glasilo slovenskega elektrogospodarstva / maj 2004 Elektrogospodarstvo po poti uspešnih V RTP Kidricevo uspešno koncali cetrto fazo prenove Na Volovji rebri sožitje vetrnic in kavern 7623 2Elektrogospodarstvo po poti uspepnih Leto 2003 je bilo za elektrogospodarstvo pe posebej uspepno, saj ni bila samo ves Ëas zagotovljena kakovostna in nemotena oskrba z elektriËno energijo, temveË so elektroenergetska podjetja svoje poslovanje okronala tudi s pozitivnimi poslovnimi rezultati. Spodbudni so tudi rezultati prvega letopnjega trimeseËja, pri Ëemer pa v podjetjih opozarjajo, da bi moral lastnik ustvarjene dobiËke nameniti za naËrtovane prihodnje velike investicije. 22Uprave so in niso za HSD! Po priËakovanju naj bi uprave distribucijskih podjetij dejavno in konstruktivno sodelovale z drugimi partnerji v postopku ustanavljanja Holdinga slovenske distribucije. Po besedah mag. Djordjeta Æebeljana, dræavnega sekretarja za energetiko, pa pri veËini omenjenih uprav v tem trenutku ni zaslediti pravega zanimanja za formalno koordinacijo dejavnosti. OËitno nekateri dræijo figo v æepu. 26VeË energije iz petega bloka Z naËrtovano dograditvijo plinskih turbin v ©optanju, ki naj bi nadomestile izpadlo proizvodnjo prvih treh moËno dotrajanih blokov, naj bi v dveh letih pridobili dodatnih 100 MW moËi in 570 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije na leto. Z novimi napravami naj bi poveËali tudi izkoristek in s tem zmanjpali izpuste ogljikovega dioksida za petino, naloæba pa je ocenjena na 42,4 milijona evrov. 32V RTP KidriËevo konËali Ëetrto fazo prenove Izvajalci in investitor prenove RTP KidriËevo Elektro-Slovenija so si konec maja oddahnili, saj je brez veËjih zapletov minila najzah-tevnejpa Ëetrta faza prenove tega stikalipËa, in sicer zamenjava zbiralnic. Celoten projekt je bil zaradi izjemne obËutljivosti porabnika, ki je vezan na RTP KidriËevo, tovarne aluminija Talum, razdeljen kar na dvanajst faz, ki naj bi se konËale prihodnje leto. 52Kontroling za uspepnejpe poslovanje podjetja ©e vËeraj smo govorili, da se morajo elektrogospodarska in druga energetska podjetja temeljito pripraviti na vstop Slovenije v EU, danes pa so æe sooËena s kruto realnostjo v prostoru EU. Med poslovne potrebe sodobnega Ëasa sodi tudi kontroling, s katerim naj bi v podjetjih poskrbeli za kakovostne informacije na vseh ravneh odloËanja. V Elektru Maribor so na tem podroËju med prvimi. 66Na Volovji rebri soæitje vetrnic in kavern NajveË moænosti za postavitev vetrnih elektrarn je ta hip na Volov-ji rebri nad Ilirsko Bistrico, saj lokalna skupnost gradnjo podpira, zeleno luË pa je priægala tudi komisija vlade za ugotavljanje usklajenosti prostorskih sestavin planskih aktov obËin z republipkimi. V Elektru Primorska raËunajo, da bodo gradbeno dovoljenje dobili do konca leta, ko naj bi zaËeli gradnjo 47 vetrnic s 40 MW moËi in investicijsko vrednostjo 50 milijonov evrov. nas SnK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredniptvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjic Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kovacic (El. Gorenjska), Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Jadranka Lužnik (SENG), Gorazd, Pozvek (TEB), Franc Zgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El. ^Primorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joško Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetic (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Zebre grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nap stik je vpisan v register casopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega znacaja. Naklada 6.500 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 30. junija 2004. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 16. junija 2004. naslovnica TE-TOL foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Energetski šok Zadnje tedne smo priËa novim premikom na svetovnem energetskem trgu, saj se nafta neusmiljeno draæi, zaradi napovedi o zaËetku zapiranja nekaterih evropskih termo in jedrskih elektrarn ter poslediËno nujni preusmeritvi na plin in po-veËanem povprapevanju pa je priËakovati, da se bodo v prihodnje precej dvignile tudi cene plina. Slednji pa æe doslej ni bil ravno med cenejpimi energenti. Je paË tako, da tako imenovani alternativni energetski viri pe niso sposobni prevzeti vloge re-snejpega igralca na energetskem trgu, kjer vsaj za zdaj vloga zvezdnika ostaja trdno v rokah Ërne-ga zlata. Poznavalci menijo, da utegnejo tovrstne spremembe na energetskem trgu, pe zlasti, Ëe nam ne bo uspelo ustaviti teh negativnih gibanj, uniËujoËe vplivati na svetovno in evropsko gospodarstvo, ki drage energije ni sposobno preæve-Ëiti brez hujpih posledic. Skratka, v najbolj Ërni verziji se nam obeta nov energetski pok, ki utegne dodobra premepati nape naËrte za prihodnost in jih postaviti na novo. Dejstvo, da je energija neodtujljiv del napega vsakdanjega æiv-ljenja in ima nanj tudi odloËilen vpliv, v takpnih trenutkih postane pe opaznejpe, prav tako kot tudi vprapanje, kako zdaj naprej. Iskanje odgovora je za Slovenijo pe toliko teæje, ker imamo lastnih energetskih virov sorazmerno malo, in smo potemtakem pe bolj ranljivi ter toliko bolj dovzetni za vsa nihanja na svetovnem trgu. Ravno zato pa bi morali pri iskanju kljuË-nih nacionalnih energetskih projektov pe bolj zdruæiti moËi, jih multidisciplinarno oceniti, jih odloËno podpreti in se jih potem tudi z vso resnostjo lotiti. Za zdaj pa se bolj zdi, da pe vedno tavamo v morju sicer precej zanimivih zamisli (vetrne in Ërpalne elektrarne, izraba Mure, privatizacija distribucije, sovlagateljstvo pri plinskih elektrarnah in podobno), pri Ëemer pa je njihova uresniËitev æal bolj kakor od nekega nacionalnega konsenza pe vedno odvisna od iznajdljivosti in takpnih ali drugaËnih zvez posameznega predlagatelja. LEKTROGOSPODARSTVO PO POTI USPE©NIH SodeË po poslovnih rezultatih minulega leta in obetajoËih napovedih prvega letopnjega trimeseËja se je slovensko elektrogospodarstvo iz kluba veËnih izgubarjev preselilo v vrste uspepnih podjetij. Tako je veËina elektroenergetskih podjetij minulo leto poslovala pozitivno, kar so spodbudne napovedi, glede na priËakovane milijardne investicije, ki nas pe Ëakajo v prihodnjih letih. 2 Leto 2003 se bo v zgodovino slovenskega elektrogospodarstva zagotovo zapisalo kot poslovno eno uspepnejpih, saj je velika ve-Ëina podjetij, med njimi tudi celotna distribucija, poslovala z do-biËkom. Usoda slednjega sicer pe ni znana, saj o njegovi razporeditvi odloËa lastnik, v podjetjih pa opozarjajo, da bi ga bilo smiselno razporeditvi v rezervne sklade, saj elektrogospodarska podjetja v prihodnjih letih Ëakajo ptevilne in finanËno zelo zahtevne naloæbe v okrepitev proizvodnih zmogljivosti in posodobitev dotrajanega omreæja. Vodilne v podjetjih smo povprapali tudi o poslovnih izidih na zaËetku tega leta in njihovih napovedih poslovanja v prvem letu zdruæene Evrope. Ocena Elesovega poslovanja - odliËno Elektro-Slovenija je poslovno leto 2003 sklenilo z zelo dobrimi rezultati, saj je uspepno uresniËilo vse zastavljene naËrte. Tako so po revidiranih izkazih celotni prihodki leta 2003 znapali 29 milijard 670 milijonov tolarjev, odhodkov je bilo za 25 milijard 819 milijonov, dobiËek lanskega leta pa znapa 3 milijarde 738 milijonov tolarjev. Po besedah direk- torja Elesa mag.Vekoslava Korop-ca je vzroke za tako dobre poslovne rezultate iskati predvsem v povecani porabi in z njo vecjem obsegu prenosa elektricne energije, doslednemu izvajanju omejevanj in obvladovanju stroškov ter dodatnim prihodkom iz naslova mehanizma cezmejnega tarifi-ranja, prednostnega dispeciranja in trženja telekomunikacijskih storitev. Sicer pa je ob pregledu Elesovih poslovnih rezultatov treba še upoštevati, da je Eles lani odplacal tudi za milijardo 80 milijonov tolarjev glavnice in za 215 milijonov tolarjev obresti za dolgorocna posojila ter da uspešno izpolnjuje politiko restriktivnega zaposlovanja, pri cemer je število zaposlenih konec minulega leta doseglo številko 493, kar je bilo za dobre tri odstotke manj kakor leto prej. Ob tem je treba še poudariti, da se nenehno zvišuje tudi raven strokovne izobrazbe zaposlenih, tako da je bilo konec leta 2003 v podjetju že 49 odstotkov zaposlenih z višjo ali visokošolsko izobrazbo, kar je najvec v energetski dejavnosti. Tudi hËerke po sledovih matere Da sprejete poslovne usmeritve dajejo dobre rezultate, potrjuje- jo tudi izkazi vseh Elesovih hËe-rinskih druæb, ki so leta 2003 prav tako poslovale zelo uspepno. Talum, d. d., je poslovno leto sklenil z dobiËkom v vipini skoraj 580 milijonov tolarjev, in to kljub gospodarski krizi v Evropi, neugodnemu menjalnemu razmerju med dolarjem in evrom, nizki borzni ceni aluminija in vse hujpi konkurenci. Hkrati se je blagovna proizvodnja s proizvedenimi 141.871 tonami v primerjavi z letom prej poveËala za dobro petino, za enajst odstotkov je bila veËja tudi proizvodnja aluminija, na tuje trge pa so prodali æe 81 odstotkov celotne proizvodnje. Zelo uspepno je v minulem letu poslovala tudi druæba Eles Gen, ki je leto 2003 konËala z dobiË-kom milijardo 59 milijonov tolarjev in vse leto redno izpolnjevala vse obveznosti do sklada za razgradnjo radioaktivnih odpadkov oziroma iz meddræavne pogodbe o NEK. Eles Gen je tako lani v sklad za razgradnjo nakazal dobrih 880 milijonov tolarjev ter poravnal tudi vse lanske obveznosti iz naslova najetega posojila za gradnjo nuklearne elektrarne Krpko. Podobna ocena uspe-pnosti velja tudi za hËerinsko druæbo Borzen, kjer je bila lani rast skupne koliËine prodane energije na dnevnem trgu 45-od-stotna, Ëisti dobiËek na koncu leta pa je dosegel dobrih 7 milijonov tolarjev. Elesova speËa druæ-ba Trgel lani ni imela omembe vrednih poslovnih dogodkov, podobno pa velja tudi za Synergy, za katerega je februarja lani nadzorni svet Elesa dal pobudo za vloæitev zahtevka za izbris iz registra podjetij, pri Ëemer bo træe-nje prostih telekomunikacijskih storitev prevzela druæba Elek-tro.TK. Glede na doseæeno tako lahko le ponovim oceno, je dejal mag. Ve-koslav Koropec, da je leto 2003 bilo za Eles eno uspešnejših, cisti poslovni izid skupine pa znaša kar 5 milijard 179 milijonov tolarjev, kar je primerljivo z najuspešnejšimi družbami v državi. Zelo spodbudni so tudi rezultati prvega trimesecja, tako da ni bojazni, da tudi letos ne bi mogli v celoti uresniciti vseli zastavljenih ciljev oziroma pricakovani prihodek v višini 37 milijard 873 milijonov tolarjev, pri cemer naj bi Elesu na koncu leta ostalo približno 483 milijonov cistega dobicka. Kot nam je pojasnil mag. Ve-koslav Korošec, naj bi ustvarjene presežke sredstev namenili v rezervni sklad, saj bo Eles glede na ambiciozni desetletni razvojni nacrt prenosnega omrežja v prihodnjih letih potreboval veliko denarja, ki ga brez minimalnih lastnih sredstev ne bo mogoce zagotoviti na trgu. Koncna odlocitev o razporeditvi dobicka je sicer v rokah lastnika, brez sredstev, potrebnih za nujna vlaganja v prenosno omrežje, pa bi se lahko kaj hitro ponovila italijanska zgodba iz minulega poletja. Na generalni skupšcini UCTE 13. maja v Budimpešti je bilo sprejeto koncno porocilo o lanskem »mrku« v Italiji. Italijanski predstavniki so skupšcino obvestili, da je vloženih vec tisoc tožb zaradi nedobavljene elektricne energije v skupni vrednosti vrtoglavih 10 do 20 milijard evrov. Splošna ugotovitev stroke ob tem je, da evropsko prenosno omrežje ni bilo zgrajeno za potrebe trgovanja in da so za zanesljivo oskrbo zato nujna vlaganja v nove daljnovode in pripadajoce RTP. Te ugotovitve so v skladu z Elesovim razvojnim programom. Dravske elektrarne tudi lani uspemo Za Dravske elektrarne velja podobno kot za druge naše hidroelektrarne, in sicer da je na lanske Ko zasijejo zvezde Kot da bi bilo v minulih letih poslovanje elektrogospodarstva uroËeno: RdeËe poslovne ptevilke so se nizale iz leta v leto, spodbudnih rezultatov pa ni in ni bilo. Leta 2003 pa so elektrogospodarska podjetja prviË po dolgem Ëasu poslovala z dobiËki in ustvarila dobrih deset milijard tolarjev dobiËka, kar je nadvse pohvalno. Iz njihovih poroËil o poslovanju je razvidno, da so se uspepno odvijale vse temeljne, pa tudi dodatne dejavnosti na podroËjih proizvodnje, prenosa in distribucije elektriËne energije. Dejstvo je, da se je zgodba o poslovanju vendarle razpletla v tisti znani Konec dober, vse dobro! In kam zdaj? Po vkljuËitvi Slovenije v EU gre seveda za nov zaËetek v dinamiki evropskega Ëasa in prostora. »e se na dogajanje ozremo v slikovitejpi luËi, bi lahko zapisali, da so se elektrogospodarska podjetja zdaj znapla