni prostor med trabekulami je napolnjen z maščobnim tkivom, krvjo, kostnimi celicami in intraosealno tekočino. Tenzule pretok intraosalne tekočine po spongioznih kanalih spremenijo v mikrovortekse, povečajo trenje in zvišajo temperaturo. Tako se dodatno zmanjšajo sile obremenitve, ki se v kosti prenašajo po sistemu kostnih trabekul, večina pa se amortizira v opisanem hidrodinamičnem in termodinamičnem sistemu. V Ortopedski bolnišnici Valdoltra smo bionično protezo druge generacije začeli uporabljati leta 2000. Pred tem je prof. Herman na Ortopedski kliniki v Ljubljani vstavil manjšo serijo protez prve generacije, ki so bile iz zlitine kobalta, kroma in molibdena, s tanjšo mrežno strukturo, večjim volumnom kostnega vraščanja vendar mehanično manj odporne. Sedanja generacija protez je kovana iz titanove zlitine, ki omogoča površinsko neposredno kostno vraščanje in je mehanično izredno vzdržljiva. Proteza po svoji obliki in konstrukciji omogoča dobro primarno mehanično ter poznejšo biološko fiksacijo. Do zdaj smo vstavili že več kot 120 tovrstnih protez. Rezultati so vzpodbudni, saj smo doslej zaradi septičnega vnetja zamenjali eno protezo, zaradi aseptičnega omajanja pa še nobene. Linija učenja je pri bionični protezi daljša zaradi zahtevnejše operativne tehnike, vendar je v rokah izkušenega kirurga zanesljiva in enakovredna najboljšim sodobnim konvencionalnim protezam v svetu. Z vstavitvijo bionične proteze ohranjamo kostno strukturo in femoralni kanal za morebitne ponovne posege. Tretja načrtovana generacija bionične proteze bo še primernejša tudi za miniinvazivni kirurški pristop ter bolniku in operaterju prijazna. ■ Prim. mag. Venčeslav Pišot, dr.med., spec. ortoped, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Ankaran Slika 1: Rentgenski posnetek artroznega kolka, ki bo nadomeščen s Bionično kolčno protezo. REMIC - lasersko varjenje, d.o.o. Pajerjeva 8,4208 Šenčur, Slovenija remic@lasersko-varjenje.com tel.: 04/251 69 00 faks: 04/251 69 01 GSM: 041/50 53 22 www.lasersko-varjenje.coi LASERSKO; Ciklično programirane stružnice hitro od načrta do končnega izdelka izjemno nizka cena visoka natančnost 1100*4000 LOVREK IVAN s.p. Ul. Jožeta Jame 14 SI - 1210 LJUBLJANA tel.: 00386 I 5838 220 faks: 00386 1 5838 222 el. naslov: info@vist-cnc.com 2. poletni strokovni seminar CEEPUS Razvoj strojništva - konstrukcij, tehnologij in menedžmenta proizvodnih procesov kot osnova za napredek na področju majhnih in srednje velikih podjetij Na 2. mednarodnem poletnem strokovnem seminarju CEEPUS v okviru mreže CII-PL-033 so bili predstavljeni najnovejši dosežki v sodobni proizvodnji, organizirana pa je bila tudi okrogla miza z naslovom Razvoj strojništva - konstrukcij, tehnologij in menedžmenta proizvodnih procesov kot osnova za napredek majhnih in srednje velikih podjetij. To pomembno mednarodno srečanje v Po-znanu na Poljskem je potekalo v organizaciji mreže CEEPUS na čelu s profesorjem Stanistawom Legutkom (vodja mreže CEEPUS CII-PL-033) in mgr. Micha-lom Skowronskim (vodja nacionalnega CEEPUS-ovega urada na Poljskem). Za izvrstno organizacijo sta prejela posebno nagrado. Poljski nacionalni CEEPUS-ov urad na čelu z mgr. Michalom Skowronskim je dobil tudi nagrado evropskih partnerjev, ki pa sta jo prejela še hrvaški nacionalni CEEPUS-ov urad na ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport, ki ga vodi mgr. Davor Šovagović, ter češki nacionalni urad CEEPUS na čelu z RNDr. Jitko Novakovo. Ne nazadnje je bil nagrajen tudi centralni CEEPUS-ov urad, ki ga vodi Elisabeth Sorantin. Mag. Saša Sladić V poljskem Poznanu je od 25. avgusta do 7. septembra letos potekal 2. poletni strokovni seminar CEEPUS (Central European Exchange Programme for University Studies). Štirinajstdnevni seminar je bil organiziran v različnih poljskih mestih - poleg Poznana so udeleženci seminarja obiskali tudi Dolsk, Rawicz, Sikorzyn, Podrzeczem, Gostyn in Swarzedz. Organizatorja tega prestižnega srečanja sta bila prof. Stanislaw Legutko (vodja mreže CEEPUS CII-PL-033 in profesor na poznanski univerzi) ter mgr. Michal Skowronski (vodja nacionalnega CEEPUS-ovega urada na Poljskem). Kot sponzorji so srečanje podprla tudi različna podjetja: Inštitut za strojniške tehnologije (Poznan), Mapal Narz^dzia Precyzyjne Sp. z o. o. (Poznan), Fabryka Armatur Swarzedz Sp. z o.o. (Swarzedz), H. Cegielski - Fabryka Pojazdów Szynowych (Poznan), ZELKA (Psary Male), MAPAL Narz^dzia Precyzyjne (Poznan), Zaklad Wyrobów Jubilerskich RA-VIA Waclaw Wieczorek (Rawicz), Rolnicza Spóldzielnia Produkcyjna (Kruszewnia), Po-wozy Konne Henryk Glinkowski (Sikorzyn), Powozy Konne Kazimierz Kolak, (Podrze-cze), LAST (Poznan). Ta poletni seminar je po številu udeležencev najbolj obiskano srečanje, ki so se ga udeležili Robert Čep (vodja projekta CII-CZ-0201), Csaba Gyenge (vodja projekta CII-CZ-0201), Branimir Barišić (vodja projekta CII-HR-0108), Marcinčin (lokalni vodja), Michal Skowronski (vodja poljskega nacionalnega CEEPUS-ovega urada), Kuric (vodjaprojekta CII-SK-030), Čubonova (lokalni vodja), Stanislaw Legutko (vodja projekta CII-PL-033) in Bryhta (lokalni vodja) gostje iz Poljske, Hrvaške, Slovaške, Češke in Romunije. Srečanja so se udeležili vodje petih nacionalnih CEEPUS-ovih projektov: prof. Stanislaw Legutko (vodja projekta CEEPUS na Poljskem CII-PL-033), prof. Ivan Kuric (vodja CEEPUS-ovega slovaškega projekta CII-SK-030), prof. Branimir Barišić (vodja CEEPUS-ovega hrvaškega projekta CII-HR-0108), prof. Robert Čep (vodja CEEPUS-ovega češkega projekta CII-CZ-0201) in prof. Csaba Gyenge (vodja CEEPUS-ovega projekta v Romuniji CII-RO-013). Predstavnik tovarne RAVIA iz Rawicza razlaga proizvodni proces (levo) nakit, izdelan v omenjeni tovarni (desno) Predstavljeni so bili različni dosežki, in sicer v obliki strokovnih prezentacij s področij konstrukcij, proizvodnih tehnologij, merilne tehnike ter kontrole proizvodnih procesov in menedžmenta. Ocenjujejo, da je napredek omenjenih področij ključen za razvoj majhnih in srednje velikih podjetij, projekt CEEPUS pa dobra osnova za organizacijo prenosa izkušenj in znanja na omenjenih področjih. Konferenco je s pozdravnim govorom odprl predsednik organizacijskega odbora prof. dr. Stanislaw Legutko. Zelo dobra tematska razporeditev se je začela z jezikovno delavnico, ko sta jo vodila prof. Robert Čep iz Češke in prof. Nadež-da Čubonova iz Slovaške. Sledila je predstavitev izboljšav in najnovejših dosežkov udeležencev s predstavitvami posameznih dežel in pokrajin, iz katerih so prišli udeleženci (Poljska, Hrvaška, Češka, Slovaška in Romunija). Natančno izbrana predavanja so se začela z referatom gostitelja prof. Stanislawa Legutka. Tema predavanja je bila obravnava najnovejših dosežkov v razvoju majhnih in srednje velikih podjetij. Sledilo je predavanje hrvaškega predstavnika prof. Branimirja Barišića, ki je govoril o proizvodni konkurenčnosti in o razvoju novih tehnologij. Udeležencem sta ostali v spominu tudi predavanji prof. Ivana Kurice iz Slovaške na temo sistemov CAPP, temelječih na skupinski tehnologiji, in njegovega rojaka prof. Jozefa Novaka Marcinčina, ki je govoril o tehnični pripravi proizvodnje in virtualni resničnosti. Evropski partnerji so v tej sekciji posebno nagrado podelili poljskemu nacionalnemu uradu CEEPUS, ki ga vodi mgr. Mi- Zavarujte svoje dragulje* *zato na svojih strojih in opremi uporabljajte le najboljša maziva. yUCHSÌ FUCHS MAZIVA LSL d.o.o., Trdinova ulica 1, 8250 Brežice, Tel.: 07 499 10 30, Fax: 07 499 10 40, www.fuchs.si Udeleženci so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo v tovarni RAVIA iz Rawicza. chal Skowronski. Posebno priznanje evropskih partnerjev za odlično vodenje in delo pa so prejeli tudi hrvaški nacionalni CEE-PUS-ov urad na ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport na čelu z mgr. Davorjem Šovagovićem, češki nacionalni CEEPUS-ov urad, ki ga vodi RNDr. Jitka Novakova, in centralni CEEPUS-ov uradu, ki ga vodi Elisabeth Sorantin. Organizatorja prof. Stanislaw Legutko in mgr. Michal Skowronski sta bila pohvaljena za izbiro strokovnih seminarjev v tovarnah RAVIA, Swarz^dz, Glinkowski in Kolak med strokovnimi obiski 1. in 2. septembra. V tovarni RAVIA v Rawiczu, kjer se ukvarjajo z izdelavo zlatega in srebrnega nakita, so se udeleženci praktično seznanili s sodobnimi tehnologijami obdelave kovin in opazovali različne primere plastičnega deformiranja kovin (npr. vlečenje zlatih žic skozi matrice za tanjšanje v sodobnih fleksibilnih proizvodnih linijah). Obiska tovarn Glinkowski (www.glinkowski.pl/) v Sikorzynu in Kolak (www.kolak.pl/) v Podrzeczemu sta udeležencem poletnega seminarja omogočila nov vpogled v uporabo oblikovanja z deformiranjem. Gre za dva poljska proizvajalca kočij, ki sta zaradi izredne kakovosti izdelave tudi svetovno znani blagovni znamki. Izdelava kočij je bila posebno zanimiva za udeležence, ki se v svojih državah še niso srečali s tako ali podobno izdelavo. Obisk tovarne armatur Swarz^dz v Swar-z^dzu je bil na sporedu zadnji dan srečanja. Udeleženci so imeli priložnost seznaniti se z novimi tehnologijami na področju izdelave pip, ventilov, prstenov ter drugih izdelkov in armaturne opreme. Ta svetovno znani proizvajalec armaturne opreme je bil za svoje izdelke že večkrat nagrajen (www.fa-swar-zedz.com.pl/). Približno 70 odstotkov njegove proizvodnje je usmerjeno na trg Italije, Francije, Švedske, Portugalske, Združenih držav Amerike, Litve in Latvije. Zadnji dan srečanja je bila okrogla miza na temo razvoja strojništva - konstrukcij, tehnologij in me- Ravenski Metal z dobrimi rezultati Najbolje v letošnjem poslovanju kaže ravenskemu Metalu, kjer so hkrati tudi investicijsko zelo aktivni. Kot je na novinarski konferenci pred slovesnim odprtjem prenovljene valjarne gredic v Metalu poudaril glavni direktor te družbe Andrej Gradišnik, je družba v prvih sedmih mesecih ob vrednostni prodaji 112,2 milijona evrov ustvarila čisti dobiček v višini 12,2 milijona evrov, kar je skoraj toliko kot dosežen skupen rezultat leta 2007, ko je Metal ustvaril za 12,9 milijona evrov čistega dobička. »Leto 2008 bo tako poslovno najuspešnejše v zgodovini Metala Ravne,« je dejal glavni direktor Metala, kjer so konec julija zaposlovali 1051 delavcev. Potem ko je Metal na začetku junija zagnal novo kovačnico težkih odkovkov, v katero je vložil dobrih 28 milijonov evrov, so danes slovesno odprli prenovljeno valjarno gredic, za katero so namenili skoraj 13 milijonov evrov. Gre za zaključek prve faze prenove 40 let stare valjarne, s katero podjetje zagotavlja predvsem zanesljivo obratovanje, zmanjšuje stroške vzdrževanja in izpade proizvodnje, novo ogrodje pa omogoča tudi izdelavo večjih izdelkov. Skupno bodo v Metalu za investicije v obdobju 2007-2009 namenili 111 milijonov evrov, številka pa bo po vsej verjetnosti presežena, sta dejala Ši-monka in Gradišnik. Poleg investicij v proizvodnjo vlagajo tudi v razvoj trga, pri čemer Metal polovico proizvodnje izvozi v države EU, na domačem trgu proda 23 odstotkov izdelkov, v ZDA 12 odstotkov, ostalo pa v druge države. Zaradi prilagoditve prodajalcem in kupcem Metalovega jedrnega programa, to je orodnih jekel, so se v družbi odločili postaviti več skladiščno-prodajnih centrov, imenovanih tudi steel centrov. Udeleženci srečanja si ogledujejo proizvodne obrate tovarne Glinkowski v Sikorzynu. Na levi sliki Grzegorz Meller (desno), direktor tovarne armatur Swarzfdz (levo), razlaga proizvodno tehnologijo. Različni izdelki, proizvedeni v tovarni armatur Swarzfdz (desna slika) nedžmenta proizvodnje kot osnove za razvoj majhnih in srednje velikih podjetij. Zadnji dan so udeleženci izkoristili za ogled lokalnih znamenitosti. Glede na velik uspeh in pozitiven vtis, ki ga je pustilo srečanje v Poznanu, so udeleženci izrazili zanimanje za ponovno srečanje. Organizatorja mgr. Mi-chal Skowronski in prof. Stanislaw Legutko pa sta postavila visoka organizacijska merila za naslednja CEEPUS-ova srečanja. ■ Mag. Saša Sladić, Tehnična fakulteta Rjeka. Ročno orodje iz nerjavnega jekla HINOX HAZET Nemški proizvajalec visokokakovostnega ročnega orodja je začel izdelovati ročno orodje iz nerjavnega jekla z oznako HINOX. Inoks (31crV3) ima v primerjavi s standardnim orodnim jeklom višjo trdnost. Prenaša do 20 odstotkov večje vrtilne momente, dinamične obremenitve pa so lahko kar trikrat večje. To zagotavlja tudi večjo varnost pri uporabi orodja. Orodje Hinox je primerno za uporabo v predelovalni, kemični in prehrambni industriji, v laboratorijih, medicini in ladjedelništvu. ■ TEHNA PLUS -d.o.o.- trgovsko in proizvodno podjetje V prodajnem programu imamo vsa orodja vrhunske kakovosti za kovinskopredelovalno industrijo, med katerimi so najpomembnejši naslednji programi: MITSUBISHI, ki ima v programu več kot 37.000 različnih orodij, kot so: • orodja za struženje • orodja za vrtanje do trdote 60 HRc • orodja za rezkanje • rezkarji iz karbidnih trdin do trdote 70 HRc ALFRA- magnetni vrtalniki in kronski svedri RIX - vse vrste žag za strojno industrijo OSBORN - vse vrste ščetk za čiščenje in poliranje WERNER WILKE - vse vrste rotorezkarjev vse vrste HSS- in HSSE-svedrov ter navojnih svedrov SPX-rezkarji s premerom 50 mm za grobo rezkanje jekla in sive litine ekstremnih globin, od 105, 155 in 205 mm. Izvedba rezkarjev zagotavlja visoko produktivnost pri majhni sili rezanja. 7/ns... M MITSUBISHI CARBIDE I tlx =A mitsubishi carbide: OSBORN INTERNATIONAL iòiiis... ^=/{mmckobelcotool= M MITSUBISHI CARBIDE J ^ r TEHNA PLUS, d.o.o. Njiverce, Ob železnici 6 2325 Kidričevo Poslovalnica: Rogozniška 14,2250 Ptuj E-naslov: tehnaplus@siol.net Tel.: 02/780 67 00,780 67 01 Faks: 02/780 67 02,780 67 05 www.tehnaplus.si Grupacija EMCO - med vodilnimi evropskimi proizvajalci Zgodba o uspehu tega avstrijskega podjetja, ki je bilo ustanovljeno pred več kot 60 leti, se začenja s proizvodnjo klasičnih stružnic. Grupacija EMCO, ki je medtem postala del mednarodne industrijske grupacije A-TEC INDUSTRIES AG, je eden od največjih evropskih proizvajalcev orodjarskih strojev s tovarnami v Avstriji, Nemčiji, Italiji in na Češkem. S pestro ponudbo izdelkov je EMCO spoštovan in zanesljiv partner na področju struženja in rezkanja. Grupacija podjetij združuje najboljše evropske dobavitelje iz industrije orodjarskih strojev (EMCO, FAMUP, INTOS in MAGDEBURG Werkzeug-maschinen AG). Združeni so pod geslom »Izdelano v srcu Evrope« (angl. Made in the Heart of Europe), delajo na inteligentnih proizvodnih rešitvah za industrijo obdelave in na izobraževanju postre-žnikov. Torej so vsi stroji konstruirani po načelu konstruiranja glede na stroške (angl. Design to cost), razvoj in proizvodnja strojev pa sta popolnoma uresničena na območju Srednje Evrope. S tem je zagotovljena ekskluzivna prisotnost evropskih blagovnih znamk izdelkov. Vsi izbrani proizvajalci v grupaciji izpolnjujejo najvišje standarde kakovosti, produktivnosti in ekonomičnosti. Visokokakovostno vodstvo ter funkcionalen dizajn sta le dva od pomembnih dejavnikov, ki so prispevali k izrednemu uspehu grupacije EMCO. S svojima dvema področjema, z industrijo in izobraževanjem, EMCO sledi uspešni poslovni strategiji dveh stebrov. EMCO Indu- stry ponuja inteligentne rešitve za CNC-obdela-vo (struženje in rezkanje). Pestra izbira izdelkov obsega vse od konvencionalnih stružnic in obdelovalnih centrov, CNC-stružnic in vertikalnih obdelovalnih centrov do popolnoma avtomatiziranih izdelovalnih enot. Za dodatno zvišanje produktivnosti EMCO v sodelovanju s strankami razvija avtomatizirane rešitve, prilagojene individualnim zahtevam stranke. Drugi steber EMCO-ove poslovne strategije je EMCO Industrial Training. Na tem področju je EMCO že 25 let vodilno globalno podjetje na svetovnem trgu. Ustanove za šolanje in dopolnilno izobraževanje se po vsem svetu zgledujejo po EMCO Industrial Training. Na podlagi znanja in izkušenj, zbranih v teh 25 letih, EMCO svojim strankam ponuja modularne koncepte izobraževanja, t. i. »state-of-the-art«, ki izpolnjujejo najnovejše industrijske zahteve. Na voljo so izdelki od (Concept) stružnic in obdelovalnih centrov, računalniških programov, organizacij seminarjev in posvetovalnih storitev do industrijskih standardov. Tako se uporabniki lahko pripravijo za posebne proizvodne zahteve podjetij, lahko se tudi izobražujejo za točno določeno področje, pri tem pa uporabljajo izdelke EMCO, ki jih je mogoče različno kombinirati. Stranke se učijo, kako varno rokovati s stroji, tako da lahko brez težav pridobljeno znanje uporabijo pri proizvodnji v svojih podjetjih. www.emco.at www.a-tecindustries.at VRHUNSKA KAKOVOST IN ZANESLJIVOST /b Group3"11 evropski sistemski partner « kakovostna orodja JhH K .Jv^f J. m fm JI [Mm ■ « io -V , - • - • "-* v . ÉÉÉfeS®! • " 7 V 'fi i Merkurje na slovenskem, hrvaškem, srbskem, bosanskem in makedonskem trgu ekskluzivni zastopnik vrhunskega evropskega ponudnika kvalitetnih orodij Hoffmann Group. Posebno mesto v ponudbi zavzema blagovna znamka GARANT. Odlikujejo jo vrhunska kakovost, zanesljivost, certificiran razvoj izdelkov pri vodilnih proizvajalcih in 30-letne izkušnje. Za dodatna pojasnila smo vam na voljo v Veleprodaji: Vojko Kolar, tel: 03 543 22 16, e-mail: vojko.kolar@merkur.si Merkur - trgovina in storitve, d.d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo, Slovenija MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Promocijski članek HGH Lüdenscheid - postavlja merila v tehniki čiščenja Z edinstvenim kombiniranim postopkom v Evropi za visokofrekvenčno čiščenje in poliranje s peskanjem v neprekinjenem procesu proizvodnje izsekovanja izdelkov iz tekočega traku rešuje HGH tehnološke probleme, ki nastajajo v mnogih podjetjih, kjer izsekujejo izdelke, in ki jih do zdaj še nihče ni rešil v tako kompaktni izvedbi. Čas razvoja take naprave, od zamisli do zaključka proizvodnje, je trajal slabo leto in pol. S poznavanjem tehnologij (know-how) peskanja in visokofrekvenčnega čiščenja v podjetjih HGH in HGH-SAT je bil izdelan dodaten vmesni del linije za neprekinjen proces visokofrekvenčnega čiščenja ^ peskanja ^ visokofrekvenčnega čiščenja, ki je kupcu omogočil dvojno proizvodno zmogljivost na že obstoječi liniji, da je tako tudi bistveno zmanjšal stroške proizvodnje. Povod za razvoj tovrstne naprave je bilo vprašanje kupca s področja poliranja s peskanjem. Na izsekanih delih s privarjenimi medeninastimi nastavki je bilo treba odstraniti nezaželene ostanke zvara in žlindre. Po opravljenih preizkusih je bila idejna rešitev predstavljena kupcu. Prigradnja čistilne naprave k liniji je bila predvidena tako, da od začetka nepredelanega traku do konca preizkušenega in ločenega ter sortiranega izdelka ne bo treba prijeti v roke. Izdelek je namreč najprej izsekan, upognjen in za-varjen v transfernem orodju, tako da se na majhnem delu drži za izsekani trak. Tako oblikovan izdelek potuje najprej skozi visokofrekvenčno čistilno napravo, kjer odstranimo drobce. Takoj nato gre v peskalno napravo, kjer se odstranijo ostanki neželenega zvara in žlindre. Tako je preprečena možnost neželenih kratkih stikov pri končni uporabi izdelka. Končno izdelek ponovno potuje v visokofrekvenčno čistilno napravo, kjer so očiščeni ostanki peska po peskanju. čiščenju. Tovrstne naprave so lahko izpostavljene tudi precej večjim hitrostim in krajšim časom čiščenja, pa kljub temu zagotavljajo čistost izdelka. Na željo kupca je mogoče v linijo postaviti samo del take naprave. Z znanjem strokovnjakov iz obeh podjetij (know-how) je možna ugoditev skoraj vsaki želji potencialnega kupca. Izhajajoč iz te naprave so preizkusi pokazali, da je visokofrekvenčno čistilno napravo mogoče uporabljati za čiščenje oslojenih trakov za izsekovanje tudi do hitrosti pomikanja traku 60 m/min. Uporaba opisane naprave v kombinaciji visokofrekvenčnega čiščenja ^ peskanja ^ visokofrekvenčnega čiščenja je naslednja: Ko je izdelek dokončno očiščen, sledita umerjanje in končna kontrola v traku. Po umerjanju in kontroli so izdelki ločeni od traku ter razvrščeni na dobre in slabe. Slabi deli gredo v odpad, dobri pa so pakirani v zaboje za odpremo. Ves postopek poteka avtomatsko, brez človekovega poseganja. Prva, po naročilu kupca izdelana naprava zagotavlja največjo hitrost traku v procesu proizvodnje (12 m/ min.), pri čemer je treba omeniti, da je posamezen izdelek 7 sekund izpostavljen visokofrekvenčnemu Po zaključku izsekovanja in varjenja potuje trak na razmaščevanje in odstranjevanje ločenih delcev s površine traku v prvo visokofrekvenčno čistilno napravo, pred katero je svetlobna nadzorna celica za nadzor položaja traku. Odstopanja položaja traku so posredovana po analognem signalu (od 0 do 10 V) na krmilno omarico linije. Krmilnik signal ovrednoti in ga posreduje frekvenčnemu regulatorju, ki je s pogonskim motorjem na koncu druge visokofrekvenčne čistilne naprave. Za zagotavljanje konstantne napetosti traku je pred prvo visokofrekvenčno čistilno napravo motor z zavoro. Takoj nato potuje trak v nežno alkalno tekočino, kjer se z dodatno pomočjo visokofrekvenčnih valov očisti maščobe in neoprijetih delcev. Notranja kohezija alkalne tekočine v banji povzroča zbiranje raztopljene maščobe in neoprijetih delcev ter določa velikost (volumen) banje. Visokofrekvenčno valovanje se v tekočih medijih širi po principu longitudinalnega valovanja. Sledijo si valovi podtla-ka in nadtlaka na površini banje oziroma obdelovan-ca. Podtlak v tekočini povzroči oblikovanje majhnih vakuumskih mehurčkov, ki jih imenujemo tudi kavi-tacijski mehurčki. Tako nastali kavitacijski mehurčki povzročajo z implozijo na površini zelo visoke tlake, močno mešanje tekočine in močne tokove tekočine. Opisane lastnosti visokofrekvenčnega čiščenja v tekočini so edine, ki odstranjujejo umazanijo in ne-oprijete delce s površine obdelovanca. Kavitacijski mehurčki in posledično implozija le-teh nastajajo na površini obdelovanca, kjer je najbolj zaželeno. Po čiščenju je trak popihan s filtriranim zrakom iz prostora, tako da je zagotovljen čim manjši prenos čistilne tekočine v izpiralno banjo, v kateri je voda. V območju izpiranja je trak od zgoraj in spodaj polit s čisto vodo pod tlakom 1,5 bara. Voda je na trak usmerjena pod kotom 60 stopinj s šobami iz nerjavne pločevine. rjM j Po izpiranju je trak osušen v predsušilnem območju s hladnim čistim zrakom iz prostora in nato še v dokončnem sušilnem območju z na 200 stopinj