poštnina piacana v gotovini. Posamezna stev. K t, 159. štev. V LJtibllanl, v pondellek 18. lulija 1921. Lete V. ahaja rasen nedelj in prašnikov vsak dan ob 10. eri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6/1,, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*— Pri večjem naročilu popust. ■ Gieslio Jugoslov. socUnlno - dcmoMIme stranke Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480, Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo > v L ubljani, Prančiškanska ulica št. G i, Deitel ska tiskarna. Telegrami. IZPREMEMBA V VLADI. »Jutro« poroča iz Belgrada, da se Je centralna vlada reorganizirala, da le postit minister saobračaja Nikola Uzmunovie, r-a agrarno reformo Krsta Miletič, za voinesa ministra general Žečevič. Pribičevič pa postane minister za notranje stvari ter obdrži posle ministrstva prosvete. Vlada se -pa čuti §e vedno nesigumo, dasi ostanejo muslimani začasno, ker o njihovi interesi agrarne reforme v ospredju še v vladi, zato se je posvetovala temeljiti reorganizaciji .vlade. Z ozirom na počitnice se to vprašanje vendar odloči za pozneje, in sicer bo ta reorganiza vlada skušala izvesti tik pred zasedanjem skupščine ali pa eventualno po jesenskem zasedanju, ko se politični položaj v skupščini pojasni. — Očividno tre za obstoj sedanje vlade, ki išče novih zaveznikov za večino v skupščini. MUSLIMANI NEZADOVOLJNL Kljub dobri kupčiji, ki so jo muslimani napravili z glasovanjem za ustavo glede na odškodnino za odstop zemlje so vendar silno nezadovoljni. Morda se sedaj še ne razcepijo na svojem kongresu, alt prtde pa do tega, ker tudi Turki niso samo begi in age. Poročilo o kongresu v Sarajevom pravi: LDU. Sarajevo, 15. (ZNU.) Že dva dni se vrši konferenca kluba Jitgoslovenske muslimanske organizacije. Kakor stoje stvari sedaj, /zgleda, da bo kiub ostal nerazcepljen in bo nastopal skupno. Obenem se je vršila v Sarajevem tudi konferenc« posestnikov, ki so zahtevali od Jugoslovea-skega muslimanskega kluba, naj določi dva svoja poslanca, katera bi stalno obveščal Posestnike o stanju vprašanja odškodnine Posestnikom, od katerih so nekateri nezadovoljni z naSnorn plačevanja in višino odškodnine. Vendar pa ta nezadovoljnost ne bo vplivala na odnošaje v poslanskem klubu muslimanske organizacije, ker veže klub znani sporazum. PREISKAVA O ATENTATU. Preiskava o atentatu se razvija bolj in bolj romantično. Krog ljudi, ki so o nameravanem ateutan vedeli se širi. Vse kaže, da je tu izrabljala tuja roka celo vrsto naivnih ljudi v svoje politične namene, da pa pravi udeleženci, oziroma sokrivci, niso imeli jasnih pojmov, zakaj gre in kakšen politični moment je povod atentatu. Belgrad, 15. jul. V preiskavi radi atentata je bil zaslišan tudi Mihajlo Vič, ki je obrazložil, kako se je komunistična akcija razširila po vsej državi Pri svojih izpovedbah je navedel veliko število Imen Hodi, ki so sodelovali pri. pripravah za atentat. Imenoval le vse glavne vodi«. Razvidno je, da dosedanji zaslišane! še niso Izpovedali vsega, zatorej se bo preiskava še nadaljevala. Misli se, da se bo dosedanji materijal v pogledu atentata še znatno povečal. Belgrad, 15. jul. Kakor trdijo nekateri, je v Novem Sadu vedele za atentat nad 1000 oseb. Med temi je največ Madžarov. Notranje ministrstvo ie poslalo v Novi Sad sekcljskega načelnika Saviča, Id bo začasno vršil dolžnost načelnika novosadske policije. GUNAR!S O Tl RCl.fl. LDU. Atene, 15. julija. V narodni skupščini je ministrski predsednik Gunaris opravičeval odklonitev posredovalnih predlogov zaveznikov in rekel, da so pokazale izkušnje, da je pravičen in trajen mir nemogoč, dokler bodo Turki gosp.odovali nad drugimi narodi. To se je pokazalo pred kratkim, ko se je moralo 30 tisoč ljudi vkrcati na ladje, da so se izognili, pokolju. Grčiji je bilo po zaveznikih narečeno, naj pazijo na to, da bodo Turki izpolnili sevreške mi-rovne. pogodbe. Grško ljudstvo v luiciji pa^ mora biti osvobojeno. Cisto izključeno je s pogajanji doseči mir z Angoro. ker so ljudje v An-gori dostopni samo za materijelno silo. Nov zločin nad delavstvom. Delavke v tobačni Naša država je pričela hraniti na vseh koncih in krajih, vendar pa le povsod tam, kjer gre to na stroške delavcev in revežev. Ljubljanska tobačna tovarna, ki je bila ena največjih državnih podjetij v Avstriji in seveda dajala državi ogromnih dobičkov, ima večje število delavk, (krog 1300), ki so vsled bolezni, katero so ponajveč dobile v silno nezdravem delu v penziji. ki jo izplačujejo iz