sredi razburkanega morja v druæbi s poærepnimi morskimi psi. Z naËelnega vidika se najprej zastavlja resno eksistenËno vprapanje: Kako v tem konku-renËnem boju preæiveti? KljuËno vprapanje je, kako so elektrogospodarska podjetja v tem trenutku pripravljena na neizogibni proces korenitega spreminjanja v razmerah EU. Kakpna je njihova trenutna pripravljenost po organizacijski, ekonomski, træni, finanËni, socialni, tehnolopki in investicijski plati? Situacija je seveda razliËna od podjetja do podjetja. Nekatera podjetja so v procesu prilagajanja evropskim poslovnim gibanjem napredovala bolj, druga manj. Med mnogimi zahtevami je eden od zelo pomembnih vidikov tudi potreba po dejavnem upravljanju Ëlovepkih virov. Neizpodbitno dejstvo je, da so ljudje kljuËni dejavnik! Ljudje in ne tehnika, tehnologija, raËunalniptvo ali druge stvari. Zato se kaæe potreba po uvajanju kakovostnega upravljanja Ëlovepkih virov, kjer so kljuËni pojmi kontroling, popolno obvladovanje stropkov, uËinkovito komuniciranje, kakovostno poslovanje itd. S tem je seveda tesno povezano vprapanje kadrov in znanja. Hkrati je treba zagotoviti tudi veËje vsote denarja kot doslej, da bi lahko podjetja uresniËila ambiciozno zastavljene naËrte na razvojnem podroËju. Skratka, zvezde EU so naposled zasijale tudi v Sloveniji. Vzneseni obËutki pa podjetij ne smejo uspavati, temveË se morajo otresti samozadostnosti in se odloËneje podati na pot evropskih poslovnih gibanj, Ëe æelijo preæiveti. Ne nazadnje tudi z obËutkom za socialno praviËnost! Miro Jakomin 3 4 poslovne rezultate precej vplivalo izredno dolgo supno obdobje, ki se je dejansko nadaljevalo pe iz leta 2002, tako da jim je uspelo uresniËiti le 84 odstotkov prvotno naËrtovane proizvodnje. Glede na to, da je bil povpreËni letni pretok lani le 214 m3/s namesto obiËajnih 271 m3/s oziroma le 79-odstoten, pa je vendarle mogoËe reËi, da so bili doseæeni dokaj dobri proizvodni rezultati. K temu pritrjuje tudi dejstvo, da je bila obratovalna pripravljenost Dravskih elektrarn vse leto na zavidljivi ravni, saj so bile izgube zaradi prelivov in izpadov posameznih agregatov le 1,7-odstotne, kar je ena najniæjih ptevilk v zadnjih nekaj letih. Tako so vse elektrarne na Dravi lani v omreæje prispevale 2 milijardi 155 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije, Ëisti prihodek od prodaje je znapal 12 milijard 259 milijonov tolarjev, na koncu pa je po revidiranem poroËilu Dravskim elektrarnam ostalo milijardo 648 milijonov Ëistega dobiËka. Po besedah pomoËnika direktorja Marjana ©mona je tudi lani osrednja investicijska pozornost bila namenjena nadaljevanju druge faze prenove oziroma posodobitvi elektrarn Oæbalt in Vuhred, precej energije, denarnih sredstev in truda pa so vloæili tudi v skupni holdingov projekt gradnje elektrarn na Spodnji Savi. V minulem letu se je nadaljevala tudi restriktivna politika zaposlovanja, tako da so skupno pte-vilo zaposlenih zmanjpali za dodatne ptiri delavce, izpeljali so pomemben projekt reorganizacije, ki ga letos pe utrjujejo v praksi. DrugaËe pa imajo tudi letos zastavljene podobne poslovne cilje, pri Ëemer naj bi skupno proizvedli 2 milijardi 550 milijonov kilo-vatnih ur elektriËne energije, z njeno prodajo pridobili 12 milijard 750 milijonov tolarjev in poslovno leto konËali s 3 milijarde 248 milijonov tolarjev dobiËka. V okviru glavnih investicijskih del naj bi konËali drugo fazo prenove in opravili veliko dela povezanega z naËrtovanimi novimi projekti, med katerimi izstopajo prenova HE ZlatoliËje, nadaljevanje skupne gradnje elektrarn na Savi, izdelava dokumentacije za graditev Ërpalne elektrarne Ko-zjak in elektrarn na Muri. Kot je poudaril Marjan ©mon, proizvodni in poslovni rezultati prvega Ëetrtletja potrjujejo, da so vsi zastavljeni naËrti za letos uresniËljivi. O tem, za katere namene bo porabljen ustvarjeni do-biËek, pa bo odloËal lastnik, pri Ëemer je treba tudi upoptevati, da se Holding Slovenske elektrarne kot celota letos sreËuje s teæav-nejpimi razmerami poslovanja in s tem pridobivanja potrebnega dohodka za izpeljavo naËrtova-nih finanËno izjemno zahtevnih projektov. Informatika leto konËala z dobiËkom V poslovnem letu 2003 je poslovanje v Informatiki, d. d., potekalo preteæno na podlagi pogodbe o izvajanju informacijskih storitev Javnim podjetjem za distribucijo elektriËne energije. Po besedah direktorja Matka Poharja so lani dokazali, da na podroËjih, ki jih strokovno obvladujejo, lahko konkurirajo drugim podobnim podjetjem. Obseg nadstan-dardnih storitev sicer ni bil velik, so pa z njimi distribucijska podjetja prepriËali, da je smotrno za nadstandardne storitve iskati ponudbe tudi pri Informatiki, d. d. Tako se je lani Informatika, d. d., registrirala za prodajo raËunal-nipke opreme in sodelovala pri javnih nateËajih za dobavo raËu-nalnipke opreme javnim podjetjem za distribucijo elektriËne energije. Zasluæek s prodajo ra-Ëunalnipke opreme javnim podjetjem za distribucijo elektriËne energije je bil zanemarljiv, pomemben pa je bil vpliv Informatike, d. d., na zniæevanje cen raËu-nalnipke opreme, s Ëimer so posredno zmanjpali tudi stropke javnim podjetjem za distribucijo elektriËne energije. DrugaËe pa je Informatika, d. d., lani zaËela tudi z opravljanjem produkcijskih storitev za druge pravne osebe in vzpostavila poslovni odnos s Popto Sarajevo, Novo Ljubljansko banko, d. d., Zavarovalnico Maribor, Raiffei-sen banko in podobnimi. Z nakupom nove sistemske strojne in programske opreme konec leta 2002 je bilo leta 2003 zagotovljeno normalno in legalno obratovanje centralnega raËunalnipkega sistema na lokaciji Ljubljana za potrebe IIS. SpecifiËna cena transakcije se je tako kljub po- membnemu dvigu stropkov, namenjenih nakupu nove sistemske strojne in programske opreme, zniæala, hkrati pa je bila doseæe-na bistveno veËja gostota transakcij. V primerjavi z letom 2002 je bilo tako registriranih za dobrih 18 odstotkov veË transakcij CICS, medtem ko je uporaba centralne procesne enote leta 2003 v primerjavi z letom 2002 narasla za veË kakor 55 odstotkov. O solidnih pozitivnih rezultatih pa pe najbolje govorijo konkretne ptevilke, saj je celoten do-biËek za leto 2003 znapal skoraj 6 milijonov 382 tisoË tolarjev, kar je bilo za 32 odstotkov veË kakor leta 2002. Sicer pa so na pozitiven poslovni rezultat Informatike, d. d., leta 2003 najbolj vplivali pridobljeni posli na zunanjem trgu oziroma tisti posli, ki so bili pridobljeni zunaj distribucijskih podjetij, ugodno gibanje teËaja dolarja ter poveËan nadzor nad stropki poslovanja. In kaj priËakujejo od letopnjega leta? Kot pravi direktor druæbe Matko Pohar, tudi letos priËakujejo pozitivno poslovanje, in poslovni rezultat prvega trimeseËja potrjuje takpno napoved. Na bistveno spremembo naËrto-vanega poslovnega rezultata pa bi lahko v nadaljevanju leta ob-Ëutneje vplivale spremembe teËa-ja dolarja, saj dolarske obveznosti v strukturi vseh stropkov pomenijo veË kakor 20 odstotkov. DrugaËe pa ostaja poglavitni cilj Informatike, d. d., pe vedno bolj-pa izraba prostih tehnolopkih in Ëlovepkih virov ter s tem doseganje dviga produktivnosti, kakovosti informacijskih storitev ter optimizacije in nadzora stropkov poslovanja. NEK lani poslovala pozitivno Najpomembnejpa znaËilnost lanskega leta za NE Krpko je vzpostavitev meddræavne pogodbe med Slovenijo in Hrvapko o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krpko, njenim izkoripËanjem in razgradnjo. Pogodba je zaËela veljati 11. marca 2003 in doloËa lastni-pko sestavo druæbe, upravljalska razmerja, uporabo proizvodnje, obraËunavanje stropkov, politiko zaposlovanja in opravljanja sto- ritev ter principe financiranja razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Kot pravi direktor NEK Stane Rozman, eno leto po uveljavitvi meddržavne pogodbe v elektrarni ugotavljajo visoko stopnjo odgovornosti in kooperativnosti med organi upravljanja družbe. Ti rezultati so vidni tudi pri ucinkovitem obratovanju objekta in njegovem dobrem poslovanju. Elektrarna je lani proizvedla 4.963 GWh elektricne energije, kar je sicer za tri odstotke manj, kakor so nacrtovali za minulo leto. Razlog za manjšo proizvodnjo je predvsem v lanskih ekstremnih vremenskih razmerah, ko je elektrarna obratovala zaradi okolj-skih omejitev kar 93 dni z znižano mocjo. Po uveljavitvi meddržavne pogodbe so proizvedeno elektricno energijo dobavili obema družbenikoma. Za lansko leto je za krško elektrarno znacilno tudi izboljšanje financnega položaja družbe. Bilanca stanja ob koncu leta kaže povecanje vrednosti kapitala ter znatno zmanjšanje financnih in poslovnih obveznosti. Elektrarna je ustvarila 8.436 milijonov tolarjev dobicka, ki izhaja iz dokoncne izvedbe meddržavne pogodbe, prav tako je ustvarila tudi dobicek iz rednega delovanja, in sicer v višini 1.647 milijonov tolarjev, ki ga je s poracunom vrnila obema družbenikoma (Eles Genu in Hepu). Vecjo financno stabilnost zagotavljajo tudi dolocila meddržavne pogodbe, saj NEK ne prevzema tveganj na trgu z elektricno energijo in ima zavarovane terjatve za dobavljeno elektricno energijo z instrumenti zavarovanja. Tudi za letošnje leto, ko v elektrarni prvic tece 15-mesecni go-rivni ciklus in bo remont šele septembra, niso nacrtovali posebnih odstopanj ne v poslovnem delu in ne v investicijskem. Za zdaj obratovanje elektrarne in njeno poslovanje poteka skladno s poslovnim nacrtom. Direktor Rozman napoveduje, da ce se bodo taka gibanja nadaljevala in ne bo nepredvidenih dogodkov do konca leta, bo elektrarna leto sklenila s podobnim dobickom kot lani. V TE Šoštanj bo izguba še nekaj let Lani so v TE Šoštanj nacrtovali, da bodo proizvedli 3.100 GWh in imeli za 2,9 milijarde izgube. Rezultat na koncu leta pa je pokazal, da so proizvedli 3.456 GWh in z dodatnim prihodkom sklenili poslovno leto z 1,662 milijarde izgube. Po besedah mag. Uroša Rotnika, direktorja termoelektrarne, je razlog za izgubo predvsem v velikih dolgovih družbe za vracilo kreditov, ki so bili najeti za postavitev razžveplalnih naprav za cetrti in peti blok. Letna obveznost za ta namen znaša šest milijard tolarjev za obe cistilni napravi. Dolg bodo vracali do leta 2007. Izgubo v elektrarni prenesejo kot neopredeljeno in kot breme v naslednje leto, kar pomeni, da se jim s tem posledicno niža osnovni kapital podjetja. Direktor Rotnik si želi, da bi se v primernem casu rešil problem nasedlih investicij v elektrogospodarstvu, kamor sodita tudi naložbi v obe cistilni napravi v Šoštanju. Velik lanski strošek je bil tudi obsežen remont petega bloka, ki je stal elektrarno tri milijarde tolarjev. Letos nameravajo najprej uspešno koncati remont tretjega bloka, ki prav zdaj poteka. Za vse leto nacrtujejo podobno proizvodnjo kot lani. Prvenstveno pa nameravajo podpisati pogodbo za plinsko opremo za novo naložbo k petemu bloku. Ob uspešni racionalizaciji stroškov, kamor sodi dvoodstotno znižanje celotnih stroškov, predvsem pri vzdrževanju in zunanjih storitvah, ker so ostale obveznosti fiksne, v Šoštanju pricakujejo podoben financni izid kot lani. Izguba bo nastala prav tako kot lani zaradi visokih anuitet za minule naložbe, cemur se ne bodo mogli izogniti še naslednja tri leta. TE-TOL ima drugo leto dobicek Minulo leto je bilo za ljubljansko TE-TOL zelo uspešno. Zagotovo je najvecji lanski uspeh te družbe pravocasna izbira novega dobavitelja premoga za naslednja tri leta v vrednosti 17 milijard tolarjev. Sedanje gibanje svetovnih cen premoga in ladijskih prevozov je precej višje od tistih, ki jih je sklenila TE-TOL s konzorcijem Istrabenz, Luka Koper in Slovenske železnice. Poleg rednih vzdrževalni del, nadaljevanja racionalizacije poslovanja so v ter- melektrarni-toplarni izvedli vrsto pomembnejpih investicij, katerih operacionalizacija bo vplivala na fleksibilnejpe, varnejpe in ekonomiËnejpe poslovanje objekta. DokonËali so tudi podlage za sprejetje veËletnih stratepkih na-loæb in vrsto manjpih posegov, kot je dograditev obstojeËega po-slovno-informacijskega sistema, tehnolopko-informacijskega sistema, ohranjaje vseh sistemov kakovosti. Vse to je zelo vplivalo na drugo leto pozitivnega poslovanja te druæbe po dolgoletnem poslovanju z izgubo. Po predlanskem do-biËku pod sto milijonov tolarjev je ta lani narasel na ptiristo milijonov tolarjev. Kljub zaostrenim razmeram na trgu z elektriËno energijo, so tudi lani zniæevali prodajno ceno pri njih proizvedene kWh elektriËne energije. Leta 2001 je bila ta 17 tolarjev za kWh, lani æe 12,8 tolarja za kWh in za letos naËrtujejo pe niæjo ce- no. Letos nameravajo v TE-TOL izrabiti svoje priloænosti z veËjim træenjem sekundarne regulacije, angaæiranjem