Celzija ogretim čistim zrakom iz prostora. Izpiho-valne šobe in reže za zajemanje povratnega zraka tvorijo zaprti sistem kroženja zraka, kar omogoča, da je zrak iz prostora stisnjen na 0,5 bara nadtlaka. Takoj za stranskimi režami je vgrajen lahko izmen-ljiv filter, ki skrbi za stroškovno ugodno dobavo komprimiranega sušilnega zraka. Visokofrekvenčna čistilna naprava je iz skupnega ohišja. Na zgornjem robu banj je reža z obtočnim ventilatorjem za odsesavanje vlažnega zraka iznad banje. Tako preprečimo nastajanje visokih par in kondenza na površini banj. Na posluževalni strani ohišja so vrata, ki jih odpiramo z rokami. Nadzor nad zaprtimi vrati med obratovanjem opravlja svetlobni senzor. Tako je posluževalec naprave zaščiten pred nevarnostjo posega v nevarno področje. V drugem koraku čiščenja sledi čiščenje s peskanjem, kjer odstranjujemo ostanke neželenega zvara in žlindro. Izsekani trak je voden v peskalno kabino, tako da je zagotovljena enakomerna razdalja od iz-pihovalne pištole do obdelovanca ter da ne pride do tresenja traku med čiščenjem. Priprava za vodenje traku je na jeklenih vodilih in vsebuje štiri neodvisne pištole, ki zrak s peskom usmerjajo na ustrezno mesto ter tako zagotavljajo kakovostno čiščenje s spodnje in zgornje strani obdelovanca. Peskanje se izvaja po suhem postopku, pri katerem se čisti površina traku s peskom določene velikosti zrnc iz različnih korundov, tako da se jih s stisnjenim zrakom usmerja na površino obdelovanca. Energija peska odstrani nezaželene ostanke zvara in žlindro. Poznavanje tehnologije peskov (know-how) in njihovih mešanic je omogočilo, da je bila za neki namen razvita mešanica, ki zagotavlja optimalen rezultat v postopku čiščenja in omogoča dolgotrajno uporabo pripravljenega peska, kar zelo poceni postopek. Za ponovljivost kakovosti površine po peskanju skrbi, enako kot pri HGH standardnih peskalnih kabinah, ločevanje izrabljenega in še kakovostnega peska v ciklonski ločevalnik. Na tem mestu so izločeni zdrobljeni brusni delci in odstranjeni deli površine, ki jo čistimo. Za zagotavljanje stalne in zadostne količine peska v mešanici z zrakom skrbi zalogovnik, nameščen pod peskalno komoro in opremljen z zajemom za pesek. Fleksibilnost pri izvedbi naprave omogoča možnost predelave le-te, če bi jo nekoč želeli uporabiti za čiščenje večjih ali manjših kosov oziroma če bi želeli imeti vključeno posamezno šobo ali več šob hkrati z različno nastavitvijo moči, pretoka in usmerjenosti. Po peskanju je trak na koncu kabine grobo očiščen in izpihan s stisnjenim zrakom. Dokončno čiščenje sledi v zadnji visokofrekvenčni čistilni napravi, ki je glede na postopek čiščenja enaka prvi. Za zadnjo čistilno napravo je pogon za pomik traku. Prenos pogona deluje po principu trenja. Pogonska os je pod trakom in obložena s poliuretansko oblogo. Protikolut je izdelan iz visokomolekularnega RCH-1000. Na kolutu so tudi mesta, kjer se lahko dodatno razporeja izsekani trak, tako da dosežemo čim bolj optimalno razporeditev traku na kolutu. Torna sila med obema kolutoma je ustvarjena z zračnimi, zvezno nastavljivimi cilindri. Na začetku postopka se zgornje kolo umakne za 20 mm, za lažjo napeljavo začetka traku. Navedli smo samo primer ene naprave za čiščenje v neprekinjenem postopku proizvodnje iz izsekanega traku. Možne so tudi druge izvedbe takih in podobnih naprav na željo kupcev. Znanje (know-how) vam je vedno na razpolago. Naj ne ostane neizkoriščeno. Podjetje HGH je že več kot 35 let poznano na področju dobave opreme in strojev za izdelavo orodij in form. ■ INFORMACIJE: HGH GmbH & Co. KG, Lüdenscheid tel.: 02351 947570 info@hgh-luedenscheid.de www.hgh-luedenscheid.de Zastopstvo v Sloveniji: HGH, d. o. o. Kolarjeva 12, 1000 Ljubljana tel.: 051 664 214 info@hgh-ljubljana.si www.hgh-ljubljana.si Zanesljivo krmilje Fanuc GE je v svoja CNC-krmilja vgradil posebne varnostne funkcije, ki ščitijo tako upravljavca kot stroj. Preprečujejo trke in omogočajo zanesljivo pripravo stroja in obdelavo tudi zelo zahtevnih obdelovancev. krmilje strojev V zadnjih letih so se na tržišču pojavili vi-sokozmogljivi obdelovalni centri, pri katerih pospeški osi občasno dosežejo večkratni gravitacijski pospešek, hitrosti gibov pa prav tako dosegajo izjemne vrednosti. Izboljšali so se tudi sami gibi orodja. Hkrati je možno krmiliti pet ali celo več osi, kar omogoča obdelavo izjemno zahtevnih obdelovancev. S tem pa so se seveda povečale tudi zahteve do upravljavca obdelovalnega centra in do programske opreme. Za zanesljivo obdelavo je večkrat potrebno svetovanje zunanjih strokovnjakov. GE Fanuc je v CNC-krmilja modela A serije 30i, modela A/A5 serije 31i ter v ustrezni Open-CNC 300i in 310i vgradil poseben sistem, ki omogoča delovanje v realnem času in preprečuje trke delov stroja z ob-delovanci tako pri avtomatskem kot tudi ročnem obratovanju. Ta nova funkcija za 3D-preverjanje možnih trkov orodij se zlasti izkaže pri pripravi stroja, posebej še, če je treba obdelovati zahtevne obdelovance. Kadar je treba hkrati upravljati s petimi osmi, je obdelovanec seveda zelo gibljiv; to pa v povezavi z visokimi hitrostmi poleg številnih prednosti prinaša tudi večjo možnost trkov. Preprečevanje trkov med pripravo stroja Pri avtomatizirani serijski obdelavi se običajno uporablja preizkušen program, medtem ko je nevarnost trkov pri pripravi stroja bistveno večja. Upravljavec stroja mora z merilnim tipalom preveriti različne merilne točke in ustrezno pripraviti obde-lovanec, da bi tako določil ničelno oz. referenčno točko. Če so obdelovanci zahtevni, so tudi gibi zahtevni in vsak od njih ni natančno predvidljiv. Upravljavcu funkcija 3D-preverjanja trkov orodij omogoča preprečevanje trkov, kar ščiti tako obdelovanec kot tudi vpenjalne naprave. Treba pa je definirati objekte, pri katerih obstaja nevarnost trka. To poteka na osnovi ovojnih geometrij v obliki kvadra, t. i. območij prekrivanja, ki obdajajo obdelovance in vpenjalno napravo. Delujejo kot nekakšna mejna stikala, ki v primeru dotika takoj ustavijo gibanje osi. Sestavne dele stroja (npr. mizo) pa je kot tako območje prekrivanja že določil proizvajalec stroja. Območje, kjer bi se lahko pojavili trki orodja, vključno z držalom, krmilje določa na osnovi vnesenih podatkov o dolžini in premeru. Za vnos območij, kjer bi se lahko pojavili trki obdelovanca in vpenjalne naprave, sta na voljo dve možnosti: Pri standardnem CNC-krmilju GE Fanuc mora upravljavec ta območja določiti na osnovi parametrov. Izvedbi Open-CNC serije 300i in serije 310i pa sta dodatno opremljeni z industrijskim PC-jem in sta uporabniku še prijaznejši - funkcija Library (Knjižnica) (vmesnik Focas 2) uporabniku omogoča optično podprto programiranje varovanih območij, simulacijska programska oprema pa omogoča prikaz gibov orodij v realnem času. Če se na varovanih območjih pojavijo prekrivanja, se stroj tako pri standardni izvedbi kot tudi pri izvedbi Open-CNC takoj ustavi - možnosti trka tako praktični ni. Na PC-ju so ogrožena območja celo barvno in utripajoče prikazana. Moč, gibljivost in visoka hitrost sodobnih strojev in obdelovalnih centrov ogrožajo ne le obdelovanec in stroj, pač pa tudi upravljavca. Zato morajo dandanes stroji praviloma izpolnjevati zahteve varnostne kategorije 3 (EN 954-1), da bi bila tako zagotovljena varnost stroja in upravljavca. Namesto mehanskih varnostnih ukrepov to nalogo lahko prevzame tudi CNC-krmlje. Foto: GE Fanuc GE Fanuc je v CNC-krmilje serij 30i (model A) in 31i (model A/A5) ter v ustrezni krmilji Open-CNC300i in 310i vgradil funkcijo za preverjanje trkov orodij (3D), ki deluje v realnem času in preprečuje trke med deli stroja in obdelovancem, in to tako pri avtomatskem kot ročnem obratovanju. Dodatna vgrajena funkcija v CNC-krmilju GE Fanuc se imenuje Dual-Check-Safety (aktiven varnostni mehanizem) in aktivno podpira varnost. V nasprotju s pasivnimi varnostnimi mehanizmi (se pravi, vgrajenimi mehansko-elektronskimi elementi, kot so zaščitna vrata in varnostna stikala) so aktivni mehanizmi vgrajeni v krmilje stroja. CNC-krmilje na osnovi zaznaval nadzira tako dostop do stroja kot tudi gibe, ki jih stroj izvaja. Primerja dejanske hitrosti in položaje gibljivih delov stroja (osi in vrten) s podatki o hitrosti in položajih, ki so shranjeni med varnostnimi parametri - le-ti so zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom. Če je to potrebno oz. v skrajnem primeru se stroj zaustavi. Da bi bila varnost zanesljivo zagotovljena, je treba stroj nadzirati po dveh poteh. Zato sta potrebna dva neodvisna procesorja. Pri krmilju GE Fanuc to ne prinaša krmilje strojev Foto: GE Fanuc Aktiven varnostni sistem Dual Check Safety na osnovi zaznaval nadzira tako dostop do stroja kot tudi vse gibe, ki jih stroj izvaja. Primerja dejanske hitrosti in položaje gibljivih delov stroja (osi in vretena) s podatki o hitrosti in položajih, ki so shranjeni med zaščitenimi varnostnimi parametri; za dostop do njih je potrebno posebno dovoljenje. Rešitve za avtomatizirano proizvodnjo Družba GE Fanuc Automation razvija in izdeluje proizvode in rešitve za avtomatizacijo. Njihov proizvodni program obsega široko paleto CNC-krmi-lij z uporabniku prijaznim vmesnikom pa tudi digitalne pogonske sisteme, ki vključujejo ojačevalce ter servomotor-je in vretenske pogone. CNC-krmilja z dodatnimi funkcijami aktivno podpirajo varnost človeka in stroja. Več kot 700 strokovnjakov, zadolženih za razvoj, zagotavlja kontinuirano razvijanje proizvodov. Statistike kažejo, da znaša povprečni čas med odpovedmi pri CNC-sistemih preko 10 let. Tržišče je Fa-nucova CNC-krmilja zelo dobro sprejelo, kar dokazujejo številke: Do zdaj so jih prodali preko 1,6 milijona po vsem svetu, poleg tega pa tudi še več kot 6 milijonov servomotorjev in 115.000 robotov. dodatnih stroškov. Na voljo sta centralna procesna enota CNC-CPU in centralna procesna enota z diagnostiko. Obe nadzirata motorje ter vstopne in izstopne signale, ki so pomembni za varnost. Poleg tega CNC-CPU, ki predstavlja jedro celotnega sistema, pripravlja algoritme in osnove za CNC-programiranje. Obe od stroja preko ločenih poti dobivata signale, ki razkrivajo status stroja. Obe imata tudi lastne RAM-podatke, sta medsebojno povezani in vesta, kakšna bi morala biti izmenjava podatkov s pogoni. Medsebojno se kontrolirata. Vsaka enota preverja lastne podatke na podlagi primerjave s podatki druge enote. Aktiven varnostni sistem za nadzor nad strojem Varnostna vrata so povezana z obema centralnima procesnima enotama, tako da se stanje zaščite lahko medsebojno primerja. Če so vrata odprta, se krmilje preklopi v varnostni modul, ki dopušča gibe le v določenih območjih in z določenimi hitrostmi. Če se dejanski podatki ne ujemajo z zahtevanimi podatki, centralna procesna enota aktivira izklop v sili, tako da se stroj kar najhitreje, vendar varno ustavi. Prednost aktivnega varnostnega sistema, kakršen je Dual-Check Safety, je, da mnogi se- stavni deli, kot npr. končno stikalo osi, niso potrebni, prav tako teh delov seveda ni treba povezati z drugimi in ni jih treba upoštevati pri programiranju. To prihrani prostor, delo in čas ter zmanjša težave pri upravljanju stroja. Zaključek • Krmilje aktivno podpira varnost upravljavca in stroja. • Vgrajena funkcijo za preverjanje trkov orodij (3D) preprečuje poškodbe stroja. • Vse gibe v stroju in ob njem nadzirajo zaznavala preko CNC-krmilja. www.gefanuc.com Družbe SIJ kljub znakom recesije uspešno Vodstvo Slovenske industrije jekla (SIJ) je s poslovanjem družb v letošnjem letu, ki kaže prve znake recesije, zadovoljno. Kot je na novinarski konferenci na Ravnah na Koroškem dejal predsednik uprave Sij Tibor Šimonka, sta poslovanje jeklarskih podjetij zaznamovala umirjanje povpraševanja in močan investicijski ciklus. Globalno gledano je letošnje leto dobro jeklarsko leto, pa vendar je to po nizu let prvo, v katerem se nekateri trendi obračajo navzdol. To so znaki recesije, ki se vse bolj kaže v svetovnem merilu, je med drugim dejal Šimonka in navedel Kitajsko, kjer prvič po letu 2001 beležijo nizko rast proizvodnje, ki ni več dvoštevilčna. »Svetovno gledano je jeklarski trg letos porasel le za 5,7 odstotka, kar je znak za resnejše razmišljanje, kaj in kako naprej,« ocenjuje Šimonka. Svetovna proizvodnja jekla je v prvih šestih mesecih letos znašala 700 milijonov ton, na letni ravni pa bi tako znašala pet odstotkov več kot lani. Od tega je Kitajska v prvem polletju letos proizvedla 263 milijonov ton, v Sloveniji pa so jeklarske družbe znotraj SIJ-a in v Štorah po podatkih Šimonke proizvedle 350.000 ton. To je 10-od-stotno povečanje glede na lani, je izpostavil Šimonka in za primerjavo navedel rast evropskega jeklarskega trga, ki je znašala »pičlih 0,1 odstotka«. Družbe skupine SIJ, v kateri je poleg jedrnih družb Acroni Jesenice, Metal Ravne in Noži Ravne še 11 drugih družb, so ob 5-odstotnem povišanju števila zaposlenih na 3460 v prvem letošnjem polletju izboljšale poslovanje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Prodale so za 398,5 milijona evrov izdelkov in ob tem ustvarile 32,2 milijona evrov dobička, ki je za 9 odstotkov boljši kot v enakem lanskem obdobju. Šimonka je napovedal, da bo celoletni dobiček na ravni lanskega, med 58 in 60 milijoni evrov, kar je nekoliko manj od načrtovanih 63 milijonov evrov. ■ Partnerstva med orodjarji in proizvajalci strojev odgovarjajo na izzive globalizacije Izdelava orodij predstavlja pomemben člen v proizvodni verigi, saj zmogljivost orodij pomembno vpliva na stroške proizvodnje. Prav tako pa kratki življenjski ciklusi in manjše serije tehničnih izdelkov zahtevajo pogostejše menjave orodij in s tem hitrejšo ter bolj fleksibilno proizvodnjo. Evropski sektor za izdelavo orodij pa se sooča z vedno večjimi izzivi, ki jih prinaša globaliza-cija. Podjetje Korber Schleifring in podjetja iz skupine Schleifring Group nudijo sektorju pomoč z zagotavljanjem fleksibilnih in visoko zmogljivih proizvodnih sistemov orodja. Preprostejša orodja se vedno pogosteje masovno proizvajajo v državah s poceni delovno silo, kar ustvarja pritisk na zahodne proizvajalce orodij. Da bi se uspešno spopadala s temi izzivi, številna podjetja selijo svoje proizvodnje v države s poceni delovno silo ali vlagajo svoja sredstva v tamkajšnje podružnice. Vendar pa večina malih in srednje velikih podjetij takšnim finančnim izzivom ni kos. Selitev proizvodnje ne sme biti edina strategija, ki bo pomagala podjetjem preživeti. Inovacije in vitka proizvodnja Veliko podjetij v teh izzivih vidi tudi priložnost. Z inovacijami, uvajanjem vitke proizvodnje, krajšanjem proizvodnih ciklusov in večjo prožnostjo proizvodnje utrjujejo svoj položaj na globalnem trgu. Primer takšnega podjetja je nemški proizvajalec orodij Siemens SHC, ki se uspešno bori z azijsko konkurenco. To jim uspeva zaradi reorganizacije proizvodnje, pri čemer je poudarek na avtomatizaciji, ki omogoča visoko kakovost po azijskih cenah. Partnerji pri storitvah Ker pa dolgoročno podjetja ne bodo mogla konkurirati nizkim cenam, se vedno pogosteje odločajo za izkoriščanje svojega znanja in ustvarjalnosti pri razvoju novih izdelkov in storitvah na visokem nivoju. Podjetja se spreminjajo v sistemske dobavitelje in razvijajo strateška partnerstva s svojimi strankami. S ponudbo vzdrževalnih del po meri in pomočjo pri zagonu novih procesov lahko zahodnoevropska podjetja ohranijo svoje dosedanje stranke in vstopijo tudi na nove trge. Srednje veliko podjetje za proizvodnjo orodij za brizganje plastike, WIRO, tekmuje na mednarodnem trgu z orodjem, ki je dražje od tistih, proizvedenih na Daljnem vzhodu, vendar so cikli brizganja petkrat krajši. Stranke tako prihranijo veliko časa in lahko celo uporabljajo manjše stroje. Poleg tega pa so deležne tudi kakovostnih poprodaj-nih storitev. Storitve po meri Podjetja, ki se danes ukvarjajo z izdelavo orodij, morajo svojim strankam ponujati fleksibilne, učinkovite in natančne proizvodne procese po meri. Pri tem morajo tesno sodelovati z izdelovalci strojev, kajti kompleksnih orodij ni mogoče izdelati s standardno opremo. Podjetja Schleifring že več let sodelujejo z izdelovalci orodij. Njihovi brusilni stroji tako pokrivajo številna področja od proizvodnje malih (orodja za prebijanje, brizgani kosi, mikro orodja) do velikih kosov (plošče, valji). Stroji z vsemi njihovimi dodatki in brusilnimi tehnologijami so izdelani tako, da zadostijo vsem zahtevam izdelovalcev orodij, pri čemer zagotavljajo tudi najvišjo možno natančnost in stroškovno učinkovito proizvodnjo. Programska oprema brusilnih strojev se prilagaja zahtevam posameznega sektorja glede zahtevnosti uporabe, časa namestitve in tehnološke podpore, ki vključuje virtualno obdelavo. Vse to pomaga pri zmanjševanju količine odpadnega materiala pri obdelavi v majhnem obsegu. Programska oprema za nadzor Programska oprema, ki jo izdeluje družba Schwer + Kopka, je svoje že uveljavljene sisteme za nadzor nad prebijanjem dopolnila z uporabniku prijaznim vmesnikom. Uporabnik na monitorju velikosti 12,1'' ves čas spremlja potek obdelave, kar vključuje tudi mejne vrednosti. Preprosta je tudi izbira želenega načina poizvedbe. Grafični prikaz poteka obdelave in nastavljenih meja omogoča zanesljivo kontrolo. V primeru odstopanj sistem pokaže, v katero smer je treba premakniti meje za pravilen postopek obdelave. Sistem je mogoče dopolniti z vsemi sodobnimi funkcijami nadzora nad prebijanjem. M — I 3 e il Široka ponudba obdelovalnih strojev za orodjarstvo in serijsko proizvodnjo: Vertikalne CNC stružnice od premera 600 do 4000 mm. vici P cz Horizontalni obdelovalni centri VICTOR. S paletami od 500, 630 in 1000 mm. CHEVALIER. FuB-and' 5-osna simultana glava, direktni pogon vretena. TEHNOTRONdoo. Obala 105, 6320 Portorož, tel.: 05 677 90 60, telefaks: 05 677 90 64, e-mail: tehnotron@siol.net, www.tehnotron.si Predstavnik: Andrej Švagelj, Donova 7b, Medvode, tel./fax: 01 631 52 28, GSM: 041 707 186 ? ▼ % i i il PALMARY* Cilindrično brusilni stroji PAL AAA RY Ploskovno brusilni stroji CHEVALIER VICT* Full 5-osni obdelovalni center, vseh velikosti. CNC stružnice Focus ali VICTOR. Obdelovalni centri FULLAND vseh velikosti. Orodjarski dvosteberni precizni obdelovalni centri v 3, 4 in 5-osni izvedbi. Velikost: od 800x 800 mm do 8000 X 4000 mm. Promocijski članek Podjetje Walter ponuja mnogo več kot le visokotehnološko razvita orodja, kar ponazarja tudi s svojim novim nastopom vv* •• f • •Vt* Vizije, ki se uresničijo Za uresničitev lastnih zamisli so nujno potrebna prava orodja za struženje, rezkanje, vrtanje in vrezovanje navojev. Podjetje Walter AG nima le ustreznih visokotehnološko razvitih orodij, temveč tudi svetuje in kupce spremlja od samega začetka že pri oblikovanju zamisli ter pri posebej njihovim željam prilagojeni uporabi - zmeraj učinkovito in produktivno. To ponazarja tudi nov enoten nastop podjetja Walter AG z blagovnimi znamkami Walter, Walter Titex in Walter Prototyp. Proizvodnja gradbenih elementov za industrijo je podvržena stalnim spremembam. Bliskovito rastoči trgi, recimo v letalski industriji in astronavtiki, zahtevajo vedno bolj učinkovite proizvodne procese, pa tudi od orodij in postopkov zahtevajo vedno več. Zato danes ni dovolj, da kupca oskrbujemo le z orodji. »Kupec potrebuje partnerja, ki tako dobro razume spremembe v njegovi industrijski panogi, kot on sam,« pravi Peter Witteczek, predsednik družbe Walter AG. Uspeh je v prihodnje zagotovljen tistemu, ki bo sposoben pravočasno prepoznati nove zahteve in razviti ustrezne postopke obdelave. Seveda le če ima na voljo dovolj širok izbor izdelkov in obsežna strokovna znanja sodelavcev. Prav to vam lahko Walter ponudi skupaj z blagovnimi znamkami Walter, Walter Titex in Walter Prototyp. Nov enoten nastop na trgu posreduje obsežen spekter storitev »Pomembno se nam zdi, da tudi kupec doživi našo integrirano ponudbo storitev,« pojasni Peter Witteczek. Titex in Prototyp bosta zato Walter Titex in Walter Prototyp. »S tem ko smo združili kompetence treh blagovnih znamk, smo postavili nova merila v svetu razrezovanja,« nadaljuje Witteczek. Z združitvijo so se povezali znanja in izkušnje treh stoletij. Walter se tako posveča izdelavi orodnih sistemov za struženje, vrtanje in rezkanje. Walter Titex razvija vrtalna orodja visokih zmogljivosti za najrazličnejše namene uporabe, Walter Prototyp pa predstavlja inovativna orodja za vrezovanje navojev in rezkanje. Z dosledno uporabo sinergije med glavnimi kompetencami teh posameznih znamk se kupcu odpirajo nove možnosti. Ne nazadnje je Walter AG podjetje, ki ima že zaradi prisotnosti na trgu v svetovnem merilu omogočeno uresničitev strategij, usmerjenih h kupcem. »Ker pri nas lahko dobite široka znanja na enem mestu, smo s tako ponudbo izvrstno opremljeni,« poudarja Witteczek. To je prednost, ki se bo obrestovala v času, ko se število dobaviteljev orodja iz industrije stalno zmanjšuje. Walter, Walter Titex in Walter Prototyp - tri kompetentne znamke pod eno streho Walter AG kot skupek podjetij, prisoten na vseh svetovnih trgih, razvija, izdeluje in prodaja orodja za precizijsko obdelavo kovin. Pod okriljem podjetja Walter so združene tri znane in priznane znamke Walter, Walter Titex in Walter Prototyp. Sedež podjetja Walter AG je v Tübingenu v Nemčiji. Podjetje zaposluje približno 2.800 ljudi po vsem svetu, s 50 hčerinskimi podjetji in prodajnimi partnerji pa je prisotno na vseh celinah. Podjetje Walter AG je bilo ustanovljeno leta 1919 in spada med glavne ponudnike izjemno produktivnih orodnih sistemov s HM- in PKD-rezilnimi ploščicami za struženje, vrtanje in rezkanje. Walter Titex je svetovno znana blagovna znamka za vrtalna orodja visokih zmogljivosti iz HSS (E) in karbidnih trdin. Walter Prototyp je vodilna znamka na področju inovativnih orodij za vrezovanje navojev in rezkanje iz HSS (E) in karbidnih trdin s high-tech nanosi. Na predsatvitvi nove celostne podobe in novih prodajnih artiklov, sta sodelovala tudi podpredsednik podjetja WALTER AG g. Pawel Duzniak in prodajni menedžer g. Otto Lang iz podjeta WALTER Avstrija. INFORMACIJE: Montawerke WALTER Werkzeug GmbH PODRUŽNICA TRGOVINA Helena Bračko Ptujska cesta 13, SLO-2204 Miklavž tel: +386 (2) 629 01 31 faks: + 386 (2) 629 01 33 el. naslov: helena.bracko@walter-tools.com Nove vrste vodoravnih stiskalnic Podjetje Stamtec Inc. iz Manchestra, ki je podružnica podjetja Chin Fong, predstavlja