milijonskega penzij-skega fonda. Človek bi mislil, da je to penzijsko zavaroyanje. ki so ga z večletnim bojem izbojevale delavke in delavci avstrijskih tobačnih to-varen. gotova in nedotakljiva stvar, še več, da je sveta dolžnost države, da poskrbi za svoje obnemoglo delavstvo. in da ima to delavstvo nc-dotaklijyo pravico do tv ga penzij-skega zavoda. Temu pa ni tako! Prišel ie od nekje ukaz. ki zapoveduje. da se morajo vse penziionist-ke tobačne tovarne poklicati pred zdravniško komisijo. Katera penzi-jonistka bo spoznana kot »zdrava«, mora takoj zopet nazaj v tobačno tovarno, ali pa Izgubi — penzijo. In res pri prvem pregledovanju so že določili delavke, ki se morajo vrniti na delo. nekaterim pa so penzijo že vzeli. — Za jutri, v torek, je zopet pozvanih 200 pcnzijcnistk pred zdravniško komisijo, ki bo določala, katera bo morala na delo. katera bo še v penziji in katera izgubi penzijo. Ako torej! Delavke, ki so pred 15, 20, da 30 leti garale pp 10 m* na daji in še več za umazane krajcarje, delavke, ki so pustile svoje zdravje pri težkem in nezdravem delu in šle vsled bolezni iz tovarne v penzijo, v zavesti, oa ie to njih pravica, morajo sedaj zopet trepetati, da se jim vzame še to zadnjo podporo, katero tovarni izgube penzijo. so krvavo in s svojim zdravjem plačale in zaslužile. S kakšno pravico. zakaj, kdo je tega kriv?! AH je povzročila to ljubljanska uprava tobačne tovarne, ali ie to zapoved iz Belgrada? Storili bomo vse, da to | nezaslišano počenjanje razkrijemo. Prečudno je samo-to, da klerikalci kar molče o tem, oni klerikalci, ki so vedno tobačne delavke za nos vlačili. Ali o tem res nič ne vedo, ali pa imajo morda svoje umazane kremplje poleg?! Bomo videli! Pa še nekaj, kar ne smemo pozabiti. Nebroi mladih deklet čaka in prosi za sprejem v tobačno tovarno. Če potrebuje tobačna tovarna delavk. zakaj ne vzame mladih moči v službo, zakaj kliče stare, bolne matere v službo, ki imajo doma otroke. Vemo zakaj to! Tobačni tovarni ni za delavske moči, upravi gre samo za to. da kolikor mogoče velikemu številu mater In žena — penzijo-nistk — vzame penzijo! In to je pač največja lumparija! Hraniti drugje in ne pri delavskih penzijonistkah, hranite pri generalih in oficirjih, pri ministrih. Vzemite vojnim dobičkarjem in bankam, pa ne.ubogj ženi, ki ie odvisna od tistih soldov penzije. Z žalostjo moramo tudi zapisati, da se nekatere tobačne delavke, ter-ciialke. prav vesele, da se vpoklicale penzijonistke. Malo ie teh in še te naj si zapomnijo, da pridejo tudi one za penzijonistkami in se jim prav lahko kai enakega pripeti. Takrat boste tudi ve čutile kai .ie krivica. Pozivamo merodajne oblasti, zlasti poverjeništvo za sociiaino skrb, da se za zadevo nemudoma zanima in store vse korake, da se ne dela krivice delavkam. Poskrbeli bomo, do se tudi v Belgradu razčisti ta vneboupijoča krivica. Socffalrsa In gospodarska \prašania. (Govor posl. Etbina Kristana na 42. seji ustavo tvorne skupščine dne 30. maja). — V znamenju atentatov. Ruski monarhisti v Parizu so izdelali načrt za atentat na Miljukova in Kerenskega. Policija je načrt razkrila in soudeležence aretirala. Sicer pa. gospodje, gre tukaj za vprašanje, čigavi interesi so važnejši — interesi celote ali individualni interesi? (Medklici.) Narodnjaki ste, gospodje, in če ste to res, tedaj imejte pogum izreči, da gredo iute-resi naroda v prvi vrsti. (Odobravanje.) In sicer ne le v politiki, ampak tudi interesih v gospodarstvu. (Odobravanje.) Tedaj pa mora zemlja, mora industrija, mora trgovina, mora šola. mora vse v prvi vrsti služiti narodu in narod mora imeti vrhovno kontrolo nad vsem; to pa morete doseči le tedaj, če Izrečete, da ie zemlja narodna last. da je industrija narodna last. da so prometna sredstva narodna last. in da se daje to potem le v posest, v porabo, v promet tistim, ki to rabijo. (Dr. Ivanič: In potem se dale enemu pet hektarov, drugemu pa sto... Medklic* To je komunizem.) Kristan: To ni komunizem, gospodje, ampak kolektivizem. Ampak če baš hočete to imenovati komunizem. mi je tudi vseeno, ker ne gre za to. kako se sistem krsti, ampak za to. kakšen da je. Sicer pa. gospodje. ste do malega vsi hriščani — nekateri se imenujejo kristjani — pa pozabljate, da so vse te vere nastale iz čistega komunizma. Kai je bilo krščanstvo drugega, kakor velika socijalna revolucija, (medklici)' le da so vse cerkve to revolucijo izdale m postale kontrarevolucionarne. (Dr. Ivanič: To je dokaz, da je bilo protinaravno... Medkhc: Priroda Je