instaliranih elek-triËnih moËi s poveËanim kon-denzacijskim obratovanjem in proizvodnjo toplote za sistem ab-sorbcijskega hlajenja. Vse to in drugaËen reæim obratovanja blokov jim bo po njihovih naËrtih prineslo ob koncu leta pe veËji do-biËek. Ob tem pa zaËenjajo letos v Mostah z novim investicijskim ciklusom, ki so ga razdelili v tri sklope: investicije v izbor tehnologije za dopolnitev obstojeËe tehnologije prvih dveh blokov, investicije v poveËanje træne kon-kurenËnosti in investicije za zmanjpanje vplivov obratovanja objekta na okolje. Poslovno leto 2003 v distribuciji zelo uspepno Po podatkih uprave Elektra Ljubljana je podjetje poslovno leto 2003 sklenilo zelo uspepno, saj je doseglo pozitivni poslovni rezultat v vipini 703,9 milijona tolarjev. Svojo poglavitno nalogo in poslanstvo - zanesljivo, stropkov-no uËinkovito in kakovostno oskrbo odjemalcev z elektriËno energijo, je lani zagotavljalo z zanesljivim vodenjem in delovanjem omreæja, z izvajanjem meritev kakovosti elektriËne energije, 5 6 z naËrtovano izgradnjo in stalnim vzdræevanjem naprav in omre-æja. Leta 2003 je podjetje Elektro Ljubljana prodalo 3.705 GWh elektriËne energije, kar je za 12 odstotkov veË kakor leto prej. Podjetje se je æe leta 2002 seznanilo z evropskim trgom elektriËne energije, tako da je leta 2003 odjemalcem laæje ponudilo storitev iskanja najugodnejpe ponudbe in izvedbe nakupa elektriËne energije v tujini. Tako je bilo leta 2003 v tujini kupljenih 199 GWh elektriËne energije, prodanih pa 203 GWh. Kljub odprtju trga je bilo treba zaradi omejitev Ëe-zmejnih prenosnih zmogljivosti veËino elektriËne energije pe vedno kupovati na domaËem trgu od domaËih proizvajalcev, na podlagi dolgoroËnih in kratkoro-Ënih bilateralnih pogodb, dnevnih nakupov na organiziranem trgu z elektriËno energijo ter izravnave znotraj bilanËne skupine. Podjetje Elektro Ljubljana upravlja omreæje, ki se razprostira na 5.231 kvadratnih kilometrih, in skrbi za zanesljivo in nemoteno oskrbo preko 300.000 odjemalcev. Investicijska vlaganja Elek-tra Ljubljana so leta 2003 znapa-la 5 milijard 915 milijonov tolarjev, od tega je bilo 88 odstotkov vlaganj v distribucijsko omreæje in naprave. Vrednostno so bile investicije v primerjavi z letom 2002 vipje za 35 odstotkov. Leta 2003 so zaËeli gradnjo RTP Ribnica in rekonstrukcijo RTP Grosuplje. Naprave v RP-jih so prilagodili za vkljuËitev v novi center vodenja. Izvedli so prehod ENP (elektronapajalne postaje) ViË in dodatno ENP Viæmarje na 20 kV. Zaradi teæav pri pridobivanju zemljipË je ostala neuresni-Ëena pridobitev gradbenih dovoljenj za rekonstrukcijo RTP Polje ter novogradnji RTP RadeËe in RTP Vrhnika. Konec leta 2003 so bili poleg poskusne izvedbe helikopterskega pregleda 110 kV vodov pregledani vsi 110 kV, 35 kV in pomembnejpi 20 kV vodi s termovizijsko in korona kamero. S tovrstnimi pregledi se je izbolj-pala kakovost pregledov, odkrite napake pa se ob naËrtovanih izklopih sanirajo, s Ëimer se pre-preËijo motnje dobave elektriËne energije. Leta 2003 je druæba ob intenzivnih prizadevanjih na træenjski in stropkovni strani pokazala tudi svojo druæbeno odgovornost. Posebna delovna skupina je od aprila 2003 naprej pripravljala dokumente za uvedbo sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 in poskrbela za usposabljanje zaposlenih. V okviru sistema vodenja kakovosti ISO 9001 so izvajali vse dejavnosti v skladu s Poslovnikom kakovosti. Vrsta predvidenih dejavnosti leta 2004 NaËrti podjetja Elektro Ljubljana so za leto 2004 glede na dane okvire poslovanja ambiciozno zastavljeni. Leta 2004 bo podjetje dejavno sodelovalo pri oblikovanju nove organizacije elektrodi-stribucije in se prilagajalo spremembam, ki bodo nastale z reorganizacijo in z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Nadaljevalo bo z dejavnostmi v smeri racionalizacije poslovanja ter oblikovanja uËinkovite in fleksibilne organizacije. ©e naprej bo spodbujalo izobraæevanje zaposlenih za us-pepno nastopanje v trænih razmerah in za vkljuËevanje Slovenije v mednarodne povezave. Elektro Ljubljana za leto 2004 naËrtuje pozitivni poslovni rezultat v vipini 661 milijonov tolarjev. Seveda pa bodo tudi leta 2004 za doseganje naËrtov potrebne investicije, ki so za leto 2004 naËrto-vane v vipini 6 milijard 463 mili- jonov tolarjev. IzhodipËe je NaËrt razvoja omreæja za desetletno obdobje na podroËju javnega podjetja Elektro Ljubljana, ki je bil pripravljen aprila 2003, upoptevane pa so bile pe spremembe, nastale v vmesnem obdobju, in predvidene finanËne zmoænosti za leto 2004. NajveËje investicije predstavljajo dokonËanje æe zaËetih gradenj RTP Ribnica, RP Fuæine in rekonstrukcija RTP Foto Dušan Jež Grosuplje. Precej sredstev bo namenjenih tudi za rekonstrukcijo RTP Polje, katere naËrtovani za-Ëetek v prvi polovici leta pomeni zaËetek prehoda obmoËja Ljubljane na 20 k V. ZaËeli se bodo tudi rekonstrukcija RP Privoz, gradnja RP BTC in pripravljalna dela za zgraditev RTP Vrhnika in RTP RadeËe. Med veËjimi investicijami bo tudi prilagoditev RTP za vkljuËitev v novi center vodenja. Na podroËju srednje in nizke napetosti naËrtujejo zaËe-tek gradnje 297 objektov, s katerimi bodo sanirali dotrajane objekte, slabe napetostne razmere pri odjemalcih, izboljpali zanesljivost napajanja, sledili drugim komunalnim organizacijam pri gradnji ali obnovi komunalne infrastrukture, omogoËili priklop novih odjemalcev in dokonËali æe zaËete objekte. Med pomembnejpimi naËrtovani-mi dejavnostmi podjetja Elektro Ljubljana leta 2004 so pe naslednje: uvajanje predplaËilnih ptevcev, vzpostavitev sistema za daljinski zajem in nadzor delovanja zapËitnih naprav za potrebe analiz stanja v distribucijskem elektroenergetskem sistemu, prodaja ˜zelene energije« zainteresiranim odjemalcem, izvedba fakturiranja odjemalcem z meseË- 7 8 nim obraËunom z interpolacijo odbirka ptevca na zadnji dan v mesecu, piritev ponudbe inæeni-ringa v smeri zahtevnejpih produktov, izdelava nove sistemizacije delovnih mest in vrednotenje delovnih mest, nadaljnja gradnja podatkovnega skladipËa in direktorskega informacijskega sistema, dokonËna integracija klicnega centra v poslovanje podjetja, priprava marketinpke strategije druæbe ter vpeljava sistema ravnanja z okoljem in pridobitev certifikata kakovosti za podroËje ekologije ISO 14001. Po dolgem Ëasu konËno pozitivni rezultat Kot so sporoËili iz uprave Elektra Maribor, ocenjujejo poslovanje podjetja leta 2003 kot uspepno, saj so po dolgih letih prikazovanja izgube konËno sklenili poslovno leto s pozitivnim rezultatom v vipini 193 milijonov 841 ti-soË tolarjev, Ëeprav so v gospodarskem naËrtu predvidevali izgubo v vipini 1 milijarde 285 milijonov 452 tisoË tolarjev. Vse dejavnosti, razen dobave elektriËne energije tarifnim odjemalcem, so poslovale pozitivno in tudi v tej dejavnosti je dejanska izguba, ki je znapala 1 milijardo 319 milijonov 639 tisoË tolarjev, za 40 odstotkov niæja od naËrtovane v gospodarskem naËrtu. Razlogov za pozitivni naËrt je veË. ElektriËne energije so prodali precej veË, kakor so naËrto-vali, kar posebej velja za prodajo upraviËenim odjemalcem, kjer je bila koliËinska prodaja za 12,46 odstotka veËja od naËrtovane, vrednostno pa za 15,03 odstotka. Nabavne cene elektriËne energije so se zniæale v primerjavi z letom 2002, kar je tudi rezultat dejavnosti v sektorju træenja, saj so z oblikovanjem bilanËne skupine s HSE in natanËnejpim napovedovanjem odstopanj zmanjpali stro-pke. Na upravi so poudarili, da so v celoti uresniËili akcijski program, tako na organizacijskem kot na podroËju udejanjanja poslovnih funkcij, izjema je le po-droËje træenja telekomunikacijskih zmogljivosti, ker delovanje Elektro TK leta 2003 pe ni zaæive-lo. Izboljpali so tudi izterjavo dolgov kupcev in obvladovali stro-pke poslovanja, ter s tem prispe- vali k boljpim rezultatom. Tako so bili zastavljeni cilji v vzdræevanju v poslovnem letu 2003 v celoti doseæeni, kot tudi investicijska vlaganja. Slednja so bila preteæno v infrastrukturne objekte in naprave ter so znapala 3 milijarde 616 milijonov 300 tisoË tolarjev in bila za 17,6 odstotka vipja kakor leta 2002 in 7,9 odstotka nad naËrtom. Leto 2004 kot pe eno prelomno leto V podjetju Elektro Maribor gledajo na leto 2004 kot pe eno prelomno leto v slovenski elektroenergetiki. Ne toliko zaradi vstopa v EU, saj se po evropski energetski zakonodaji ravnajo æe od leta 2000, temveË bolj zaradi novosti, ki jih prinapa Evropska Direktiva o skupnih pravilih o notranjem trgu z elektriËno energijo (2003/54/EC). Direktivi so leta 2003 æe sledili sklepi vlade RS in predvsem nedavno sprejete novele energetskega zakona, ki je usklajen z evropsko direktivo. Kakovostno opravljanje poglavitnih nalog podjetja, kot so prenos, zanesljiva in kakovostna dobava elektriËne energije konËnim uporabnikom, temelji na rednem vzdræevanju elektroenergetskega omreæja, dolgoletnem naËrtovanju razvoja omreæja in uresniËevanju sprejetih naËrtov. Opravljanje teh nalog z optimalnimi stropki je eden glavnih ciljev, ki so si jih zastavili v gospodarskem naËrtu 2004. Pomembno razvojno usmeritev jim daje januarja 2004 izdano soglasje pristojnega ministra k razvojnemu naËrtu omreæij javnega podjetja Elektro Maribor. Kot so povedali, so s pravoËasno izvedbo razpisnih postopkov in izvajanjem investicij, kolikor je mogoËe z angaæiranjem lastnih kadrov, sposobni naËrt investicij v celoti uresniËiti. Eden glavnih izzivov, ki jih prinapa nova zakonodaja, bo leta 2004 gotovo poveËanje ptevila upraviËenih odjemalcev, in sicer 1. julija. Takrat bodo postali upraviËeni odjemalci vsi odjemalci, razen gospodinjstev. Za Elektro Maribor to pomeni poveËanje ptevila upraviËenih odjemalcev s sedanjih pribliæno 800 na pribliæno 20.000. Leta 2004 se bo prav tako nadaljevalo iskanje optimalne oblike prihodnje orga- nizacijske strukture slovenskih elektrodistribucijskih podjetij, ki se je æe zaËelo in se tudi udejanjalo vso drugo polovico leta 2003. Pri tem gre za zunanje dejavnike, na katere v podjetju nimajo neposrednega vpliva, lahko pa vplivajo posredno z rezultati poslovanja, z izboljpevanjem procesov, z medsebojnimi odnosi, z odnosi do strank in ne nazadnje s poveËanjem ugleda podjetja v okolju. ZaËetek uvajanja nekaterih sprememb in poslovni rezultat leta 2003, ko je podjetje prviË poslovalo z dobiËkom, so gotovo lahko spodbuda tudi za naprej. S sistemom vodenja kakovosti po standardu ISO 9001 spremljajo vse procese v podjetju. Na letnih pregledih bodo na podlagi ocen in analiz sprejemali ukrepe za iz-boljpanje sistema in tako vplivali na veËje zadovoljstvo njihovih odjemalcev, zaposlenih in ugled podjetja. Tudi za leto 2004 so izdelali akcijski naËrt racionalizacije poslovanja, ki ga je potrdil nadzorni svet. Med drugim bodo nadaljevali dejavnosti na organizacijskem podroËju, kjer zdruæujejo dve obmoËni enoti distribucije in reorganizirajo nadzorniptva, ter z dejavnostmi na podroËju izterjave dolgov. Med kljuËnimi procesi, ki jih bodo uvedli leta 2004, je gotovo funkcija kontrolinga, ki jo v tem mesecu po pestmeseËnem teoreti-Ënem in uvajalnem obdobju ure-sniËujejo v praksi. Uvedbo kon-trolinga vidijo predvsem kot pri-loænost za izboljpavo procesov in kot eno kljuËnih stratepkih funkcij v podjetju. V prvem Ëetrtletju so zaËeli projekt nove sistemizacije delovnih mest z novim opisom in vrednotenjem delovnih mest, novim pla-Ënim sistemom in sistemom napredovanja. Ob pomoËi zunanjega izvajalca bodo z organiziranjem delavnic in s prizadevnim delom njihove projektne skupine pe pred koncem leta sklenili projekt, obenem pa plaËni sistem uskladili s tarifnim delom nove podjetnipke kolektivne pogodbe. Na ravni celotnega podjetja v gospodarskem naËrtu za leto 2004 naËrtujejo pozitivni poslovni rezultat, pri Ëemer je v posameznih sektorjih izguba zaradi znanih omejitev pri doloËanju prodajnih cen naËrtovana le v sektorju dobave tarifnim odjemalcem. Uspepno poslovali tudi celjski distributerji Iz uprave Elektra Celje so sporo-Ëili, da je podjetje leta 2003 svojo glavno nalogo - to je oskrbo odjemalcev s kakovostno in zanesljivo elektriËno energijo, ob Ëim manj-pih stropkih izvajanja gospodarskih javnih sluæb upravljanja, distribucije in dobave elektriËne energije - uspepno opravljalo. Po devetih letih poslovanja z izgubo je bil leta 2003 doseæen pozitivni izid poslovanja druæbe, kar je nedvomno spodbudno. »isti poslovni izid obraËunskega obdobja je dobiËek v vipini 602 milijona 204 tisoË tolarjev, medtem ko je naËrt za leto 2003 predvideval 610 milijonov 318 tisoË tolarjev izgube. Leto 2003 je bilo za Elektro Celje tudi jubilejno leto. S primernimi prireditvami so zaznamovali