Slo/emki
hmeljar
* Prti strokovni list za hmeljarstvo * SS
Izhaja štirinajstdnevna ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2‘— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 196
Leto Vlil
Celje, dne 16. aprila 1937
Štev. 7
V delu je uspeh
V strokovnem listu sicer ni mesta za razna prerekanja, toda zadnji čas je res potrebno, da že enkrat ugotovimo, da je pri nas v hmeljarstvu vse preveč besedičenja in premalo stvarnega dela. Kaj pa se je prav za prav vsa leta po vojni storilo za naše hmeljarstvo? Besediči se sicer mnogo in se potem posameznikom ali organizaciji še šteje za uspeh, če je to ali ono zahtevala, če je na to ali ono opozarjala itd. Toda od neizpolnjenih zahtev, neizpeljanih načrtov in neupoštevanih opozoril hmeljarji nimamo nič in prav tako ni popolnoma nič pomagano s tem našemu hmeljarstvu. Ni važno, kaj se zahteva, namerava in zamišlja, temveč važno in koristno je le, kaj se doseže, ukrene in s t o r i v prid našega hmeljarstva, kajti le od tega imamo hmeljarji kaj koristi. Kaj mi koristi danes stara teta s svojim pripovedovanjem, kaj vse je storila zame, ko sem še majhen bil; mi je že mnogo ljubši mladi stric, ki mi tudi danes brez mnogo besedičenja pomaga naprej.
Ne obljube, zahteve in nameni torej, temveč dejanja so potrebna v našem hmeljarstvu! To je predvsem treba pribiti enkrat za vselej.
Seveda, če hočeš kaj doseči, moraš to na vsak način najprej zahtevati. To je vse res. Toda zahteve same še ne moreš smatrati za nobeno zaslugo, ker nima nihče od nje nobene koristi. Šele če boš kaj dosegel in storilv korist našega hmeljarstva, bo to res zasluga, ki ti jo bo vsak nepristranski poznavalec razmer rad priznal, pristranski pa ti bo iz osebnih ozirov še celo to oporekal.
Kaj pa smo torej vsa ta leta po vojni dosegli in storili za naše hmeljarstvo? Bore malo, le poglejmo!
Kmalu po vojni smo sicer dobili posebnega referenta za hmeljarstvo v kmetijskem ministrstvu, dobili smo tudi nekaj knjig in brošur iz hmeljarstva, toda niti ene zakonske odredbe v prid našemu hmeljarstvu, za izboljšanje pridelovanja in vnovčevanja našega hmelja. V tistih letih dobrih cen so poklicni in poklicani činitelji podpirali širjenje nasadov izven meja starih hmeljskih okolišev, pospeševalo se je predvsem množinsko produkcijo v škodo kakovostne, kar je moralo povzročiti polom, ki je v letu 1929 tudi dejansko prišel. Nikogar pa ni bilo, da bi bil tisto dobo zlate konjunkture in splošnega izobilja vsaj nekoliko izkoristil tudi v s p 1 o š n o korist našega hmeljarstva.
• —
Šele oblastni odbor mariborske oblastne samouprave je tedaj pravilno ocenil važnost hmeljarstva za svoje področje in nastavil posebnega hmeljarskega nadzornika, ki si je postavil za svojo glavno nalogo pospeševanje kakovostne produkcije našega hmelja. S tem namenom je v letu 1930 začel izhajati tudi tale prvi hmeljarsko-stro-kovni list v naši državi, ki je nesporno največ doprinesel k temu, da se je naše hmeljarstvo preusmerilo iz množinske v kakovostno produkcijo, in si tako zagotovilo svoj obstoj. Pozneje se je sicer to delo začasno zavrlo in omislilo le neko tržno nadzorstvo, ki pa seveda nikdar ne more izposlovati za slabo blago dobrih cen. Doživeli
Škropilnice, hmeljarji, si nabavite čimprej, da bodo pravočasno pri roki. Svojim članom dobavlja najboljše Holderjeve škropilnice tudi najceneje Hmeljarska zadruga r.z.zo.z. v Žalcu. Skladišče je odprto redno vsak dan, toda samo dopoldne.
smo drug polom v letu 1934, ko smo zopet imeli večinoma slabo blago in zato prodajali globoko izpod svetovne tržne cene. Potem smo krenili zopet na edino pravo pot za dosego dobre cene, na pot kakovostne produkcije našega hmelja.