močnejša.) - Kristan: Ne gre za to. da je priroda močnejša, ampak tak je bil razvoj; ne gre za to. da je bila priroda močnejša, ampak za to. da se s pridigami o ljubezni ni mogla ustvariti ljubezen. Zaman ie. da stopate na prižnice in govorite narodu, kako je treba ljubiti svojega bližnjega, dokler obenem trpite, da ima eden v rokah bič in tepe drugega, pa od drugega zahtevate, da naj ljubi tistega, ki ga biča. (Medklici.) Ce hočete ljubezen, je treba izenačiti pravice. To je glavno. (Medklici. — Prota Prota Mihaldžič: Prirodnih pravic ni. zakaj društvo je pravo.) Ce ni prirodnih pravic, je gospod duhovnik izrekel zelo nevarno beseda Ce ni prirodnih pravic, tedaj tudi božjih pravic ni. in tedaj, gospodje, pridemo tja. kamor moramo priti, namreč do priznanja, da velja pregovor: »Ko je jači, taj kvači.« (Medklici: Navadno je tako.) Tako ie to. (Medklic: Na žajost ie tako.) Dobro! In sedaj naj vam povem, da sino hoteli napraviti eksperiment, o katerem smo vedeti, kako bo uspel. (Medklici: Zakaj ste ga napravili?) Zato, da vam demonstriramo. To je bil eksperiment, ki nam kaže. da niso vse vaše lepe besede, vsa vaša ljubezen do vsega naroda, vsa vaša ljubezen do delavskega razreda vredne enega samega vinarja. (Mihalič: Ker ne izhajajo iz materijalizma), da vam v praksi prav nič ni ležeče na tem. da bi kaj storili za ta narod, ampak da bi ie radi imeli veliko vrečo peska, da ga morete metati tej masi v oči. Kadar bi bilo treba praktično kaj storit!, imate lampione, imate bande, imate vsega, kar je treba »za opsjentti prostorij«. Gospodje, ta narod bi moral imeti priliko, da bi si sam uredil vse svoje gospodarsko življenje, da bi ga uredil sam. ne pa peščica kapitalistov. peščica oderuhov in špekulantov. (Prota Mihaldžič: Osposob-ljen mora biti za to.) O usposoblje-lriu sem govoril več. kakor vi. — V ta namen bi moral biti gospodarsko organiziran, bi moral biti organiziran kot en narod, to se Dravi, kot masa enakopravnih članov, ne pa kot zbirka razredov z nasprotnimi interesi. Aloral bi biti organiziran tako. da bi vodil vso svojo produkcijo zaradi svojih narodnih interesov, ne pa zaradi interesov posameznih žepov, organiziran tako. da bi lahko rabil, kar producira, v pravični enaki meri. Dejal sem, gospodje, da bi ta narod moral biti organiziran, toda vi, ki največ govorite o »redu i radu«, nočete, da bi se izvedla taka organizacija. Vi, ki vedno govorite proti anarhiii. tolerirate in protežirate naigršo anarhijo, ki more obstajati, kapitalistično anarhijo, ki obstaja v tem. da lahko ropam, kolikor se mf ljubi, če imam prilike za to. (ploskanje na levici), anarhijo, ki dovoljuje, da se nargdu odteguje vsakdanji kruh. če mislijo kapitalisti, da ne bodo imeli od prodaje dovoli profita, anarhijo, ki dovoljuje, da gre naše blago kaj vem kam čez mejo. ker ve nekoliko špekulantov, da bodo tam lahko prodajali bolje kakor pa svojemu lastnemu narodu, pa Četudi bi narod doma poginil od lakote. (Medklici iz centra: Ni tako!) Tako je, gospodje, po vaši ustavi, tako je po vaših zakonih, tako je po vsem vašem družabnem redu. VJ govorite proti anarhiji. Izdajate obžnane proti kemnnistom in botjševikom. medtem ! pa obstaja pred vašimi očmi največ-j ia anarhija, anarhija, ki je napravila i pekel iz naše družbe, anarhija, ki do-j voljide, da prihajajo tepci s pomočjo j denarja svojih staršev na najodlič-j nejša mesta fn da morajo nadarjeni j ljudje snažiti takim tepcem čevlje, ; ker jim družba nikdar ni dala prilike. da bi iz njih kaj postalo. Ce ste res proti anarhiji, je treba. da organizirate, in sicer ne da eganizirate en razred za vladanje nad ostalimi razredi, ampak da organizirate ves narod in da ustvarite za ves narod enake pravice. Nikar mi ne prihajajte zopet z medklici, če da še ni bilo nikdar enakosti. Naravno je. da nismo rai nikdar zahtevali enakosti, ampak enake pravice. Ce obstaja ob enakih pravicah in enakih pogojih neenakost je ta neenakost naravna in ustreza svojim namenom. Toda tista neenakost, k! obstaja danes, je nenaravna: nt je napravila priroda, ali. če hočete tako. ni je hotel bog. temveč vaši malopridni ljudje, ki jih protežirate vi, so jo napravili. (Ploskanje na levici.) Ce premotrujem s tega stališča ves ta oddelek, prihajam, kakor gospod Milan Pribičevič, do zaključka, da ni dober; toda na podlagi tega ne morem priti do zaključka, da naj glasujem zanj. In če je imel gospod Milan Pribičevič apel na nas. bi si jaz dovolil obrniti ta apel: Če je gospod Pribičevič sam