devetdesetletnico prve registracije podjetja za distribucijo elektrike za javne potrebe mesta Celje in torej ustanovitve prve predhodnice sedanjega Elektro Celje. Nadaljevali so certificiranje po standardu ISO 9001-2000 in us-pepno opravili presojo ter septembra pridobili certifikat. Ankete so pokazale, da so tako pri upraviËenih kot pri tarifnih odjemalcih na dobrem glasu in da jih slednji cenijo kot partnerje. Sicer pa je bilo za leto 2003 znaËil-no nadaljnje prestrukturiranje elektrogospodarstva in prilagajanje potrebam odpiranja slovenskega trga z elektriËno energijo. Nadaljujejo s prilagajanjem energetski zakonodaji V podjetju Elektro Celje na podlagi ugotovitve, da so bili leta 2003 v bistvu doseæeni vsi predvideni cilji, ob tem, da je bilo poslovno leto 2003 zelo razgibano predvsem v sami panogi, pa tudi zaradi drugih vzrokov, na katere ni bilo mogoËe vplivati (prilagajanje EU, klimatski dogodki, socio-lopke spremembe v druæbi ob uveljavljanju trænih razmer pri træenju elektriËne energije in podobno), presojajo, da so po dalj-pem obdobju dosegli pozitivni izid poslovanja druæbe kot velik uspeh in tudi kot rezultat skrbnega gospodarjenja. Zato morajo biti tudi temelji poslovne politike za leto 2004 naravnani na nadaljevanje teh teæenj in izboljpanje doseæenega stanja: Predvsem je treba: - nadaljevati z intenzivnim prilagajanjem vsebinam Energetskega zakona in podzakonskih aktov ter se dejavno vkljuËiti v pripravo novega sistemskega zakona in nato v njegovo udeja-njenje; - na podlagi verificiranega plana investicijskih vlaganj (Agencija za energijo) in skladno s soglasjem k razvojnemu naËrtu om-reæij ministra za okolje, prostor in energijo, zagotoviti vse materialne in druge pogoje za uresni-Ëitev vseh predvidenih objektov in naprav; - dosledno, neprenehoma uresni-Ëevati vse moæne korake za racionalizacijo izvajanja planskih nalog na podroËju investicij, obnove, vzdræevanja in drugih dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno poslovanje podjetja. Ob tem je treba kar se da anga-æirati lastne potenciale in mini-mizirati vkljuËevanje pogodbenih partnerjev; - dosledno spoptovati zakonodajo in predpise na podroËju javnih naroËil. Materialno poslovanje in obvladovanje zalog morata biti v skladu z zahtevami dopustnih finanËnih okvirov poslovanja; - popolnoma in na vseh ravneh poslovanja spoptovati standarde, ki izhajajo iz pridobljenega certifikata kakovosti ISO 9001-2000; - tudi z dodatnimi ukrepi zagotavljati ustrezne razmere in varno delo zaposlenih v druæbi; - tvorno sodelovati pri transformacijah in reorganizacijah v panogi, ki bodo prispevale k ve-Ëji uËinkovitosti in denarnim uËinkom zagotavljanja nalog in poslanstva druæbe; - trajno in pozorno delovati v interesu vseh lastnikov druæbe; kar bo tudi verificiral nadzorni svet druæbe. V vseh dejavnostih doseæen pozitivni rezultat Na upravi podjetja Elektro Gorenjska so povedali, da so leta 2003 njihovim uporabnikom prodali 6,1 odstotka veË elektriËne energije kakor leta 2002 in 10 od- stotka veË, kakor so naËrtovali. Za potrebe odjemalcev in za pokrivanje izgub v omreæju so leta 2003 od njihovih dobaviteljev elektriËne energije skupno prevzeli 5,9 odstotka veË kakor leta 2002 in za 7,9 odstotka veË, kakor so naËrtovali. Leta 2003 je bilo po omreæju Elektra Gorenjska distribuirane 2,7 odstotka veË elektriËne energije kakor leta 2002. Druæba je loËeno spremljala poslovanje za vsako od petih dejavnosti, ki jih opravlja v skladu z energetskim zakonom. Leto 2003 je druæba Elektro Gorenjska skupno sklenila z dobiËkom v vi-pini 432 milijonov tolarjev. Druæba je imela v vseh dejavnostih pozitivni rezultat, tako na podroËju reguliranih kot trænih. Edina, zato pa zelo velika izjema, je enota za dobavo elektriËne energije tarifnim odjemalcem. Tu so se pojavljale precejpnje likvidnostne teæave, saj prenizka prodajna cena elektriËne energije za te odjemalce in s tem poslediËno prilivi niso omogoËali pokrivanja odlivov, ki so nastajali z opravljanjem gospodarske javne sluæ-be. Kljub doloËilu o prepovedi navzkriænega subvencioniranja med posameznimi dejavnostmi, ki izhaja iz energetskega zakona, se je primanjkljaj te dejavnosti tako kot leta 2002 nadomepËal s prelivanjem likvidnih sredstev drugih dejavnosti, ki so organizacijsko vkljuËene v tem podjetju, in Ërpanjem kreditov. Na upravi Elektra Gorenjska menijo, da je bilo v danih razmerah in okolju, v katerem deluje podjetje, poslovanje leta 2003 us-pepno. Naloæbena politika je bila zadovoljiva. Investicije so uresni-Ëili v vipini 2 milijarde 8 milijonov tolarjev. VeËinski deleæ so vloæili v gradnjo elektroenergetskih naprav in omreæja. KljuËne dejavnosti leta 2004 Podjetje Elektro Gorenjska bo leta 2004 poslovalo v razmerah, ki jih bodo zaznamovale poglavitne usmeritve gospodarske politike in dræavne prednostne naloge, ki izhajajo iz programa za uËin-kovit vstop v Evropsko unijo. Politika druæbe na podroËju reguliranih dejavnosti bo, pribliæa-ti podjetje odjemalcu in s tem postati v slovenskem prostoru pre- 9 10 poznavno, do odjemalca prijazno podjetje. Na podroËju trænih dejavnosti pa bodo krepili dejavnost novogradenj in proizvodnjo elektriËne energije iz obnovljivih virov. ElektriËno energijo bodo proizvajali preko hËerinskega podjetja Gorenjske elektrarne, ki je v stoodstotni lasti druæbe in skupaj sestavljata skupino Elek-tro Gorenjska. KljuËne naloge leta 2004 bodo: optimalno vzdræevanje opreme in naprav v skladu z naËrtom vzdr-æevanja, optimalno naËrtovanje in uresniËevanje vseh investicij v skladu z naËrtom, ki upopteva uporabo do okolja prijaznih materialov, organizacijo komuniciranja zunaj in znotraj podjetja, projekt poslovne odliËnosti, spodbujanje uËinkovite rabe elektriË-ne energije, spremembo celostne podobe. Nova zakonodaja EU na podro-Ëju elektriËne energije in plina med drugim zahteva, da mora biti trgovanje z elektriËno energijo loËeno od izvajanja gospodarskih javnih sluæb na podroËju distribucije elektriËne energije. Ta zahteva bo moËno vplivala na organizacijsko strukturo tudi v podjetju Elektru Gorenjska. Sprejete so bile spremembe energetskega zakona in predvideno je opravljanje gospodarskih javnih sluæb s koncesijo, pripravljajo pa se tudi na ustanovitev holdinga elektrodistribucije. Reorganizacijo bodo izvedli glede na konËne usmeritve vlade RS, pri Ëemer bo treba upoptevati tudi stalipËa manjpinskih delniËarjev. NaËrt investicijskih vlaganj v gospodarskih javnih sluæbah dejavnosti distribucije elektriËne energije in upravljanja distribucijskega omreæja je pripravljen v obsegu, ki ga je doloËila Agencija za regulativno obdobje 2003-2005 in zajema vlaganja v piritve omreæja, obnovo dotrajanega visoko, srednjenapetostnega in nizkonapetostnega omreæja, izbolj-panje kakovosti dobave elektri-Ëne energije in zgraditev distribucijskega centra vodenja, saj je bistvenega pomena za varno, zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektriËno energijo. Elektro Gorenjska pri pripravi letnega plana investicij za podlago uporablja desetletni naËrt razvoja omreæja. Cilji naËrtovanja razvoja omreæij pa temeljijo na: ugotovitvi potrebne okrepitve omreæja in transformacije, usmeritvi razvoja omreæja na dolgoro-Ëno optimalno strukturo, s Ëimer se zagotavlja maksimalna uËin-kovitost investicij, izogibanju gradnji naprav, ki bi se uporabljale krajpi Ëas, izkoripËanju ob-stojeËih naprav in novih ter izpopolnjevanju obstojeËih razvojnih ptudij. Leto 2004 nalaga druæbi veliko odgovornosti in s tem povezanih nalog, ki bodo spremljale poslovanje. ©e posebej bodo pozornost usmerjali v racionalno in prilagodljivo organizacijsko strukturo novim smernicam Evropske unije, strokovno usposobljeno kadrovsko strukturo, ki je najdra-gocenejpe premoæenje druæbe, ter dograjevanju in nemotenemu delovanju informacijskega sistema. Ob uresniËevanju zadanih ciljev pa bo posebna skrb namenjena tudi varstvu in ohranjanju naravnega okolja, predvsem z uvajanjem do okolja prijaznih novih tehnologij, spremljanju zakonodaje, ki ima pri poslovanju druæ-be velik vpliv, ter intenzivnemu sodelovanju v razliËnih gospodarskih zdruæenjih, ki posredno vplivajo na smer poslovanja. Prihaja evropski trg, kateremu se morajo v nekaterih pogledih pe bolj uËinkovito prilagoditi in iskati morebitne priloænosti ter tako zmanjpati tveganja, ki bi pri tem pirjenju nastala, pri tem pa ne pozabiti na prepoznavnost podjetja v okolju, na posveËanje odjemalcem in temeljno poslanstvo distributerjev, kar ima v Ëa-su sprememb, ki jih je dandanes deleæen celoten elektroenergetski sistem, pe posebno velik pomen. Brane JanjiÊ Minka Skubic Miro Jakomin in dopisniki ill] 1^1 [fill DO 2010 NAJUSPE©NEJ©E GOSPODARSTVO? Evropska unija si bo prizadevala, da bi izpolnila cilj in postala do leta 2010 na-juspepnejpe gospodarstvo na svetu, so na vrhunskem sestanku v Bruslju, ki je bil konec marca, potrdili voditelji povezave, pridruæili pa so se jim tudi predstavniki pristopnic. Da bi naËrte izpolnila, bo treba pospepiti izvajanje lizbonske strategije iz leta 2000 oziroma jo v nekaterih primerih celo spodbuditi - Pat Cox, predsednik Evropskega parlamenta, je namreË ugotovil, da doslej ni bilo uresniËenih 40 odstotkov njenih ciljev. flPo ptirih letih na obzorju niË novega. Ciljev preprosto ne uresniËujemo,« je dejal voditeljem in pe enkrat spomnil na poziv predsednika Evropske komisije Romana Prodija, ki je Ëlanice æe pred vrhom opozoril na resnost zamud in terjal ukrepanje, sicer se bo cilj premaknil precej v prihodnost. Krivdo za zaostanke je pripisal Ëlanicam, ki skupaj sprejetih zavez na nacionalni ravni ne izvajajo skladno z naËrti - med najveËjimi za-mudnicami so NemËija, Francija in Belgija, zaveze pa razmeroma dobro ure-sniËujejo Danska, ©vedska, Nizozemska, Avstrija in Velika Britanija. Bertie Ahern, premier Irske, ki predseduje Uniji, je po drugi strani nekoliko umiril te pozive in pojasnil, da so glavni razlog za slabo uresniËevanje lizbonskih zahtev ne preveË roænate gospodarske razmere v Uniji. Leta 2000, ko so cilje sprejemali, je namreË gospodarstvo cvetelo, potem pa so se razmere spremenile. Da bi dosegla zastavljeni cilj, se bo Unija v prihodnosti usmerila k izvajanju dveh prednostnih nalog, in sicer k izboljpevanju gospodarske rasti in k zaposlovanju, so sklenili udeleæenci zasedanja. Pogoj za udejanjanje prve so predvsem dobre makroekonomske politike, konkurenËnost in inovacije, socialna kohezija in okolj-ska naravnanost, za drugo pa boljpe izvajanje strategije zaposlovanja in zagotavljane prostega pretoka oseb. Voditelji so se odloËili pe, da bo Unija izvajanje strategije opravila prihodnje leto, posebna izvedenska skupina pa bo o do-seækih poroËala novembra 2005. STA ^ S" .** TUDI APRILSKA PORABA ELEKTRIKE NAVZGO Poraba elektriËne energije v Sloveniji se pe naprej poveËuje, saj je aprilski odjem iz prenosnega omreæja dosegel 989,3 milijona kilo-vatnih ur, kar je bilo za 17,5 milijona oziroma za 1,8 odstotka veË kakor v istem Ëasu lani. Odjem je bil v primerjavi z istim lanskim obdobjem tokrat veËji le pri distribucijskih odjemalcih, ki so s prevzetimi 756,1 milijona kilovatnih ur lanski aprilski odjem presegli za 2,4 odstotka, medtem ko je poraba neposrednih odjemalcev ostala na ravni lanske in je znapala 233,1 milijona kilovatnih ur. V primerjavi z napovedmi, zapisanimi v elektroenergetski bilanci, pa je bila dejansko doseæena poraba za 1,3 odstotka manjpa od prvotnih napovedi, kar pomeni, da so bile ocene za letopnji april precej realne. GWh 1200 1000 800 600 400 200 april 2003 april 2004 [J NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ lil ELEKTRARNE SKORAJ PODVOJILE PROIZVODNJ Ugodne hidrolopke razmere v zaËetku tega leta in izjemno supno obdobje v prvih mesecih minulega so poglavitni razlog da so slovenske hidroelektrarne lanske aprilske rezultate letos presegle za skoraj 82 odstotkov in tako Ëetrti letopnji mesec zagotovile kar 341,9 milijona kilovatnih ur elektriËne energije. Zelo dobro so obratovali tudi drugi proizvodni objekti, tako da nam je iz domaËih virov aprila uspelo zagotoviti milijardo 166,3 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 12,8 odstotka veË kakor v istem Ëasu lani in tudi za 4 odstotke nad bilanËnimi priËakovanji. Po zaslugi dobrih proizvodnih rezultatov je bil potreben precej manjpi uvoz, Ëeprav je skupna koliËina uvoæene elektrike zaradi potreb trgovanja dejansko presegla lansko za dobrih 15 odstotkov (aprila smo namreË uvozili 301,5 GWh). Na drugi strani pa se je precej poveËal izvoz in dosegel 466,5 milijona kilovatnih ur, kar je za 56,3 odstotka veË kot v istem Ëasu