enotočkovno vodoravno stiskalnico serije SC1 v petih različnih modelih, od 80 do 260 ton, izdelano iz enega jeklenega kosa, da bi dosegli visoko togost in majhno upogibanje. Standardne oblike stiskalnic vsebujejo spremenljivo hitrost pomikanja, kombinacijo visokega vrtilnega momenta, sklopko in zavoro, hidravlični preobremenitveni sistem, kovane obročne zobnike iz jekla in šest točkovnih bronastih zagozd za vodenje. Dvojni procesor serije MPC, ki je vstavljen v togi kontrolni most stiskalnice, zajema štiri vhode nadzorovanja orodja in šest izhodov PLS. Izjemno natančno merjenje Linearna merilna naprava Linear Height LH-600 C/GC, ki jo izdeluje Mitutoyo, je z odstopanjem pri vzdolžnem merjenju (1,3 + 0,6 L/600) |im najnatančnejša v svojem razredu. Namenjena je zlasti za 1D- in 2D-meritve na granitnih ploščah. Na voljo sta dve izvedbi: osnovna izvedba Linear Height LH-600 C ter izvedba LH-600 CG, ki ima posebno držalo za lažje rokovanje. Obe izvedbi imata na voljo nastavitev Z-osi in uporabniku prijazno krmilno enoto s preprostim izbirnikom ter razumljivo označenimi funkcijskimi tipkami. www.mitutoyo-press.de HGH Močni partnerji zagotavljajo uspeh Visokofrekvenčna čistilna tehnika Avtomatska večkomorna čistilna naprava, prirejena za vaše potrebe! Povečajte produktivnost! Skrajšajte čakalni čas orodja! Razbremenite delavce s pomočjo avtomatske čistilne naprave! Ne izgubljajte časa z dolgotrajnim ročnim delom! Investirajte tudi vi v HGH visokofrekvenčno čistilno napravo! HGH d.o.o. Kolarjeva 12; 1000 Ljubljana Tel.: 01 43 29 178; Mobi: 051 664 214 www.hgh-ljubljana.si; info@hgh-ljubljana.si Tehnologija govornega vodenja v skladiščnem poslovanju in logistiki Ašo Zupančič dr. Tomaž Perme Skladišča in distribucijski centri so vezni člen med dobavitelji, proizvodnjo in kupci. Predvsem od uspešnosti njihovega poslovanja je odvisna uspešnost celotne preskrbovalne verige in verige vrednosti, zato podjetja nenehno iščejo nove načine za povečanje kakovosti in učinkovitosti skladiščnega poslovanja. Govorno vodenje je tehnologija nove generacije, s katero lahko izboljšamo natančnost in hitrost dela v skladišču ali distribucijskem centru. Sestavljajo jo ergonomski prenosni (mobilni) terminal s programsko opremo za tvorjenje in prepoznavanje govora ter slušalke in mikrofon, ki delavcu omogočajo, da ima med sprejemanjem in potrjevanjem navodil za delo z blagom v skladišču proste roke in pogled. Tehnologija je izpopolnjena in preverjena v praksi ter splošno dosegljiva na trgu. Lahko jo združimo z obstoječim sistemom za vodenje skladišča, kar je še dodatna spodbuda za njeno uporabo. Tehnologija govornega vodenja Tehnologija govornega vodenja (voice technology in warehousing and logistics) postaja vedno pomembnejša v skladiščnem poslovanju in logistiki. Je tehnologija nove generacije za izboljšanje operativnega delovanja skladišča, še posebno za tvorjenje odpreme z nabiranjem (komisioniranje). Uporabna je tudi na drugih področjih v proizvodnji in logistiki, kjer delavec med delom nenehno komunicira z računalniško podprtim sistemom za vodenje in kjer gre pravzaprav za enostavne postopke. Tehnologijo govornega vodenja sestavljajo: - računalniški program za pretvorbo ukazov, ki jih v realnem času tvori sistem za vodenje skladišča, v govorne ukaze, - računalniški program za prepoznavanje govora, ki omogoča pretvorbo potrditev in odgovorov operaterja v podatke, ki se jih pošlje v realnem času sistemu za vodenje skladišča, - komunikacija med prenosnim terminalom delavca in sistemom za vodenje skladišča, - terminalska oprema za procesiranje govora (slušalke, mikrofon in prenosni terminal). Osnova sistema govornega vodenja je prenosni terminal, ki po komunikacijskem strežniku izmenjuje podatke s sistemom za vodenje skladišča. Na prenosnem terminalu sta računalniška programa za pretvorbo podatkov v govor in govor delavca v podatke. Pretvorba podatkov s sistema za vodenje skladišča v govor je lahko iz- vedena na dva načina. Preprostejši način ukazom priredi posnete govorne ukaze, ki se delavcu predvajajo po slušalkah. Naprednejši način pa podatke pretvori v govor. Analiza odgovorov delavca poteka z algoritmi za prepoznavanje govora glede na ujemanje vzorcev. Prenosni terminal je lahko v izvedbi, ki omogoča samo govorno vodenje, ali pa je običajna funkcija prenosnega terminala, dopolnjena oziroma nadgrajena z govornim vodenjem (Slika 1). Običajna funkcija prenosnega terminala vključuje prikaz ukazov in podatkov, ki vodijo delavca pri delu, ter potrjevanje ukazov in vnos podatkov s tipkovnico, zaslonom, občutljivim na dotik, ali z branjem črtne kode (skeniranje). Pri govornem vodenju sprejema delavec ukaze in podatke v govorni obliki in z govorom potrjuje izpolnitev ukaza ter sporoča stanja. Z govornim vodenjem lahko nadgradimo tudi nekatere terminale, ki so že v uporabi. Prenosnih terminalov za izključno govorno vodenje pa ne moremo nadgraditi s funkcijami običajnega terminala. Delovanje tehnologije govornega vodenja Ne glede na izvedbo prenosnega terminala je jedro vodenja in upravljanja skladišča še vedno sistem za vodenje skladišča (SVS). SVS mora imeti poleg podpore vsem skladiščnim procesom, kot so prevzem blaga v skladišče, uskladiščenje, preskladiščenje, priprava odpreme z nabiranjem blaga (ko-misioniranje) in izskladiščenje, tudi ustrezen vmesnik za komunikacijo s prenosni- Slika 1: Prenosni terminal za govorno vodenje in običajen prenosni terminal z nadgradnjo za govorno vodenje Sistem za vodnje skladišča (SVS) Podatki I Strežnik za komunikacijo Podatki -Os Dostopne točke za ^o- ">N- j.i PodatkiJ. prenos podatkov Slika 2: Delovanje sistema za govorno vodenje mi terminali in uporabniki po ekranskih slikah in tipkah. Podatkovna komunikacija je običajno izvedena po strežniku in brezžični lokalni računalniški mreži (WLAN). Ko uporabnik izbere govorni način dela, se SVS poveže z govornim strežnikom in mu pošlje nalog za izvedbo. Nato komunikacija poteka s terminalom (in uporabnikom) po govornem strežniku, ki po vnaprej opredeljenih protokolih od delavca zahteva izvajanje ukazov in potrditev izvedbe. Na koncu govorni strežnik sporoči rezultat operacije v SVS. Uporaba govornega vodenja Ko prenosni terminal prejme podatke (ukaze), jih pretvori v govor in ga po slušalkah posreduje delavcu. Tako SVS posreduje delavcu podatek, na katero lokacijo naj gre in kaj naj tam naredi. V izvedbi programa za pretvorbo podatkov v govor z vnaprej posnetimi sporočili je treba vnaprej posneti ukaze oziroma oznake lokacij, ki povedo, kam naj delavec gre. Oznaka neke lokacije je navadno sestavljena iz oznake hodnika, stolpca in etaže. Tako so posnete besede in zveze, kot so »vrsta«, »stolpec«, »etaža«, »A1«, »A2«, »B1«, »1«, »2«, »3« do zadnje možne oznake hodnikov, stolpcev in etaž v nekem skladišču. Program na prenosnem terminalu jih potem združi v govor, na primer »vrsta B1« in »stolpec 3, etaža 1«. Za delo na lokaciji pa so posnete besede »vzemi«, »paketov«, »po« in »kosov«. Poleg tega so posnete tudi besede, s katerimi se sestavljajo števila, s katerimi program oblikuje ukaz, kot je na primer »Vzemi 5 paketov po 6 kosov« ali pa »Vzemi 3 kose«. Delavec potrjuje in odgovarja sistemu za govorno vodenje z nekaj besedami, kot so na primer »V redu« in »Ponovi«, ter seveda z besedami za številke. Zato mora vsak delavec pred prvo uporabo sistema za govorno vodenje izgovoriti v mikrofon nekaj značilnih besed, ki jih sistem posname in na podlagi katerih lahko zanesljivo pretvori govor delavca v podatke. Posneti t. i. govorni profil delavca se shrani na strežniku in se ob prijavi delavca na prenosni terminal, ki ga delavec uporablja, tudi naloži. A II II Power and productivity for a better world™ Smo vodilni proizvajalec robotov in robotskih rešitev. Nudimo vam robotske celice s področja: - obločnega, uporovnega in laserskega varjenja - strege strojev - montaže - brizganja, nanosa mas in lakiranja - rezkanja, brušenja in lakiranja - pakiranja in paletizacije - rezanja s plazmo,... Poskrbimo za montažo, zagon, programiranje, šolanje, vzdrževanje, servis in simulacijo v programskem okolju RobotStudio. ABB d.o.o. Koprska ulica 92 1000 Ljubljana Te|.: +386 1 244 54 40 Slovenija Faks: +386 1 244 54 90 ABB naspletu: www.abb.si Vaš partner za večjo produktivnost Primer uporabe Najpogostejša uporaba glasovnega vodenja je priprava odpreme z nabiranjem (komisioniranje). Delavec izbere naročilo. SVS ga pošlje na lokacijo, tako da mu najprej pove vrsto (na primer »vrsta B1«). Ko pride delavec v hodnik, kjer je zahtevana vrsta, to potrdi tako, da v mikrofon izgovori »V redu«. SVS ga z govornim vodenjem usmeri do lokacije (na primer »stolpec 3, etaža 1«). Prihod na lokacijo potrdi delavec s tem, da v mikrofon prebere kontrolno številko, ki je napisana na oznaki lokacije. Na podlagi podatka o kontrolni številki SVS preveri, ali je delavec na pravem mestu. Naslednji ukaz, ki ga običajno SVS pošlje delavcu, je, koliko blaga naj z lokacije vzame (na primer »Vzemi 3 pakete po 4 kose«). Delavec med jemanjem zahtevanega blaga in odlaganjem blaga na paleto oziroma drugo transportno enoto z govorom potrdi količino (na primer »3 v redu«) in s tem tudi opravljeno nalogo (potek dela po korakih je prikazan na Sliki 3). SVS ga pošlje na naslednjo lokacijo glede na optimizirano zaporedje lokacij, s katerih je za neko odpremo treba zbrati blago. Če delavec ni slišal ukaza ali ga ni popolnoma razumel, lahko v mikrofon izgovori »Ponovi«, in sistem bo ponovil zadnji ukaz oziroma podatke. Prednosti tehnologije govornega vodenja Prva pričakovana prednost nove tehnologije je povečanje učinkovitosti, kar se najbolje prikaže s primerjavo. Na Sliki 3 je grafično prikazano zaporedje in časovno razmerje aktivnosti nabiranja blaga v odpremo s prenosnim terminalom in čitalnikom črtne kode, ki je učinkovita in razširjena tehnologija v skladiščnem poslovanju, ter govornim vodenjem. Z metodo vnaprej določenih standardnih časov (kratki postopek po metodi Work-Factor) so bili določeni časi aktivnosti, narejena pa je bila tudi analiza obeh tehnologij. Primerjava pokaže, da sta bistveni razliki vnosa podatkov z govorjenjem in tipkovnico v pripravi prenosnega (ročnega) terminala ter v dejstvu, da se lahko vnos z govorjenjem izvede sočasno z drugimi gibi, vnos s tipkovnico pa običajno ne. Časa vnosa z govorjenjem in tipkovnico (pritisk na tipke) pa nista bistveno različna. Enako je tudi pri branju črtne kode s čitalnikom in govorjenjem kontrolne številke pri potrjevanju prihoda na lokacijo. Največja razlika je tako prav ravnanje z ročnim terminalom oziroma čitalnikom črtne kode, kar pri potrjevanju in vnosu podatkov z govorom ni potrebno. Razlika v trajanju nabiranja blaga v odpremo, pri katerem je treba blago tudi potrje- Potrjevanje prihoda na lokacijo z branjem črtne kode s prenosnim terminalom Hoja ali prevoz do lokacije Branje količine blaga za prelaganje z zaslona prenosnega terminala Potrjevanje količine prenesenga blaga z vnosom preko tipkovnice prenosnega terminala Prelaganje blaga z lokacije na transportno enoto Hoja ali prevoz do lokacije Branje lokacije z zaslona prenosnega terminala Potrjevanje prihoda na lokacijo z branjem Potrjevanje prenesene in govorjenjem kontrolne številke količine blaga z govorom Hoja ali prevoz do lokacije Prelaganje blaga z lokacije T na transportno enoto Hoja ali prevoz do lokacije Poslušanje podatka o količini blaga o novi lokaciji Slika 3: Potek nabiranja blaga v odpremo s prenosnim terminalom in govornim vodenjem Potrjevanje prihoda na lokacijo z branjem črtne kode s prenosnim terminalom Potrjevanje količine prenesenga blaga z vnosom preko tipkovnice prenosnega terminala Hoja ali prevoz do lokacije / Jemanje in potrje T z branjem črtne 1 vanje blaga ^)de Odlaganje blaga n< transportno enoto Sranje količine blaga za prelaganje z zaslona prenosnega terminala / Branje lokacije z zaslona prenosnega terminala / Hoja ali prevoz do lokacije Potijevanje prihoda na lokacijo z branjem in govorjenjem kontrolne številke Potijevanje prenesene ga z govorom Hoja ali prevoz do lokacije J [emanje in potrje blaga z govorom vanje Odlaganje blaga na transportno enoto / Poslušanje podatka o količini blaga Poslušanje podatka o novi lokaciji / Hoja ali prevoz do lokacije Slika 4: Potek nabiranja blaga v odpremo s prenosnim terminalom in govornim vodenjem s potrjevanjem blaga vati, je še bolj očitna (Slika 4). V tem primeru je treba pri jemanju blaga z lokacije javiti SVS tudi kodo blaga z osnovnega pakiranja ali transportnega kartona (običajno je koda EAN zapisana na nalepki s števkami in črtno kodo). Pri uporabi tehnologije s prenosnim terminalom in čitalnikom črtne kode je treba tako prebrati črtno kodo, pri govornem vodenju pa izgovoriti zadnje tri števke kode. V primerjalni analizi ciklusa obeh tehnologij je bil upoštevan še čas hoje do naslednje lokacije, pri čemer je bila upoštevana ocena dolžine poti 5 m. Tako je čas ciklusa pri nabiranju blaga v odpremo brez potrjevanja blaga z govornim vodenjem za približno 12 odstotkov krajši (Slika 3) od tehnologije s prenosnim terminalom in črtno kodo, v primeru s potrjevanjem blaga pa za dobrih 22 odstotkov (Slika 4). V obeh primerih je bilo v analizi upoštevano samo eno prenašanje blaga z lokacije na transportno enoto (toliko kosov blaga v osnovnem pakiranju ali transportnem kartonu, kolikor lahko delavec naenkrat prenese). Če mora delavec dvakrat prenašati blago (samo en vnos za potrjevanje blaga), potem je čas tehnologije govornega vodenja približno 17 odstotkov boljši. Za dolžino poti enega metra in eno prenašanje pa je govorno vodenje učinkovitejše od tehnologij s prenosnim terminalom in branjem črtne kode za skoraj 30 odstotkov. Na podlagi analize lahko sklenemo, da je skrajšanje časa ciklusa z govornim vodenjem očitno, njegova velikost pa odvisna tudi od dolžine poti med lokacijami in od količine blaga, ki ga je treba vzeti. Slednje je odvisno od strukture naročil, na kar pri skladiščnem poslovanju nimamo vpliva. Vsekakor je treba podatke o naročilih upoštevati pri analizi in organizaciji skladišča. Na dolžino poti lahko vplivamo s prostorsko razmestitvijo lokacij (tloris skladišča) in z razporeditvijo blaga na lokacije (tudi glede na etažo). Ne nazadnje na dolžino poti vpliva poleg tehnologije tudi sistem za vodenje skladišča, ki naj bi delavca vodil po najkrajši poti nabiranja blaga. Natančnejšo oceno prednosti govornega vodenja glede na skrajšanje časa dela lahko naredimo le za vsak primer posebej. Proste roke in pogled Govorno vodenje ima kot tehnologija še nekatere druge pomembne značilnosti in prednosti. Glavni sta, da ima delavec med komunikacijo s SVS proste roke in pogled ter lahko medtem opravlja tudi druga dela. To omogoča hitrejše in varnejše delo ter večjo točnost izvajanja operacij. Zaradi prostega pogleda se poveča tudi varnost pri delu. Oprema za govorno vodenje, ki jo nosi delavec, je ergonomska in lahka, komunikacija s SVS pa človeku naravna, zato se poleg varnosti poveča tudi udobje pri delu. Učenje uporabe glasovnega vodenja je hitro in enostavno, kar je tudi pomembna prednost v okolju, kjer je ohranjanje stroškov dela bistvena konkurenčna prednost. Možnosti uporabe Običajen prenosni terminal, nadgrajen z govornim vodenjem, omogoča delavcu opravljanje več različnih funkcij v skladišču z isto opremo. Za nabiranje blaga v odpremo lahko delavec uporablja glasovno vodenje, za prevzem, uskladišče-nje, preskladiščenje in izskladiščenje pa terminal kot običajen ročni prenosni terminal s čitalnikom črtne kode in tipkovnico za vnos podatkov. Sicer je taka oprema manj zmogljiva od terminala za samo glasovno vodenje (delo v hladilnicah in zamrzovalnicah), vendar bistveno bolj splošno uporabna v običajnih distribucijskih centrih. Tehnologijo govornega vodenja lahko uporabljamo tudi na drugih področjih. Na primer v zdravstvu za usmerjanje medicinskih sester k bolnikom, dajanje navodil za nekega bolnika in opozarjanje, na kaj moramo biti pri nekom še posebno pozorni. Sistem glasovnega vodenja se lahko uporablja v vojski za vodenje letal in helikopterjev ter usmerjanje vojakov med bojnim in drugim delovanjem. Uporablja se tudi že v domačem okolju, na primer za upravljanje gospodinjskih naprav. Tehnologija govornega vodenja bo v prihodnje našla svoje mesto povsod tam, kjer je treba pogosto vnašati in sprejemati podatke, navodila ter ukaze, pa to lahko naredimo tudi z govorom. Tak primer so tudi manjši skladiščni sistemi in logistika v proizvodnih podjetjih. Sklep Tehnologija je nedvomno robustna in zrela za uporabo, saj je bila preverjena v številnih uporabah. Na odločitev za vpeljavo in uspešnost uporabe tehnologije govornega vodenja v nekem konkretnem primeru pomembno vpliva poznavanje njenih lastnosti in prednosti. Po drugi strani pa zahteve procesov in obstoječe stanje organiziranosti, tehnološke opremljenosti ter informacijske podprtosti bistveno vplivajo na stopnjo izboljšave, ki jo z uvedbo tehnologije govornega vodenja lahko dosežemo. S tem je povezan tudi čas povrnitve investicije, zato je pomembno, da si na podlagi poznavanja delovanja tehnologije govornega vodenja že na začetku postavimo prava pričakovanja. Seveda je treba pred uvedbo narediti podrobnejšo analizo tudi z analitičnimi metodami, kar lahko pomembno prispeva h končnemu zadovoljstvu tako ponudnika kot uporabnika tehnologije govornega vodenja. Ašo Zupančič, vodja projektive v Espro inženiring, d. o. o. Dr. TomažPerme, samostojni raziskovalec in visokošolski učitelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Tržni cilj: strategija Orel Elektroerozija na najvišji ravni GANTRY /7 m©(3) /7 Zdaj lahko z Orlom poletite k največjim tržnim učinkom in trajno utrdite svoj položaj na trgu. ■ Z revolucionarnim strojnim konceptom naše inovativne serije elektroerozijskih strojev GANTRY EAGLE postavljamo smernice v proizvodnji preciznih form in ponujamo do zdaj nepoznano stabilnost erodirnega procesa. Z generatorsko tehniko EAGLE P0WERTEC omogočamo podvojene odvzemne zmogljivosti pri precej manjši obrabi in sočasno boljši točnosti preslikave elektrode. Vsi stroji so grajeni tako, da omogočajo tudi poznejšo vključitev v avtomatizirani sistem in s tem dodatno zagotavljajo konkurenčne prednosti. Predstavništvo za Slovenijo in Hrvaško: Energo-info sistemi d.o.o. Tomaž Alatič, mob: + 386 (0) 41 643 034, el. pošta: tomaz.alatic@t-2.net 0PS-INGERS0LL Funkenerosion GmbH Daimlerstraße 22 • 57299 Burbach, Germany Fon: +49 (0) 27361446-0 Fax: +49(0)27361446-510 E-Mail: info@ops-ingersoll.de Internet: www.ops-ingersoll.de OPS m INGERSOLL 5 Go for perfo PC v industrijski avtomatizaciji Eudisa GmbH iz Nemčije ponuja široko paleto zanesljivih industrijskih računalnikov PC v standardnih izvedbah, pa tudi po meri uporabnika. V industriji, kjer je produktivnost ključna za uspešnost poslovanja, se od računalnikov zahteva predvsem razpoložljivost in največja zanesljivost. V mnogih primerih običajne rešitve niso najboljše, saj ne ustrezajo posebnim zahtevam uporabe. Celo običajni industrijski računalnik PC je več kot le seštevek sestavnih delov. Industrijski računalnik PC je odgovor na zahteve procesa, ki ga na podlagi dolgoletnih izkušenj oblikujejo skupaj z uporabnikom. V 90 odstotkih primerov vgradijo v računalnik običajne sestavine, ki jih zberejo od proizvajalcev z vsega sveta. Rezultat je rešitev, ki točno ustreza zahtevam uporabe, ima sprejemljivo ceno in je v okviru predvidenih finančnih sredstev. ne deluje več na sodobnih procesorskih enotah s taktom 3 GHz ali več. Zato so za prilagoditev programske opreme običajno potrebna velika vlaganja. Da bi se izognili temu, zagotavlja Eudisa dolgoročno razpoložljivost izbranih sestavin in tako največjo stabilnost sistema. Informacijo o prenehanju izdelave in dobave neke sestavine pa sporoči uporabnikom že veliko prej, tako da se lahko pravočasno prilagodijo novim razmeram. Če običajne sestavine niso na voljo ali ne ustrezajo želeni uporabnosti ter kakovosti, oblikujejo rešitev po meri. Prednost eudise je prav v sposobnosti oblikovanja rešitve po meri uporabnika tudi za manjše količine. To je še posebno zanimivo za ploščne (panelne) računalnike PC, ki jih je težko dobiti narejene po meri. Uporabniki se pogosto srečujejo z izzivom, da je ciklus razvoja novosti namenske uporabniške programske opreme občutno daljši od novosti na področju računalniške strojne opreme. Tako pred leti razvita programska oprema za procesorje s frekvenco, manjšo od 1 GHz, nenadoma Industrijski PC je v avtomatiziranem okolju zelo običajna osnova, ki ponuja razširitvene reže ISA, ePCI, PCI in PCIe za zunanja vodila filedbus, CiA in Process Fieldbus ter drugo uporabo. Eudisa je z leti zgradila svetovno mrežo dobaviteljev, ki ji omogoča, da z običajnimi sestavinami zadosti 90 odstotkom vseh zahtev. V nekaterih primerih je potrebna prilagoditev po meri, kot so na primer konstrukcija ohišja, čelna plošča v celostni podobi kupca ali pa bolj zapleteni primeri, kjer je treba ponovno razviti elektroniko. Značilen industrijski PC je še vedno PC v 19-palčnem ohišju, vse več pa se uporabljajo tudi ploščni, vgrajeni (embedded) in škatlasti PC-računalniki, ki zavzamejo manj prostora, nimajo vrtljivih delov, kot so na primer ventilatorji za hlajenje, in imajo spominske kartice namesto diskovnih pogonov. Vodoodporen (IP65) ploščni PC z membransko tipkovnico ali brez nje je s svojo kompaktnostjo pogosto zanimiva možnost v primerjavi z drugimi rešitvami. Uporabnik lahko v Eudisini ponudbi izbira med vsemi značilnimi Intlovimi osnovami in osnovami Via. Informacije: Eudisa industrijski PCji so na voljo v Sloveniji pri podjetju: ALL data EE d.o.o. Sami Ayari Tel: +386 (0)5 90 11 008 info@alldata.si www.alldata.si Projekt MeRLaB za izobraževanje na področju mehatronike Projekt MeRLab (Innovative Remote Laboratory in the E-training of Mechatroni-cs) je del evropskega programa Leonardo Da Vinci za vseživljenjsko učenje, ki se odvija in financira v sklopu programov Evropske unije. Usmerjen je v izobraževanje na področju mehatronike v Sloveniji, potekal pa bo med januarjem 2008 in junijem 2009. Partnerji projekta so znanstvenoraziskovalne in izobraževalne institucije iz Slovenije, Avstrije in Anglije ter nekatera domača podjetja. Cilj projekta je priprava in izvedba izobraževanja na področju mehatronike po novem, uporabniku prijaznem