463
vedel Schillerjevo „Pesetn o zvonu", ki je bila natisnjena v „Danici\
Leta 1839. je obiskal divno Dalmacijo, kjer se je seznanil s pisatelji Petranovičem, Kaznačičem in črnogorskim vladikom Petrom Njegošem. Leta 1841. je dovršil študije in odšel v Zagreb, kjer ga je Gaj nagovarjal, da bi prevzel uredništvo „Danice". Toda pogajanja so se razbila in Trnski je prevzel službo upravnega uradnika pri drugi banski pol-kovniji v Petrinji. Tu se je seznanil s pisateljem Mojsijem Baltičem, takrat upravnim nadporočnikom. Ko je služboval v Petrinji, je izdal leta 1842. v Zagrebu prvo svojo zbirko pesmi, v kateri se nahaja 34 izvirnih in 15 prevedenih proizvodov. V tem času je priobčil v Vrazovem „Kolu" pesem „Mara Plivačica". Istega leta je bil prestavljen v Glino, kjer je bil načelnik Josip Jelačič, v čigar hiši je preživel nepozabne dneve. Tu je zložil pesem na Jelačiča: „Ljubimo te, naša diko" in koračnico: „Oj banovci!"
Ko je bil Jelačič izbran za bana, se je nahajal Trnski v njegovi družbi in je bil član odseka, ki je izdeloval načrt
IVAN VITEZ TRNSKI
za reformo Krajine. Leta 1849. je objavil satiro: „Zvekan opet na svetu" ter je pričel prevajati Kraljedvorski rokopis. Dve leti pozneje je prevedel Puškinovo pesem „Suženj" in „Bahčiserajski vodomet" ter je pričel prevajati „Evgenija Onjegina". Po vojski z Madžari je služboval dalje po raznih mestih v Krajini, sklenil je prijateljstvo z velikim hrvaškim pesnikom Preradovičem in z vrlim hrvaškim rodoljubom Antonom baronom Benkom. Leta 1859. je bil pozvan na Dunaj, da je pomagal pri sestavi novih zakonskih načrtov za Krajino, katero delo je vodil general Josip Filipovič. Potem je služboval dalje v Slavoniji in Banatu in bil odlikovan z različnimi visokimi redi. Ko je služboval v Karlovcu, je uredoval list „Glasonoša" in izdal dva zvezka poezij „Kriesnice". V proslavo Zrinjskega 300 letnice je napisal „Si-gedskega junaka" in v proslavo Ciril in Metodove 1000-letnice „Sveto pričo". Leta 1865. so ga izbrali Slunjani za svojega zastopnika v hrvaškem saboru, kjer je bil zapisnikar in član adresnega odseka Vkljub mnogim poslom je bil eden glavnih sotrudnikov „Vienca" in Jeronimskega društva ter je napisal leta 1870. poučno povest „Učitelj Dobrašin". Ko je leta 1869. hrvaški kralj potoval skoz Zagreb v Krajino, je bil Trnski prideljen njegovemu spremstvu in se izkazal tako, da je dobil veliko odlikovanje. Potem je služboval v Krajini dalje do leta 1872., ko je izstopil iz službe, ker ni maral pri volitvah  delati  za  vladne kandidate. Od-
takrat je stanoval neprestano v Zagrebu. Mažuranič ga je hotel imenovati za velikega župana na Reki, a Trnski ni hotel sprejeti te časti. Vendar je bil ves čas neumorno delaven pri raznih poslih, dokler ni bil po 44 letni naporni službi trajno umirovljen leta 1885. Oženjen je bil Trnski z Vilhelmino Lavričevo, sestro gorečega slovenskega rodoljuba doktorja Lavriča, ki mu je rodila devet otrok: osem sinov in eno hčer.
Trnski je bil sicer rojen štokavec, vendar je v začetku kakor večina Ilircev pisal v kajkovskem narečju. Pisal je od 16. leta pa do svoje smrti. Obljubil je še napisati pesem na svojega davnega pobratima Stanka Vraza, čigar 100 letnica se je letos obhajala, a ga je prehitela smrt ravno na dan 100 letnice Vrazovega rojstva. Poleg poezij je pisal tudi članke in knjige jezikoslovne in kraje-pisne vsebine. Ž njim se je zgrudila v grob važna doba jugoslovanske kulturne zgodovine, doba narodnega preporoda, ki se imenuje z navadno besedo ilirizem.
P. Aleksander Baumgartner. Katoliški svet je zadela bridka izguba! Eden največjih predstaviteljev krščanske vede je omahnil neizprosni smrti v naročje. Dne 6. septembra je iztrgala bridka smrt Aleksandru Baumgartnerju pero iz rok. Nepozabni učenjak je bil rojen dne 17. junija 1841 v Švici v okraju St. Gallen. Njegov oče Jakob je bil v mladosti eden izmed voditeljev mlade radikalne stranke in se je z vso svojo silo vrgel v politični boj. Polagoma se mu je pa stranka pristudila vedno bolj in napadi na samostane v Aargavu so ga tako razburili, da je obrnil radikalni stranki hrbet. Potem se je pridružil katoliškemu gibanju, si pridobil zaupanje ljudstva in postal „landammann" ter je z neomah-ljivo značajnostjo branil katoliške vzore.
Duševne zmožnosti očeta, državniška previdnost, ognjevita zgovornost, neomahljiva značajnost in krščanska zvestoba so od očeta prešle na sina. Leta 1860. je vstopil mladi Aleksander v družbo Jezusovo. Za starše je bila to bridka žrtev, zlasti ker je eno leto poprej hči vstopila v samostan presv. Srca Jezusovega. Nasprotniki so to izrabili na političnem polju in pričeli divjo gonjo zoper očeta, ki kot predstavitelj državne oblasti pošilja svoje otroke v samostane, ki so od države prepovedani. Oče je bil politično ubit, sin je pa šel nemoteno po svoji poti dalje.
Ko je dovršil dolgotrajne študije, je bil najprej profesor jezikov na Predarelskem, potem v Stonihurstu na Angleškem. Kmalu si je pa izbral za edini poklic pisateljevanje in je bil sourednik slavnega časopisa „Stimmen aus Maria-Laach". Živel je v Bliuenbeeku, Exartunu (Limburg) in slednjič v Luxenburgu, kjer je tudi umrl.
Baumgartner je bil po poklicu slovstveni zgodovinar. Druge reči je pisal le bolj mimogrede ali kot pripravo za večja dela na polju slovstvene zgodovine ali pa kot postranske študije k temu predmetu. Leta 1877. je pričel s svojim pravim predmetom, slovstveno zgodovino in kritiko, ko je objavil: „Lessings religioser Entwicklungsgang", sledila je razprava: „Longfellows Dichtungen", ki je Lc sedaj najboljša nemška monografija o slavnem ameriškem pisatelju. Razprava: „Jost Van der Bondel" je bila z navdušenjem sprejeta na Holandskem in vsled nje je dvoje prote-stanskih holandskih akademij imenovaloBaumgartnerja svojim častnim članom. Imenitno delo je napisal o največjem nemškem pesniku Goetheju, kjer je nastopil zoper pretirano češčenje tega pesnika kot vzor nravnih čednosti. Iz indijske literature je napisal razpravo: „RamauamaundRamaliteratur". Bolj mimogrede je napisal več del, ki so samo v rahlejši zvezi s slovstveno literaturo. Izdal je v treh zvezkih »Nor-dische Fahrten",  ki so doživele tri izdaje.  Redek uspeh pri