lani. * upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh 600 500 400 300 200 100 ^^TT 1 l_o VT^T^ DEM I__I april SEL SENG NEK TES TET TE-TOL TEB 2003 I__I april 2004 OBETA SE VSAJ 3-ODSTOTNA RAST »eprav je bila tokratna rast porabe precej niæja od marËnega kar 7,3-odstotnega skoka, pa rast porabe na letni stopnji ostaja na pribliæno treh odstotkih. »e ob tem upoptevamo pe dejstvo, da je bil letopnji april precej hladnejpi od lanskega, in je zato bilo potrebnega manj hlajenja s klimatskimi napravami, hkrati pa tudi dovolj topel, da ni bilo veliko dodatnega ogrevanja, je priËakovati, da se utegne odstotek rasti porabe elektriËne energije do konca letopnjega leta pe nekoliko poveËati. Sicer pa smo v prvih ptirih mesecih v Sloveniji iz prenosnega omreæja prevzeli æe 4 milijarde 194,2 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 2,8 odstotka veË kakor v istem obdobju lani. Elektrarne pa so v tem Ëasu zagotovile 4 milijarde 603,1 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 5 odstotkov veË kakor lani. GWh 1200 900 600 300 m ti april 2003 april 2004 ? proizvodnja Uporaba O uvoz [J izvoz 11 VLADA OVRGLA OBTOÆBE ELEKTRO-PREISKOVALCEV V zaËetku maja je parlament obravnaval poroËilo komisije za ugotavljanje odgovornosti odgovornih oseb in nosilcev javnih pooblastil glede nakupa in prodaje elektri-Ëne energije po prenehanju dobav elektrike iz NEK Hrvapki, zaradi Ëesar je bila domnevno povzroËena gospodarska pkoda v sistemu slovenskega elektrogospodarstva. Komisiji je predsedoval Branko Kelemina. Po mnenju vladajoËe koalicije, preiskovalna komisija ni celovito obravnavala poslovanja elektroenergetskega sistema od leta 1998 do leta 2000, zato bo poroËilo morala dopolniti tudi z ugotovitvami o spornih poslih, ki naj bi jih sklepal Vitoslav Turk, ki je vodil Eles v Ëasu Bajukove vlade. PoroËilo je zaradi nesodelovanja drugih Ëlanov komisije pripravil Branko Kelemina sam, objavljeno pa je bilo v PoroËevalcu. Nanj so skoraj vsi, ki so bili po Keleminovi oceni krivi, pripravili odgovore. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki je pripravilo stalipËa vladi do poroËila, in vodstvo Elesa sta predstavila svoja stalipËa do poroËila na posebni tiskovni konferenci pred razpravo o poroËilu v parlamentu. Minister mag. Janez KopaË je dejal, da je bilo zaradi neporavnavanja obveznosti HEP do NE Krpko ogroæeno njeno poslovanje in da je likvidnostni izpad sredstev ogroæal izvedbo nujno potrebne modernizacije elektrarne, ki bi zagotavljala njeno zanesljivo obratovanje. Prav tako niso prispevale k razrepitvi problema blokade poslovnih in investicijskih odloËitev hrvapke strani, kar je prisililo slovensko stran k samostojni odloËitvi za projekt posodobitve elektrarne. Prenehanje dobav HEP-u pa ni imelo negativnih finanËnih posledic za delovanje sistema v vipini 14 milijard tolarjev, kot komisija navaja v poroËilu, temveË se je pokazal odklop kot pozitiven zaradi uporabe cenejpe elektriËne energije v napem sistemu. S tem smo prihranili 21 milijard tolarjev stropkov. »eprav sam takrat ni bil v vladi in resornem ministrstvu, ocenjuje, da je bilo delovanje obeh korektno in usmerjeno k iskanju dolgoroËnih repitev za delovanje NEK. Ne nazadnje je ukrep prenehanja dobav pripomogel k temu, da je priplo lani do meddræavnega dogovora, ki je jasneje opredelil medsebojne obveznosti in pravice. Direktor Elesa mag. Vekoslav Koropec po-grepa v tendecioznem in nestokovnem poro-Ëilu komisije dejanske ugotovitve raËunske-ga sodipËa in revizije poslovanja Elesa v tistem Ëasu. Obe sta pozitivni in potrjujeta ustrezno in dobro poslovanje Elesa. Go-razd Skubin, direktor UPO, pa je opozoril na to, da je bilo leto 1998 Ëas, ko so podjetja poslovala v drugaËnem sistemu poslovanja, ko so bile cene elektrike nizke, saj so se upoptevali le variabilni stropki. Cene so se dvignile z uvedbo trga. V Ëasu odklopa je bila Slovenija neto uvoznik elektrike, kar je pokrila tudi z elektriko iz NE Krpko, in je ni bilo treba uvaæati od drugod. Minka Skubic Z ELENA LU» ZA VOLOVJO REBER Komisija vlade za ugotavljanje usklajenosti prostorskih sestavin planskih aktov obËin z obveznimi izhodipËi prostorskih sestavin planskih aktov RS je 28. aprila sprejela sklep o ugotovitvi usklajenosti Odloka o Foto Minka Skubic Vsi po vrsti so na tiskovni konferenci ovrgli obtožbe elektro komisije. spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov ObËine Ilirska Bistrica z obveznimi izhodipËi prostorskih sestavin planskih aktov RS. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je 15. marca letos prejelo vlogo ObËine Ilirska Bistrica za ugotovitev usklajenosti planskih aktov z dræavnimi, ki se nanapa na zasnovo varstva naravne in kulturne dedipËine ter programsko zasnovo za lokacijski naËrt za vetrno elektrarno na Volovji rebri in povezovalni 110 kV daljnovod. ObËina je k vlogi predloæila tudi konËno poroËilo o analizi moænih lokacij vetrnih turbin na pirpem obmoËju Ilirske Bistrice, iz katerega je razvidno, da je lokacija Vo-lovja reber najustreznejpa tako z vidika posega v prostor kot z vidika ocene dostopnosti in vkljuËitve v elektroenergetski sistem. Pri vrednotenju lokacij so bili upoptevani naslednji kriteriji: odmaknjenost od naselja, prevetrenost obmoËja, moænost ekstre-mnih vetrov in neugodnih razmer (æled, sneg), opaznost v prostoru, dostopnost ceste, vpliv daljnovodov na naravo, obstojeËa infrastruktura, ranljivost narave, ranljivost kulturne dedipËine ter poseganje v osrednji æivljenjski prostor velikih sesalcev. Omenjena komisija je pri ugotavljanju usklajenosti prostorskih sestavin planskih aktov upoptevala tudi dejstvo, da je treba pri podrobnejpem naËrtovanju elektroenergetskih objektov in naprav upoptevati, da so na obmoËjih, predvidenih za zavarovanje, na obmoËjih naravnih vrednot in na ekolopko pomembnih obmoËjih posegi moæni pod pogojem, da se ne uniËijo ali bistveno popkodujejo oziroma spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma da se ohranijo ugodna stanja habitatnih tipov in ugodno stanje rastlinskih in æivalskih vrst. Glede na to, da obmoËje Volovje rebri trenutno nima nikakrpnega naravovarstvenega statusa, in glede na to, da se je iztekel 45-dnevni zakonski rok za izdajo soglasja, omenjena komisija formalno drugaËe niti ni mogla odloËiti. Zaradi presojanja razvojnih potreb in naravovarstvenih zahtev je obËina k vlogi predloæila tudi strokovne podlage, ki jih je pozneje dopolnila pe z oceno o vplivih na okolje, predvsem z vidika varstva narave. Skladno s strokovnimi podlagami je ugotovljeno, da zaradi izgradnje in obratovanja vetrne elektrarne realno ni priËakovati bistvenega zmanjpanja ptevila ali obsega katere od æivalskih ali rastlinskih vrst, zato so posegi z vidika vplivov na okolje, ob upop-tevanju omilitvenih ukrepov, sprejemljivi. Služba za odnose z javnostmi MOPE Po O PETIH LETIH REMONT TROJKE V zaËetku maja so v TE ©optanj zaËeli pettedenski remont tretjega 74 MW bloka. Blok je doslej obratoval æe 300.000 obratovalnih ur, od zadnjega remonta pred petimi leti pa okrog 30.000 ur, kar zgovorno kaæe na to, da se njegova æivljenjska doba poËasi izteka in je tudi zaradi dotrajanosti naprav remont zelo zahteven. Med remontom bodo opravili vsa nujno potrebna dela za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja bloka. Delali bodo na obeh kotlih, po-moænih kotlovskih napravah, turbinah in generatorju. Poleg veËjih del na omenjenih delih bodo opravili tudi remonte drugih naprav, kot so armature, toplotni izmenjevalci, elektromotorji in visokonapetostne razdelitve. Vsa remontna dela zahtevajo veliko delovnih podestov in ËipËenj, ki so pomembna za kakovostno, usklajeno in pravoËa-sno izvedbo del. Pri remontu bo sodelovalo precej zunanjih izvajalcev, najprej seveda gradbeniki. Glede na dolgoroËne cilje TE ©optanj, ki so usmerjeni predvsem v poveËanje zmogljivosti elektrarne, bo to verjetno zadnji remont bloka pred iztekom njegove æivljenjske dobe. Minka Skubic wWiiiiiiktiiWiiiW! SOCIALNA VARNOST NI OGROÆENA! V zvezi z nekaterimi sindikalnimi trditvami glede ustanavljanja holdinga slovenske distribucije (HSD), ki so se v zadnjem Ëasu Mag. Andrej Sušter-šic, vodja projekta za ustanovitev HSD. Foto Miro Jakomin 13 14 pojavile v javnosti, je mag. Andrej ©upter-piË, vodja projekta za ustanovitev holdinga slovenske distribucije, pojasnil naslednje: ˜Delovna mesta v primeru ustanovitve HSD niso ogroæena. Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je sproti obve-pËen o poteku projekta ustanavljanja hol-dinga. Tako je bil seznanjen z moænimi modeli HSD in izbranim ustreznim modelom, prav tako je dvakrat sodeloval na sestanku pri pripravi pisma o nameri, ki se pripravlja za ureditev odnosov s pidi. Sicer pa je projektna skupina izvedla vse postopke za izdelavo ptudij, pripravo ustreznih aktov in druge dejavnosti, ki so potrebne za ustanovitev; gre zgolj za operativne naloge. Sedaj se izvajajo druge ptudije. Ko bodo ptudije konËane, bo sledil pregled vsebine ptudij in razprava o tem, takrat pa bodo pri tem sodelovali enakopravno tako pidi kot sindikati.« Ob tem smo mag. ©upterpiËa zaprosili za utemeljitev trditve, da socialna varnost zaposlenih ni ogroæena. V odgovoru je ponovil, da so socialne, pravne in ekonomske ptudije trenutno pe v izdelavi, prav tako potekajo tudi dejavnosti s pidi. Kot je pe zagotovil, bo nadaljnje informacije posredoval takrat, ko bo priplo do kljuËnih odlo-Ëitev. Miro Jakomin ELEKTRO LJUBLJANA Po OSLOVNA STRATEGIJA USMERJENA V OKOLJE Elektro Ljubljana, d. d., je na slovesni prireditvi 26. maja v Grand Hotelu Union, prejelo certifikat za sistem ravnanja z okoljem ISO 14001. S podelitvijo tega certifikata je bila tudi uradno potrjena usmerjenost podjetja v trajnostni razvoj ravnanja z okoljem, ki je tudi pomemben del nape dolgoroËne poslovne strategije. Skorajda leto dni smo se sistematiËno pripravljali na pridobitev tega certifikata, okoljska naËela in cilje pa zbrali v publikaciji ˜Ravnanje z okoljem 2004«. Ta dokument opisuje nape dejavnosti v zvezi s skrbnim ravnanjem z zrakom, zemljo in vodo, nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov, prepreËevanjem poæarov, posegi v prostor ter uporabo sodobnih tehnologij pri zgraditvi omreæja. Najpomembnejpi dejavnik pa so zaposleni. Brez njihovega znanja, odgovornosti in ozavepËenosti ne bi mogli zadostiti vsem zahtevam standarda in okoljskim programom, ki smo si jih zastavili. Na omenjeni slovesni prireditvi smo predstavili tudi nov produkt Zelena energija in zaËeli z njegovim træenjem. Zelena energija smo poimenovali elektriËno energijo, pridobljeno iz do okolja prijaznih, obnovljivih energetskih virov. Nape podjetje bo prodajalo zeleno energijo, proizvedeno v lastnih hidroelektrarnah. Smo lastnik desetih malih hidroelektrarn, ki na leto proizvedejo veË kakor deset tisoË MWh elektriËne energije. Tako zbrana sredstva nameravamo porabiti za zgraditev, obnovo in tehnolopki razvoj proizvodnje zelene energije ter za ozavepËanje odjemalcev o racionalni rabi energije. VeË informacij o poteku slovesnoti in o obeh, za Elektro Ljubljana, d. d., pomembnih dogodkih, bomo posredovali v naslednji ptevilki Napega stika. Uprava Elektra Ljubljana, d. d. E BRESTANICA Re MONT »ETRTEGA BLOKA Sredi maja so zaËeli v TE Brestanica redni letni remont Ëetrtega bloka. Remont 114 MW bloka bo trajal predvidoma 19 koledarskih dni in naj bi bil konËan do konca maja. Med njim bodo opravili vzdræevalna dela, potrebna za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja ter obratovalne razpoloæljivosti bloka. V tem Ëasu bo dobavitelj opreme za ta blok pvicarski Alstom odpravil med garancijsko dobo ugotovljene pomanjkljivosti. Garancija temu bloku po-teËe konec letopnjega junija. Minka Skubic Z A DAJATVE LOKALNIM SKUPNOSTIM TRETJINA PRIHODKA Zapleti z vipino in nenehno draæitvijo dajatev, ki naj bi jih Dravske elektrarne Maribor prispevale v blagajno obdravskih obËin in ki naj bi jih razpletla lani sprejeta uredba o tovrstnih koncesninah, æal pe vedno niso konËani. Kot nam je povedal pomoË-nik direktorja Dravskih elektrarn Marjan ©mon, obËine namreË svojih odlokov pe vedno niso uskladile z uredbo. V praksi to pomeni, da Dravske elektrarne zdaj plaËujejo tako za zemljipËa, ki sodijo v okvir koncesijskih dajatev, kot tudi za tista, ki naj v to kategorijo ne bi sodila, a jim obdravske ob-Ëine zanjo vseeno zaraËunavajo visoka na- DODELJEVANJE »EZMEJNIH ZMOGLJIVOSTI DO LETA 2007 PO STAREM ? Vlada RS se je na seji 20. maja seznanila s predlogom Evropske komisije za dopolnitev uredbe o pogojih za dostop do omreæja za Ëez-mejne izmenjave elektriËne energije, ki med drugim dræavam