pedagoškem pristopu, ki temelji na sodobnem spletnem izobraževanju. Pomemben del tega pristopa je tudi inovativni oddaljeni laboratorij, kjer si bodo uporabniki pridobili praktične izkušnje. CM€ IUS Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja Dr. Andreja Rojko Mehatronika je precej nova tehnična veda, ki združuje strojništvo in elektrotehniko z računalništvom ter informacijsko tehnologijo. Trenutno je mehatronika ena od najhitreje razvijajočih se tehničnih ved, kjer potrebe po ustreznem strokovno usposobljenem kadru strmo naraščajo. Kljub temu da formalno izobraževanje na tem področju že obstaja tako na srednješolski, višješolski kot tudi na univerzitetni ravni, potrebe industrije po kadru zelo presegajo ponudbo na trgu dela. Pri tem lahko pričakujemo, da se bo povpraševanje po strokovnjakih s področja mehatronike v prihodnje še povečevalo. Po nekaterih napovedih naj bi bil čez nekaj let vsak tretji iskani kader prav strokovnjak s področja mehatronike. Zaradi neuravnoteženosti med povpraševanjem in ponudbo so danes na delovnih mestih, ki zahtevajo znanje mehatronike, pogosto zaposleni priučeni strokovnjaki s področij elektrotehnike ali strojništva, ki pa težje sledijo zahtevam, saj nimajo ustrezne izobrazbe. Zato je osrednji cilj projekta MeRLab priprava in izvajanje izobraževanja prav za te strokovnjake. Projekt MeRLab bo poleg tega, da ponuja možnost izobraževanja na področju mehatronike, vpeljal tudi precej nov, uporabniku prijazen pedagoški pristop, ki temelji na sodobnem spletnem izobraževanju. Večina izobraževanja bo v obliki spletnega tečaja, ki temelji na integraciji informacijske in komunikacijske tehnologije v učne procese. Rezultat te integracije je učni proces, pri katerem učeči se niso vezani Krmilnik mehatronske naprave, ki se bo uporabljal v tečaju na kraj in čas izvajanja tečaja, ampak ga lahko izvajajo od koder koli, in ko jim najbolj ustreza. Pri poučevanju mehatronike kot sodobne tehnične vede pa je poleg pridobivanja novega znanja pomembno tudi pridobivanje praktičnih izkušenj in spretnosti, potrebnih za delo z mehatronski-mi napravami. V okviru projekta si bodo uporabniki te spretnosti lahko pridobili z delom na sodobnih mehatronskih napravah, ki bo potekalo preko inovativnega oddaljenega laboratorija. Ciljne skupine projekta Glavna ciljna skupina projekta so zaposleni z zaključenim formalnim izobraževanjem na srednješolski, višješolski strokovni oziroma univerzitetni ravni na področjih strojništva in elektrotehnike, zaposleni pa so na delovnih mestih v majhnih ali velikih podjetjih, ki od njih zahtevajo vse večje poznavanje načrtovanja in delovanja mehatronskih naprav, njihovega upravljanja ter vključevanja v proizvodne procese. Njihovo znanje morda ne zadostuje za te, vedno večje zahteve, zato potrebujejo dodatno usposabljanje na tem področju. Prav tako so ciljna skupina zaposleni z zaključenim formalnim izobraževanjem na nekaterih sorodnih področjih, kot so gradbeništvo, tekstilstvo, kemija, in na področju naravoslovnih ved, kot sta fizika in matematika, ter se pri svojem delu redno srečujejo z uporabo mehatronskih naprav. Ti uporabniki lahko z dodatnim znanjem s področja mehatronike povečajo učinkovitost in kakovost svojega dela. Tistim, ki imajo formalno izobrazbo na področju, kjer so kadri težje zaposljivi, bo pridobitev dodatnega znanja povečala konkurenčnost na trgu dela oziroma jim omogočila zaposlitev tudi izven njihove osnovne stroke. Zlasti v primeru brezposelnih strokovnjakov je lahko taka dokvalifikacija odločilni dejavnik, ki jim bo pomagal do kakovostne zaposlitve. MeRLab, izobraževanje iz mehatronike, je zelo primerno tudi za lastnike in vodje majhnih zasebnih podjetij, ki lahko s tem, da se seznanijo z mehatroniko, razširijo svojo dejavnost oziroma poiščejo nove tržne niše. Tako lahko tudi zagotovijo večjo konkurenčnost podjetja in hkrati ponudijo nova delovna mesta. Naslednja ciljna skupina so izobraževalne institucije, ki izvajajo različna strokovna in poklicna usposabljanja, saj bodo v svoj program lahko vključile tudi tečaj s področja mehatronike, ki bo pripravljen v okviru podjetja. Tako bo dostop do izobraževanja na tem področju omogočen tudi širšemu krogu zainteresiranih. Cilji projekta Glavni cilj projekta je priprava strokovnega tečaja s področja mehatronike, ki bo na sodoben, uporabniku prijazen način posredoval najsodobnejša znanja in učečemu se omogočil tudi pridobitev praktičnih znanj in spretnosti. V tem okviru se bo izvajalo več v nadaljevanju opisanih dejavnosti, ki imajo za cilj vzpostavitev oddaljenega laboratorija, izdelavo Mehatronska naprava, ki se bo uporabljala v tečaju multimedijskih učnih vsebin in izpeljavo poskusnega usposabljanja. Ena od osnovnih dejavnosti v okviru projekta je vzpostavitev inovativnega oddaljenega laboratorija za praktično delo pri poklicnem usposabljanju mehatronike. Pri tem bo okolje oddaljenega la- boratorija prilagojeno zahtevam glavnih ciljnih skupin. Tak laboratorij vključuje s tehničnega vidika zelo zahtevne strojne in programske elemente. Sem se uvrščajo zlasti oddaljeni eksperimenti, ki morajo delovati stabilno in biti na razpolago ves čas, kljub temu da vključujejo kompleksne mehatronske naprave z občutljivimi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij LASIM, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Združenje kovinske industrije na GZS LABORATORIJ ZA STREGO, MONTAŽO IN PNEVMATIKO najavljajo posvet Gospodarska zbornica JB+ Slovenije ■■■ ministrstvo za visoko šolstvo. znanost in tehnologijo Združenje kovinske industrije AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2008 ASM '08 v sredo, 12. 11. 2008, od 9.00 do 17.00 ure v prostorih GZS, Dimičeva ulica 13, Ljubljana. Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani v so-organizaciji MVZT in GZS že tradicionalno prireja letni posvet na temo Avtomatizacija Strege in Montaže - ASM. Posvet Avtomatizacija strege in montaže, ki je edini takšen posvet v Sloveniji, seje uveljavil kot mesto srečevanja, posvetovanja in aktivne izmenjave mnenj strokovnjakov s tega področja, predvsem pa tudi mesto, kjer lahko podjetja predstavijo svoje strokovne, raziskovalne in komercialne aktivnosti na področju širše avtomatizacije, še posebej pa strege in montaže. Vljudno vas vabim, da se nam pridružite tudi na letošnjem posvetu ASM'08. Več o prireditvi najdete na spletni strani http://www.fs.uni-lj.si/lasim/ASM08/Posvet_ASM08.htm. Prijave sprejemamo na elektronski naslov: asm.lasim@fs.uni-lj.si ali miha.debevec@fs.uni-lj.si ter fax: (01) 47 71 434. mehanskimi deli. Prav tako je treba vzpostaviti sistem za rezervacijo terminov za izvajanje eksperimentov, ki zagotavlja, da do oddaljenega eksperimenta lahko dostopa samo en uporabnik hkrati. Oba elementa sta novost v slovenskem prostoru. Kljub zahtevnosti vzpostavitve in vzdrževanja oddaljenega laboratorija pa imajo oddaljeni eksperimenti v primerjavi s klasičnimi eksperimenti, ki se odvijajo v laboratorijih, tudi številne prednosti. Pri eksperimentu na daljavo lahko uporabnik preizkuša realne sisteme, vendar fizično ni prisoten v laboratoriju. Dodatna prednost je tudi, da uporabnik eksperiment izvaja v času, ki ga je sam izbral vnaprej, in od tam, kjer mu najbolj ustreza. Edina oprema, ki jo pri tem potrebuje, sta običajen osebni računalnik in dostop do spleta. Poleg razpoložljivosti ustreznih eksperimentov je zelo pomembno, da je učni proces podprt z učnimi gradivi v sodobni obliki. V okviru projekta bodo učni materiali pripravljeni v obliki multimedijskih interaktivnih spletnih vsebin. Te bodo uporabniku omogočale razumevanje osnovnih načel, in sicer s ponazoritvijo z animacijami, simulacijami ter po grafičnih in videovsebinah. Uporabnik bo svoje znanje lahko sproti preverjal s spletnimi preizkusi znanja, na podlagi rezultatov pa po potrebi poglobil znanje na nekem področju. Pripravi učnih vsebin in vzpostavitvi oddaljenega laboratorija bo sledilo poskusno usposabljanje skupine prostovoljcev. Usposabljanje bo potekalo v obliki 40-ur-nega tečaja, na katerem bodo sodelovali predstavniki vseh ciljnih skupin. Uvod v usposabljanje bo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, izvajali pa ga bodo Vstopna spletna stran oddaljenega laboratorija strokovno in pedagoško usposobljeni zaposleni. V uvodu bo predstavljena tematika tečaja, izvajalo pa se bo tudi nekaj praktičnega dela na mehatronskih napravah. Udeleženci bodo zraven tega, da bodo dobili osnoven vpogled v področje, spoznali tudi delovanje oddaljenega laboratorija, način izvajanja oddaljenih eksperimentov ter način dostopa do spletnih učnih materialov in način njihove uporabe. To jim bo omogočilo samostojno nadaljnje delo, ki ga bodo lahko izvajali glede na svoje potrebe. Udeležencem bodo na voljo tudi spletne klepetalnice, po katerih bodo lahko komunicirali z izvajalci tečaja in drugimi udeleženci ter tako sproti reševali vprašanja, ki se bodo porajala ob samostojnem učenju. Partnerji projekta V izvajanje projekta so vključeni partnerji iz treh držav. Iz Slovenije so to Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Institut Jožef Stefan, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, podjetje B2, d. o. o., kot ponudnik izobraževalnih in informacijskih storitev, Zavod Prava poteza in Elektro Maribor, d. d., kot partnerja iz industrije. Iz Avstrije sodeluje koroška visoka strokovna šola, iz Anglije pa univerza iz Leichestra. Projekt podpira tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Podroben opis projekta je na voljo na spletnem naslovu http://www.merlab.eu/. Udeleženci poskusnega tečaja, ki se bo izvajal v sodobnem multimedijskem laboratoriju Inštituta za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko z Univerze v Mariboru februarja 2009, se lahko do zapolnitve prostih mest prijavijo s posredovanjem svojih podatkov na elektronski naslov info@merlab.eu. Oddaljeni laboratorij z nekaj eksperimenti pa je vedno na voljo na http://remotelab. ro.feri.uni-mb.si/. Dr. Andreja Rojko, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru U/ii Progress through Innovation Močna družina z veliko prihodnostjo! Z združitvijo podjetij Wittmann Croup in Battenfeld, je postalo novo podjetje Wittmann-Battenfeld edini proizvajalec, ki lahko svojim strankam ponudi celotno integrirano rešitev za potrebe procesa brizganja plastike. Wittmann Battenfeld GmbH je proizvajalec strojev za injekcijsko brizganje plastike s sedežem v mestu Kottingbrunn, Austria in z prodajno in servisno mrežo po celem svetu. Krovna družba Wittmann Kunststoffgeräte GmbH, s sedežem na Dunaju Technology working for you. Sedež podjetja Robos d.o.o, I Pot na Debeli hrib 50 | SI -1291 Škofljica | Slovenija tei/fax +386 1 781 00 44 | gsm: +386 41 779 019 info@robos.si | www.robw.si zaključuje celovit program ponudbe s sledečo periferno opremo: pnevmatski in servo roboti, avtomatizacija, regulatorji pretoka vode, temperirne naprave, hladilne naprave, mlini za plastiko, sušilci za plastični granulat, ln-mold Labeling roboti in orodja. Stroji za brizganje plastike Pnevmatski in servo roboti Avtomatizacija procesov Regulatorji pretoka vode Temperirne naprave Hladilne naprave Mlini za plastiko - Sušilci za plastični granulat - In-Mold Labeling roboti in orodja Innovative Injection Molding □□□□□□□ □□□□□□ □ □□□ SIGA Sarvis in razorvni dali za: Prvomajska, Potisje Ada, Dalmastroj, Jelšingrad, Pobeda, ILR CNC-STRUŽNICE TUR PROIZVAJALCA 1V Premer obdelave: od 0 560 do 1.500 mm Dolžina obdelave: od 1.000 do 12.000 mm ZABNICA Stroji - rezervni deli - servis Zabnica 24,4209 Žabnica tel.: 04 23 11 909, faks: 04 23 16 109 el. pošta: siga@siol.net, www.siga.si CNC-STRUŽNICE FCT PROIZVAJALCA l Premer obdelave: 0 700 mm Dolžina obdelave: od 1.100 do 3.100 mm KONVENCIONALNI IN CNC-REZKALNI STROJI MC 50 VMC 40,50,60 70 FGU 80 Vzdolžni hod: 2.000 - 4.000 mm Vzdolžni hod: 800 -1.250 mm Vzdolžni hod: 2.200 mm Prečni hod: 500 mm Prečni hod: 400 - 700 mm Prečni hod: 920 mm Vertikalni hod: 500 mm Vertikalni hod: 400 - 620 mm Vertikalni hod: 780 mm MC 80 DUO Vzdolžni hod: 2 x 850-2 x 1.950 mm Prečni hod: 800 mm Vertikalni hod: 620 mm Serijska oprema: - os C - 12-pozicijski revolver za statična orodja Sauter (opcija: gnana orodja) - hidravlični agregat - hidravlična pinola konjička - transporter ostružkov CNC-OBDELOVALNI CENTRI MC, VMC IN FGU stmuros i.irHin, «-«. H-V-rezkalni stroj FNG 32 Miza: 800x400 mm X/Y/Z/: 600/400/400 mm Motor: 4 kW H-rezkalni stroj FGU 32 Miza: 360x1400 mm X/Y/Z/: 1000/275/420 mm Motor: 5,5 kW V-rezkalni stroj FGV 32 Miza: 360 x1400 mm X/Y/Z/: 1000/300/420 mm Motor: 5,5 kW Gradnik novih proizvodnih struktur Industrija zadnja leta pospešeno išče nove poslovne in organizacijske zasnove ter modele, ki bi jo postavili na nove temelje in ji zagotovili trajnejši razvoj ter dolgoročnejšo konkurenčno prednost. Med odgovori na te izzive so tudi mrežni, preuredljivi in prilagodljivi proizvodni sistemi. Iz tega izhodišča je nastala eksperimentalna avtonomna celica LAKOS EAC, ki je pilotna izvedba zasnove avtonomnih delovnih sistemov kot možnih gradnikov naslednje generacije proizvodnih sistemov. Namen EAC je ponuditi raziskovalnim in razvojnim institucijam ustrezno opremo za poglobljene raziskave ter eksperimentalno preverjanje novih zamisli, metod in orodij prihodnje generacije proizvodnih sistemov v realnem okolju. dr. Peter Butala dr. Ivan Vengust dr. Alojzij Sluga dr. Goran Putnik Proizvodnja še vedno deluje večinoma po načelih, ki jih je pred stoletjem utemeljil F. W. Taylor. Zato se zadnja leta pospešeno iščejo nove zasnove, ki bi postavile temelje nove generacije proizvodnih sistemov. Mrežni, prilagodljivi (adaptivni) in preuredljivi (rekonfigurabilni) proizvodni sistemi so eden od možnih odgovorov na te izzive. Ker gre za nove proizvodne strukture, se pri tem odpira več vprašanj glede njihovega načrtovanja, razvoja, delovanja, vodenja, vzdrževanja in ostalih procesov na vseh stopnjah njihovega življenjskega ciklusa. Na ta vprašanja skušajo najti odgovore številni raziskovalci v okviru raziskav in razvoja, ki ga zaradi njihove pomembnosti za trajnostni razvoj podpirajo tudi razpisi v okviru 7. okvirnega programa Evropske unije. Raziskovalci uporabljajo za preverjanje novih zamisli predvsem modeliranje in simulacijo ter preverjanje in preizkušanje v virtualnem oziroma digitalnem okolju. Za poglobljene raziskave in razvoj ter preverjanje novih zasnov, metod in orodij prihodnjih proizvodnih sistemov pa je treba to nadgraditi in dopolniti tudi s preizkušanjem in preverjanjem v resničnem okolju, ki je primerljivo z realnim industrijskim svetom. Zato je potrebna ustrezna razi-skovalno-razvojna infrastruktura, ki bo omogočala eksperimentalno preverjanje hipotez v bolj ali manj resničnem okolju z realnimi robnimi pogoji. Le tako bomo lahko prišli do preverjenih rešitev, ki jih bo mogoče izvesti s čim manj tveganj v industrijskem okolju. Eksperimentalna avtonomna celica LAKOS EAC je prvi primer razvoja tovrstne raziskovalne infrastrukture v svetovnem merilu. Zamisel, zasnova in izvedba ce- lice LAKOS EAC, katere razvoj je delno financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru raziskovalnega programa, se je že dokazala v širšem raziskovalnem prostoru. To potrjujejo celice, izvedene na treh znanih evropskih univerzah v okviru evropske mreže odličnosti I*PROMS, katere arhitektura je bila razvita v okviru temeljnih raziskav na univerzi Minho [1, 2]. LAKOS Legenda: Tok materiala Tok informacij Slika 1: Zgradba avtonomnega delovnega sistema [4] Projektiranje in izdelava strojev, krmilnih elektro omaric in prodaja komponent s področja avtomatizacije. Celotna strokovna ekipa pod eno streho omogoča kratke odzivne čase! /O avtomatizacija industrijskih procesov Adept plus d.o.o, Hrašče 5, SI-6230 Postojna www.od-avtomatlzaclJa.sl EAC je bila izbrana med 40 najboljših inovacij na 2. slovenskem forumu inovacij 2008, o čemer smo v reviji že poročali (13. številka IRT3000). V tokratnem prispevku bomo podrobneje predstavili teoretične osnove novih delovnih struktur, osnovne značilnosti celice LAKOS EAC in praktične izkušnje projekta I*PROMS. Nove delovne strukture Mrežni, prilagodljivi in preuredljivi proizvodni sistemi so sestavljeni iz avtonomnih gradnikov, ki med seboj komunicirajo, kooperirajo, sodelujejo in si tudi konkurirajo. Teoretično jih lahko uvrstimo v kategorijo kompleksnih adaptivnih sistemov, ki so sestavljeni iz enostavnih avtonomnih entitet, med katerimi poteka interakcija. Interakcija pa poteka tudi med avtonomnimi entitetami in okolico. Zato prihaja do fenomena samoorganizacije, ki povzroča na višji ravni globalno urejenost sistema. Za izvedbo zasnove kompleksnih adaptivnih sistemov v proizvodnem okolju je treba opredeliti ustrezne avtonomne enote oziroma gradnike. Logično bi bilo, da so to kar podjetja, ki so po naravi avtonomna. Raziskave pa kažejo [3], da so podjetja kompleksne hierarhične strukture, vendar zaradi številnih komunikacijskih kanalov in ravni odločanja neodzivne, neprilagodljive in netolerantne do krmiljenja ter zato neustrezni gradniki sodobnih proizvodnih struktur. Zato je bil razvita zasnova avtonomnih delovnih sistemov (ADS) [4], ki bi kar najbolj ustrezala zahtevam gradnikov kompleksnih adaptivnih sistemov. Avtonomni delovni sistem ADS je razmeroma enostaven sistem z zaokroženo tehnološko funkcionalnostjo in ustrezno funkcionalnostjo vodenja (Slika 1). Tehnološka funkcionalnost je zgrajena na podlagi tako imenovanih elementarnih delovnih sistemov, ki jih po definiciji [5] sestavljajo proces (npr. struženje), naprava za izvršitev procesa (npr. obdelovalni stroj) in subjekt (npr. operater). Funkcionalnost vodenja oziroma menedžmenta vključuje vodenje in krmiljenje notranjih delovnih operacij, pa tudi komunikacijo in interakcijo z drugimi gradniki in okoljem. Elementi vodenja, spremljanja in nadzora so z elementarnimi delovnimi sistemi povezani v dve krmilni zanki. Notranja krmilna zanka omogoča sprotno (on-line) krmiljenje operacij, sestavljajo pa jo planiranje in krmiljenje, ki razporeja delo in krmili elementarne delovne sisteme, z zaznavali (senzorji) in spremljanjem ter nadzorom v povratni zanki. Zunanja krmilna zanka omogoča krmiljenje na osnovi učinka sistema, ki se vrednoti na podlagi v Mehatronika Distribuirani proizvodni sistemi Informacijski sistemi v proizvodnji Mednarodno sodelovanje Q O O Q CNC namizni obdelovalni stroj LAKOS 150 Avtonomni delovni sistem B2MN okolje Spletni informacijski sistem LIMES Mreži odličnosti l*PROMS, VRL KCiP i_i Z? Slika 2: Sinteza področij na poti od zamisli do inovacije LAKOS EAC proizvodnji zajetih podatkov o dogodkih in stanjih virov. Tako se lahko ugotovijo odstopanja od želenega stanja in izvedejo ustrezni korektivni ukrepi. Eksperimentalna avtonomna celica LAKOS EAC Eksperimentalna avtonomna celica LA-KOS EAC je bila zasnovana na podlagi generičnega modela avtonomnega delovnega sistema ADS. Razvita je bila s ciljem, da se postavi ustrezna pilotna osnova (platforma), ki bo omogočala preverjanje novih proizvodnih zasnov in preizkušanje novih tehnologij. EAC je sinteza rezultatov večletnega dela laboratorija LAKOS (s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani) na različnih področjih (Slika 2). Laboratorij je v okviru raziskav in razvoja na področju mehatronike razvil in izdelal prototip namiznega računalniško krmiljenega obdelovalnega stroja LAKOS 150 (Slika 3). Cilj tega razvoja je bil izdelati sodobno učilo za področje mehatronike in avtomatizacije, ki bi ga uporabljali za lastne potrebe in bi postalo učilo na različnih ravneh izobraževanja, od srednje šole do univerzitetnega programa [6]. Stroj omogoča graviranje in fre-zanje obdelovancev iz lahkih mate-rialov (Slika 4). Drugo pomembno področje dela v laboratoriju so raziskave porazdeljenih (distribuiranih), prilagodljivih (adaptivnih) in mrežnih proizvodnih sistemov. Rezultat dela je generična zasnova avtonomnih delovnih sistemov, ki predstavlja teoretično osnovo LAKOS AEC. Drugi pomembni rezultat pa je zasnova mrežnega mehanizma B2MN (business-to-manufacturing-network) za interakcijo med celicami ter celicami in okoljem v mreži [4]. Tretje področje dela so raziskave in razvoj na področju informacijskih sistemov v proizvodnji, ki so pomembno prispevali k izvedbi LAKOSA EAC. Tu lahko izpostavimo predvsem spletni informacijski sistem za spremljanje in krmiljenje proizvodnje LIMES, razvit za podporo ADS, uspešno pa je bil uveden tudi v industrijo [3]. Na uresničitev zasnove LAKOS EAC je pomembno vplivalo tudi mednarodno sodelovanje, predvsem v evropski mreži odličnosti VRL KCIP, v okviru katerega je bila prepoznana potreba po mrežnem povezovanju. Še posebno uspešno je sodelovanje s portugalsko univerzo Minho, na kateri so zasnovali mrežo proizvodnih celic v okviru evropske mreže odličnosti I*PROMS [7]. Slika 3: Obdelovalni stroji LAKOS 150 so osnova sistema LAKOS EAC. ALL E [_ The Best in Class Technology^, info@alldata.si - www.alldata.si Značilnosti celice LAKOS EAC Celica LAKOS EAC ima zaokroženo in samozadostno strukturo, ki omogoča izvedbo zasnove avtonomnih delovnih sistemov in njeno povezovanje v mrežo. Celico sestavljajo dva računalniško krmiljena (CNC) namizna obdelovalna stroja LAKOS 150, mobilni robot ter logistični in upravlja-vsko-krmilni podsistem. Celica je opremljena s sestavinami inteligentnega okolja za tako imenovane prodorne (angl. pervasive) in vsepovsod (angl. ubiquitous) prisotne E-storitve, ki omogočajo storitve neodvisno od geografske lokacije. To so predvsem brezžična komunikacija med elementi sistema, prepoznavanje objektov s tehnologijo RFID in videokamere za nadzor procesov (Slika 5). Krmiljenje celice temelji na načelu samoorganizacije in bo izvedeno s tehnologijo agentov. Celica je z računalniško mrežo povezana v svetovni splet, tako da se več celic Slika 4: Obdelava na obdelovalnem stroju LAKOS 150 Nova generacija potenciometrov Novotechnik SP 2800 Predstavljamo vam novo generacijo potenciometrov Novotechnik SP 2800, namenjenih za natančno merjenje krožnega gibanja. Ohišje in pritrdila so iz temperaturno izjemno obstojnega plastičnega materiala. Montaža je hitra in preprosta. Pritrjevanje je mogoče z vijaki na podaljšanih odprtinah. Uporovni element je iz prevodne plastike, osovina pa iz nerjavnega jekla. Uporaba elastomera iz kakovostnega materiala za izdelavo drsnikov omogoča zanesljiv kontakt v industrijskih pogojih. Senzorji so na voljo v naslednjih različicah: - glede na stopnjo zaščite: IP 54, IP 65 in celo IP 76 - glede na priklop: kabel, žica Senzorje odlikujeta dolga doba uporabnosti in visoka linearnost, kar omogoča izjemno natančne meritve rotacije za zahtevne aplikacije. Glede na dobre tehnične lastnosti so cenovno zelo ugodni. Rezultati preskušanj nove generacije SP 2800 so zelo spodbudni, saj so ohišja in pritrdilci iz temperaturno izjemno obstojnega materiala duroplast (Vyncolite x 68), izdelani iz enega kosa. Uporaba medenine na pri-trdilcih se je na podlagi preskusov izkazala za boljšo kot uporaba brona. Posebna pritrditvena spojka pritrdi položaj potenciometra SP 2800 tudi v smeri osi. Potenciometer Novotechnik SP 2800 je namenjen za aplikacije v industriji. Vgrajen je v štirikolesni čistilnik cestišča. Dva potenciometra SP 2800 sta nameščena na zglobih krtač. Z njimi merimo zasuk krtač, kar omogoča veliko okretnost vožnje med parkiranimi vozili in ovirami na __cestišču. ^ ■ ■ ■ ■ SH ' S Prednosti: - izjemno dolga doba uporabnosti - brez korozije - osovina iz nerjavnega jekla - uporovni element iz prevodne plastike V obsežnem prodajnem programu na spletni strani www.novotechnik.de boste brez težav našli ustrezen merilnik. Za dodatne informacije in predstavitev vzorcev nas lahko pokličete. Ponudili vam bomo prave rešitve na področju merjenja. ■ Adept plus, d. o. o., Hrašče 5, 6230 Postojna Eksperimentalna Avtonomna Celica 1 INTERNET DMZ Zunanji požarni zid Spletna kamera LAN Strežnik Notranji požarni zid EMC CNC LAKOS 150 G ~ LAKOS 150 G USB USB kamera ,v kamera Upravljanje OJ < r-h 0 3 1 z i a n n ^ —? 