prepričan, da ta oddelek ni dober, da ne garantira delavcem in poljedelcem — ne le ne enakih pravic — atnpak tudi ne temeljev. na katerih bi.se mogli razvijati do enakih pravic, tedai naj gospod Milan Pribičevič apelira na demokratično in radikalno stranko in na svoje ljudi, da vrnejo ta oddelek še enkrat ustavnemu odboru, da ga ustavni odbor še enkrat razpravi in napravi iz njega nekaj boljšega. (Ploskanje na levici.) In če to storite in jaz bi želel, da bi to storili in nam predložili kaj takega, za kar bi tedaj tudi mi lahko glasovali, bomo zadovoljni, zakaj, nikar gospodje, ne mislite, da nam je opozicija zabava in šala. Opozicionalno delo je dovolj težko in trdo, in vsakemu bi bilo ljubše, če bi vsaj včasi mogel dejati: Evo stvar, s katero se tudi jaz strinjam, pa glasujem zanjo. Ampak če nočete tega oddelka urediti tako. da bi ustrezal potrebam naroda, tedaj nikar ne apelirajte na nas, da naj glasujemo za tisto, o čemer sani! Pravite, da ni dobro. Predsednik dr. Ribar: Gospod poslanec, prosim vas, da izvolite zaključiti svoj govor. Kristan: Ta trenotek. gospod pred.sednik. Hotel sem reči le še besedo, da bo jasno. Zelo sem zadovoljen. da se je z druge strani nekaj razbistrilo. Slišali smo tukai govornike s krajne desnice, ki so pravili, da zastopajo nekakšno proletarično stranko, celo nekakšno socialno stranko, in oni so bili zelo hudi. ko smo mi odklanjali to navadno socialno tovarišijo. Zato sem bil prav zadovoljen, ko sem včeraj dobil priliko poslušati njihovega člana gospoda Roškarja, ki ima o strankarski disciplini nekoliko svobodnejše pojme in ki zato ni govoril tega. kar bi mu oni bili diktirali, ampak to. kar mit je prihajalo od srca. In tako sem zvedel, da tudi oni ne marajo osemurnega delavnika, da ne marajo kulture. češ da je že preveč izobraženih ljudi, in da ne odobravajo izdatkov za kulturne potrebe. Sedaj vemo, kar smo sicer tudi prej že vedeli, le da ie sedaj dokumentirano. Tukaj (pokazujoč na ccn-trum) je svet, ki hoče ohraniti to. kar je, za vsako ceno in na korist današnjih kapitalistov. Tam na drugi strani (na desnici) je svet. ki hoče nazaj, da bi privedel stare gospodarje v talarjih L t. d. spet na prestol. Tukaj (na levici) je pa svet, ki noče danes spati, ki tudi ne mara nazai. ampak hoče svojo pot korakati naprei. Če hočete pametno, tedaj brez prehudih bojev, če pa nočete tako, tedaj proti vam in če ne gre drugače, tudi preko vas; in bodite prepričani da je to novo življenje tisto, ki mora zmagati, ker mu io tako namenjeno od zgodovine. (Viharno ploskanje na levici.) Volilne skupine za volitev v obrtno sodišče. Volilne skujMne so Štiri, od katerih vsaka ima dva razreda. V posamičnih skupinah in razredih pa so volilni upravičenci sledeče uvrščeni. V L volilni skupini volijo: v 1. razredu: veieobrati, ki plačujejo letno nad 1200 K obče prid uborne, ako se uporablja zanje obrtni red. Trgovski obrati so tu izvzeti. V 2. razredu; Vsi delavci teli obratov, to so dninarji, navadni in obrtni delavci, proddelavci, delovodje la delavni mojstri. Izvzeti so le za višja trgovska in višja netrgovska opravka nameščeni (takozva-no komercijalno in tehnično uradtuštvoj, Ti volijo s svojimi delodajalci v IV. skupini, V U. volilni skupini volijo: V I. razredu: mali (netrgovski) obrati, ki plačujejo letno manj kot 1200 K obe« prkioboine in ako se zanje uporablja obrtni red, V 2. razreda; vsi delavci teh obratov. Tudi tu so Izvzeti za višja trgovska m višin netrgovska opravita nameščeni. V UL volilni skupini volijo: V I. razredu: vsi trgovski obrati, velika in mak), ako se zame uporablja obrtni red, V 2. razredu: vsi v teh obratih za višja in nižja trgovska in za nižja netrgovska opravila nameščeni — toraj od trgovskega hlapca ta delavca do poslovodje in prokurista. Izvzeti so le za vtšla netrgovska opravila nastavljeni. (Tehnično osobje, oziroma uradu ištvo). V IV. volilni skupini volijo: V 1. razredu: vsi tisti trgovski in netrgoV-ski obrati (veliki in mali), ki imajo spodaj v 2. razredu navedene uslužbence In ako se za te obrate uporablja obrtni red. V 2. razredu: a) vsi v netrgovskjh ebratiV. (velikih in malih) za višja trgovska opra^ vila nameščali (komercijelno uradništvo) kakor: tvorniški ravnatelji, prokuristi, pooblaščenci, i>oslovodje, knjigovodJv. blagajniki, potniki, korespondenti in jed* uaki in Stran 2. b) vsi v trgovskih in netrgovskih obratih (velikih in malih) za višja nelrg^v-sJsa opraivila nameščeni (tehnično uradništvo) kakor obratni vodje, inženeri-’, kemiki, risarji in enaki. V I. in II. skupini volijo torej vsi slu?.