Ëlani-cam EU nalaga uvedbo trænih mehanizmov (njihova opredelitev tudi v EU pe ni doreËena) za dodeljevanje Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti. Slovenija je namreË zaprosila za prehodno obdobje za uveljavitev uredbe, ki se bo sicer zaËela uporabljati s 1. julijem letos. Vlada je hkrati tudi sprejela sklep, s katerim javnemu podjetju Elek-tro-Slovenija kot upravljalcu prenosnega omreæja predlaga, da zaradi zagotavljanja stabilne cene oskrbe z elektriËno energijo æe v prvi polovici letopnjega leta v skladu z veljavno zakonodajo razdeli Ëez-mejne prenosne zmogljivosti na mejah, kjer obstaja stalna prezasedenost, za obdobje do 1. julija 2007, ko bo predvidoma za ta postopek potrebno, skladno z omenjeno evropsko uredbo, uvesti tr-æne mehanizme. Komisija pe ni izdala smernic o uporabi trænih metod za razdeljevanje Ëezmejnih zmogljivosti, prav tako pe ni konËan postopek glede slovenske vloge za prehodno obdobje glede uporabe teh metod. Negotov poloæaju bi deloma lahko premostili s predlaganim ukrepom. Pogoji dobave elektriËne energije morajo biti relativno stalni in predvidljivi, sicer lahko pride do velikih cenovnih skokov. Evropski parlament in Svet sta junija lani sprejela uredbo o pogojih za dostop do omreæja za Ëezmejne izmenjave elektriËne energije, ki med drugim nalaga dræavam Ëlani-cam uvedbo trænih mehanizmov za dodeljevanje Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti. Slovenija je v skladu s pridruæitve-nim sporazumom takoj po sprejemu uredbe sproæila postopek, s katerim bi pridobila pravico do triletnega prehodnega obdobja, v katerem to doloËilo za Slovenijo ne bi veljalo. Tako je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo julija lani izvedlo vse potrebne aktivnosti za izposlovanje prehodnega obdobja za izvajanje omenjene uredbe. Na predlog Slovenije je Evropska Komisija pele 26. aprila letos podala predlog dopolnitve uredbe, v katerem se Sloveniji prehodno obdobje odobri, vendar je priplo do pravnega zapleta v postopku sprejemanja citiranega predloga, saj ni jasno, ali lahko predlog Komisije odobri Svet, ali je potrebno tudi soodloËanje Parlamenta. »e bo odloËeno, da je potrebno soodloËanje Parlamenta, bo zaradi evropskih volitev odloËitev o izjemi mogoËe sprejeti pele jeseni, uredba pa zaËne veljati æe 1. julija letos. OdloËitev o izjemi torej zamuja, to pa Slovenijo postavlja v zelo neprijeten poloæaj pri sklepanju pogodb, potrebnih za oskrbo z elektriËno energijo v letih od 2005 do 2007. Zaradi negotovosti datuma odloËitve o odobrenem prehodnem obdobju s strani Sveta oziroma Parlamenta in zaradi nepredvidene zamude pri sklepanju o tem vlada predlaga, da upravljalec prenosnega omreæja za obdobje treh let, tj. do 1. julija 2007, razdeli Ëezmejne prenosne zmogljivosti na mejah, kjer obstaja stalna prezasedenost. Služba za odnose z javnostmi MOPE 15 domestila za stavbna zemljipËa. To je tudi poglavitni razlog, da v Dravskih elektrarnah intenzivno razmipljajo o tem, da bi vsa takpna nepotrebna zemljipËa odprodali, saj po nepotrebnem bremenijo tekoËe poslovanje podjetja. Povedano pe nekoliko druga-Ëe, obËine so dræavno uredbo, ki naj bi na-tanËno doloËila vipino letnih dajatev obËi-nam, obple s prekategoriziranjem drugih zemljipË. V skladu s podpisano koncesijsko pogodbo Dravske elektrarne plaËujejo me-seËne akontacije koncesnin glede na lansko proizvodnjo in tudi del dajatev za uporabo stavbnih zemljipË, pri Ëemer naj bi se letos po ocenah v obËinske blagajne iz prvega naslova nateklo 2,5 milijarde tolarjev in pe 600 milijonov tolarjev na raËun nadomestil za uporabo stavbnih zemljipË. Kako veliko poslovno breme so omenjene dajatve, pa najzgovorneje pove podatek, da so Dravske elektrarne lani morale obdravskim obËi-nam izplaËati kar 3 milijarde 988 milijonov tolarjev oziroma jim prepustiti kar tretjino vsega prihodka. Brane JanjiÊ LEKTRO GORE lili MED IZKOPOM NALETELI NA GERMANSKE GROBOVE Æe lani v jesenskem Ëasu je podjetje Elek-tro Gorenjska zaËelo v starem mestnem jedru Kranja zamenjevati dotrajano elektri-Ëno 10-kilovoltno kabelsko napeljavo z zmogljivejpo 20-kilovoltno. Ker gre za obmoËje, ki je pod posebnim varstvom Za- voda za varstvo kulturne dedipËine (sejmi-pËe, imenovano Lajh), je podjetje Elektro Gorenjska moralo pridobiti tudi njihovo soglasje. Ko so spomladi letos med izkopavanjem naleteli na prazgodovinsko plast, so takoj ustavili strojna dela. Zatem so arheologi pod vodstvom Milana Segadina sami roËno prekopali zemljipËe in odkrili najprej dve, pozneje pa pe nekaj grobipË. V prvem naj bi bil skelet æenske z otrokom, v drugem pa so ob skeletu napli tudi dragoceni okrasni nakit, kar kaæe, da naj bi bila tam pokopana premoænejpa æenska. Po navedbah arheologov najdbe grobov na Lajhu priËajo, da so se v napih krajih v pestem stoletju naselili Franki, Alemani in druga germanska ljudstva. To odkritje je po njihovem mnenju zelo pomembno in bo gotovo odmevalo tudi zunaj napih meja. Kot je na tiskovni konferenci povedal predsednik uprave Joæe Knavs, Elektro Gorenjska dobro sodeluje s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dedipËine. Ti so se potrudili, da so bila arheolopka izkopavanja hitro konËana, kar je omogoËilo nadaljnje ure-sniËevanje projekta zamenjave kabelske napeljave, pa tudi stropki izkopavanj niso pretirano narasli. Znano je, da mora po zakonu stropke izkopavanj arheolopkih naj-dipË kriti investitor gradbenih del. V primeru izkopavanj na Lajhu naj bi celoten stro-pek znapal veË kakor sedem milijonov tolarjev, kar gotovo ni majhna vsota. V Elektru Gorenjska so se kljub zaostrenim finan-Ënim razmeram v elektrogospodarstvu odloËili, da bodo poravnali te stropke. To so v bistvu storili iz prepriËanja, da bodo tako prispevali svoj deleæ k ohranjanju kulturne dedipËine na Gorenjskem. Z Zavodom za varstvo kulturne dedipËine se æe dogovarjajo, da naj bi po konËanih raziskovalnih delih v prostorih Elektra Gorenjska S tiskovne konference v podjetju Elektro Gorenjska. 16 Foto Miro Jakomin pripravili razstavo najdenih predmetov. S tem naj bi med zaposlenimi in drugimi obiskovalci pe bolj poveËali zanimanje za tovrstno podroËje. Miro Jakomin PREMOGOVNIK VELENJE POSLOVANJE POTEKA ZELO DOBRO V ponedeljek, 10. maja, se je sestal nadzorni svet Premogovnika Velenje. Med najpo-membnejpimi toËkami obseænega dnevnega reda sta bili obravnava letopnjega trimese-Ënega poroËila o poslovanju druæbe ter po-roËilo o poslovanju v letu 2003. Po besedah predsednika nadzornega sveta Ladislava TompiËa so rezultati poslovanja druæbe v prvih treh mesecih letopnjega leta zelo dobri in so povsem v skladu s poslovnim naËr-tom, poroËilo o poslovanju druæbe v letu 2003 pa kaæe, da so bili narejeni pomembni premiki v gospodarjenju druæbe ter da je njeno vodstvo izdelalo dobre stratepke na-Ërte. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava gradiva za 8. redno skuppËino Premogovnika Velenje, ki bo 22. junija in katere glavna toËka dnevnega reda je ravno seznanitev s poroËilom o poslovanju v letu 2003. Premogovnik Velenje DRU©TVO JEDRSKIH STROKOVNJAKOV PREDAVANJE O IONIZIRAJO»EM SEVANJU Druptvo jedrskih strokovnjakov in njegova sekcija æensk Alfa sta sredi maja organizirala predavanje in pogovor o sevanju v na-pem æivljenjskem okolju za vse, ki se z jedrsko tehnologijo ne ukvarjajo poklicno, jih to podroËje zanima in vznemirja s posebnim poudarkom na predstavnikih medijev in nevladnih okoljskih organizacijah. Kot predavatelja so medse povabili dr. Rafaela MartinËiËa, mednarodno priznanega strokovnjaka in sodelavca Mednarodne agencije za atomsko energijo. Dr. MartinËiË se ukvarja z meritvami ionizirajoËega sevanja v napem okolju s posebnim poudarkom na odzivu na morebitno nesreËo z radioktivni-mi snovmi. Predavanje je pripravil poljudno, po njem pa je bila moænost pogovora in razprave o tej temi. S tovrstnimi predavanju æeli Druptvo jedrskih strokovnjakov prispevati k pirjenju znanja o uporabi jedrske tehnologije v miroljubne namene. Minka Skubic GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE E -SLOG NUJEN ZA PREÆIVETJE PODJETIJ Na poslovni konferenci pod okriljem GZS so v zaËetku maja predstavili rezultate projekta uvajanja elektronskega poslovanja (e-SLOG), ki ga uresniËujejo v sodelovanju s 77 slovenskimi podjetji. Kot je na novinarski konferenci med drugim povedal Dupan ZupanËiË, svetovalec predsednika GZS in koordinator omenjenega projekta, je interes za tovrstno poslovanje tudi v elektrogospodarstvu. Poudaril je pe zlasti, da uveljavljanje informatizacije in elektronskega poslovanja ter s tem vipja raven organiziranosti in konkurenËnosti slovenskega gospodarstva sodijo med stratepke cilje GZS. Za hitrejpe in uËinkovitejpe uveljavljanje elektronskega poslovanja je pomembno uvajanje standardov. Zato GZS skupaj s podjetji izvaja projekt e-SLOG s temeljnimi cilji, kot so uveljavljanje standardnih elektronskih dokumentov za poslovanje podjetij z drugimi podjetji, finanËnimi institucijami ter javno upravo, priprava in uveljavitev repitev za varno elektronsko poslovanje z uporabo tehnologije elektronskega podpisa, uveljavitev odprtih tehnolopkih repitev za velika, srednja in mala podjetja ter promocija elektronskega poslovanja v slovenskem gospodarstvu. Kot izhodipËe pri izdelavi vsebinskih standardov so uporabili standard Eancom, mednarodne organizacije EAN International. Leta 2002 je delovna skupina za vsebinske standarde v sodelova- Foto Miro Jakom m '\ j L ¦ 1 \ ^^ ™ ^B *™ ™ * l^^^^^muH Dušan Zupancic, svetovalec predsednika GZS. 17 nju s strokovnjaki napravila izvleËek she- ska) veliko, ob upoptevanju krajevnih, oko- me zbirnega raËuna po standardu Eancom, ljevarstvenih in geografskih danosti pa so leta 2003 tudi shemo enostavnega raËuna izbrali griË ob kraju Narin, ki je zajet v XML, zatem pa so uresniËili pe druge do- programu za celostni razvoj podeæelja in polnitve. Tako je delovna skupina na po- obnove vasi. dlagi izkupenj pri uporabi enostavnega ra-Ëuna v praksi leta 2004 pripravila tudi no- Miro Jakomin vo verzijo sheme enostavnega raËuna, ki jo MOPE - AURE PODPORA je razpirila z manjkajoËimi elementi. Nova verzija sheme enostavnega raËuna vsebuje tudi elemente elektronskega podpisa, ki je sedaj integriran v temeljno shemo raËuna. Elektronski podpis XML je v sodelovanju z delovno skupino za elektronski podpis vkljuËen tudi v sheme za naroËilo in potrditev naroËila. Sicer pa je po besedah Zupan- ENERGETSKI IZRABI LESNE BIOMASE ËiËa vse pripravljeno, od direktive in zako- Udeleæenci mednarodnega sreËanja o ener- nodaje, pa vse do dobaviteljev. Zdaj, ko se getski izrabi lesne biomase, ki je v zaËetku je Slovenija æe vkljuËila v EU, pa gre za maja potekalo v Bohinju pod okriljem Mi- vprapanje poslovnega preæivetja podjetij. nistrstva za okolje, prostor in energijo - Miro Jakomin Agencije za uËinkovito rabo in obnovljive vire energije, so ponovno poudarili velik pomen lesne biomase (polena, lesni sekanci, peleti), tako na ravni Evrope kot tudi posa-miËno na ravni Slovenije in drugih evrop- IOVE KRANJ NA SVETLEM skih dræav. Na delovnem sreËanju, ki so se ga udeleæili strokovnjaki iz ©vice, NemËije, ©E ENA ©TUDIJA O SON»NI ENERGIJI Avstrije, Italije, Slovenije itn., so podprli uporabo lesne biomase kot enega od zelo pomembnih obnovljivih virov energije. Podobno kor na prejpnjih mednarodnih omizjih je bila tudi tokrat priloænost za iz- Inptitut za obnovljive vire energije iz Kra- menjavo izkupenj o uvajanju sistemov lesne nja je pred kratkim - po informaciji pred- biomase. Kot je znano, Kjotski protokol stavnika IOVE Boæa DukiËa - pripravil vse zahteva obËutno zmanjpanje emisij toplo- potrebno za uresniËevanje in træenje siste- grednih plinov. Po podatkih predstavnikov ma Geosonda (hkrati je tudi soustanovitelj projekta bioheat II, je veËja uporaba lesa istoimenskega podjetja). Kot je pojasnil, so za ogrevanje eden od stropkovno in okolj- solarne elektrarne v zadnjih desetih letih sko najbolj uËinkovitih naËinov za dosega- postale pomembno dopolnilo klasiËnim nje tega cilja. Evropska komisija izrecno elektrarnam, obenem pa pomenijo pilotske podpira poveËevanje uporabe lesne bioma- projekte za pokrivanje energetskih potreb se za ogrevanje. Vse veËje ptevilo evropskih prihodnosti. »e se hoËemo uspepno integri- dræav - med njimi je tudi Slovenija - pro- rati v Evropsko skupnost, moramo del po- movira uporabo lesnega goriva v svojih na- trebne energije pridobiti iz obnovljivih vi- cionalnih programih. Pri nas sta to na pri- rov. K temu nas zavezuje tako podpis Kjot- mer Program izrabe lesne biomase v ener- skega sporazuma kot tudi skrb za napo pri- getske