3 i z i a Slika 5: Arhitektura eksperimentalne avtonomne celice v spletnem okolju lahko poveže v mrežni proizvodni sistem. Delovanje celice je mogoče opazovati, spremljati in krmiliti po spletu v vsepovsodnem okolju (Slika 5). S tem postaja EAC resnično okolje za napredne raziskave na področju avtonomnih delovnih sistemov ter poligon za izvedbo najsodobnejših informacij sko-komunikacijskih zasnov in tehnologij v proizvodnem okolju. Eksperimentalna platforma I*PROMS V okviru projekta evropske mreže odličnosti I*PROMS se razvija eksperimentalna platforma in preizkuševali-šče za vsepovsodne proizvodne sisteme, imenovana UMS-demonstrator [8]. To je mreža celic UMS, ki izhajajo iz zasnove LAKOS EAC. V mrežo so povezani člani konzorcija I*PROMS, in sicer univerza Minho s Portugalske, univerza Warwick iz Združenega kraljestva, du-blinska mestna univerza iz Irske, uni- verza Sakaria iz Turčije in Univerza v Ljubljani (Slika 6). Primer celice UMS Celica UMS na univerzi Minho, ki jo sestavljata dva namizna CNC-stroja LAKOS 150 (Slika 7), je z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo povezana v splet. Dogajanje v celici lahko spremljamo s kamerami, ki omogočajo izvedbo zasnove navidezne prisotnosti (virtual presence) [8] in navidezno odpravljajo geografske razdalje. UMS-demonstra-tor omogoča tudi spremljanje procesa na stroju in krmiljenje stroja na daljavo (Slika 8), kar je mogoče izvesti predvsem zaradi CNC-krmilnika stroja LAKOS 150, ki je odprtokodni programski krmilnik, temelječ na odprti arhitekturi [9]. Stroji, vključeni v UMS-demonstrator, lahko izvajajo resnične obdelovalne procese, kar ključno razlikuje UMS-demonstrator od raznih simulacijskih oziroma digitalnih okolij, v katerih potekajo tovrstne raziskave danes. Sklep Zasnova eksperimentalne avtonomne celice LAKOS EAC je bila privzeta s projektom I*PROMS, v okviru katerega nastaja raziskovalna platforma UMS-demonstra-tor. Cilj zasnove je, da postane referenčna arhitektura za raziskave na področju novih proizvodnih struktur. Zasnova je tudi temelj, na katerem se gradi celica v laboratoriju LAKOS. Celica pod delovnim imenom »namizna tovarna« bo izhodišče za raziskave v okviru Eurekinega projekta E! 4177 UES, pa tudi za izvedbo projektov študentov, ki si bodo tako pridobili ustrezno znanje in izkušnje za delo v industriji. Viri [1] Putnik G. (2001). BM_Virtual Enterprise Architecture Reference Model, Slika 6: Mreža UMS-demonstratorja [8] Slika 7: Celica UMS na univerzi Minho [8] in A. Gunasekaran (Ed.) Agile Manufacturing: 21st Century Manufacturing Strategy, Elsevier Science Publ., 73-93. [2] Putnik, G. D., Cunha, M. M., Sousa, R., Avila, P. (2005). BM_ Virtual Enterprise: A Model for Dynamics and Virtuality, in Putnik G., Cunha M. M. (Eds.) Virtual Enterprise Integration: Technological and Organizational Perspectives, IDEA Group Publishing, Hershey, PA, USA, 124-143. [3] Butala P., Sluga A., Rihtaršič B. (2006). Sodobne proizvodne strukture v mrežnem okolju. Orodjarstvo 2006: zbornik posvetovanja, 43-48. [4] Butala P., Sluga A. (2006). Autonomous Work Systems in Manufacturing Networks, Annals of the CIRP, 55/1: 521-524. [5] Peklenik J. (1995). Complexity in Manufacturing Systems, CIRP Journal of Mfg. Syst., 24/1: 17-25. [6] Butala P., Marn J., Petrovčič M., Saksi-da V., Šink J., Štular T., Vengust I., Vra-bl M. (2006). Mehatronika: mehatron-ska učila za podporo izobraževanju s področja mehatronike na vseh nivojih. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, LAKOS, 16. [7] www.iproms.org [8] Putnik G. D., Raja V., Szecsi T., Ozte-mel E., Kubat C., Sluga A., Butala P. (2008). I*PROMS experimental platform and test-bed for research and development of the Ubiquitous Manufacturing Systems (UMS). 6th CIRP International Conference on Inteli- Slika 8: Spremljanje UMS-celice v virtualnem okolju po spletu [8] gent Computation in Manufacturing dr. Peter Butala, UL, Fakulteta za stroj- Engineering, CIRP ICME'08, Naples, Italy, 6. [9] Butala P., Vengust I., Sluga A. (2008). Delo na daljavo v proizvodnem okolju. Ventil (Ljubl.), 14/ 2, 158-164. ništvo, dr. Ivan Vengust, UL, Fakulteta za strojništvo, in PS, d. o. o., Logatec, dr. Alojzij Sluga, UL, Fakulteta za strojništvo, dr. Goran Putnik, Universidade do Minho, Guimaräes, Portugalska Domel je bil pobudnik Razvojnega centra za vodikove tehnologije Konec septembra je Domel s podjetji Petrol, INEA, TPJ in Mebius, Institutom Jožef Stefan ter Kemijskim inštitutom Ljubljana podpisal pogodbo o ustanovitvi Razvojnega centra za vodikove tehnologije, ki bo izvajal raziskovalne, razvojne in izvedbene projekte na področju vodikovih tehnologij in gorivnih celic. Pobudo za ustanovitev razvojnega centra so dali v Domelu, kjer pričakujejo, da bo ta center postal povezovalni člen med interesi industrije in znanjem, ki ga imajo naši inštituti. »Cilji razvojnega centra so med drugim spodbujanje sodelovanja med raziskovalno sfero in gospodarstvom, zagotavljanje pogojev za prenos tega znanja, spodbujanje trajnejše naveze, vplivanje na razvojno politiko slovenske vlade, organizacija strokovnih srečanj na temo vodikovih tehnologij in dolgoročno povečevanje konkurenčne sposobnosti slovenskih podjetij in institucij,« je ob ustanovitvi povedal Matjaž Če-mažar, vršilec dolžnosti direktorja. Pojasnil je, da se vodikova tehnologija danes uporablja v neprekinjenih sistemih napajanja in da je tehnologija gorivnih celic v tem segmentu razvita že do stopnje, da je tudi po ekonomskih izračunih zelo blizu klasičnih rešitvam. »Tak primer imamo inštaliran v Sloveniji, v vojaškem objektu v Grosupljem,« je navedel Čemažar in dodal, da je ta tehnologija gorivnih celic blizu uporabe tudi na področju telekomunikacij. Ker bo center spodbujal uporabo alternativnih virov energije, njegovi ustanovitelji pričakujejo, da bodo del sredstev za njegovo delovanje dobili tudi od države in EU. Domel se sicer že več let intenzivno ukvarja s tehnologijo gorivnih celic, izdeluje puhala za gorivne celice in sodeluje pri projektih za razvoj teh sistemov. Pri tem sodeluje z vsemi slovenskimi raziskovalni inštituti, ki se ukvarjajo z raziskavo vodikove energije in komponent za gorivne celice. Lani je Domel prodal 600 puhal, s katerimi povezuje elektromotorje z gorivnimi celicami. Z njimi je iztržil približno 300.000 evrov, kar je za zdaj le pol odstotka vseh Domelovih prihodkov, v petih letih pa naj bi prihodek od puhal predstavljal že pet odstotkov vseh prihodkov družbe. VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov MOTOMAN MOTOMAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto robotskih aplikacij na področjih: .strege .rezanja .tlačnega liva .brušenja oz. površinske obdelave .montaže Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. %rf SEST EN [001 150 9001 a-234 > \£J \£J u ; ti/ ? Naslov: Lepote 23,1310 Ribnica, SLOVENIJA Telefon: + 386 [0)1 83 72 410 + 386 [0)1 83 72 350 Telefax: + 386 [0)1 83 61 243 / www.motomanrobotec.si E-mail: lnfo@motomanrobotec.sl Večja učinkovitost in manjši stroški z avtomatom za mala orodja V poslovnoizidni enoti Orodjarna družbe Lama Avtomatizacija, d. o. o., so konec avgusta začeli poskusno uporabo omare za avtomatizirano izdajanje malega orodja in pripomočkov. Gre za avtomatsko omaro po vzoru avtomatov za oskrbo z napitki in prehrambnimi izdelki. Avtomat je namenjen izdajanju večinoma običajnih in navojnih svedrov ter rezkarjev, ki jih v orodjarni vodijo kot drobni inventar. Za uporabnika je to nov korak na poti inovativnih pristopov pri iskanju rešitev za učinkovito in uspešno poslovanje, za ponudnika orodij in tovrstnih avtomatov pa priložnost, da pokaže njihovo koristnost tudi v praksi. V Lami poskusno uporabljajo avtomatizirano omaro za shranjevanje in izdajanje orodij CribMaster Toolbox, ki ima 55 spiral, kar pomeni, da lahko v njej ločeno shranjujejo do 55 različnih orodij. Spirale so različnih mer in omogočajo shranjevanje orodij različnih velikosti. V vsako spiralo lahko shranijo do 30 kosov nekega orodja. Prednosti avtomata za končnega uporabnika so predvsem varna in enostavna izdaja orodij ter pripo- močkov na kraju uporabe in 24-urna razpoložljivost. Posebno uporabna značilnost najnovejše rešitve CribMaster je računalniška povezava, s katero imajo pristojni v orodjarni sprotne (on-line) podatke o stanju orodij v omari. Na voljo imajo natančne podatke o pogostosti uporabe nekega orodja, in kdo je neko orodje potreboval. Tako lahko sprejemajo odločitev na podlagi točnih in najnovejših podatkov. Avtomatska orodna omara je lahko računalniško povezana tudi s ponudnikom rezalnih orodij oziroma z oskrbnikom orodne omare. To oskrbniku omogoča optimalno oskrbovanje omare z orodji, orodjarni pa zagotavlja, da orodna omara nikoli ne ostane brez zahtevanega orodja. Avtomatizirana orodna omara je zanimiva tudi z vidika prilagodljive, varne in nadzorovane porabe orodij ter pripomočkov glede na predpisano oziroma načrtovano porabo. Delavec lahko dobi iz avtomata namreč samo tisto orodje oziroma pripomoček, ki ga pri svojem delu potrebuje. Pooblastila je mogoče selektivno razdeliti med zaposlene, kar preprečuje čezmerno porabo. V Lami Avtomatizacija so z učinki prvih dveh mesecev poskusne uporabe zelo zadovoljni, saj se je poraba ročnih orodij (pripomočkov) občutno zmanj- šala, s tem pa tudi stroški proizvodnje in učinkovitost dela. »Prve izkušnje so odlične. Danes se namreč ne more zgoditi, da bi kdo ostal brez drobnega orodja, ki smo ga prej hranili v skladišču. Slednje je namreč poslovalo in izdajalo potrebna ročna orodja samo v eni izmeni. Delavci v popoldanski izmeni tako niso imeli možnosti, da bi dobili na primer sveder, ki se jim je pri delu zlomil. Tako se je večkrat zgodilo, da smo z delom zaradi takih malenkosti zamujali in smo morali orodje ali izdelek dokončati v jutranji izmeni. Ob tem imamo zdaj tudi nadzor nad porabo orodja, saj ga zaposleni lahko dobijo z večuporabno magnetno kartico s črtno kodo. Z njo se delavec prijavi, vtipka kodo orodja, ki ga potrebujejo, in že ima orodje na razpolago. Stvar je podobno enostavna, kot bi si na avtomatu zaželeli pijačo, plačali pa bi jo s ključkom,« je z novo pridobitvijo zadovoljen Robert Jakin, direktor PC Orodjarna v družbi Lama Avtomatizacija. Avtomat za drobno orodje je skupen projekt Lame Avtomatizacija in družbe BTS Company, d. o. o., s katero projekt nenehno dopolnjujejo in izboljšujejo. Partnerja sta se dogovorila, da bodo avtomati za mala orodja, ki so lahko v celoti prilagojeni potrebam naročnika, na voljo tudi vsem drugim orodjarnam v Sloveniji, ki bi ga potrebovale. Avtomatizirani montažni stroji Automated assembling machines I/IMO Ru toma t ion ; -I-Lama + Huwil Lama Avtomatizacija d.o.o. Dekani 5 SI-6271 Dekani, Slovenija +386 5 66 90 241 +386 5 66 90 431 Fax www.automation.lama.si www.titusplus.com RITEm inouRTiunosTi mnokiRTioon RHVTms Nova generacija strojev za tlačno litje cinkovih zlitin Dekansko podjetje LAMA Avtomatizacija, d. o. o., ki je del mednarodne skupine Titusplus, je na trg dalo novo generacijo strojev za tlačno litje izdelkov iz cinkovih zlitin s štirimi zapiralnimi agregati. Odlikujejo jih hitrost in prilagodljivost delovanja ter kakovost odlitkov. Zaradi izredne prilagodljivosti in zmogljivosti so novi stroji lahko osnovni del učinkovitih in prožnih sodobnih proizvodnih sistemov. Stroja nove generacije LamaCaster in Lama CombiCaster sta rezultat nadaljevanja razvoja inovacije na področju livarskih strojev, ki je bila izbrana med najboljše na 2. slovenskem forumu inovacij, LAMA Avtomatizacija pa med deset najbolj inovativnih podjetij. O izvirni inovaciji smo podrobneje poročali v 13. številki revije IRT3000, tokrat pa bomo le na kratko opisali njeno nadaljevanje. LamaCaster je izredno hiter stroj za tlačno litje izdelkov manjših dimenzij in iz cinkovih zlitin, ki deluje po načinu štirih zapiralnih agregatov. Stroj omogoča s tehnologijo brizganja v delilni ravnini optimalno izrabo surovine, s skladnim in ponovljivim delovanjem pa tudi odlično kakovost izdelkov. Stroj je velik 1400 x 1600 x 2600 mm, njegova masa je 1600 kg. Orodje v premičnih blokih je lahko veliko 65 x 65 mm, največja odprtina premičnih blokov pa 22,5 mm. Največja teža odlitka je 60 g. Lama CombiCaster je posebna izvedba stroja LamaCaster, ki omogoča odlivanje izdelkov z vstavljenimi kovinskimi vložki iz drugih, cenejših materialov. Lama Com-biCaster ima vse odlike osnovne izvedbe, hkrati pa omogoča občutno zmanjšanje stroška materiala pri še boljši kakovosti izdelka. Stroj Lama CombiCaster lahko izdeluje izdelke iz cinkove zlitine in jeklenih vložkov s podobno zmogljivostjo kot osnovna izvedba LamaCaster. Stroja LamaCaster in CombiCaster sta zmogljivi in prilagodljivi rešitvi za podjetje, ki že izdeluje manjše in zapletene izdelke iz cinkove zlitine, ali pa za podjetje, ki kupuje več takih izdelkov od dobaviteljev, pa bi si želelo izdelavo v hiši. Rešitvi sta v skladu s smerjo razvoja sodobnih proizvodnih sistemov in poslanstvom skupine Titusplus, ki uporabnikom ponuja izdelke in storitve, s katerimi lahko izboljšajo skupno učinkovitost in kakovost ter zmanjšajo stroške izdelave in sestavljanja izdelkov. www.automation.lama.si Na AMB 2008 več kot 80.000 obiskovalcev Z rekordnim številom razstavljavcev in obiskovalcev je postal AMB vodilni strokovni sejem za področje industrije v Nemčiji. Udeležba na sejmu AMB 2008, ki je bil prvič na novem sejmišču v Stuttgartu, je presegla vsa pričakovanja. 80.000 strokovnih obiskovalcev, kar pomeni kar 60-odstotno povečanje glede na AMB 2006, je prišlo na mednarodno razstavo s področja obdelave kovinskih materialov, ki je bila od 9. do 13. septembra 2008 na novem razstavnem mestu v neposredni bližini stuttgartskega mednarodnega letališča. Obiskovalci so bili navdušeni nad razstavo, pa tudi z izjemno transportno infrastrukturo. Skupaj je na sejmu sodelovalo 1306 razstavljavcev, kar je tudi največja številka v zgodovini tega sejma. Med njimi je bilo tudi več svetovno vodilnih podjetij iz Evrope, Azije in čezmorskih držav kot kdaj koli. Na razpolago je bilo 105.200 kvadratnih metrov razstavnih površin, kar je dvakrat več kot na prejšnjem dogodku. Razstavljavci so prišli iz 27 držav, od tega kar 21 odstotkov iz tujine. V ospredju letošnjega AMB so bili stroji za odrezavanje in druge postopke odvzema materiala. Na razstavi so sodelovali tudi ponudniki s področij zagotavljanja kakovosti, robotike, tehnologij Utrinek s sejma (foto: Marjan Dobovšek) za ravnanje in rokovanje z obdelovanci ter orodji, računalniških sistemov, zunanjih naprav, delov, sestavin in dodatne opreme. Z izredno strokovnostjo obiskovalcev in celovitim uspehom sejma sta poleg organizatorja zadovoljna še nemško združenje inženirjev VDMA in zveza nemških izdelovalcev strojev VDW, ki sta dogodek dejavno podprla. K mnenju o uspehu se pridružujejo tudi obiskovalci, saj jih kar 63 odstotkov meni, da bo sejem še pridobil na pomembnosti. Kar še enkrat več obiskovalcev je prišlo iz tujine, največ iz Avstrije, Švice, Francije, Velike Britanije, Italije, Španije, Vzhodne Evrope, pa tudi iz Indije, Tajvana, Japonske, Rusije in Kitajske. Kar tri četrtine obiskovalcev je na sejem prišlo z željo po investiciji in nabavi. Polovica od njih je pripravljena potrošiti več kot 100.000 evrov, sedem odstotkov pa več kot milijon. ABM je poleg povečanja razstavnega prostora povečal tudi število, obseg in kakovost spremljajočih oziroma dopolnjujočih dogodkov. Njihova osrednja tema je bila izobraževanje in urjenje mladih. Motiv za to je seveda veliko pomanjkanje inženirjev in izkušenih delavcev, ki zavira razvoj in inovacije v industriji. Predstavili so tudi pobude Think-Ing in Strojni inženir - poklic z močjo, s katerimi spodbujajo študij tehnike in promovirajo poklic strojnih inženirjev. Vodilna nemška revija za področje industrije MM MachinenMarkt je v okviru sejma AMB letos prvič podelila nagrade za inovacije. Komisija je nagradila izjemne inovativne izdelke in novosti na področju kovinskopredelovalne in procesne industrije, ki so bili razstavljeni na sejmu. Med nagrajenci sta bili tudi podjetji Nakamura in AgieCharmilles. Proizvajalec elektroe-rozijskih strojev Agie Charmilles je prejel nagrado MM Award za nov elektroero-zijski stroj Form2000, Nakamura pa za obdelovalni center z dvema vretenoma in dvema revolver glavama z gnanimi orodji za struženje, vrtanje in rezkanje. Naslednji sejem AMB 2010 bo v Stuttgartu od 21. do 25. septembra 2010. Partner za CNC-obdelavo in robotizacijo HYUNDAI-KIA MACHINE ROMI FANUC ROBOTICS ZASTOPA IN PRODAJA: HYUNDAI AVTO TRADE, D.O.O. Brnčičeva 45 1231 Ljubljana Črnuče tel.: (Ol) 530 77 20 faks: COI) 530 77 22 www.hyundai.si HYUNDAI-KIA, priznan proizvajalec široke palete obdelovalnih strojev za vse tipe proizvodnih procesov i* ROMI M-line, družina CNC-stružnic, namenjena maloserijskim fleksibilnim proizvodnim procesom 35=53=-; ml — = " ■ ca Roboti "FANUC ROBOTICS" Integriran VIZUALNI SISTEM ROMI D-line, družina vertikalnih obdelovalnih centrov CLEANMIST, sistem filtracije zraka: - oljne megle delovnega prostora stroja T"-—" k f I 1 ti/Mn i CuanM-" n J a S pravilno izbiro materiala do dobrega izdelka Določanje toplotnih lastnosti gorljivost nadaljevanje Henrik Privšek Obnašanje polimernih materialov pri gorenju je zelo kompleksno, zato so poleg standardov UL 94 pripravili še mnoge druge metode preizkušanja gorljivosti. Opisali bomo le še dve in s tem sklenili obravnavanje toplotnih lastnosti polimernih materialov. Ti metodi sta preizkus gorljivosti na osnovi indeksa kisika, ki ga uporablja tudi sistem CAMPUS, in preizkus gorljivosti z žarečo žico, ki ga sistem CAMPUS ne uporablja. Oba postopka sta zelo primerna za opredeljevanje gorljivosti in vžiga, kar omogoča dober nadzor teh lastnosti. V obrazcu Tehnične zahteve za ter-mo-plastični material sta navedena pod zaporednima številkama 46 in 47 (Tabela 1). 46. Gorljivost na osnovi indeksa kisika nemško: Sauerstoff-Index angleško: Oxygen Index standard DIN EN ISO 4589-2 Standard DIN EN ISO 4589-2 opredeljuje postopek določanja indeksa kisika, ki predstavlja minimalno količino kisika v odstotkih v zmesi kisika in dušika, ki pri temperaturi 23 °C ± 2 °C še zadošča za gorenje omejenega obsega. Čim večja je vrednost indeksa kisika, manjša je možnost gorenja. Šteje se, da je material z vrednostjo indeksa kisika, manjšo od 23, gorljiv, od 24 do 28 delno gorljiv, od 29 do 35 odporen proti gorenju in z indeksom kisika, večjim od 36, posebno odporen proti gorenju. Potek postopka Namensko epruveto (Tabela 2) navpično vpnemo v stekleni valj, skozi katerega teče izbrana mešanica kisika in dušika (Slika 1). Zgornji konec epruvete vžgemo z gorilnikom in opazujemo, ali čas gorenja in dolžina zgorelega dela epruvete ustrezata kriterijem preizkusa (Tabela 3). Valj je iz na toploto odpornega stekla. Dolžina valja je 500 ± 50 mm, premer pa od 75 do 100 mm. Zgornji izhod valja je zožen s pokrovom, tako da je omogočena hitrost pretoka mešanice najmanj 90 mm/s. Gorilni plin je propan. Dovod plina je nastavljen tako, da je dolžina plamena 16 ± 4 mm. Za ugotavljanje dolžine zgorelega dela zarišejo na epruveto eno ali več prečnih črt. Ločimo dva postopka, in sicer A in B. Pri postopku A je plamen usmerjen na zgornjo čelno ploskev epruvete. Na epru- Oblika Dolžina Širina Debelina Vrsta snovi epruvete v mm v mm v mm I 80-150 10 ± 0,5 4 ± 0,25 material za predelavo II 80-150 10 ± 0,5 10 ± 0,5 penjeni material III 80-150 10 ± 0,5 < 10,5 plošča IV 70-150 6,5 ± 0,5 3 ± 0,25 alternativna velikost V 140 52 ± 0,5 < 10,5 gibka plošča VI 140-200 20 0,02-0,10 tenka folija Tabela 2: Vrste epruvet za določanje indeksa kisika po EN ISO 4589-2 veti je zarisana prečna črta na oddaljenosti 50 mm pod zgornjim koncem epruvete. Plamen gorilnika gori največ 30 sekund. Po vsakih petih sekundah plamen odmaknejo, da ugotovijo, ali je zagorel ves zgornji rob. Čim zagori ves zgornji rob, ugasnejo in umaknejo gorilnik ter začnejo meriti čas gorenja epruvete in dolžino zgorelega dela. Pri postopku B je plamen usmerjen na zgornjo čelno ploskev in delno na stransko ploskev. Gorilnik je premaknjen navzdol, tako da plamen zažiga stransko steno do globine 6 mm od zgornjega roba epruvete. Tudi v tem primeru traja zaži-ganje največ 30 sekund. Vsakih 5 sekund umaknejo plamen, da vidijo, ali sta zagoreli čelna in stranska ploskev. Pri tem postopku ima epruveta dve prečni črti, ena je 10 mm, druga pa 60 mm pod zgornjim robom. Ko epruveta enakomerno zagori in plamen doseže prvo prečno črto, ugasnejo in umaknejo gorilnik ter začnejo meriti čas gorenja epruvete in dolžino zgorelega dela pod prvo prečno črto. V Tabeli 3 so podani kriteriji preizkusa. Če nista dosežena niti čas gorenja 3 minute niti dolžina zgorelega dela do spodnje prečne črte, ker plamen predčasno ugasne, ponovimo preizkus z novo epruveto in povečamo količino kisika, potrebnega za intenzivnejše gorenje. 