-b »jemalci, ki so zaposleni po večini v delavnicah in tvornicah za navadna in obrtna, ročna ali strojna dela (maauelni in strojni dela-vci). Duševni delavci (po večini komercijalni in tehnični uradniki) voljo v IV. volilni skupini. V III. vol: n o skupino pa volijo vsi z;; višja in nižja trgovska in nižja netrgovska opravila nastavljeni — torej ročni delavci; kakor tudi prodajalniško in pisarniško osebje oziroma uradništvo. Izvzeti so le za višja uetrgovska opravila nastavljen: (po Večini tehnično pisat-niško uradništvo). Ti volijo v IV. skupin!. Obrati (trgovski in netrgovski), na ka-terese ne uporablja obrtni red, to so tisti, k.! nimajo oziroma ne rabijo za svoj obrat dovoljenja obrtne oblasti, kakor hranilnice, posojilnice, pridobitne in gospodarske zadruge itd so z vsemi svojimi nastavljenci izvzeti iz aktivne in pasivne volilne pra-v ice. Sicer pa ima rKtivno volilno pravico vsalc delodajalec in delojemalec (moški in ženska), ki je nad 20 let star, biva že najmanj I leto v Jugoslaviji in ki je vpisan v volilni imenik. Vpisi v volilni imenik sami pa še niso merodajni za presojo vpražanja — ali spada l;edo za slučaj spora pred obrtno sodišče ali ne. Če kdo ni vpisan v volilni imenik s tem torej tudi ni izključen iz kompetence obrtnega sodišča. Volitve so toraj le formalnega značaja (kdo naj bo presedalk obrtnega in prizivnega sodišča) vsak slučaj spora, pa mora sodišče uradnim potom preiskati — aili spada podjetje in pa del i-jemalec pred obrtno sodišče ali ne. Glede reklamacijskega postopanja se bodo podrobna navodila objavila pozneje. Politične vesti. .+ Pašlč ne bo ostal dolgo? Nekateri hrvaški listi poročajo, da vlada v Belgradu mnenje, da Pašič ne bo ostal dolgo na svojem sedanjem mestu. Njegov odhod na Češko na letovišče zaradi slabosti in bolezni, ie baje znak, da se misli polagoma odtegniti dosedanjemu svojemu delovanju. — Koliko ie na tej vesti objektivnega, ne vcinOj ker jo prinašajo tisti hrvaški buržoazni listi, ki se potegujejo za revizijo ustave v smislu Protičevem in klerikalcev. + Fajist zopet divjajo: Pogajanja, ki so se vodila med socialisti in fašisti o premirju, so bila brezuspešna. Sedaj so faSisiI začeli zopet divjati po vseh večjih krajih Italije. V Treviso Je 13. t. m. 2000 fašistov razrušilo med drugim tudi tiskarno nekega klerikalnega lista in pa redakcija nekega republikanskega lista. Pri tem so se vrVni krvavi boji (celo na barikadah), in i« bilo mnogo oseb mrtvih in ranjenih. — V Pia-cenei so fašisti razrušili socialistično kon-sunmo zadrugo in jo oropali. — V Turinu so se z orožjem spopadli fašisti in komunisti, vendar pa ni bilo večjih žrtev. + 5. Horthy]eva internacionala. V budimpeštanskem parlamentu je poslanec Ruppert interpeliral radi naslednjega slučaja: Neki menih Nemeth je bil od Hort.yja za svoje zasluge tekom sovjetov poverjen s sestavo nove narodne »delavske« stranke, ki bi bila naperjena proti socialističnim strankam. Velečastiti je Sel na delo in po letu požrtvovalnega dela spravi! pokoncu novo, silno, madžarsko internacionalo, ki jc štela, če ne zamerite, celih ... 50 mož. Ustanovitev ie stal 500.000 K. Ko so Imeli 50 mož, so ustanovni svoje glasilo za 1 milijon 200.000 K. Zgodilo pa se je, da se ie pater Nemeth sprl z m edništvoin tega lista, nakar je zagrozil, da bo v javnost spravil resnico o stanju in dejanju »delav-!-gleške policije. Čitamo v nemškem »Tertil-arbeiter«; 3.¥urfy, delegat in pristaš Moskve v strokovnem gibanju na mednarodnem kongresu transportnih delavcev v Ženevi, človek z lepim irskim imenom, o katerem je delegat Kotlier iz Uverpola rake!, da bi ga boli spoštoval, ko b! odšel med svoje rojake na Irsko, da se tam skupno Ž njimi bori za svobodo Irske, ta človek )e sedaj razkrinkan kot špijon v slu ib 1 >.S'ott!aud—Jard-a*, zloglasne policijske centrale v Londonu! Nedvomno je dokazno, da je ta iritrarevolucionarni pristaš Moskve z irskim imenom, ta »poverjenik moskovske strokovne Internacionale« 'm sotrudnik berlinskega komunističnega strokovnega lista *Die rote Ge\verkschaItS:;-ternacionale«, ki izhaja pod geslom: »2o-per Amsterdam, za Moskvo, proti solidarnosti fraze, za solidarnost dela«, kot Judež plačan agent angleške tajne policije. In takšen lopov napada potem na shodih delavce m njih voditlje zmerja z »izdajalci« delavskega razreda! — Koliko ie pac še takšnih revolucionarjev! + Veleposlaniška konferenca v Parizu je odločila, da se Bolgarsko