namene v Sloveniji in operativni hodnost. Kaj v bistvu vsebuje preliminarna program od leta 2001 do 2004. ptudija solarne elektrarne moËi 35 kilovatov ob naselju Narin? ˜Glavni projekt je Miro Jakomin postaviti nekaj fotovoltaiËnih elektrarn z moËjo 35 kilovatov, povezanih neposredno v 380-voltno omreæje. Postavljanje elek- DRAVSKE ELEKTRARNE Razstava joÆeta trarn moËi malo pod 36 kilovatov je smiselno, ker je do inptalirane moËi 36 kilovatov odkupna cena elektriËne energije 89,67 tolarja na kilovatno uro, nad to moËjo pa HORVATA - JAKIJA 15,46 tolarja na kilovatno uro. Za sloven- V avli upravne stavbe Dravskih elektrarn ski prostor, kjer pokrivamo tretjino potreb Maribor na Obreæni ulici 170 je bilo v Ëetr- po elektriËni energiji iz vodnih virov, je do- tek, 6. maja, pe posebej veselo, saj so se v datek solarnih elektrarn zelo dobrodopel, njej zbrali ptevilni gostje, da bi skupaj za- saj proizvede taka elektrarna najveË elek- znamovali odprtje prve likovne razstave v triËne energije v mesecih, ko so vodostaji teh prostorih, ki naj bi poslej postale stal- najniæji (julij, avgust),« je povedal DukiË. nica. Tokratni razstavljalec Joæe Horvat - 18 Omenil je tudi, da je ustreznih lokacij na Primorskem (investitor je Elektro Primor- Jaki je zaËel slikati kot samouk, ki se je z leti vse bolj uveljavil ter dosegel svojo pre- ELEKTRO.T SKUP KUP©»INA PREDVIDENA JUNIJA O dogajanjih, povezanih z zagonom skupne druæbe slovenskega elektrogospodarstva Elektro.TK, v zadnjem Ëasu nismo pisali, saj je njena direktorica pogovor z nami vztrajno zavraËala z obrazloæitvijo, da se zadeve pe pripravljajo in bi zato bile lahko kakrpne koli ˜pre-hitre« informacije napaËne. Pogovor nam je tako obljubila za junijsko ptevilko, nam pa je vendarle uspelo izvedeti, da naj bi se zadeve zdaj konËno premaknile. Tako je nadzorni svet druæbe na seji 18. maja po dvomeseËnem usklajevanju vendarle obravnaval in sprejel predlagani poslovni naËrt, ki je bil tudi poglavitna ovira in ga je z namenom Ëim veËje racionalizacije poslovanja bilo treba temeljito dodelati, za podpis pa naj bi konËno bile pripravljene tudi pogodbe o poslovnem sodelovanju med druæ-beniki. V zaËetku junija bo tako pe skuppËina druæbe, na kateri naj bi potrdili letno poroËilo 2003, odobrili omenjeni poslovni naËrt 2004 ter podpisali komercialne pogodbe in potem naj bi poslovanje Elek-tro.TK tudi uradno zaæivelo. Kot nam je povedal direktor Elesa mag. Vekoslav Koropec, naj bi do poznavnost tudi v pirpem prostoru. Prvo samostojno razstavo je imel æe davnega leta 1955, tej pa je sledila pe vrsta odmevnih razstav v domovini in tujini. Avla upravne stavbe DEM ga je ob prvem obisku tako navdupila s svojo prostornostjo in svetlostjo, da se je v dogovoru z vodstvom podjetja odloËil za obseænejpo razstavo ptiridese-tih svojih del. Kot nam je povedal, je del tokrat razstavljenih slik imel æe pripravljen za naËrtovano razstavo v Ljubljani, in je seznam ob tej priloænosti le pe dopolnil. DrugaËe pa se mu ambient ter soæitje energije in umetnosti zdi idealen razstaven prostor, ki bi ga po njegovih besedah DravËa-nom lahko zavidale celo najimenitnejpe svetovne galerije. K zanimivemu kulturnemu dogodku so svoje dodali tudi Ëlani ansambla ©ukar, ki so s svojim glasbenim reper- 1. julija bil opravljen tudi prehod ptirih kadrov iz Elesa, in sicer tistih ljudi, ki so se v Elesu æe doslej ukvarjali s træenjem prostih telekomunikacijskih zmogljivosti oziroma storitev. Do konca leta pa naj bi iz Elesa prestopila pe skupina petih ljudi, ki so se ukvarjali s podroË-jem obratovanja in gradnje telekomunikacijskega omreæja. Hkrati s prehodom kadrov v Elektro.TK bo Eles ukinil dejavnost træenja TK storitev in tako tudi na tem segmentu sledil zgledom drugih evropskih elektrogospodarskih druæb. DrugaËe pa je vodstvo Elesa v zvezi s prestopom in poloæajem omenjenih kadrov v minulih mesecih veliko sodeloval tudi s hipnim sindikatom, in sicer z namenom, da se jim tudi v novi druæbi zagotovijo ustrezne delovne pravice. Kot poudarja mag. Vekoslav Koropec, se za prihodnost Elektro.TK ni bati, saj povprapevanje po tovrstnih storitvah na trgu narapËa, druæba pa bo dobila tudi bogato popotnico v obliki æe doslej sklenjenih naroËni-pkih pogodb. Brane JanjiÊ toarjem obiskovalcem in avtorju, ki je æe od malih nog ljubitelj tovrstne etno glasbe, naredili pe posebno veselje. Kot je v pozdravnem nagovoru poudaril direktor Dravskih elektrarn Danilo ©ef, so s tem dogodkom tudi Dravske elektrarne stopile v sfero kulture, ki ima v nekem pomenu z energijo in njenim pridobivanjem tudi veliko skupnega. VËasih sem menil, je dejal Danilo ©ef, da je energija samo voda, sonce, veter in premog, seznanitev z Joæetom Horvatom in njegovimi deli pa mi je vlila spoznanje o tem, kako velika je lahko Ëlovepka energija. Na njegove misli je svoje besede navezal tudi mariborski æupan Boris SoviË, ki je izrazil zadovoljstvo, da se lahko udeleæi pomembnega kulturnega dogodka v podjetju, ki svojo ekonomsko uspepnost udejanja tudi s pirpim vkljuËevanjem v lokalno druæbe- 19 Foto Brane Janji c Jože Horvat - Jaki, kljub svojim letom, še vedno izžareva ogromno energije. 20 no sfero. Tudi po njegovem mnenju Joæe Horvat - Jaki izæareva v svojih delih veliko energiËnost in ogromno Ëlovepke energije, zato ne preseneËa, da poteka pomemben kulturen dogodek v podjetju, ki se z energijo ukvarja, saj je na nek naËin vËasih velika umetnost tudi, kako energijo proizvesti. In kaj bi lahko rekli o samih razstavljenih delih? MogoËe jih pe najlaæe opipemo z besedami MilËka Komelja. Umetnost Joæeta Horvata - Jakija je v slovenskem slikarstvu nadvse poseben in celo eksotiËen pojav. Ves slikarjev ustvarjalni proces je kot nekak-pno impulzivno vzkipevanje podob, ki se v svojih znaËilnih ritmih razpredajo in sta-pljajo v privide ter uËinkujejo sugestivno s svojim zamahom in zamolklo barvno ubranostjo ali v vse veËjem in intenzivnejpem æarenju. Znotraj njihovih plamteËih ritmov pa oko razbira skrivnostne prizore nenehnega dogajanja, kot bi se Ëlovek skoznje zazrl v drobovje Ëlovepke in zemeljske podzavesti. Vsi, ki se boste v bliæini Dravskih elektrarn mudili do zaËetka avgusta, se o tem lahko prepriËate tudi na lastne oËi. Brane JanjiÊ Foto Dušan Jež REŠITVE USTVARJAJO VREDNOST Transportna omrežja Klasicna podatkovna omrežja za ponudnike storitev Klasicna omrežja za infrastrukturna podjetja NGN omrežja za ponudnike storitev NGN omrežja za infrastrukturna podjetja Sistem vodenja omrežij Pasivna infrastruktura zgradb Napredna omrežja LAN Centralni intranet Razpršeni intranet Sistem telefonije IP za mala podjetja Sistem telefonije IP za srednja in velika podjetja Sistem storitev popolne podpore J Za vec informacij obišcite www.smart-com.si i Smart Com d.o.o., Informacijski in komunikacijski sistemi Brnciccva 45, 1001 Ljubljana-Crnucc, T: 01/5611 606, F: 01/5611 571, E-mail: markcti119@smarl-com.ii > > > UPRAVE SO IN NISO ZA HSD! Mag. Djordje Æebeljan, dræavni sekretar za energetiko, meni, da so uprave distribucijskih podjetij v postopku ustanavljanja Holdinga slovenske distribucije (HSD) zavzele pasivno vlogo. Podobno kot nekdo, ki je vdan v usodo in samo Ëaka, kaj bodo drugi storili, namesto da bi se sam bolj konstruktivno vkljuËil v dogajanje. Pohvalil pa je prizadevanje distribucije na poslovnem podroËju, saj so leta 2003 vsa distribucijska podjetja prviË po dolgih letih poslovala z dobiËkom, kar je zelo spodbudno. 22 Pred kratkim se je na svetlem pojavila pravna študija o ustanovitvi Holdinga slovenske distribucije, ki jo je pripravil dr. Rajko Pirnat iz Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Zanimalo nas je, kaj o tej študiji menijo na Uradu za energetiko pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Za pojasnilo smo sredi maja zaprosili mag. Djordja Æebeljana, državnega sekretarja za energetiko. V pogovoru smo se dotaknili tudi nekaterih drugih perecih vprašanj s podrocja ustanavljanja Holdinga slovenske distribucije. Mag. Djordje Æebe-ljan, dræavni sekretar za energetiko na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo: fl»eprav æe dve leti opozarjamo na potrebo po pripravi optimalne strukture zaposlenosti, tega doslej pe na nobeni upravi distribucijskih podjetij niso uresniËili.« Ali omenjena ptudija podaja odgovor na temeljno vprapanje, kakpna naj bi bila najbolj primerna oblika holdinga glede na obstojeËo zakonodajo? ˜V tem trenutku ta ptudija, taka, kot je, ne daje tega odgovora. In temu tudi ni namenjena. ©tudija v resnici govori samo o izvedljivosti predlaganih moænosti.« V Ëem je bistvo omenjene analize? ˜Bistvo je v tem, da je treba ure-sniËiti celo vrsto zadev. Treba je pripraviti ustanovitveni akt in potem izpeljati ustanovitev hol-dinga. Nadalje se je treba odloËi- ti, kdo bo katere poslovne funkcije v tem holdingu izvajal, kako se bo holding na zacetku financiral, kdaj bo operativno zaživel in podobno.« Kaj naj bi pokazala ekonomska ptudija, ki jo pripravlja dr. France KriæaniË? »Ta naj bi opredelila ustrezno obliko holdinga. Vendar oblika ni cilj, ampak je samo namen za doseganje necesa. In tisto, kar se sedaj dogaja na tem prizorišcu, je zavlacevanje. Mi pa se s tem ne strinjamo in želimo cim prej ustanoviti krovno družbo, ki bi pokrivala koncentracijo distribucijskih dejavnosti znotraj Slovenije.« Veliko je govora o koncernskem holdingu. »emu naj bi bil namenjen? »Koncernski holding naj bi bil namenjen vecji povezavi med maticnim podjetjem in hcerinskimi podjetji. Pri tej organiziranosti naj bi imel holding distribucije tudi upravljalske pravice do hcerinskih podjetij. To je tisto, kar se pogovarjamo s pidi, zato da bi nam le-ti odstopih upravljalske pravice v distribucijskih družbah. Pogoditi se namrec moramo, kakšne pogoje želijo pidi imeti, da bi nam v celoti odstopih upravljalske pravice v hcerinskih družbah.« So vam povedali jasno, kakpne pogoje æelijo imeti? »Ravno to je tisto, o cemer se pogovarjamo. Gre za vprašanje o vrednostnih delnicah, vendar za zdaj še nismo prišli do dogovora.« Foto Miro Jakomin Kaj pravzaprav æelijo pidi? ˜Pidi hoËejo doseËi likvidnost svojega kapitala, da bi paË imeli v rokah referenËno vrednost. To v bistvu lahko uresniËimo skozi vsaj tri pojavne oblike. Ena od moænosti je na primer preko borze, da dræava dovoli, da doloËen odstotek delnic prosto kotira na borzi, druga moænost je, da se pi-dom zagotovijo doloËene obveznice z doloËenim moratorijem in z doloËeno obrestno mero. Tretja moænost pa je, da se jim zagotovijo prednostne delnice s toËno do-loËeno, vnaprej dogovorjeno di-videndo, pri Ëemer pa se pidi odpovedo pravici glasovanja (odlo-Ëanja) o veËini zadev, ki so v pristojnosti skuppËine.« Koliko pri tem pidi v resnici æelijo doseËi? ˜Oni seveda hoËejo Ëim veË, mi pa Ëim manj. Da ne bo nesporazuma: Mi naËeloma pidov ne preganjamo iz distribucijskih druæb. Mi samo ipËemo skupni jezik, kako v konsenzu ustanoviti Holding slovenske distribucije.« Tega skupnega jezika pa oËitno pe ni. ˜Skupni jezik za 79,5 odstotka kapitala (glasov na skuppËini druæbe) pe vedno lahko udejanjimo. Ampak æelim, da bi napli tak skupni jezik, kjer argument moËi 79,5 odstotka ne pteje. Mi pe vedno menimo, da lahko sami ustanovimo ta holding. Uprave, ki jih je nastavila vlada, pa æal pri tem ne igrajo kake zelo dejavne vloge. Nasprotno: Ocenjujem, da uprave distribucijskih podjetij igrajo bolj ali manj pasivno vlogo, saj pri veËini ni zaslediti pravega interesa za formalno koordinacijo aktivnosti. In to je tista stvar, ki nam je trenutno najbolj v napoto.« Ali so uprave distribucijskih podjetij predstavile svoje poglede na prihodnjo organiziranost slovenske distribucije? ˜Kot je znano, je bila po naroËilu Gospodarskega interesnega zdru-æenja distribucije elektriËne energije izdelana ptudija dr. Maksa Tajnikarja z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Vendar pa distributerji te ptudije nikoli niso sprejeli za svojo, Ëeprav so jo sami financirali. Pa tudi v zadnjem letu se niso jasno opredelili, kak-pna naj bi bila najbolj primerna organiziranost slovenske distribucije.« Zakaj na tem podroËju podpirate integralni pristop? ˜»e se bomo odloËili za integralni pristop, bomo zadevo vsekakor pocenili. Pomembno je tudi, da se bo ob fleksibilni holdinpki organiziranosti poslovna svoboda podjetij ohranila. Pa pe veË drugih prednosti je, ki bi jih lahko prinesel skupni nastop distributerjev. PrepriËan sem, da tega ni treba posebej utemeljevati.« Kakpen je odgovor distribucijskih uprav? ˜Naredili bomo to, kar nam boste naroËili. To pa zame ni pravi odgovor. Dejstvo je, da distribucijske uprave pe vedno niso povedale, ali hoËejo holding slovenske distribucije ali ga noËejo. So in niso za. Bi in ne bi. Taka je njihova dræa. In v tem je trenutno naj-veËja ovira.