46* Gorljivost - indeks kisika % 80x10x4 EN ISO 4589-2 47 Preizkus z žarečo Hco-GWT, GWH, GWIT "C IEC60695-2-11 do 13 Tabela 1: Del obrazca Tehnične zahteve za termoplastični material Oblika Postopek Kriteriji epruvete Čas gorenja po vžigu s Meja gorenja v mm I, II, III, IV in VI A 180 50 mm pod zgornjim robom epruvete B 180 50 mm pod zgornjo prečno črto V B 180 80 mm pod zgornjo prečno črto Tabela 3: Kriteriji za določanje indeksa kisika po EN ISO 4589-2 Če sta presežena ali čas gorenja 3 minute ali dolžina zgorelega dela epruvete pod spodnjo prečno črto, ponovimo preizkus z novo epruveto in zmanjšamo količino kisika. Postopek ponavljamo, dokler ne ugotovimo minimalne koncentracije kisika, ki še omogoča gorenje, tako da plamen doseže enega od pogojev, nato pa ugasne. 47. Preizkus z žarečo žico nemško: Glühdrahtprüfung (GWT) angleško: Glow wire test (GWT) standardi: IEC EN ISO 60695-2-od 11 do 13 Ti standardi opredeljujejo preizkuse vžiga preizkušanca z žarečo žico, pri katerih posnemajo dogajanja pri uporabi neprimernih elektrotehničnih izdelkov in naprav, kjer lahko pride do vžiga zaradi pregreto- sti ali žarenja posameznih kovinskih prevodnikov električnega toka. Preizkušanec pritrdijo na stojalo preizkusne naprave in ga s silo 1 njutna pritisnejo na žarečo uporovno žico (Slika 2). Čas stika je 30 sekund. Ugrez konice žareče žice je omejen. Po odmiku preizkušanca od žareče žice merijo čas gorenja preizkušanca in beležijo prisotnost gorečih kapelj. Preizkušanec je lahko celoten izdelek ali del izdelka, lahko pa se namesto izdelka preizkušajo okrogle ali kvadratne preizkusne ploščice. Standard EN 60695-2-11 žarečažica preizkušanec (maks.960°C) Slika 1: Preizkus gorljivosti glede na indeks kisika (vir: BASF, Brandverhalten-B 576 d, 9.86) Slika 2: Preizkus z žarečo žico (vir: BASF, Brandschutztechnische Aspekte) opisuje preizkušanje celotnega izdelka, standarda EN 60695-2-12 in 13 pa opisujeta preizkušanje ploščice. Po teh standardih določajo temperaturo žareče žice GWT, temperaturo vnetljivosti GWFI in temperaturo vžiga GWIT. Opis postopka preizkušanja z žarečo žico GWT po standardu EN 60695-2-11 Po tem standardu določajo temperaturo žareče žice GWT na celotnem izdelku. angleško: Glow Wire Temperature nemško: Glühdrahttemperatur Temperaturo žarilne žice GWT izberejo po lestvici glede na pogoje uporabe izdelka. Izbrane temperature so navedene v Tabeli 4. Šteje se, da izdelek zdrži preizkus, če pri neki temperaturi GWT preizkušanec Poliamidi v svoji najboljši obliki, ko moramo doseči visoke zahteve in jim zaupati Grilon - PA6 in PA 66 Grilamid - PA 12 Grilamid TR - PA transparentni Grivory GV - nadomestilo kovin Grivory HTV - PPA s parcialnimi aromatičnimi komponentami tMS EMS-GRIVORY Obiščite nas na: http://www.emsgrivory.com Na slovenskem trgu zastopa in prodaja: Tržaška 132,1000 Ljubljana tel: 01/2565 168 faks: 01/42313 85 e-mail: info@lespatex.si d.o.o. po 30-sekundnem delovanju žareče žice ne zagori ali tli oziroma plamen ali tlenje ugasne najpozneje v 2 sekundah po odmiku izdelka od žareče žice. Podloga iz svilenega papirja se ne sme vžgati zaradi gorečih kapelj in tlečih ogorkov. Opis postopka preizkušanja z žarečo žico GWFI po standardu EN 60695-2-12 Po tem standardu določajo indeks vnetlji- vosti GWFI. angleško: Glow Wire Flammability Index nemško: Glühdrahtentflammbarkeits-index Za postopek uporabijo kvadratno ali okroglo preizkusno ploščico. Običajno preizkušajo kvadratno ploščico 60 x 60 mm. Indeks vnetljivosti GWFI je najvišja temperatura žareče žice, pri kateri preizku-šanec po 30-sekundnem delovanju žareče žice ne zagori ali tli oziroma plamen ali tlenje ugasne najpozneje v 30 sekundah po odmiku ploščice od žareče žice. Podloga iz svilenega papirja, ki je nameščena pod preizkušancem, se ne sme vžgati IEC 60695-2-11 GWT IEC 60695-2-12 IEC 60695-2-13 GWFI GWIT Preizkušanec celoten izdelek ploščica 60 x 60 mm debelina 0,75 - 1,5 - 3,0 mm Temperatura žice v °C 550, 650, 750, 850, 960, 500, 550, 600, 650, 700, 750, 800, 850, 900, 960 določeno glede na pogoje standardizirane temperaturne stopnje preizkusa uporabe izdelka Čas dotika žareče žice 30 s 30 s Število preizkusov 1 33 Kriteriji po odmiku žareče žice - Preizkušanec se ne vžge. - Preizkušanec gori največ 2 sekundi. - Podloga se ne vžge. - Preizkušanec se ne vžge. - Preizkušanec se ne vžge. - Preizkušanec gori največ 30 - Preizkušanec gori največ 5 sekund. sekund. - Podloga se ne vžge. - Podloga se ne vžge. Tabela 4: Kriteriji preizkusov vžiga z žarečo žico zaradi gorečih kapelj in tlečih ogorkov. Temperature preizkušanja so predpisane po stopnjah (Tabela 4). Opis postopka preizkušanja z žarečo žico GWIT po standardu EN 60695-2-13 Po tem standardu določajo temperaturo vžiga GWIT. angleško: Glow Wire Ignition Tempe-rature nemško: Glühdrahtentzündungstempe-ratur Za preizkus običajno uporabijo plošči- co 60 x 60 mm. Temperature preizkusa so razvrščene po stopnjah od 500 do 960 °C. Temperatura vžiga GWIT je za 25 °C (30 °C pri zadnji stopnji 960 °C) višja od maksimalne temperature, pri kateri se preizkušanec v treh zaporednih preizkusih po odmiku od žareče žice ne vžge oziroma ne gori dlje kot 5 sekund. Podloga iz svilenega papirja, ki je nameščena pod preizkušancem, se ne sme vžgati zaradi gorečih kapelj in tlečih ogorkov. ENGEL predal svoj dvatisoči stroj duo podjetju BMW Največja možna moč, ki zavzema najmanj prostora - nekaj, kar že več let uspešno predstavljajo stroji ENGEL duo. In to zgodbo o uspehu poudarja dejstvo, da je konec julija bil dostavljen že 2000. stroj, in sicer podjetju BMW. Gre za stroj ENGEL duo 23050/4000 za proizvodnjo armaturnih plošč z vgrajeno varnostno mrežo, ki pokriva zračne blazine. Veliki stroji za brizganje z zapiralno silo, večjo od 5000 kN, predstavljajo pomemben del izdelkov podjetja ENGEL že več kot 40 let. Serija strojev duo omogoča podjetju, da izpolnjuje zahteve podjetij, ki proizvajajo brizgane dele v velikem obsegu. Tako je obrat podjetja BMW v Landshutu, ki izdeluje plastično notranjost avtomobilov, imel posebne zahteve. Cilj je bil izdelati armaturno ploščo za novi BMW serije 7 in tudi naslednje modele, ki bodo imeli vgrajeno mrežo za zaščito pokrova zračne blazine. Eden pomembnejših elementov v proizvodnem procesu je konstantno zagotavljanje kakovosti s transponderjem. Podjetje BMW ima v svojem proizvodnem obratu v Landshutu že 25 strojev za brizganje ENGEL, od katerih jih je sedem serije duo. Obrat ima pomembno vlogo pri proizvodnji avtomobilov že 40 let. Razprostira se na 321.000 kvadratnih metrih, kjer 3300 zaposlenih proizvaja komponente za motorje iz aluminijeve zlitine, plastične komponente za zunanjost in notranjost avtomobilov, pogonske gredi ter nadomestne motorje. Obrat tesno sodeluje s Tehnološkim centrom inovativnosti (LITZ), zaradi česar lahko podjetje pri svoji proizvodnji uporablja inovativne metode proizvodnje. Novi stroj so uradno predali 31. julija. BMW poudarja, da se je odločil za ENGEL zaradi več dejavnikov, in sicer zaradi konkurenčne cene, tehnologije ter izvedbe. Prav tako je pomembno vlogo imelo sodelovanje obeh podjetij med načrtovanjem in izvedbo. Ker sta obe podjetji inovativni in pripravljeni na prihodnje izzive, je to dobra spodbuda in temelj za njuno sodelovanje ter napredovanje. www.engelglobal.com fio wma tik Oda brrezhibnosti Kot izkušen dirigent orkestra zna FLOWMATIK odigrati brezhibno melodijo! Najpogostejše na termoplastov s te pake pri predelavi hnologijo brizganja Henrik Privšek N.19. Pentlje za ostrimi robovi Za ostrimi robovi na stopničastih prehodih in poglobitvah, kot so vgravirane oznake in napisi, pogosto nastanejo različne črtice v obliki kljukic, noskov, črke U in pentelj. Čelo taline naredi preskok čez oster rob in pod seboj zajame zrak. Oblikuje se zračni mehurček, ki se pod vplivom tlaka in toka taline razpotegne v kljukico, pentljo ali črko U (Slika 1). Napaka se lahko pojavi tudi pri zelo plitvih gravurah. Slika 1: Pentlje za vgraviranimi oznakami Težavo odpravimo z rahlo zaokrožitvijo robov napisa. Globina napisa naj bo čim manjša. Priporočljivo je, da na mestu napisov upočasnimo hitrost čela taline. Na ostrih stopničastih prehodih (Slika 2) se čelo taline zasuče in zajame zrak. Zajet zračni mehurček se enako kot v primeru napisov razpotegne v različno oblikovane pentlje. Tudi v tem primeru težavo odpravimo z zaokrožitvijo robov, manjšo hitrostjo čela taline in višjo temperaturo kalupa. V skrajnem primeru v orodje vgradimo vakuumsko črpalko za odzračevanje kalupne votline. N.20. Luščenje površine Če se dva nekompatibilna materiala med seboj pomešata, se v raztaljenem stanju ne zlijeta skupaj. Izdelek, ulit iz take mase, je večplasten in se v plasteh lušči. Luščenje je najbolj izrazito pri dolivku, saj so pri vbrizgavanju strižne napetosti tu največje. Ukrep je samo eden. Preprečiti moramo mešanje z nekompatibilnim materialom ali barvilom. Slika 2: Pentlje za stopničastimi prehodi N.21. Spremenjena barva izdelka Barva izdelka je enakomerna, vendar temnejša, kot bi morala biti. Napaka je zlasti opazna pri svetlejših barvah, nastane pa zaradi neprimerne priprave in predelave materiala. Kriva sta predolgo sušenje in previsoka temperatura sušenja. Še posebno so občutljivi poliamidni materiali, ki zaradi previsoke temperature ob prisotnosti kisika iz zraka oksidirajo. Mejna temperatura sušenja PA6 je 80 °C, za ostale vrste polia-midov pa 90 °C. Za sušenje poliamidov pri višjih temperaturah uporabljajo vakuumske sušilne peči. Pri predelavi moramo biti pozorni na čas zadrževanja taline v stroju in temperaturo taline. Talina se ne sme preveč pregreti. Glede na to izberemo tako velikost stroja, pri kateri je razmerje med dozirnim hodom in premerom polža od 1 do 3. Čas zadrževanja taline v stroju je lahko približno 5 minut. N.22. Ulitek se lepi na kalup Ulitek se lepi na kalupne površine zaradi ekstremne pregretosti posameznih delov kalupa ali zaradi materiala, ker ima slabe drsne lastnosti. Pregrevanje nastaja zlasti pri dolgih, tenkih in slabo hlajenih pestičih. Masa se na stiku s takimi pestiči ne ohladi dovolj, tako da pestič pri snemanju izdelka posmuka luknjo, ki jo pestič oblikuje. Težavo rešimo tako, da pestič naredimo iz materiala, ki je dober prevodnik toplote (berili-jev bron), ali če v pestič vgradimo toplotno prevodno jedro. Če se ulitek kljub dobremu hlajenju lepi, moramo preveriti lastnosti materiala. Nekateri materiali (na primer PEC) so poznani po neugodnih lastnostih snemanja iz orodja. Za te materiale morajo biti snemalni koti večji kot pri ostalih. Lahko uporabimo dodatke za boljše ločevanje, vendar so ti dodatki lahko moteči pri morebitnih naslednjih postopkih površinske obdelave izdelka. Trgovina, posredništvo in zastopstva d.o.o. Tehnična plastika za strojno obdelavo Informacije In naročila na: tel. 01/549 27 49, faks: 01/549 27 50 E-pošta: info@senator.si spletna stran: www.senator.si, vaš kontakt: Ksenija Kresnik Conič Za popolnost vaših strojnih delov - napredna tehnična plastika: « okrogle polne palice plošče ° debelostenske cevi za struženje, rezkanje in vrtanje strojegradnja vzdrževanje orodjarstvo izvrstni materiali za: - zobnike - ležaje - drsne površine - puše... Katalogi in svetovanje - brezptečno! Proizvodnja, predelava in poraba plastike v Evropi Plastika in guma sta danes že povsem vsakdanja materiala. Obdobje plastike, kot so poimenovali drugo polovico 20. stoletja, se je nadaljevalo tudi v 21. stoletje. Tako za plastiko kot tudi za gumo pa je značilno široko področje uporabe, saj že dolgo nista le ugodna nadomestna materiala, temveč materiala v proizvodnji vrhunske tehnike. Možnost pestre uporabe gre tudi v korist vse večji skrbi za okolje in zmanjšanja porabe naravnih virov surovin. Polimeri so po svojih značilnostih prijatelji okolja, zato jih imenujejo tudi zeleni material 21. stoletja. Proizvodnja in predelava polimernih materialov sta industrijski veji, ki imata v svetovnem merilu najdaljšo kontinuirano rast proizvedenih in predelanih količin, dobiček ter število zaposlenih. Na svetu je bilo leta 2006 proizvedeno več kot 265 milijonov ton polimernih materialov, in sicer 245 milijonov ton plastike1 ter nekaj več kot 21 milijonov ton naravnega in sintetičnega kavčuka. Če je bilo leta 1950 prvič proizvedeno približno 1,5 milijona ton plastike, potem je bila letna rast do danes 9,5-odstotna, s čimer se ne more pohvaliti nobena druga industrijska panoga. Evropska industrija plastike2 Plastično industrijo predstavljajo tri osnovne skupine podjetij: proizvajalci materialov, predelovalci ter proizvajalci strojev, orodij in druge pomožne opreme. V Evropi je približno 50.000 podjetij plastične industrije, v katerih je zaposlenih več kot 1,6 milijona delavcev, ki na leto zaslužijo več kot 280 milijard evrov. V Evropi je bilo leta 2007 proizvedeno približno 43 milijonov ton termoplastov, vrednih 150 velikih proizvajalcih materialov kot tudi pri predelovalcih. Spremembe nikoli niso bile tako hitre (veliko povezovanj in združenj). Proizvodnja in poraba plastike v Evropi Evropa lahko proizvede približno 45 milijonov ton termoplastov, kar s proizvedenimi 43 milijoni pomeni zelo visok odstotek izkoriščenosti kapacitet (več kot 95-odsto- tna). Poraba je približno 41 milijonov ton. Nemčija ima največje posamezne kapacitete, države Beneluksa pa izstopajo z največjimi naftnimi terminali v pristaniščih, zraven katerih so zgrajeni veliki petroke-mični proizvodni obrati. Tabela 2 prikazuje razmestitev obratov evropskih proizvajalcev termoplastov za široko uporabo z letno proizvodnjo več kot 350 kt. Navedeni proizvajalci proizvedejo približno 90 milijard evrov. Podjetje Lokacija obrata* Plastomeri Kapaciteta (kt) Basell F, D, I, GB, NL, E, PL PE, PP 5 408 Največje izzive so pred to industrijo posta- Ineos F, D, I, GB, B, S, N PE, PP, PVC 5 226 vile hitra rast cen surovin in energije ter rast Borealis D, B, A, N, S, FIN PE, PP 4 080 celotne svetovne konkurence, posebno pa Dow D, I, GB, B, NL, E PE, PP, PS, PET 3 765 gotovih izdelkov in delov. S prihodom no- Total Petrochemical F, GB, B, E PS, PE, PP 3 160 vih držav članic v Evropsko unijo na začet- Sabic D, NL PE, PP 3 040 ku leta 2007, Bolgarije in Romunije, sta se Polimeri Europa D, F, I, B, H PE, PS 2 175 odprla dva, sicer manjša, vendar hitro raz- ExxonMobil F, B PE, PP 1 595 vijajoča se trga. Rusija, Turčija in Ukrajina Solvin F, D, B, E PVC 1 502 pa so postale zanimivi viri in trgi za izvoz PKN Orlen P, CZ PE, PVC 1 365 materialov, opreme in gotovih izdelkov. Repsol-YPF E, P PE, PP, PS 1 330 TVK/Slovnaft H, SK PE, PP 1 265 Navodila Evropske unije, ki določajo cilje BASF D, B, E PS 859 na področju uporabe embalaže, električ- Artenius I, GB, E, P, GR PET 840 nih in elektronskih proizvodov, avtomo- Nova Innovene F, D, GB, NL, S PS 815 bilov in nekaterih drugih proizvodov, zelo Arkema F, S PVC 798 vplivajo na izbor materialov. Nenehen boj Vinnolit D PVC 750 plastične industrije proti uvajanju davka Shin-Etsu NL PVC 506 na nekatere materiale ali proti prepovedi LVM F, NL PVC 450 njihove uporabe je že prinesel prve pozi- Vestolit D PVC 405 tivne rezultate. Borsodchem H PVC 400 Mossi & Ghisolfi I PET 375 Elektronsko poslovanje je spremenilo Oltchim RO PVC 350 odnose med dobavitelji in kupci, kar je Ostali 4 420 pozitivno vplivalo tudi na strukturalne *A - Avstrija, B - Belgija, CZ - - Češka republika, FIN - Finska, F - Francija, GR - Grčija, H - Madžarska, I - Italija, spremembe v industriji plastike, tako pri D - Nemčija, NL - Nizozemska, N - Norveška, PL - Poljska, P - Portugalska, SK - Slovaška, E - Španija, S - Švedska, GB - Velika Britanija 1 Besedilo je napisano v sodelovanju s časopisom POLIMERI. Tabela 1: Razmestitev obratov posameznih proizvajalcev masovnih polimerov v Evropi2 Ostale zahodnoevropske države, 8% Vzhodnoevropske države, 11 % Nizozemska, 11% Belgija, 13% Nemčija, 22% -Španija, 8% Ostale zahodnoevropske države, 12 % Vzhodnoevropske države, 13 % Nizozemska,—! I 4% y Velika Britanija, Belgija/ Luksemburg, Francija, 14 % Nemčija, 20 % -Španija, 9% Velika Britanija, 9% Francija, 11% Italija, 17% Slika 1: Proizvodnja plastičnih materialov v Evropi leta 2006, v deležih po posameznih evropskih državah Slika 2: Poraba plastičnih materialov v Evropi leta 2006, v deležih po posameznih evropskih državah Francija Mia Nemčija Poljska Velika Skandinavske Španija Države Ostale Ostale - •— države Beneluksa zahodno- vzhodnoevropske evropske države države Slika 3: Poraba plastičnih materialov v posameznih evropskih državah in regijah od 2005 do 20072 odstotkov plastike, ostalih 10 odstotkov (PVC, PS in PET) pa proizvaja 35 majhnih petrokemičnih podjetij. Slika 1 prikazuje proizvodnjo polimernih materialov po evropskih državah, Slika 2 pa porabo polimernih materialov po posameznih evropskih državah in regijah. Slika 3 prikazuje gibanje porabe plastičnih materialov v posameznih evropskih državah in regijah od leta 2005 do 2007. Za nove članice Evropske unije je značilna precejšnja letna rast v analiziranem obdobju, in sicer na Poljskem 7,1 odstotka, v vseh ostalih vzhodnoevropskih državah 10,2 odstotka, povprečna rast v starih članicah Evropske unije pa je le 2,8 odstotka. Slika je jasnejša, če primerjamo podatke o porabi plastike po prebivalcu. Evropsko povprečje je 100 kg na prebivalca, podatki o porabi plastike na prebivalca v srednjeevropskih državah pa kažejo na visoko Avstrija Baltske države Bulgarija Francija Grčija Irska Italija Madžarska Nemčija Poljska Romunija Velika Britanija Skandinavske države Slovaška Slovenija Švica Države Beneluksa 90,4 24,8 24,7 67,5 67,9 65,4 65,0 116,6 71,6 ; 51,1 59,1 18,3 100,1 85,9 64,8 I 67,3 81,0 132,7 50 100 Poraba plastike, kg/prebivalca 150 Slika 4: Poraba plastike na prebivalca leta 2007 v posameznih evropskih državah2 Inovativen fotogalvanski modul iz materiala DuPont TM Rynite® PER Inovativen fotogalvanski modul iz močnega in robustnega DuPont TM Rynite ® PER, materiala z izmerami 83,3 x 56,5 cm, zagotavlja dimenzijsko stabilnost, majhno zvijanje in atraktivno kakovost površine. Material odlikujejo tudi izvrstno tečenje, visoka trdota in odlične izolacijske lastnosti. Zbirni fotogalvanski modul ima ogledalo ali steklene leče, in sicer za zbiranje in fokusiranje svetlobe iz okolja na majhno površino, veliko en kvadratni centimeter. Na zbirni modul se lahko pritrdi šest elementov, ki uspešno lovijo sončno svetlobo (0,2 °C natančno). Za plastične module so se v podjetju odločili, da bi pločevino nadomestili z visokokakovostnim polimerom, ki je korozijsko odporen, oblikovno prilagodljiv, z majhnimi proizvodnimi stroški in manj obdelovalnimi koraki. B http://uk.news.dupont.com letno rast povpraševanja po plastiki v teh državah (Slika 4). V Evropi je poraba termoplastov za široko uporabo med letoma 2005 in 2007 zabeležila letno rast 3,3 odstotka, domnevamo pa, da bomo Evropejci letos porabili približno 38 milijonov ton. Slika 5 prikazuje gibanje porabe posameznih termoplastov za široko uporabo v Evropi med letoma 2005 in 2007. Največjo rast dosega uporaba penastega polistirena (novi standardi za izolacijo objektov) in PET (embalaža). Poraba konstrukcijskih termoplastov se je med letoma 2005 in 2007 povečevala za 5,1 odstotka, domnevamo pa, da jih bomo leta 2008 uporabili približno 3,2 milijona ton. Slika 6 prikazuje gibanje porabe posameznih konstrukcijskih termoplastov v Evropi med letoma 2005 in 2007. Predelava plastike v Evropi V Evropi se s predelavo plastike ukvarja približno 24.000 podjetij, med katerimi so taka, ki se ukvarjajo samo s predelavo plastike, pa tudi taka, ki so sicer v neki drugi industrijski panogi, predelujejo pa tudi velike količine plastike. Omenjeno število ne vključuje podjetij, ki se ukvarjajo s toplotnim preoblikovanjem. Na Sliki 7 je prikazano število predelovalcev po posameznih postopkih. Slika 5: Poraba posameznih termoplastov za široko uporabo med letoma 2005 in 2007 Acetali PMMA Slika 6: Poraba posameznih konstrukcijskih termoplastov med letoma 2005 in 2007 Večina podjetij (več kot 17.000) plastiko predeluje z injekcijskim brizganjem. Številka je le približna, ker je veliko majhnih podjetij z enim ali dvema strojema, baza AMI pa vsebuje natančne podatke za več kot 10.000 brizgalnic. Po predelavi termoplastov je na prvem mestu ekstrudiranje - izdelava filmov in folij. Če k temu prištejemo še izdelavo (ekstrudiranje) cevi, profilov, plošč, kablov in vlaken, ugotovimo, da je približno 22,3 milijona ton plastike predelane z ekstru-diranjem. Po posameznih področjih uporabe se največ plastike uporabi za pakiranje. V trdo in mehko embalažo se predela več kot 48 odstotkov plastike (Slika 9). Mehka embalaža se izdela večinoma iz polietilena in linearnega polietilena nizke gostote, ki jih predelajo v filme, le-te pa potem raztegnejo in razvlečejo za izdelavo večslojne embalaže. Še vedno se največ plastike porabi za embalažo. Ne le zato, ker se je plastika izkazala dobro prav na področju embaliranja, ampak tudi zaradi inovacij, ki so druge materiale začele zamenjevati s plastiko. Plastična embalaža je danes v ospredju, tudi ko govorimo o skrbi za odpadke in o varovanju okolja. Razvoj sistema ponovne Ostali postopki Oplemenitev termoplastov Ekstrudiranje plošč Ekstrudiranje vincevi Pihanje Ekstrudiranje filmov Injekcijsko ■ 1.141 ■ 734 ■ 833 1.817 1.509 1.956 16.810 5.000 10.000 Število podjetij 15.000 20.000 Slika 7: Število predelovalcev po posameznih postopkih predelave plastike v Evropi leta 2007 Ekstrudiranje filmov Injekcijsko Pihanje Ekstrudiranje cevi in profilov Ekstrudiranje plošč Ekstrudiranje vlakan Ekstrudiranje kabelov Ostali postopki i 9.857 9.034! 