V letu 1932 je izšel pravilnik o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz, po katerem je znamko-vanje v naši državi pridelanega hmelja vsaj za silo urejeno. Seveda ta pravilnik ni izpolnil vseh naših tozadevnih zahtev. Toda namesto, da so vplivali na smotreno spremembo in izpopolnitev istega, so se tedaj pri nas merodajni činitelji oklepali zastarelega avstrijskega provenienčnega zakona, ki je bil veljaven le pri nas v Sloveniji, samo da ostane vse pri-starem. Isti zakon so že davno zavrgli na Češkoslovaškem, četudi je veljal tam za celo državo, ter ga nadomestili z novim, primernejšim in sodobnim, ki so ga pozneje po potrebi izpopolnili. Tudi pri nas so razmere po vojni druge, in drugačne tudi potrebe našega hmeljarstva, o katerih je treba voditi račune. Ne trdimo, da je vse staro zanič, toda prav potovo ne more sin živeti le od dela svojega očeta, ampak mora tudi sam delati.
Ako omenimo še uzance, katere smo končno le izsilili, nekatere ukrepe deviznega in kreditnega značaja in nekaj propagande, je to vse, kar smo dosegli in storili za naše hmeljarstvo po vojni. Pa hmeljarstvo pri nas res nima nobenih potreb in zahtev? O, ima jih in še prav mnogo! Predlani smo obširno pisali o tem, kaj potrebujemo: predvsem* enoten hmeljarski zakon za celo državo, na podlagi katerega bi se uredilo obvezno znam-kovanje našega hmelja, ki je danes že upravičeno, rajoniranje in maksimiranje nasadov ter uredile tudi razmere v hmeljski kupčiji. Ko bomo to dosegli, pa bomo lahko trdili, da smo za naše hmeljarstvo res tudi nekaj storili.
Dejanj potrebujemo torej, dejanj, ne pa praznega besedičenja, hvalisanja, prerekanja in hujskanja! Velike so naše zahteve, toda če hočemo uspeti z njimi, morajo biti tudi stvarne in se gibati v mejah možnosti, kajti hujskanje z ne-ostvarljivimi zahtevami nam mnogo škoduje in prav nič ne koristi. Dela zahteva naše hmeljarstvo, nesebičnega dela, ki ga zna naš hmeljar vedno prav oceniti, prav tako kakor tudi obsoditi vsako izkoriščanje njegovih žuljev v zasebne koristi. Zato pa raje več dela in manj praznega besedičenja, kajti samo v delu je uspeh, napredek in obstoj našega hmeljarstva.
Poravnajte naročnino!
Škropilnice le najboljše
Peronospora se je žal že tako udomačila na hmelju, da se brez rednega škropljenja ne da več izhajati. Vsak hmeljar mora danes računati, da bo vse svoje nasade letno vsaj štirikrat škropil proti peronospori, če hoče pridelati dobro blago; pri količkaj neugodnem vremenu pa bo potrebno tudi večkratno škropljenje.
Pa brez škropljenja res ne gre več? Ne, prav gotovo ne! Kdor še misli to, si razbija glavo ob pečini, prideluje slabo blago ter s tem prav občutno škoduje sebi in našemu hmeljarstvu sploh.
Uspeh škropljenja pa zavisi od sestave in priprave škropiva ter od načina in časa škropljenja. O tem se bomo pravočasno še natančneje pomenili. Zaenkrat je predvsem potrebno, da si nabavimo dobro škropilnico, da bo pravočasno pri roki, kajti brez dobre škropilnice je uspešno škropljenje nemogoče. S škropljenjem hmelja so namreč dokaj večje težave kakor s škropljenjem vinogradov, kajti pri hmelju je največja nevarnost peronospora v kobule in je zato treba škropiti zlasti tedaj, ko je hmelj že dospel do vrha hmeljevk. Zato pa so uporabne le škropilnice z dovolj močnim pritiskom, ki nesejo dovolj visoko in v tej višini razprše škropivo v čim najbolj tino meglo. Čim bolje se namreč škropivo razprši, tem boljši je tudi učinek in s tem uspeh škropljenja.
Za hmeljarja pridejo v poštev vse škropilnice, izvzemši morda navadne vinogradniške. Za malega hmeljarja z nekaj sto sadeži zadostuje sa-modelna nahrbtna škropilnica z bambusovo cevjo. Za večjega hmeljarja z nekaj tisoč sadeži taka ne zadostuje več in pride v poštev le še dobra prevozna škropilnica, ki dela z najmanj 15 atmosferami pritiska ter z bambusovo cevjo ali pa dvometrskim amerikanskim razpršilnikom. Za velikega hmeljarja, ki ima do osem tisoč sadežev in več, pa je uporabna le škropilnica na motorni pogon, ki jo vleče konj ali pa je tudi samohodna; te škropilnice delujejo z do 30 in celo 40 atmosferami pritiska in tudi v največji višini razprše škropivo v izredno fino meglo.	(Dalje prih.)
Razno
Tečaj za motorke odnosno za ravnanje z motornimi škropilnicami bo priredila eno prihodnjih nedelj Hmeljarska zadruga v svojem skladišču v Žalcu. Na fečai že sedaj opozarjamo vse, ki so si kupili motorne brizgalne ali jih še nameravajo, kajti od pravilnega ravnanja zavisi delovanje in trajnost motorke.