prisili k popolni izvedbi razorožitve. Zgodilo se Je to na intervencijo jugoslovanske vlade. + Angležka In Italija sta že sprejeti Haridngov poziv k udeležbi na konferenco velikih držav v \Vashhigton. Dnevne vesti. Zaprisega mariborskega župana s. Grčarja je bila* preložena na ta teden. Socialno demokratični župan ie btl dne 14. t. ni. izvoljen v Sv. Pavlu pri Preboldu. Župan je sodrug Franc Kač. Mariborski kolodvor dobi v kratkem električno razsvetljavo. Inštalacijska dela so že v teku. Vsa naprava bo veljala približno tri milijone kron. Vabilo. Izlet na Mrzlico, ki ga je nameravalo prirediti izobraževalno društvo »Svoboda« v Zabukovci, je bil radi deževnega vremena peiozen na nedeljo dne 31. julija. K obilni udeležbi vabi odbor. Razpis učnih nest. Na tehniški srednji šoli v Ljubljani so ponovno razpisana naslednja učna mesta: dvoje arhitektskih učnih mest, eno inženjersko učno mesto za strojno stroko, eventualno tudi eno Inžen-jersko učno mesto « elektrotehniko. Plača kakor pri inženjerskih profesorjih temeljna plača 2400 din., dvoje štiriletnic po 600 din. in četverotriletnic po 600 din., poleg tega običajne draginjske doklade). Na oddelek ministrstva trgovine ln Mustri}« v Ljubljani naslovljene prošnje J« Vložiti pri tem oddelku do 15. avgusta t. L — Dr. Marn, s. r. Koncert v hotelu »Tvoll« od danes 18. t. m, naprej vsak večer od 18. do pol 23. ure. Vstopnina prosta. „Kres“ naš krasni Ilustrirani družinski list, ]e iz-šol! Sodrugl, ali ste nanj 2e naročeni? Če niste, storite nemudoma svojo dolžnosti Stane letno 20 D, za dijake 12 D, za člane »Svobode« 9 D. Kdor dobi 10 naročnikov, kj niso člani »Svobode«, prejme cel letnik zastonj! 1 Uprava »Kresa« v Ljubljani, Aleksandrova cesta B. Gospodarstvo. — Nova carinska uvozna tarlla je stopila 16. t. m. v veljavo. Objavljena je v »Službenih novinah« od istega dne, — Kriza v Italijanski tekstilni industriji je vedno večja. 20% vreten popolnoma miruje. Naročil ni, vsled česar se blago kuplči v skladiščih. Na Madžarskem bodo stare žigosane bančne novčanlce po 1000 in 10.000 zamenjali za nove bankovce, in sicer tako, da bodo prejšnje izgubile 25% svoje vrednosti. NAPREJ. — Češkoslovaški dolgovi, Češkoslova. ška ima okrog 15 milijard notranjega in okrog 22 milijard zunanjega dolga. — Koliko zlata posedujejo posamezne >elike države? Sir Robert Horne je sestavil tabelo, ki odgovarja na gorenje vprašanje sledeče: Na Angleškem je za 155 milijonov 51.000 funtov šterlingov zlata, v Zedinjenih državah za 652 milijonov 406.000, na Francoskem 141,621.000, na Japonskem 131,204.000, v Italiji 41,198.000 ln na Nemškem za 53.451.000 funtov šterlingov. — Angleško uradno sodišče je razsodilo, da se zlato, ki tvori nekdanjo last car ske oblasti ne more zapleniti. Zlato, ki ga Je sovjetska vlada poslala na Angleško, torej ne zapade zaplembi. -- Na konferenci sovjetskega komisariata za zunanjo trgovino so odločili, da zaplenijo vse cerkvene in samostanske dragocenosti, vendtr se izvršitev tega odloka radi svoje nevarnosti preloži na poznejši čas. Kulturni vestnik. Klub mladih nam je poslal dopis, v katerem poživlja poverjeništvo za prosveto in poštno ravnateljstvo, naj že storita enkrat svojo dolžnost glede izpraznitve filharmonske dvorane v Ljubljani. Čudno je res. da se merodajni faktorji kljub neštetim opominom niti ne zganejo. Celo lansko glasbeno sezono je pokvarilo dejstvo, da nimamo primerne dvorane za intimnejše prireditve — oziroma tisto edino, ki jo imamo, so oskrunili s tem, da jo uporabljajo za stvari, ki nimajo z umetnostjo ničesar skupnega. Ali boste torej napravili konec temu stanju? Povejte vsaj, če jo hočete vrniti njenemu namenu ! Dopisi. Jeseniškemu delavstvu v pomislek. Ko smo leta 1906. ustanovili strokovno organizacijo, ni bilo najti med Jeseniškim delavstvom pravega pojmovanja zanjo. Takrat delatvslvo ui uvidevalo nje pomena, namreč, da 'e ta razredno bojevna organizacija, katere naloga je izboljšati delavstvu gmotni položaj. Pač pa je bilo delavstvo mnenja, da je ta organizacija nekako politična inštitucija socijalno demokratične stranke. Na raznih shodih ako so nam biii omogočeni, smo pojasnjevali delavstvu pomen in namen te organizacije, toda pravega odmeva vse to ni našlo med tukajšnjim delavstvom. Ko je pa leta 1914. v maju mesecu tukajšnje podjetje napravilo 10% znižanje plač, se je pa takoj opazilo, da je delavstvo vendar le nekoliko odneslo z naših shodov. Kajti takoj je prišlo večje število delavstva, ki so stopili v