5.327 5.294 4.274 2.064 851 4.070 2.000 4.000 6.000 7.000 Predelano termopastov, kt 10.000 12.000 Slika 8: Količine termoplastov, predelanih po posameznih postopkih, v Evropi leta 2007 Vlakna, 3% Trda embalaža 27,4% Elektronskem elektronične naprave, 1,1% Pribor, 3% Hišni pripomočki, 2,2"' Raztezna embalaža 20,7% -Avtomobili, 5,1% Gradbeništvo, 18,9% Slika 9: Področja uporabe plastomerov v Evropi leta 2007, po deležih2 uporabe in uporaba kmetijskih kultur** imata ekonomski in politični vidik, zmanjšanje mase in dimenzij embalaže pa vpliva na izbor materialov in njihovo uporabo. Drugo veliko področje uporabe plastike je gradbeništvo (približno 18 odstotkov celo- tne uporabe plastike v Evropi), kjer je največ PVC, cevi in profilov, PE za gradbeniške folije in cevi ter PS-E za toplotno izolacijo. Sklep Polimeri so ena od industrijskih panog, ki se že 60 let razvija z nenehno rastjo. Svetovna poraba po-limernih materialov dosega večjo rast BDP, rast industrije plastike v Evropski uniji pa je za 2 do 3 odstotke hitrejša od vse druge industrije. Glede na to, da polimeri omogočajo predvsem dobro zaščito (embalaža, obleka, gradbeništvo) in da jih veliko uporabljamo tudi v logistiki (transport, skladiščenje, varovanje), se jim gotovo obeta dobra prihodnost. Če upoštevamo še njihov Ostalo, 18,9% Žice in kabli, 1,1 ! ** Namesto kmetijskih kultur se uporablja napačen izraz obnovljiv (po angl. renewable). Primernejši je nemški izraz nachwachsende Rohstoffe, čeprav bi bil še boljši izraz nachwachsende Stoffe. Gre namreč za proizvode, ki na novo zrastejo (npr. kot brada, ki se ne obnavlja). Kar nastane z znanjem in delovanjem človeka, pa je artefakt, umetnina. prispevek k zmanjševanju porabe energije (gradbeništvo, transport), lahko rečemo, da so polimeri potrebni za kakovostnejši razvoj družbe v celoti. Literatura: [1] N. N.: 2006 Plastics Business Data and Charts, Plastics Europe Deutschland, Juni 2007. [2] N. N.: The European plastics industry, u AMI's 2007 European plastics industry report. Konkurenčna prednost storitev Wittman Battenfeld, podprtih z informacijsko tehnologijo Z inovativnimi storitvami Web-Service, Remote-Service in Web-Training, ki jih ponuja podjetje Wittmann Battenfeld, je globalna komunikacija na dosegu roke. Nove storitve, ki si jih je bilo mogoče ogledati na sejmu Fakuma, prihranijo čas in denar. Ponudbo storitev, podprtih z informacijsko tehnologijo in namenjenih industriji brizganja plastike, je uvedlo podjetje Wittmann Battenfeld. Storitev Web-Service pa predstavlja začetek novega obdobja na področju podpore strankam. Z interne-tno povezavo med strankinim strojem in inženirjem v servisnem centru se hitro in poceni določijo napake ter morebitna potrebna popravila. Storitev Remote-Service povezuje stroje za brizganje in računalnike v podjetju, s čimer je omogočen nadzor nad proizvodnjo znotraj podjetja, pa tudi prepoznavanje napak na daljavo in zagotavljanje kakovosti. Storitev Web-Training omogoča fleksibilno in cenovno ugodno usposabljanje zaposlenih. Web-Service - nova generacija podpore strankam Globalna mreža Teleservice, na katero je priključenih približno 700 strojev, je bila nadgrajena s storitvijo Web-Service, ki omogoča interakcijo med strojem in inženirjem v servisnem centru. Z dovoljenjem stranke lahko izkušeni inženirji do stroja dostopajo po internetni povezavi. Tako lahko na daljavo prepoznajo napake in jih tudi odpravijo. Servisiranje stroja na samem mestu in dostava rezervnih delov potekata hitreje in učinkoviteje, pri čemer se ohranjata vrednost stroja in dolgoročna produktivnost po ugodni ceni. Remote-Service - mreža z najrazumnejšo ceno na trgu Novi vizualizacijski program omogoča povezavo med stroji za brizganje in računalniki v podjetju brez internetne povezave. Storitev pomaga upravljavcem stroja pri vseh proizvodnih korakih, kot so re- IZVoxno S) INFORMACIJE ZA IZVOZNIKE š'ujJuJjJd jjSjJaLijjyjjj jJsi i njih isijjjj Poljski inštitut, ki pridobiva kovine iz odpadnih materialov, išče dobavitelje surovin, izdelkov, materialov in koncentratov, ki vsebujejo: • svinec, • cink, • baker, • platino in • zlato. Češko podjetje išče dobavitelja jeklenih plošč z naslednjimi lastnostmi: • S235JR, • S235JR+N, • S355J2, • S355J2+N, • S355J2G3, • EN-standardi: EN 10025, • dimenzija: EN 10029, • debelina 2-150 mm, • širina 2000 mm, • dolžina 6000 mm, • certifikat EN 10204-3.1 B. Tovor mora biti dostavljen v pristanišče na Poljskem (Gdynia ali Szczecin) ali skozi Ukrajino in Slovaško oziroma Ukrajino in Poljsko. Ameriško podjetje išče dobavitelje: • železa, • bakra, • nerjavnega železa, • ostalih grobih kovin. Podjetja, ki jih sodelovanje zanima, vabijo, da pošljejo ponudbo, v kateri naj bodo navedene lokacija podjetja, teža in oblika izdelkov ter cena. Iransko podjetje išče dobavitelja 3350 kosov brezšivnih, hladno vlečenih, preciznih jeklenih cevi, namenjenih vgradnji v hidravlične sisteme avtobusov. Cevi morajo ustrezati standardu DIN 2391-2/C. Lastnosti izdelka: • jeklo: ST 35, normalizirano, • dimenzija cevi: 18 x 1,5 x 6000 mm, • zunanje površine cevi morajo biti elektrogalva- nizirane z nanosom minimalno 25 mikronov. V ponudbi naj bo cena paritet FOB in CFR. Navesti je treba tarifno carinsko številko, neto in bruto težo, poreklo blaga ter rok dobave in veljavnost ponudbe. Večje italijansko podjetje iz Veneta išče dobavitelje odpadnega bakra. Priznano hrvaško podjetje na področju komunalne opreme, s predstavništvi po Evropi, išče poslovne partnerje za izdelavo metalnih konstrukcij za komunalna vozila, kot so silosni razsipniki in krila snežnih plugov. • Nemčija, Hannover -EuroBLECH - International Sheet Metal Working Technology Exhibition, 21.-25. 10. 2008 • Ukrajina, Kiev-Specialized Exhibition for Metallurgy and the Metal Industry with Metal Conference - METAL-FORUM of UKRAINE, 23,25. 10. 2008 • Egipt, Kairo - MACTECH - International Exhibition for Machine Tools, Hand Tools, Welding & Cutting Equipment, 6.-9. 11. 2008 •Turčija, Bursa-Bursa Metal Processing Technology Fair, 5.-9. 12. 2008 Več informacij na i v rubriki Sejmi Vabimo vas, da se prijavite na brezplačno elektronsko prejemanje poslovnih priložnostih, sejmov, novic s tujih trgov in drugih novih vsebin na Izvoznem oknu, glede na tuje trge in panoge, ki vas zanimajo, na ì o. s i v rubriki E-info. » >) Bližnjica do poslovnih priložnosti 42 izvoznih trgov, na stotine koristnih informacij, vsak dan nove poslovne priložnosti, vse na enem mestu. Na prenovljenem portalu Izvozno okno boste našli vse informacije in nasvete za uspešen nastop na tujih trgih. Pregledno, brezplačno in samo en klik stran. Zato si še ta trenutek ustvarite bližnjico na spletni naslov www.izvoznookno.si. JAPTI - javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Ministrstvo za gospodarstvo IZVO^JIÖ)® cimo nadzor stroja, prepoznavanje napak, zagotavljanje kakovosti in optimizacija procesa. Stroj je na mrežo priključen po eternetu. Ko je orodje Remote-Service nameščeno, je omogočen dostop do stroja po mreži v podjetju. Do stroja je mogoče dostopati tudi z drugih računalnikov, ki so v mreži. Strani na zaslonu krmilnika stroja si je mogoče ogledovati med samim krmiljenjem, pri čemer proizvodni proces ni moten. Web-Training - novi standard na področju usposabljanja zaposlenih Novi program ponuja nekoliko neobičajno učno okolje. Virtualni center za usposabljanje ponuja več prožnosti pri osnovnem in nadaljnjem usposabljanju zaposlenih. Usposabljanje traja dve uri, pri čemer proizvodni proces ni moten. Zaposleni se prijavijo na usposabljanje, nato pa se ga po internetu udeležijo. Vodijo jih izkušeni učitelji in strokovnjaki. Osnovni program obravnava kon-struk-cijo stroja, krmilni sistem, tehnologijo in programiranje izvleka jedra. Vsebina programa usposabljanja se lahko prila- gaja zahtevam stranke. Naslednje teme in datumi seminarjev so na spletni strani podjetja. www.wittmann-battenfeld.com Ferromatik Milacron predstavil hibridni stroj za injekcijsko brizganje Nova zasnova hibridnega stroja za injekcijsko brizganje z oznako K-TEC 155 in s 1.550 kN zapiralne sile omogoča izdelavo tankostenskih pravokotnih posod iz prozornega polipropilena z velikimi hitrostmi. Konstrukcijska zasnova s hidravličnim sistemom hidravlične črpalke pripomore k 15-odstotnemu prihranku energije, kar se opazi tudi v izredno kratkih časovnih ciklih. Sama zasnova stroja teži k tihemu delovanju. Zaradi vgrajenega hladilnega sistema se hitrost cikla zmanjša na 2,5 sekunde. Po končanem postopku brizganja gotovi izdelki potujejo po transportnem sistemu, kjer se sistematično zložijo in pripravijo za pakiranje. M www.ferromatik.com Postopek MIM v podjetju Indo-US Brizganje prašnatih materialov je postopek za proizvodnjo brizganih izdelkov iz kovinskih ali keramičnih materialov. Avstrijsko podjetje Wittmann Battenfeld je pionirsko podjetje v razvoju te tehnologije, že več let pa sodeluje z vodilnim podjetjem na trgu, s podjetjem Indo-US MIM Tec Pvt. Brizganje prašnatih materialov (PIM) je zaradi ponovljivosti primerno za masovno in cenovno ugodno izdelovanje kompleksnih geometrij visoke natančnosti. Pri brizganju prašnatih materialov poznamo dva postopka, in sicer brizganje kovinskih prašnatih materialov (MIM) in brizganje keramičnih prašnatih materialov (CIM). Prednost teh postopkov je predvsem v majhnih stroških, ki se zaradi kompleksnosti izdelkov ne povečujejo. Postopki namreč omogočajo ozke tolerance pri masovni proizvodnji tehnično zahtevnih in kompleksnih izdelkov (tudi mikroiz-delkov). Orodja za proizvodnjo izdelkov iz kovinskih prašnatih materialov morajo biti izdelana v skladu s posebnimi konstrukcijskimi smernicami in iz jekla, odpornega proti obrabi. Postopek ponuja številne prednosti tudi pred postopkom precizijskega litja, saj omogoča izdelovanje kompleksnih, visokokakovostnih izdelkov v velikih količinah in po nizkih cenah. Postopek Celoten postopek poteka v štirih korakih: 1) Najprej se s postopkom mešanja prahu in veziva pridobi granulat. Vsebnost prahu je približno 60 odstotkov. Nekatere parametre, npr. krčenje, je mogoče prilagajati s spreminjanjem količine prahu in veziva. 2) Drugi korak je proizvodnja brizganih kosov na stroju. Izdelek, ki ga dobimo s tem korakom, se imenuje zeleni kos. 3) V tretjem koraku z odstranjevanjem veziva pridobimo t. i. rjavi kos. 4) Rjavi kos se nato posintra. Indo-US MIM Podjetje Indo-US MIM je eden od vodilnih proizvajalcev izdelkov, izdelanih s tehnologijo brizganja kovinskih prašnatih materialov. Svoje stranke ima predvsem na področju avtomobilske, letalske, telekomunikacijske in medicinske industrije. Podjetje se lahko pohvali z najsodobneje opremljenim proizvodnim obratom. Vsako leto razvije približno 200 novih izdelkov. V lasti ima več kot 40 hidravličnih strojev za brizganje Wittmann Battenfeld serije HM z zapiralnimi silami od 80 do 100 ton. Wittmann Battenfeld Značilnosti hidravličnih strojev Wittman Battenfeld so modularna raznolikost, izjemna natačnost in nabor različnih možnosti. Stroji serije HM so kompaktni in kratki, postavitvena površina je majhna. Podjetje svojim strankam omogoča dostop do tehnologije PI M, pri čemer jim zagotavlja pomoč v različnih oblikah, od svetovanja do pilotske proizvodnje. www.battenfeld-imt.com Polimerna pralna kad Kot povsod v slovenskih podjetjih se tudi v Gorenju GA soočajo z zahtevami, ki jih narekujejo usmeritve na področju razvoja in seveda novosti, ki prinašajo uspeh na globalnem trgu. Globalni trg s svojimi zahtevami spodbuja in narekuje podjetjem potrebe po novih proizvodih, zaradi katerih je treba zmanjšati proizvodne stroške vsakega novega proizvoda ter skrajšati čas razvoja novega izdelka in čas uvedbe izdelka na trg. Hiter napredek novih tehnologij in spoznanj na vseh področjih zahteva multidisciplinaren pristop. Pri razvoju na novo razvite polimerne kadi so pri projektu sodelovali tako domači tehnologi in konstrukterji iz programa Pralno-pomivalnih aparatov, tehnologi iz programa Mekom kot tudi podjetje Meccanica Generale iz Italije s svojimi strokovnjaki, ki je specializirano za izdelovanje orodij za polimerne pralne kadi. Prednosti skupnega razvoja pralnih kadi so predvsem izkušnje in spoznanja, ki jih je podjetje pridobilo v podobnih projektih z drugimi proizvajalci pralnih strojev. Boris Klenovšek mag. Boštjan Sovič spec. Sebastjan Kotnik Dvajset let stara zamisel o uporabi poli-mernega materiala za izdelavo pralne kadi se danes lahko uresniči na podlagi dolgoletnih prizadevanj na področju razvoja tehnologije, ki je na taki ravni, da proizvajalcem ponuja nove možnosti. Prednosti polimerne kadi v primerjavi s prej uporabljeno tehnologijo izdelave iz nerjavne pločevine je predvsem v tem, da se lahko v orodju izbrizga poljubna oblika kadi, in to vse v enem kosu. Pri kovinski kadi je bilo treba najprej narediti obod, sprednjo steno, zadnjo steno kadi, veliko nosilcev ter pritrditi dve uteži, elektromotor, vzmeti, amortizerje, termostat, cevi in ostale komponente. Za vsakega od elementov, ki se pritrdi na kad, se izdela nosilec in orodje, vsaka komponenta pa se izdela na drugem stroju. Vse skupaj je bilo nato treba vstaviti v šablone in zvariti. Postopek je bil precej zamuden, zahteval pa je veliko stroškov zaradi izdelave orodij. Na koncu je bilo treba s penetranti preveriti te-snost zvarov. Veliko je bilo tudi izmeta, kar je pri današnji uporabi termoplastov mogoče reciklirati - zmleti in granulat ponovno uporabiti, vendar ne za pralno kad, ki je tehnično zahteven element, ampak za izdelavo drugih manj zahtevnih komponent. Stroj in orodje za izdelavo pralne kadi Izdelava pralne kadi poteka na stroju za injekcijsko brizganje termoplastov Demag z zapiralno silo 13.000 kN in brizgalno kapaciteto 6,5 kg mase za posamezen vbrizg. Sistem zapiranja stroja deluje na podlagi pettočkovnega škarjastega zapiranja s hidravličnim pogonom. Orodje za oblikovanje pralne kadi je za opisani primer enognezdno, ker je polizdelek po tlorisni površini prevelik in bi v primeru dvognezdnega orodja potrebna zapiralna sila presegala zmogljivost stroja. Z naraščanjem števila gnezd narašča potreba po velikosti zapiralne sile. Zapiralna sila, ki jo stroj ponuja, je v opisanem primeru optimalno izkoriščena. Pogonski sklop stroja sestavljata zapiralna in bri-zgalna enota. Orodje za delovanje potrebuje svoje energente, hladilno-temperirno vodo, električne signale, zračni curek za ločevanje samega izdelka iz izmetalnega dela gravure orodja ter dodaten hidravlični pogon za zapiranje in odpiranje stranskih hidravličnih jeder orodja. Izmetalni sistem je klasičen, kar pomeni, da izme-talni in povratni hod opravlja hidravlično gnani izmetač stroja. Polizdelek - pralna kad je oblikovno zelo kompleksen, zato je orodje zasnovano z eno glavno odpiralno (delilno) ravnino, ki loči šobni fiksni del orodja od gibajočega se izmetalnega dela. Delilna ravnina pa nikakor ni dovolj, da bi se izdelek brez deformacij ločil iz gravurne votline orodja, zato je predvsem izmetalni del orodja grajen precej kompleksno. S stranskimi pomičnimi zagozdami (jedri) je tako omogočena ločitev celotne kompleksne oblike samega polizdelka. Povprečen cikel za izdelavo te plastične kadi je odvisen od aplikacije posameznega tipa in znaša od 72 do 82 sekund. To je čas, v katerem s postopkom injekcijskega brizganja nastane pralna kad, ki se z nadaljnjimi postopki nadgradi, tako da tvori celoten del pralne enote pralnega stroja. Celoten sklop pralne kadi je sestavljen iz večjega zadnjega in manjšega sprednjega dela. Oba se z elementi za doseganje mehanske zveze sestavita v celoto pralne kadi. Postopek izdelave (potek brizgalnega cikla pri nastajanju izdelka) delimo na tri faze: plastificiranje termoplasta, brizganje, hlajenje in ločevanje izdelka iz orodja. Prvo fazo predstavlja zapiranje orodja. Celotno Vgrajena polimerna pralna kad, ki na nekaterih področjih prekaša pralno kad iz nerjavne pločevine orodje se zapre, ustvari se zapiralna sila, ki omogoča stanje pripravljenosti za vbrizg taline v orodje. Sledijo postopek vbrizgavanja do preklopne točke (ki nastopi v trenutku, ko je določena količina mase zapolnila gravurni prostor), nato pa preklop in delovanje naknadnega tlaka oziroma tlaka kompaktiranja, ki je ustrezno nižji od tlaka brizganja. Namen ustvarjanja tega tlaka je zagotovitev zapolnjenosti gravurne oblike v celoti. Hkrati ta tlak poskrbi za to, da se v gravurno votlino dovaja dodatna talina, ki je potrebna za kompenzacijo krčenja v fazi strjevanja. Po končani fazi vbrizganja sledi faza ohlajanja izdelka v orodju, ki se prekriva s fazo plastifikacije Razvoj je zajel vse zahtevane računalniške preračune in simulacije, kot je metoda končnih elementov itn. materiala za ponovni vbrizg, kjer se polž vrti in pomika nazaj ter pripravlja maso za ponovni vbrizg. Sledita faza odpiranja orodja in faza prevzemanja samega izdelka s servorobotskim sistemom. Naloga robotskega sistema je dvojna. Prva je vnos ležajne puše v orodje za injekcijsko brizganje, ki na gotovem izdelku zagotavlja pozicioniranje ležajev v ohišje pralne enote. Po končanem brizganju robotski sistem prime polizdelek in ga prenese na položaj naslednje operacije na periferiji, ki je poleg brizgalnega stroja. Od tu naprej se postopek zaporedno ciklično ponavlja. Uporabljeni material na trgu ni novost. Osnova je polipropilen z dodatki polnil kalcijevega karbonata. V podjetje se zaradi potrebnih količin material dovaža s cisternami (razsuto stanje) in se nato s prečrpavanjem shrani v dveh velikih silosih (po 80 ton). Od tam se termoplastični granulat s pnevmatskim sistemom pošlje do nasipne postaje injekcijske brizgalne enote, kjer se dozira v cilinder in polžni del plastifika-torja stroja. Prednosti uporabe polimernega materiala pred pralno kadjo iz nerjavne pločevine Odprto orodje polimerne pralne kadi - povsem avtomatiziran postopek izdelave pralne kadi - manj sestavnih delov pralne enote - lažja in hitrejša sestava celotnega pralnega stroja, kar pomeni tudi večje proizvodne kapacitete in fleksibilnost proizvodnje Folija Tedlar® za hitro rastoči trg fotovoltaike Podjetje DuPont je kot vodilni dobavitelj materialov za fotovoltaično solarno industrijo naznanilo, da bo povečalo svoje zmogljivosti pri proizvodnji folije DuPont™ Tedlar®. Novi obrat naj bi začel delovati proti koncu leta 2009, globalna proizvodnja folije pa se bo tako več kot podvojila. Fotovoltaična industrija je v porastu, povpraševanje po sončni energiji pa vedno večje. Tako bo novi projekt podjetja še dodatno poudaril njegovo predanost trajnosti in zagotavljanju izdelkov, ki omogočajo čisto ter obnovljivo energijo za ljudi po vsem svetu. Zato je povečanje proizvodnih zmogljivosti prednostna naloga podjetja. Folije DuPont™ Tedlar® so sestavni del fo-tovoltaičnih plasti na zadnji strani sončnih modulov že več kot 25 let. Odlikuje jih visoka odpornost proti vremenskim vplivom, ultravijoličnim žarkom in vlagi, zaradi česar so postale industrijski standard, sončni moduli pa imajo tako dolgo dobo uporabnosti. Folija Tedlar® se uporablja pri aplikacijah v letalski industriji, gradbeništvu in grafični umetnosti. V podjetju DuPont predvidevajo, da se bo trg fotovoltaike naslednjih nekaj let povečeval za več kot 50 odstotkov letno, pri čemer bo vedno večja tudi potreba po obstoječih in novih, stroškovno učinkovitih materialih. V naslednjih petih letih naj bi prodaja izdelkov za fotovoltaično industrijo presegla milijardo dolarjev. www2.dupont.com Linija, na kateri potekajo priprava in pozicioniranje ležajne puše, odrez dolivnega kanala, vstavljanje krogličnih ležajev ter izpis proizvodnih podatkov na polizdelek Odlaganje polimerne pralne kadi na transportni trak periferije - izboljšanje nekaterih lastnosti pralnega stroja (energijska učinkovitost, hrup •••) - možnost recikliranja odpadnega materiala oziroma celotne pralne kadi ter zmanjšanje izmeta v proizvodnji - manjše nihanje cene materiala za po-limerno kad v primerjavi z nihanjem cene nerjavne pločevine - manjša poraba energije za izdelavo celotne pralne enote - manj delavcev, potrebnih za sestavo pralne enote, in zato večja produktivnost - zaradi vseh navedenih razlogov občutno manjši proizvodni stroški in večja cenovna konkurenčnost pralnih strojev Za začetek proizvodnje pralnih kadi so morali v podjetju usvojiti tudi popolnoma avtomatizirano periferijo brizgalnega stroja vključno z robotom in napravami za odre-zovanje dolivka ter vstavljanje ležajev v le-žajno pušo. Celotno postrojenje je izvedeno v taki obliki, da lahko s hitrimi menjavami posameznih komponent periferije proizvajajo tako polimerno kad za 6-kilogram-sko polnitev kot tudi novo polimerno kad SLIM za 4,5-kilogramsko polnitev perila, namenjeno pranju. Boris Klenovšek, ing. str., novinar mag. Boštjan Sovič, tehnični vodja PPA, Gorenje, d. d. spec. Sebastjan Kotnik, tehnologija Mekom, Gorenje, d. d. Največji stroj za brizganje na svetu, izdelan v podjetju ENGEL Podjetje ENGEL je izdelalo stroj za brizganje z zapiralno silo 55.000 kN in tremi brizgalnimi enotami. Namenjen je proizvodnji podzemnih zbiralnikov in zabojnikov. S svojimi tremi brizgalnimi enotami omogoča brizge s težo do 140 kg, obenem pa je zaradi nizke porabe energije tudi zelo varčen. Stroj z imenom ENGEL duo 5500 se odlikuje po svoji veliki zapiralni sili, tremi vzporednimi brizgalnimi enotami s polžem, premera 260 mm. Vsaka od teh enot je bila uporabljena v proizvodnji 6.500-litrskega podzemnega zbiralnika GRAF. Stroj je dolg 25 metrov, njegova teža je 585 ton, k čemur je treba dodati še težo orodja, ki znaša do 160 ton. Zaradi velikosti je bilo treba tla znižati za 2 metra. Gre za največji stroj za brizganje na svetu, ki pa se odlikuje tudi po zelo nizki porabi energije - 0,34 kilovatne ure/kg. www.engelglobal.com Celovita podpora orodjarski industriji Razvoj izdelkov in orodij Strokovno usposabljanje Mrežen je in povezovanje podjetij Aplikativne industrijske raziskave in razvoj Vrhunska tehnološka RR-oprema Tehnološka RR-oprema Ostala oprema: - merilna veriga s senzorjem za merjenje tlaka in temperature - standardna testna orodja za testiranje polimemih materialov (indeks tečenja, skrčki...) - ogrodje za orod|ez izmeni j i vim i vložki HASCO Programska oprema: - Moldflow MPI 6.1.3 - PamStamp 2G - Unigraphics NX5 - Tebis v3.3 RSC 05 Praktično usposabljanje na naši opremi Napoved tanjšanja izdelka s simulacijo globokega vleka pločevine Obnova vložka orodja s 3D-digitalizacijo in obratnim inženirsWom TECOS - RAZVOJNI CENTER ORODJARSTVA SLOVENIJE Kidričeva ulica 25,3000 Celje | info@tecos.si 1 Z izboljšanjem komunikacijskih sposobnosti do povečanja zmogljivosti novih strojev Kupci, ki se pri Krauss Maffeiju uvajajo v upravljanje novih strojev, so deležni tudi treninga mehkih veščin (socialnih in osebnih kompetenc). Če se operaterji