Površina nasadov v ČSR je menda ustaljena. Državni statistični urad v Pragi je ugotovil, da se je v letu 1936 bavilo v CSR s hmeljarstvom 16.531 posestnikov v 743 občinah na 11.364,22 ha, od katerih je 97,59 ha izven priznanih hmeljskih okolišev. Proti letu 1935 je bita lani površina nasadov za 115,17 ha večja, toda baje niso to novi nasadi, temveč le v prejšnjem letu neprijavljeni. Na novo se je posadilo lani 370,38 ha, da se opusti enaka površina starih nasadov.
Uvoz hmelja na Holandsko je znašal lani 3210 stotov. Največ hmelja se je uvozilo iz ČSR.
Produkcija piva v Franciji je znašala lani 56,759.000 hl% proti 60,652.000 hi % v letu 1935; lani torej za manj.
Poraba hmelja v ČSR za domačo pivovarsko industrijo je znašala lani 22.650 stotov (za 7,562.000 hi piva, torej povprečno okrog 30 dkg na hi), dočim v letu 1929 še 34.000 stotov. Ker je pridelek hmelja v ČSR znašal lani 122.500 stotov, preostaja torej za izvoz skoraj 100.000 stotov, t. j. nad 80%, dočim se ne more porabiti doma niti celih 20% pridelka.
Vprašanja in odgovori
T. V. v P.: Bolj mokrotno zemljišče imam, pa še vedno nisem mogel obrezati hmelja. Ali lahko še čakam ali pa naj obrežem pri vsakem vremenu?
Odgovor: Za nami je 15. april in s tem najboljši čas obrezovanja. Pozno obrezani hmelj je slaboten, medel in prav rad rjavi. Zato pa ni prav nič več za čakati, ampak kar obrezati, pa četudi treba nekoliko čopotaii po blatu. Tozadevno bo zemljišče lahko ob prvem lepem vremenu 'spraviti v red. Z obrezovanjem torej ne odlašajte prav nič več.
A. J .v G.: V mojem hmeljišču, ki ga gnojim redno vsako leto dovolj s hlevskim gnojem, so kobule navadno bolj redke in je hmelj tudi precej grob. Kaj je temu vzrok in kako naj si pomagam?
Odgovor: Vaše hmeljišče je najbrže preveč zagnojeno, pa zato hmelj bolj malo obrodi in je grob. Letos mu ne dajte prav nič hlevskega gnoja, temveč le 40 kg kalijeve soli in 70 kg superfosfata na tisoč sadežev takoj sedaj po obrezovanju. Potem pa sporočite, kakšen bo pridelek in prinesite vzorec.
J. P. v B.: Ker imam hmeljišče na bolj težki zemlji, bom letos menda z obrezovanjem precej zakasnil. Ali naj pognojim takoj po obrezovanju izdatno s čilskim solitrom, da bo rastlina prej dohitela zamujeno?
Odgovor: Če je hmeljišče količkaj zagnojeno, ne storite tega, ker bo rastlina preveč bujna, občutljiva in slabo rodna. Dajte mu kalijeve soli in superfosfata, solitra pa le nekaj malega in to šele, ko boste privezali in če bo rastlina slaborastna.
J. O. v P.: Lani sem kupil prevozno škropilnico, pa ni prida in me je tudi basalo pri škropljenju. Kupiti nameravam boljšo. Kakšno mi svetujete za moj nasad 6000 sadežev?
Odgovor: Za 6000 sadežev prevozna škropilnica že težko zadostuje. Če morete, se odločite za motorno, morda skupno še s kom drugim, kajti motorne so vsekakor za hmelj najboljše. Obrnite se na zadrugo, da dobite res kaj prvovrstnega.
J. R. v V.: Zadnjič ste poročali, da bo v Nemčiji vsak hmeljar dobil posebno nagrado, če bo prostovoljno opustil del svojih nasadov. Koliko pa bo znašala ta nagrada?
Odgovor: Pa ste res radovedni, ali pa se vam hoče nagrade. No, nagrada bo znašala 1000 RM, to je danes okroglo 12.000 din za 1 ha (okrog 4000 sadežev). Le žal pa se pri nas take nagrade ne delijo.
R. F. v D.: Ali je res, da je naročnina za strokovni list »Slovenski hmeljar« povišana?
Odgovor: Ne, ni res! Naročnina za prvi hme-ljarsko-strokovni list »Slovenski hmeljar«, ki je sedaj glasilo Hmeljarskega društva in zadruge, znaša prej-koslej samo 20 din letno.
F. M. v Š.: Ali res, da bo Amerika letos potrebovala še več hmelja kot lani? Kakšni so sploh kaj iz-gledi na ceno letošnjega pridelka?