našo strokovno organizacijo, češ, da si trganje zaslužka ne bo pustilo dopasti. Pričela se je precej uspešna agitacija In smo imeli upajne, da postanemo v doglednem času močni, Al! prišel je mesec julij In z njim pričetek vojne. Tedaj pa so bili pozvani pod orožje skoraj vsi, takrat organizirani sodrugi in If peščica ie ostala doma, ki pa je v strahu čakala, kedaj se je dostavijo pozivnice. V času vojne pa so delavci, doma kakor pri vojakih, pod neznosnimi razmerami ln terorjem, pričeli nekoliko bolj trezno misliti to so prišii do spoznanja, uvldevajoč kako močno je kapitalizem organiziran, da je potreba tudi delavstvu močnih organizacij. Pričelo se je gibanje In delavstvo je trumoma prihajalo v našo strokovno organizacijo, Par delavskih zahtev, ki se Jih je * delnim uspehom napravilo, in imeli smo po večini vse v naši organizaciji. Tedaj pa smo bfll močni in kako se nas je rešpekti-ralo od strani podjetja veste prav dobro vsi, ki ste se le količkaj za to zanimali. In too je nastala Jugoslavija, veste dobro, kako so se gospodje ravnatelji in inženerjj hitro pričeli učiti slovenščine, ker so računali, da bodo imeli opravka z vami sloven-. skiml delavci Prišle pa so razmere, namreč, da Je nastala industrijalna kriza popolna. Delavska organizacija ni mogla izbojevati vedno naraščajoči draginji primerno visokih plač, tedaj pa delavstvo ni videlo krivde v pravem kraju, pač pa je vrglo krivdo na delavsko strokovno organizacijo. Nastala Je splošna, neopravičena kritika in nekateri so se tako daleč lzpozablll, da so il! celo na lim raznim meščanskim agitatori-jetn, k so ta položaj znal! izrabiti v to, da razbijejo naše močne strokovne organizacije, kar bi bilo v korist kapitalistični dru^ žbi. Posledice tega za delavstvo nezmisel-nega dela, Pa občuti delavstvo danes na lastnih plečih. Da se danes izrazi ravnate!}, ko delavstvo upravičeno nekaj zahteva, »pa poskusimo svoje moči, bomo videli, kdo je močnejši«, ter da inžener. ko pride v voj oddelek v času pasjega kontumaca, sname svojemu psu nagobčnik, kakor bi prišel med divje zverine, ln da odpove dru- gi tožene* delavcu službo vsled tega, ker je bil dva dni bolan, in je zakrivil le to, da ni vzel bolniškega Usta, to so hude stvari. In ko zaupnik vsled tega napravi pri njem intervencijo, se mu reče: vi ste delavec, ven iz moje pisarne. Sodrugi, vsemu temu , krivo, delavska nesložnost. In ti gospodje ! se tudi ne učijo več slovenščine, da bi z vami govorili v njej, toda ne vsled tega, da ga že dosti razumejo, ampak, ker več z vatni ne računajo, ker vedo, da niste tako složni, da bi to treba bilo. — O tem bi prosil, da delavstvo razmišlja in razsodi. Iz Bohinja. V nedeljo dne 10. julija so bohinjski demokrati in voditelji priredfli veliko sokolsko veselico. Pri nas namr»č ni Sokol Je telovadno društvo, ampak demokratska domena. Ves teden so pripravljali to se bahali z veselico, ki so jo nameravali na letališču Danica, češ, da pride več sto Sokolov na konjih skozi sotesko v Bohinj, mnogo več pa še z vlakom. Gostilničarji so se veselili in pripravili kosilo in pecivo najfinejše vrste. Sokolov na konjih pa ni bilo, le z vlakom, ki je pripeljal vojaško godbo, jih je prišlo 68 in nekaj soko-lic. Gostilničarji so se jezili, klobasice In drugo kvarno blago so morali voziti dragi dan z oslom po Bohinju in spraviti v denar, kolikor je bilo mogoče. Popoldan je prišlo še nekaj izletnikov z Bleda in Jesenic, ki so ob somraku zopet odšli z godbo na čelu. Tako je končala sijajna demokratska veselica, čeprav se je vršila pod firmo Sokola. Da udeležba ni bila dobra je vzrok ta, da bohinjski kočarji to delavstvo, čeprav pripadajo deloma demokratski stranki nimaio zaslužka, kakršnega bnajo danes naši demokrati trgovci in gostilničarji, ki bi radi veliko prodali ta veliko zasluži pri kočarjih In delavcih. Klerikalca skrb e za zabavo 'n teater, demokrati za veselice in ples, vsi pa zaradi kupčije. Kaj delavec, kaj obrtnik in mali posestnik! — No, pa bodo še deficiti, kjer ne bo vladne podpore. Protiizjava. Prof dr. Lončar pravi v zadnjem »Avtonomistu«, da udarjam brez premisleka okrog sebe. Veruje naj, da sem prav dobro premislil vse, kar sem napisal v zadnjem »Ljudskem glasu«, tudi to, da se je zatekel v klerikalnega »Slovenca«. Res Je, da na-nes teden še nisem vedel, da je bila poslana tista izjava tudi »Napreju« — toda to na stvari prav ničesar ne i«pre.menl. Mojih izjav »Slovenec« še ni nikdar prinašal! Priuesel je pa takrat »Slovenec« tudi dodatek o iamoznem