strojev naučijo pogovarjati, se zmanjša verjetnost nesporazumov in poveča produktivnost. Jens Giesler Na trgu je veliko pomanjkanje kvalificirane delovne sile, zato morajo podjetja sama poskrbeti za razvoj človeških virov. Še bolje je, če to nalogo prevzame dobavitelj opreme. Krauss Maffei je proizvajalec strojev za brizganje plastike, ki zaposluje 2.500 ljudi. Stroji, ki izdelujejo plastenke, doze za kreme in dele notranje opreme avtomobilov, so vredni od 35.000 do 1,6 milijona evrov. Da bi kupce kar najbolj navezal nase, ponuja ta proizvajalec strojev poleg vzdrževalnih pogodb in odprtih linij za tehnično podporo že več let tudi usposabljanje (v Münchnu) za operaterje in vzdrževalce novih strojev. Rupert Gruber, vodja oddelka za usposabljanje uporabnikov, beleži 1.000 prijav letno za dvodnevni tečaj. Krauss Maffei je skupaj z družbo Michl Group iz Stamberga v usposabljanje vključil trening mehkih veščin, ne da bi s tem bistveno podaljšal samo usposabljanje. Obe družbi sta za svoj prepričljivi kon- cept dobili mednarodno zlato nagrado za usposabljanje na sejmu izobraževanja Di-dacta 2008 v Stuttgartu. Projekt se izvaja od začetka leta. Sodelujočim pogosto manjkajo znanja o metodah in socialne kompetence, zato so manj učinkoviti tudi pri izkoriščanju svojih strokovnih sposobnosti. Proizvajalec strojev in svetovalna družba sta skupaj razvila koncept usposabljanja, usmerjen v ciljne skupine in proizvode. Samo 10 odstotkov udeležencev tečaja ima zaključeno višjo šolo s fakulteto oziroma so brez nje. Drugih 10 odstotkov ima mojstrsko spričevalo. Reševanje nesporazumov in konfliktov v timu Jedro usposabljanja je še zmeraj delo s strojem. Udeleženci znajo po končanem usposabljanju upravljati s strojem ter prepoznavati in klasificirati napake. Z didaktično predelavo in strnitvijo strokovnega Izboljšanje pretoka informacij in medsebojnih odnosov se prenaša tudi na druge sodelavce in izboljša učinkovitost ob menjavi izmene. dela ter s skrajšanjem premorov so prihranili tri ure, ki so zdaj namenjene predvsem komunikacijskim temam. V tem času seveda ni mogoče doseči ambicioznih ciljev, po besedah vodje usposabljanja Gruberja pa je pomembneje, da tečajniki dobijo bistvene informacije o teh temah. Cilji usposabljanja Česa se naučijo udeleženci Strokovne kompetence - upravljanje stroja za brizganj e plastike - poznavanje materialov - prepoznavanje in razvrščanje napak - sprejemanje odločitev za odpravljanje napak - programiranje krmilnika Metode - metode ob predaji delovne izmene - pismenost kot najvišje načelo - sposobnost oblikovanja jasnih delovnih navodil - izboljšanje komunikacije med kolegi Socialne kompetence - zavestna komunikacija - učenje aktivnega poslušanja - povečanje pripravljenosti za reševanje konfliktov - dajanje povratnih informacij - izboljšanje delovanja tima Osebne kompetence - načrtno izgrajevanje lastnih kompetenc - povečanje samozavesti - izboljšanje upravljanja lastnega časa - povečanje zavedanja o pomenu kakovosti Vsi udeleženci so že spoznali, da jih sodelavci ne razumejo vedno tako, kot je bilo mišljeno. Manjkajo jim orodja, ki bi jih uporabili za reševanje nesporazumov in konfliktov. Z enostavnim modelom oddaj-nik-sprejemnik in kompleksnim komunikacijskim kvadratom Schulz von Thuna udeleženci spoznajo modele reševanja, ki jih lahko uporabijo tudi pri vsakodnevnem delu. Za Christo Mesnaric z izobraževalnega inštituta Michl Group, ki je razvil koncept usposabljanja za Krauss Maffei, je ključno izboljšanje komunikacijske sposobnosti in pripravljenosti za reševanje konfliktov. Kot podpredsednica poklicnega združenja vodij usposabljanja, svetovalcev in trenerjev (BDVT) iz Kölna pričakuje povečanje storilnosti do 20 odstotkov. Meni, da se izboljšanje pretoka informacij in medsebojnih odnosov prenaša tudi na druge sodelavce in izboljša učinkovitost ob menjavi izmen. Zaposleni radi prenašajo svoje znanje kolegom To potrjujejo tako udeleženci kot tudi njihovi nadrejeni. 90 odstotkov udeležencev neposredno po seminarju pričakuje, da bodo naučeno lahko dobro uporabili v praksi. Tri četrtine jih tako meni, da je seminar z uvajanjem v upravljanje stroja Dolivna šoba z možnostjo usmerjanja taline Novorazviti sistem podjetja I-mold iz Nemčije omogoča usmerjanje taline v orodje, saj ima izdelano dolivno šobo z več kanali, ki omogočajo spremembo smeri pretoka taline v orodje. S preprosto preusmeritvijo se spreminja pretok iz enega v drug kanal v orodju. Usmerjanje se lahko uporabi v poljubnih smereh v sklopu več dolivnih kanalov. Glavni element v sklopu je vrtljiv valjast element, ki je tesno vstavljen v orodje, na željo in zahteve pa se ga lahko postavi v želeni položaj. Sistem je primeren za uporabo pri brizganju tehničnih termoplastov s polnili, vseh termopla- stičnih elastomerov in proti ognju odpornih polimerov. www. konsens. de/i-mold.html stroji za Drizganje piastiKe, ekstruzije, reakcijska tehnika, avtomatizacija ggg www.nagel.com stroji za honanje www.colortronic.de transportni, sušilni, dozirni sistemi za plastični granulai HELLER www.heller.de CNC obdelovalni stroji www.lwb-steinl.de stroji za brizganje gume tamp«rlert«chnlk a www.single-temp.de temperirne naprave www.schulergroup.com avtomatske stiskalnice Behringer www.behringer.net strojne žage za razrez ko4in in pridobivanjem mehkih veščin zelo dober, preostala četrtina pa ga ocenjuje kot dobrega. Začetni pomisleki kupcev na vodilnih položajih so bili kmalu odpravljeni. Povratne informacije nadrejenih kažejo, da zaposleni svoje znanje radi prenašajo kolegom ter pridobljenih znanj in veščin ne zadržujejo zase, da bi si utrdili položaj. Šolanje povečuje zavedanje, da je za osebni uspeh potrebno sodelovanje celotnega tima. Število napak zaradi slabe komunikacije se je pri strankah Krauss Maffeia zmanjšalo za 3 do 30 odstotkov. Število zaustavitev stroja je manjše za najmanj 20 odstotkov, produktivnost pa večja za najmanj 30 odstotkov. Kupci so s ponudbo usposabljanja zadovoljni Christian Hettich, tehnični vodja družbe Pelzer Chemie iz Neutraublinga, kjer 150 zaposlenih proizvaja dna in zvočno izolacijo za AUDI in BMW, napoti vsako leto na usposabljanje v Krauss Maffei šest zaposlenih. Kot elektronik upa, da bodo nove metode učenja uspešne. Udeleženci se namreč med drugim učijo tudi to, kako enostavneje in ciljano priti do informacij, kar omogoča hitrejše odkrivanje in odpravljanje napak na stroju. Dokler učne vsebine niso predaleč od proizvodne prakse in ostane dvodnevni seminar strokovne narave, je po Hetti-chovem mnenju ponudba proizvajalca strojev iz Münchna idealna kombinacija, ki pomaga tako zaposlenim kot podjetju. Večja varnost in motiviranost pri upravljanju strojev Pozitivno se na to odzivajo tako dobavitelji avtomobilske industrije kot drugi kupci. Dolgoročno jim usposabljanje namreč prinaša koristi, saj nekaterim zaposlenim odpre nove razsežnosti znanja. Nekateri nekvalificirani delavci se po besedah Mesnariceve začnejo zanimati tudi za drugo ponudbo dodatnega usposabljanja. Usposabljanje jim omogoča boljše možnosti napredovanja in višje prihodke. Anketa DIHK med 11.000 udeleženci seminarja je pokazala, da je usposabljanje pomagalo do poklicnega uspeha več kot dvema tretjinama udeležencev. 90 odstotkov udeležencev si želi sodelovati na nadaljevalnem praktičnem seminarju, ki ga organizira Krauss Maffei, 80 odstotkov nadrejenih pa jih pri tem podpira. Med drugim tudi zato, ker so udeleženci Udeleženci se med drugim učijo tudi, kako enostavneje in ciljano priti do informacij, kar omogoča hitrejše odkrivanje in odpravljanje napak na stroju. na delovnem mestu bolj samozavestni, motivirani in varneje upravljajo nove stroje. Polž za predelavo duroplastov z visoko zaščito proti obrabi Podjetje Baumgarten Automotive Technics je specializirano na področju izdelave natančnih izdelkov iz duroplastov, ki so namenjeni predvsem avtomobilski industriji. Veliko podjetij se odloča za uporabo duroplastov, saj so dimenzijsko stabilni, imajo visoko kemično odpornost in temperaturno stabilnost. Poleg tega pa omogočajo proizvodnjo izdelkov z majhnimi stroški. Podjetje že več let uporablja stroje in sisteme podjetja Krauss Maffei, saj s tekočimi duroplasti ponujajo konkurenčno proizvodnjo. Procesi in stroji za proizvodnjo zavornih batov iz duroplastov so že pred leti dosegli visoko stopnjo zrelosti. Ker današnji trg zahteva nižje cene, se je podjetje odločilo, da bo povečalo število gnezd in s tem tudi učinkovitost ter tako zmanjšalo proizvodne stroške. Tako je nastala večja plastificirna enota za prosto tekoče duroplaste SP 3000, ki je rezultat sodelovanja obeh podjetij in lahko deluje na vseh hidravličnih strojih za brizganje CX. Proizvodnja visokokakovostnih zavornih batov iz duroplastov je za podjetje poseben izziv. Poteka na 350-tonskem stroju KM 3503000 CX DUR, ki je opremljen s polžem premera 80 mm ter omogoča plastifikacijo večjih količin in večje teže brizga. Polž ima pomembno vlogo pri ohranjanju enakomerne teže brizga, s čimer uravnava morebitne razlike v šaržah, do katerih prihaja med proizvodnim procesom. Odpornost polža, ki je približno trikrat večja od odpornosti standardnih, jeklenih polžev, je bila dosežena s prašnato metalurgijo (PM). Serija strojev CX ponuja vse potrebno za zanesljivo in cenovno konkurenčno predelavo duroplastov. Konstrukcija dvoploščne zapiralne enote zagotavlja odlično vzporednost plošč, hidravlični sistem pa ponovljivost predelave, kar je ključno pri proizvodnji zavornih batov, ki morajo biti izdelani natančno in kakovostno. Dostop do izmetačev med nameščanjem in uravnavanjem orodja je preprost. Natančen zapiralni mehanizem ščiti orodje pred poškodbami. Stroji serije CX se lahko uporabljajo tudi za druge tehnologije predelave. Na voljo je 150 osnovnih različic in več kot 500 dodatnih možnosti. M www. krauss-maffei. com Sušilniki WITTMANN DRYMAX opremljeni s podatki o porabi energije Po nekajletnem raziskovanju je podjetje WITTMANN razvilo standardizirano metodo za ocenjevanje porabe energije, temelječo na strogih pogojih preskušanja, ki zagotavljajo ponovljivost rezultatov za dejansko porabo energije. Kadar govorimo o potrošniškem blagu, so metode, ki se običajno uporabljajo za določanje porabe energije, standardizirane in razumljive. Enako ni mogoče trditi za industrijo predelave plastike, kjer določanje porabe energije za posamezne izdelke pomeni uporabo internih metod merjenja, ki se med seboj razlikujejo in so zelo tolerantne pri interpretaciji podatkov. Zato se je treba včasih vprašati, kaj podatki, ki govorijo o porabi energije in varčnosti, dejansko pomenijo in kako jih je mogoče preveriti. Tako je podjetje Wittmann razvilo natančen program, ki določa porabo energije za njihove sušilnike z razvlaže-nim zrakom DRYMAX. Zmanjšanje porabe energije Optimizacija in zmanjšanje porabe energije sta le en korak pri preprečevanju podnebnih sprememb. Pri sušenju granulata Poraba energije idealnega sušilca 'E. aj C ! ! ! !................... : 1 Pregrevanje granulata _. ; i Osnovna poraba energije 10 20 30 40 50 60 70 Količina granulata 90 100 zavzema energija velik delež stroškov. Kljub temu da so sušilniki opremljeni s številnimi dodatki, ki pomagajo pri varčevanju energije (kot je npr. izolirani silos iz nerjavnega jekla, 7-dnevna programska ura), se za sušenje granulata in odstranjevanje vlage porabi veliko energije. Zato se je treba najprej osredotočiti predvsem na začetno vsebnost vlage v granulatu in pogoje v prostoru. Za namene preskušanja je podjetje določilo razpon okoliške temperature od 80 do 100 °F in rosišče med 68 in 100 °Fdp. Pogoji ustrezajo tistim med proizvodnim procesom. Za porabo energije je pomembnejša vlaga v prostoru kot pa temperatura. Da bi podjetje lahko primerjalo različne velikosti sušilnikov, je moralo najti lastnost, ki se med sušilniki razlikuje glede na njihovo velikost. Tako so izbrali pretok zraka. Nato je podjetje porabo energije opredelilo kot porabo energije na masni pretok zraka. Da bi nadalje preverili veljavnost svojih rezultatov, je podjetje primerjalo dejanske rezultate s teoretičnimi vrednostmi. Ko bo sušilnik prestal preskušanje, bo opremljen z nalepko, ki bo kazala rezultate merjenja, in sicer v kilovatnih urah glede na težo enote razvlaženega zraka. Kupci sušilnikov, ki naj bi bili energijsko učinkoviti ali varčni, naj dobavitelja prosijo za podatke o rezultatih preskušanja in pojasnila o samem merjenju. Če teh podatkov ne želijo posredovati, se je smiselno vprašati o veljavnosti podatkov. www.wittmann-robot.com Majhna obraba tesnil Majhno trenje in resnično neobrabna površina tesnil, narejena iz materiala Du-Pont TM Vespel® SP-21, je v veliko pomoč pri tesnjenju, podaljševanju servisnih intervalov planetnih gonil. Poliamid DuPont TM Vespel® SP-21 je trpežen, kompakten in ne potrebuje vzdrževanja. Vgrajujejo ga v vozila Land Rover in Daimler. Zagotavlja najboljše torne prenose med zadnjim in sprednjim delom diferenciala ter predstavlja izbor, ki ustvarja razmerje med dvema prestavama za vožnjo po cesti in makadamu. Vgrajena manjša tesnila s premerom 25 mm na planetnem go-nilu absorbirajo sile v aksialni smeri, s 160 mm premera pa povzročajo majhno segrevanje ohišja. Rezultati preskušanja so bili zelo presenetljivi. Material je pokazal odlične tribološke lastnosti, v širokem temperaturnem območju. Temperaturno je odporen tudi še pri 300 °C. http://uk.news.dupont.com cu o O Nadzor in vzdrževanje na daljavo Esad Jakupović Na svetu je vedno več daljinskih središč za industrijski, prometni, zdravstveni, okoljevarstveni in podoben nadzor, optimizacijo in vzdrževanje. (D (D (D cp (Ü Uporabnikom različnih naprav, od diagnostičnih strojev v medicini do dvigal v stavbah, so vse več na razpolago strokovni servisi za nadzor, urjenje in preventivno vzdrževanje. Nove tehnologije odpirajo možnosti dvosmernega avdio- in videov-zdrževanja s frekvenčnim pasom, ki ga uporabljajo mobilni telefoni. Telemedicina bo v prihodnje zmanjšala stroške zdravstvene nege za bolnike s kroničnimi boleznimi, ker bo omogočala nadzor na domu. Daljinski servisi bodo pomagali odkrivati napake v avtomobilih, tovornjakih in vlakih ter tako zmanjšati stroške garancij in preprečevati težje posledice. Mnogo več kot ljudi Trg daljinskih servisnih aplikacij, integracije sistemov in daljinskega svetovanja, ki že danes dosega skoraj 14 milijard evrov, bo leta 2010 vreden kar 100 milijard evrov. Tudi svetovni trg daljinskega vzdrževanja in podobnih storitev bo po oceni analitskega podjetja Gartner čedalje hitreje rasel. Obseg industrijskih aplikacij za tovrstne storitve se bo povečal s 13,7 milijarde evrov leta 2000 na 35,7 milijarde leta 2010, povprečno 21 odstotkov letno. Gonilo hitre rasti daljinskega vzdrževanja bodo IT-storitve, kot so podpora konfiguriranja in posodabljanja programske opreme, odklanjanje varnostnih razpok, diagnostična podpora pri analizah napak in podobno. Daljinske storitve se lahko učinkovito uporabljajo, le če stroji in pomožna oprema med sabo komunicirajo po fiksnih, mobilnih in satelitskih omrežjih. Forrester Research napoveduje, da bo letos več podatkov izmenjano med stroji (angl. machine-to-machine, M2M) kot med ljudmi in da bodo komunikacije med stroji leta 2020 tridesetkrat obsežnejše od tistih med ljudmi. Že danes je več kot 50 milijard strojev opremljenih z mikrokrmilni-mi in kontrolnimi enotami, ljudi pa je na svetu le nekaj več kot osem milijard. Še posebno hitro rastejo brezžične komunikacije M2M, s katerimi lahko katero koli napravo pretvorimo v omrežen objekt. Leta 2003 je bilo na svetu skoraj 20 milijonov brezžičnih povezav M2M, vključno s števci, alarmnimi sistemi, prodajnimi avtomati in moduli za sledenje. Po napovedih podjetja E-principal jih bo do konca leta 2008 že 150-krat več - kar 300 milijonov. Podobno bo z brezžičnimi moduli, pri katerih pričakujejo rast 34 odstotkov na leto, s 500 milijonov evrov leta 2004 na 1,75 milijarde evrov letos. Svetovni vodja na tem področju je podjetje Siemens s 37 odstotki globalnega trga. Servisi brez meja Podjetje Allied Business Intelligence pričakuje, da bo svetovni trg opreme in storitev M2M leta 2008 dosegel celo 20 milijard. Analitsko podjetje Frost & Sullivan je leta 2002 napovedalo, da se bo prodaja brezžičnih diagnostičnih sistemov v Evropi povečala s 180 milijonov evrov leta 2001 na 1,88 milijarde evrov leta 2009. Če se je pred četrt stoletja pokvaril stroj za rezkanje, je moral do nje priti usposobljen tehnik in jo popraviti, zaradi česar stroja Vse več sodelovanja na daljavo: fina dodelava projekta strojnega orodja z daljinskimi analizami dinamike osi niso uporabljali vec dni. Danes so popravki običajno hitrejši, še posebno ker okvare pogosto povzroča programska oprema, ki se jo da hitreje zamenjati. Mnoga podjetja imajo vzdrževalne pogodbe s specializiranimi servisi za vzdrževanje, ki se odzivajo hitro, pogosto pa ukrepajo tudi preventivno. Vsaka stranka si danes želi takojšnje ukrepanje v primeru okvare, pa naj gre za varilnega robota, plinsko turbino, električno lokomotivo ali računalniški tomograf. Konvencionalnim servisom pomagajo daljinski servisi, ki po podatkovnih linijah nadzirajo delovanje strojev in potek proizvodnje. To je seveda le del vzdrževanja, ki vključuje tudi preventivno vzdrževanje, posodabljanje programske opreme, optimizacijo proizvodnje in podobno. V prihodnje bo mogoče zmogljivosti elektrarne izboljšati z daljinskim prilagajanjem programske opreme za kontrolo. Pogoj za tovrstne daljinske sisteme so komunikacijske tehnologije, ki zagotavljajo visoko stopnjo omrežnih povezav v elektrarni po lokalnih brezžičnih povezavah, WLAN in drugih, s še večjimi pasovnimi širinami. Danes poznamo tudi centre za daljinski nadzor stanovanj ali hiš, ki potrebujejo dodatno zaščito in lahko plačujejo tovrstne storitve. □ Prodaja (v milijonih evrov) —•— Število enot (v tisočah) 6.000 5.000 4.000 ■S •g ■a 3.000 2.000 1.000 0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Vir: Prost SSulivan, 2002 Diagnostika vozil na daljavo: svetovni trg diagnostičnih sistemov za daljinsko preverjanje vozil bo letos dosegel milijardo evrov. Zdravje po internetu Bistveno večje je povpraševanje po daljinskem nadzoru v podjetjih, zadnje čase pa vse bolj tudi po kompleksnem, ki vključuje slike in drugo grafiko. Za izvajanje takih operacij so potrebne vse večje računalniške zmogljivosti, ki omogočajo hitrejšo obdelavo podatkov in boljše odločanje kot pri opisih problema po telefonu. Napake je mogoče hitreje analizirati in ugotavljati na podlagi primerjanja s podobnimi opisi in primeri v podatkovni bazi. Sistem zahteva tudi izboljšana tipala za nepreki- 3way, Štalčeva ul.5, 1215 Medvode, Tel.: (01)3616-539, Fax.: (01)3617-014, Http://www.3way-sp.si E-mail: info@3way-sp.si CAD/CAM/PDM STORITVE ZASTOPSTVO: - thinkdesign - hyperCAD - hyperMILL - K-Mold - D-Camcut - PointMaster - Partsolution njeno zbiranje operativnih podatkov. V naprednem sistemu daljinskega vzdrževanja morajo stranke in servisi deliti iste interese. Stranke morajo sprejeti zahteve servisov za popolnejše spremljanje delovanja strojev in opreme. Servisi pa morajo sprejeti dejstvo o potrebi večjega vpogleda strank v podatke in rešitve, ki jih uporabljajo vzdrževalci. Po ocenah Evropske komisije bodo elektronski zdravstveni sistemi, kot so preverjanje zdravja po internetu, medomre-žna diagnoza in zdravljenje, tretji največji segment zdravstvene skrbi poleg farmacevtskih in medicinskih sistemov. Skupni evropski trg za elektronske zdravstvene sisteme naj bi leta 2010 dosegel 11 milijard evrov oziroma 5 odstotkov celotnih Daljinski nadzor oskrbovanja: nadzorna služba odkriva morebitne okvare na vlakih, tovornjakih in avtomobilih ter tako optimizira sistem oskrbovanja. Pod nadzorom iz bolnišnice: starejše osebe lahko same merijo krvni pritisk in raven glukoze v krvi ter podatke pošiljajo zdravniku za oceno in morebitno ukrepanje. Daljinske storitve v prihodnje Strokovnjaki napovedujejo, da bodo po svetu čez deset let delovala močna središča za podporo na daljavo. Na risbi je predstavljen del hipotetičnega centra Superior Remote Services (SRS), recimo v Dublinu, s tremi scenariji pomoči strankam pri vzdrževanju, popravljanju in optimiziranju različnih aparatov, strojev in opreme. Tehnik SRS levo pomaga pri popravljanju tovornjaka na avtocesti v drugi državi, ki je v lasti podjetja, s katerim imajo pogodbo (levi krog). Tovornjak hladil- nik, natovorjen z zmrznjenim mesom, se je naenkrat ustavil, zato je voznik klical SRS, ki je po povezavi z računalnikom v tovornjaku hitro odkril, da ne gre mehansko okvaro, ampak za odpoved ventilatorja v samem računalniku, pregrevanje, potem pa za blokado računalnika in tovornjaka. Tehnik je vozniku naročil, naj odpre pokrov računalnika in mu z mobilnim vi-deotelefonom pokaže del z ventilatorjem. Tako je pomagal osvoboditi nekaj vijakov, umakniti nekaj pokrovčkov in odkriti, da je eden od kontaktnih vijakov popustil, zaradi česar se je prekinilo napajanje ven- tilatorja. Okvara je bila kmalu odpravljena, pokrovčki in vijaki vrnjeni na svoja mesta, računalnik znova vključen in na koncu je tovornjak nadaljeval pot. Tehničarka SRS v sredini risbe je morala prepričati ekipo inženirjev v elektrarni na plin v St. Petersburgu, da uporabijo izboljšane parametre za operacijski sistem elektrarne, ki naj bi pospešil upočasnjeno vrtenje plinske turbine (srednji krog). Kot strokovnjak za programsko opremo za področje energetike je pred tem izračunala optimalne parametre na podlagi vzporedne analize delovanja 250 podobnih elektrarn. Na koncu ji je uspelo prepričati ekipo, da poskusijo nadgraditi programsko opremo z orodjem za optimizacijo, ki ga je pripravila zanje. Takoj po prevzemu posodobitve se je vrtenje turbine pospešilo. Tehnik SRS desno je pri rednem daljinskem pregledu kompleksnih medicinskih naprav na zdravstveni kliniki Mayo v Rochesterju odkril znake morebitne okvare na sodobnem računalniškem to-mografu (desni krog). Glavnem tehnologu klinike je takoj poslal elektronsko sporočilo z opozorilom, da je potrebno dodatno temeljito testiranje in verjetno zamenjava rentgenske cevi, ki povzroča težave pri snemanju. Milijarde od daljinskega vzdrževanja: umetnikova risba delovanja hipotetičnega nadzornega centra Superior Remote Services v prihodnosti Ol o 0 01 rJ H II a a a 3 01 i a H 01 E O) 'a) U) • c/>