Odgovor: O tem, koliko hmelja bo potrebovala letos Amerika, ni mogoče govoriti, dokler se ne ve, s kakšnim domačim pridelkom more računati. Tudi o tem, kakšen bo sin, ne moreš govoriti še preden se ti je rodil. O izgledih na ceno letošnjega pridelka se bo dalo kaj ugibati šele potem, ko se bo vsaj nekoliko videlo, s kakšnim svetovnim pridelkom bo treba računati.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina; Obrezovanje hmelja je v polnem teku in vkljub pretežno deževnemu vremenu je dobršen del nasadov že- obrezan. Korenika je v splošnem dobro prezimila ter je prav zdrava in čvrsta. — V kupčiji je položaj nespremenjen.
Vojvodina: V hmeljski kupčiji je prav mirno in je bilo zadnji čas nekaj povpraševanja le za slabše in najslabše blago po 8—10 din za kg. Neprodane zaloge lanskega letnika znašajo le še kakih 500 stotov.
Češkoslovaška; Obrezovanje hmelja je v polnem teku. Korenika je v glavnem dobro prezimila, vendar je ponekod, zlasti v nižjih legah, močno objedena. — Tržišče je nadalje prav mirno ter pride le semtertje do manjših zaključkov, predvsem za srednje blago. Cene so ostale nominalno nespremenjene in lanski pridelek notira Žalec 18—34 din ter Uštek in Roudnice 11—21 din za kg.
Nemčija: Pri živahnem zanimanju in povpraševanju za vse vrste blaga so ostale cene v glavnem nespremenjene in za domačo porabo notira na tržišču v Niirnbergu lanski Hallertau in Spalt 48—53 din, Teli-namg 48—55 din, Württemberg in Baden 43—50 din in Hersbruck 43—46 din za kg. Tendenca je precej prijazna in je tudi prometa precej, ker domača pivovarska industrija pridno posega zlasti po boljšem hmelju.
Francija: Pri prav pičlem zanimanju so ostale cene v glavnem nespremenjene, vendar so le bolj nominalne.
Poljska: Položaj v hmeljski kupčiji je nespremenjen in prav tako so nominalno nespremenjene tudi cene.
Belgija: Tendenca na hmeljskem tržišču je prej-koslej zelo mirna in lanski Poperinghe notira 16 din za kg.
Anglija: Tržišče je nadalje prav mimo in izkazuje le malo prometa.
Amerika: V hmeljski kupčiji je razpoloženje 'prej-koslej mimo in je tudi prometa le malo. Z ozirom na pičle, še neprodane zaloge pa so ostale cene nominalno v glavnem nespremenjene, četudi se semtertje pri kakem zaključku dobi blago že tudi nekaj ceneje. V 'predprodaji se plačuje za najboljši letošnji pridelek 35—44 din za kg.
Splošno: V kupčiji je razpoloženje večinoma povsod zelo mirno, le v Nemčiji je nekaj več živahnosti. Cene se sicer še precej drže, vnedar so večinoma le bolj nominalne. — Spomladanska dela so v teku ali vsaj pričenjajo, vendar jih deževno vreme večinoma povsod bolj ali manj ovira.
Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:
	letos	lani
Nemčija (Teltnang) ....	. . . 57 din	109 din
Anglija (Fuggles) ....	. . . 56 din	39 din
Amerika (Oregon) ....	. . . 47 din	15 din
inozemski ....	. . . 76 din	78 din
Češkoslovaška (Žalec) . . .	. . . 34 din	40 din
Jugoslavija (savinjski) . . .	... 21 din	16 din
(vojvodinski) . .	. . . 16 din	12 din
Francija (alzaški)		. . . 26 din	20 din
Belgija (Poperinghe) ...	. . . 16 din	6 din
Poljska (vvolinjški) ....	. . . 22 din	12 din
Sprejema liranilne vloge in jih o b r e s t u j e najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv inhiš nad 5000 elanov - posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Za razvedrilo
Materin jezik.
Učitelj: »Kaj zahteva materin jezik?« Učenec: »Da morajo oče molčati!«
Slab prijatelj.
A.	: »Kaj, ali še živiš? Pa so mi rekli, da si že davno umrl!«
B.	: »No, pa si mi res dober prijatelj; še na pogreb mi nisi prišel!«
Stari Slovani.
A.	: »Kakšnih las so bili stari Slovani?«
B.	: »Sivih, kakor zdaj!«
1 Hranilnica Dravske banovine!
I •	Celje ♦♦♦ Ljubljana ♦♦♦ Maribor
: i s	Pupilarno uaren zauod. 1 Obrestouanje najugodnejše.
i	| Za vloge in obresti jamči Dravska banovina
• š	1 i z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
:	00010000000000000
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
iv lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.