poslancu, tj si ga ni sam izmislil, Ce bi ne bil takrat takoj odgovora, bi bil vsak lahko mislil, da sem res kaj zakrivtl. Braniti sem se moral tembolj, ker se je tikal tisti napad blagajničarja. Torej ne udarjani nepremišljeno okrog sebe jaz, pač pa je bila tista izjava zelo nepremišljen udarec! Zdaj šele, ko vem, da je prof. dr. Lončar podpisal tisto Izjavo zavestno, zdaj šele ga dolžim zavijanja. Da ni bilo bilance?. Kot predsednik ve dobro, da je bila bilanca z 31. decembrom 1920 it zdavnaj gotova, da pa je nismo mogli odobriti, ker sem zahteval (ta je načelstvo to zahtevo odobrilo!), da se mora napraviti tudi bilanca z konca junija, ki mora vse postavke pojasniti. Obe bilanci sta bili predloženi zboru to vsi zadružniki so jih lahko videli s prilogami vred, razen tistih seveda, ki jih radi politike niso hoteli videti. Prof. Lončar jih je pa s svojima prijateljema videl že prej, pa ni irnei časa ju pregledati in podpisati, kakor sta bili podpisani le od mene, niti ni zahteval od uradnika pojasnili, temveč je poslušal le s. Erjavca in se dal od njega zapeljati tudi v zelo čudno dejanje: v moji Stev. 159. odsotnosti so odnesli kartoteko, ker se jim uradnik ni upal ugovarjati, ko je videl pred seboj takratnega predsednika, podpredsednika in tajnika. Upam, da se razumemo, čeprav govorim zelo milo. Kdor hoče, naj prevede to v Erjavčev slog, kj ga jaz nisem vajen. Kako je s sabotažo? Prof. dr. Lončar, mi je opetovano pritrdil na odborovih sejah, ker je po pojasnilu znal objektivno ločiti blagajniško in tajniško delo in posebno tudi delo uprave. Ve tudi, da je delal uradnik bolj po tajnikovih, nego po mojih naročilih. Ve tudi, da sem soglašal z izpremembo v upravi, hotel sem le, naj ne bo dražja nego dozdaj (400 K mesečno!), Ve tudi, da sem z britko ironijo cikal na to, da si daje tajnik vsako vrstico razen sejnih zapiskov plačati, dočim delajo »koritarji« zastonj. Ve o vseh križih in težavah, ve tudi o bilanci za leto 1919, ve tudi o tein, da je imel sam dolžnost pogledati včasih v upravo —■ ve pa tudi, da je najceneje podpisati izjavo, ki Jo napišeta gg. Erjavec in Prepeluh. Pa nadzorstvo? Sklenjena je blia skup-, na. seja načelstva ta nadzorstva, predsednik je podpisal vabila zanjo, tajnik je pa povabil samo načelstvo. Upam, da ne misli nihče, da sem tudi tu sabotiral jaz! Kajti tajnft Je bil duša uredništva, samo ta je imel pomisleke proti skupni seji, ki bi bila lahko kaj ukrenila proti nesocialističnim »Našim zapiskom«! Prosim vse čitatelje, ki Jih ne zanima naša »Slov. soc. matica«, naj mi oproste, da Jih zadržujem pri tem. Kajti prof. Lončar zasluži, da mu odgovorim. Kot socialist je izpolnjeval točno svoje dolžnosti, tudi prispevke je plačeval redno — nikakor ni bil enak svoji sedanji družbi. Se vedno upamo, da je zaslepljen vsled prevelike za-, poslenosti s profesuro, kakor smo tudi na občnem zboru upali, da le iz neprevidnosti ni dal na razpravo čudne zadeve o pooblastilu s. Mihevca. Sicer pa počakajmo do* godkovega razvoja. V Ljubljani, dne 11. julija 1921. Z. B. * Za vsebino je uredništvo odgovorno ie v zmislu tisk. zakona. Jlrasek: Fllozofiska histerija K 30. Sjajni historički i ljubavni roman. Upravo izaSao. Naručiti Bi udmah kod Českojugoslovanake naklade mbsss J. Nerejk, Zagreb. iMJiM, nui oiicii sra 6 == REGISTROM!!* ZIM« l 0I5EJEHD ZHEZfl. = TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA fN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA .*. ZA ŠKODE IN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJifl, BROiUR ITD. STEREOTIPU*. LITOGRAFIJA. Radi nenadne smrti se proda iz proste roke lepa realiteta ležeča ob železnici pri Kočevju s hišo in vsemi gospodarskimi poslopji in nekaj posestva. Na hiši so se vedno izvrševale trg. obrti, in sicer gostilna, trafika in trgovina z mešanim blagom. Vsled železniške bližine je pozicija brez konkurence, za vsako podjetje pripravno in za agilno osebo zlata jama. Realiteta se lahko takoj prevzame. Mobilije in gospodarska orodja, tudi delno, so na razpolago ter se prodajo zraven. Pojasnila daje Peter Petsche, trgovec v Kočevju. v.* V umi*« a»«hhii ■riin-fA* Kapital: 20,000.000 kron. Slovenska eskomptna banka Rezerve okrog 6,000.000 kron. interesna Skupnost S .Jrvatske {Skupino Mti' in ,Ml torti" » IimN. IfllblfSRS* Seteltfeutcwa Ulica Št. t. TzvrluJc vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi Borza. : Iv;w MHnar. Tisk Učiteljske tiskarne v Liubliani. V- 'r -V ” Odgovorni urednik; ,I«k. Vehovec.