« Kako je glede Holdinga slovenske distribucije odloËil Urad za varstvo konkurence? ˜Urad za varstvo konkurence se je v prvi polovici maja ˜odloËil« pozitivno, in sicer za dodelitev individualne izjeme, æal pa na koncu formalno izjeme ni podelil.« Kaj to pomeni? ˜V danem trenutku bi to nepode-litev teæko komentiral, bomo pa vsekakor poizkupali skladno z zdaj veljavnimi predpisi doseËi Ëim bolj sorodni uËinek, ki smo ga æeleli s podelitvijo individualne izjeme - skupen nastop na nabavnem trgu z elektriËno energijo za vseh pet distribucijskih podjetij ... v V tem postopku se kaæe tudi obËutljivo vprapanje o socialni varnosti. Kako sodelujete s Sindikatom delavcev dejavnosti energetike Slovenije? ˜Zelo dobro. Æe ves Ëas SDE Slovenije kaæe izredno pripravljenost za konstruktivno sodelovanje v postopku ustanavljanja. »e bo priplo do ustanovitve holdin-ga, socialna varnost zaposlenih v distribucijskih podjetjih ne bo ogroæena.« Æe razpolagate s konkretnimi podatki o kadrovskem stanju v distribuciji? ˜»eprav æe dve leti opozarjamo na potrebo po pripravi optimalne strukture zaposlenosti, tega doslej pe na nobeni upravi distribucijskih podjetij niso uresniËili. To je izredno pomembna stvar. Eno so namreË podjetnipke kolektivne pogodbe in plaËa na zaposlenega, drugo pa je optimalno potrebno ptevilo zaposlenih za doloËeno dejavnost. Te podatke bi æe zdavnaj morale pripraviti uprave distribucijskih podjetij. In Ëe bi se potem pokazali preseæki delovne sile, bi se zaËeli pogovarjati in dogovarjati s sindikatom.« Pred nami so letos volitve v dr-æavni zbor. Ali to dejstvo kaj vpliva na prihodnjo organiziranost slovenske distribucije? ˜Postavil bi nasprotno vprapanje. Ali mislite, da v Ëasu volilne kampanje ne bo elektrike oziroma bo sprotno menjala barvo skladno s polit barometrom? Ali mislite, da bo v Ëasu volilne kampanje frekvenca nihala med ˜49 Hz in 51 Hz«, ker bodo vsi razmipljali, kdo bo izvoljen? Mislim, da nobene od uprav ta stvar ˜ne sme zanimati«, saj so strokovnjaki na svojem po-droËju in tudi elektriko znajo ustrezno obarvati, samo da se bo pravilno træila. Skratka, MOPE bo tako v predvolilnem Ëasu kot tudi v trenutku samih volitev zahteval ˜enako kakovost elektriËne energije«. In tudi nadzorni sveti distribucijskih podjetij bodo zahtevali enako obvladovanje stro-pkov pred volitvami in po njih. Vse drugo pa je samo ˜ppekulaci-ja«, ki ljudi odvraËa od dela.« Kako ocenjujete poslovanje distribucijskih podjetij v letu 2003? ˜Poslovanje distribucije je bilo v minulem letu zelo uspepno, saj je vseh pet distribucijskih podjetij poslovalo z dobiËkom, saj se ga uprave ne bojijo veË prikazati. Dejstvo je, da je bila elektriËna energija uspepno prodana, da so bili obvladovani stropki in tudi na dodatnih dejavnostih je bilo veliko narejeno.« In kaj v bistvu pomeni dobiËek? ˜To pomeni samo to, da uprave dajo lastniku pravico o odloËanju o preseæku denarnih sredstev.« Miro Jakomin 23 SDE VPLIVEN TUDI NA EVROPSKI RAVNI Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je v letu 2003 dosegel izredne rezultate, je na letni seji sindikalne konference poudaril predsednik Franc Dolar. Ob tem je dodal, da ima doseæeni uspeh grenak priokus, saj so nekateri delavci kljub intenzivnemu prizadevanju SDE Slovenije izgubili svoje delo v druæbi Nafta Lendava. Res pa je, da zadeva pe ni konËana, saj je vlo-æena toæba na delovnem sodipËu. V SDE Slovenije upajo, da z nadaljnjim sindikalnim delom na podroËju socialne varnosti ne bo veË prihajalo do tovrstnih pojavov. zlasti pokazalo na zahtevnih pogajanjih s socialnimi partnerji, kjer je SDE Slovenije na podlagi zaËrtanih programskih usmeritev tudi praktiËno uveljavil svojo strategijo in taktiko. Tako si je æe izboril podpis panoænih kolektivnih pogodb, trenutno pa je podpisana tudi æe veËina podjetni-pkih pogodb. Seveda pa potekajo nadaljnje dejavnosti, da bi to zadevo Ëim prej uspepno konËali. Skratka, v dosedanjem obdobju 2003/04 je SDE Slovenije izvajal velik pritisk na delodajalce, predvsem na vlado RS, in s stopnjevanimi dejavnostmi veËidel tudi uspel. Tako so predstavniki SDE Slovenije lani in v letopnjem dosedanjem obdobju uspepno ure- 24 Letne seje konference SDE Slovenije, ki je potekala 12. maja v Domu sindikatov v Ljubljani, so se udeleæili predsedniki sindikatov energetskih podjetij s po-droËij elektrogospodarstva, pre-mogovniptva in naftno-plinske dejavnosti. Na delovnem sreËa-nju so obravnavali in sprejeli po-roËilo o minulem delu SDE Slovenije, poroËilo odbora komisije za enake moænosti, poroËilo odbora solidarnostnega sklada in poroËi-lo nadzornega odbora. Poleg tega so obravnavali in sprejeli tudi program dela SDE Slovenije za obdobje 2004/05 ter podelili odli-Ëja SDE Slovenije. Na tem delovnem sreËanju so tudi podrobneje predstavili in utemeljili oceno o izrednih delovnih rezultatih SDE Slovenije v letu 2003. Ker smo o tej tematiki æe veliko pisali v prejpnjih ptevilkah Napega stika in Partnerja, omenimo le pomembnejpe vidike. Dejstvo je, da se SDE Slovenije s svojim delovanjem uvrpËa med najbolj dejavne in uspepne sindikate v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. To se je pe V sklepnem delu letne konference so podelili odliËja SDE Slovenije za leto 2003. Plaketo SDE Slovenije je prejela repevalna ekipa Rudnika Trbovlje-Hra-stnik. Pisna priznanja pa so prejeli naslednji delavci: Janez Borptnar (Rudnik Trbovlje-Hra-stnik), Rozalija Bukovec (Nafta Lendava), Branko SevËnikar (Termoelektrarna ©optanj), Sonja ©rol (Dravske elektrarne Maribor) in Irma Veltrusky (Elektro Maribor). sniËili vse zastavljene akcije. Na podlagi programskih usmeritev so pe posebno pozornost namenili uresniËevanju prednostnih in aktualnih nalog. Poleg omenjenih pozitivnih vidikov so na letni seji SDE Slovenije izrazili tudi nekatere kritiËne momente glede zagotavljanja socialne varnosti delavcev v druæbi Nafta Lendava, organiziranosti podjetnipkih sindikatov, delovanja svetov delavcev, zagotavljanja socialne varnosti delavcev v Eldomu itd. Med zadeve, ki v sindikalnih vrstah zbujajo nezadovoljstvo, sodi tudi nepregledno ustanavljanje Holdinga slovenske distribucije. Kot je poudaril Dolar, pe vedno ni zagotovljena enakopravna udeleæba sindikalnih predstavnikov v postopku ustanavljanja Holdinga slovenske distribucije. Formalno sodelovanje je sicer vzpostavljeno, æal pa ni nobene konkretne informacije, kakpna bo organiziranost skupne hipe, kaj se bo zgodilo z zaposlenimi, delovnimi mesti in podobno. Sicer pa se je v celotni razpravi izoblikovala vodilna misel, da bo SDE Slovenije v prihodnje na vseh kritiËnih toËkah okrepil svoje delovanje in ga po potrebi pe zaostril. Vse z namenom, da bi kar najbolj zapËitil socialno varnost zaposlenih. Na letni konferenci so predstavili tudi izredno uspepno delovanje SDE Slovenije na mednarodnem sindikalnem podroËju. Po besedah Dolarja je Slovenija ena od svetlih zvezd, ki se je v zaËetku maja vkljuËila v Evropsko unijo. ˜Tak vtis smo sindikalisti dobili tako v pogovoru s predstavniki Evropske unije v Bruslju, kot tudi v pogovoru s predstavniki drugih pridruæenih Ëlanic EU. ReËi pa moram, da je to za nas premalo. V skupnosti dræav Evropske unije si moramo namreË izboriti tako vlogo, da bomo lahko dolo-Ëene zadeve ne samo predlagali, temveË o njih tudi enakopravno soodloËali. Tako bo SDE Slovenije tudi v prihodnje igral eno od vodilnih vlog na podroËju delovanja mednarodnih energetskih sindikatov. Ta hip se v Evropi nekatere zadeve s podroËja zagotavljanja socialne varnosti delavcev æe premikajo na bolje. V Evropski uniji se na pobudo SDE Slovenije in drugih sindikatov -Ëlanov vipegrajske skupine pri- pravlja nova evropska direktiva za podroËje energetike glede zagotavljanja stalne in kakovostne elektriËne energije, pa tudi rezerv. To pa bo pozitivno vplivalo tudi na zagotavljanje socialne varnosti delavcev.« Med prednostnimi nalogami SDE Slovenije v obdobju 2004/05 pa so poleg æe omenjenega zavzemanja za socialno varnost in ohranjanje delovnih mest omenili tudi krepitev socialnega partnerstva, delovanje sindikata v zvezi z energetskim trgom, liberalizacijo in privatizacijo, aktivno politiko SDE Slovenije pri preoblikovanju energetskih druæb, vzpostavljanje medsebojnih odnosov z resornimi ministrstvi, krepitev notranje organizacijske in strokovne vloge SDE Slovenije ter sodelovanje z drugimi sindikati doma in v tujini. Obstaja pa pe veË drugih pomembnih nalog, saj je po-droËje sindikalnega delovanja zelo razvejano. Miro Jakomin Dobitniki odliËij SDE Slovenije v druæbi s predsednikom SDE Slovenije in predsednikom komisije za podelitev priznanj. £5S£P* a*v1^ Foto Miro Jakomin 25 VTE© VE» ENERGIJE IZ PETEGA BLOKA Med prednostne nove projekte Holdinga Slovenske elektrarne in med najbolj uËin-kovite med njimi sodi dograditev plinskih turbin pri petem 345 MW poptanjskem bloku. S to, 42,4 milijona evrov vredno naloæbo, bomo v dveh letih pripli do dodatnih 100 MW moËi in 570 GWh elektriË-ne energije na leto. * Starejpi trije bloki TE ©op-tanj, prva dva iz leta 1956 s po 30 MW in tretji iz leta 1960 s 75 MW, imajo zelo slabe ekonomske izkoristke. Poleg tega je treba njihove nadomestne dele izdelovati æe skoraj unikatno, kar vzdræevanje teh enot zelo podraæi in je s tem zamenjava teh delov ekonomsko vpraplji-va. Stare in dotrajane naprave pa so ne nazadnje postale tudi nevarne za vzdræevalno osebje termoelektrarne. Tak primer se jim je zgodil, ko jim je razneslo vezni turbinski parovod. Po drugih termoelektrarnah so bloke sorodne starosti in s podobnim pte-vilom obratovalnih ur æe ustavili. Glede na trenutno energetsko situacijo, ki kaæe veliko pomanjkanje proizvedenih kWh iz doma-Ëih objektov, in skladno s poslovno politiko TE©, da svojih zmogljivosti ne bodo zmanjpevali, je vodstvo elektrarne zaËelo pred letom in pol idejno snovati repi-tve, kako nadomestiti izpad moËi prvih treh blokov. Razmipljali so predvsem o postavitvi dodatnih plinskih enot s tremi moænostmi: da gredo izpupni plini v kotel in bi se ta energija sprostila v kuri-pËu, da bi s plinsko turbino proizvajali dodatno paro, ki bi pla v obstojeËo parno turbino, ali pa da z izpupnimi plini ogrevajo na- pajalno vodo, preden gre v kotel. ˜Ugotovili smo, da bi bilo najbolj smotrno z dograditvijo Ëetrtega in petega bloka nadomestiti izpad 135 MW moËi prvih treh enot. Narejene imamo idejne projekte za prigradnjo 150 MW, s Ëimer bi poveËali izkoristke obeh blokov in sprostili prostor za novo tehnolopko enoto na prostoru prvih treh blokov,« je epilog enoletnega trdega dela na prihodnjem razvoju TE ©optanj povzel idejni snovalec novega investicijskega ciklusa termoelektrarne, direktor mag. Urop Rotnik. Povedal je, da ni njegov cilj zmanjpevati moË elektrarni, ki jo vodi, temveË poveËevati njeno proizvodnje in pri tem Ëim manj obremenjevati njeno okolico. Prva moænost za Ëim prejpnjo veËjo proizvodnjo elektriËne energije bi bila dograditev plinskih turbin k Ëetrtem bloku. Ker pa se na to odloËitev pe Ëaka, so dali v elektrarni prednost dograditvi dveh turbin po 50 MW k petici, in sicer tako, da bodo z izpupnimi plini iz teh turbin ogrevali napajalno vodo tega bloka. Po direktorjevih besedah je prednost tega projekta poleg dodatnih 100 MW zmogljivosti tudi za 4,6 veËji izkoristek obstojeËega parnega po-stroja tega najveËjega poptanjske-ga bloka. S tem, ko pa se izkori- stek toliko poveËa, pa se zmanj-pajo tudi emisije ogljikovega dioksida za 20 odstotkov. Za omenjeni projekt v tem Ëasu pripravljajo razpisno dokumentacijo. ©e letos priËakujejo odlo-Ëitev o dobavitelju opreme in Ëe bo Geoplin pravoËasno poskrbel za plinovod, bodo prve kWh iz dodatnih enot petice na voljo æe leta 2006. V ©optanj je treba pripeljati plinovod iz ©entruperta. Za zdaj imajo zagotovila, da je zgraditev tega odcepa dovolj za prvih 100 MW moËi. Z dogradi- Foto Dušan Jež tvijo magistralnega plinovoda od Rogapke Slatine do Ljubljane pa omejitev glede plina ne bi smelo biti veË. Ker sta za zdaj nadaljnji razvoj TE ©optanja in s tem povezana moænost po Ëim prejpnji proizvodnji iz domaËih virov odvisna predvsem od oskrbe s plinom, v elektrarni priËakujejo, da bo Geoplin Ëim prej pridobil dokumentacijo za plinovod in da mu bo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo sledilo pri izdajanju soglasij zanj. Sami so se potrudili po najboljpih moËeh, prav tako tudi njihovi izvajalci del, na katere imajo vpliv, da je projekt v zelo kratkem Ëasu bil izdelan, prestal presoje in se zanj izdeluje dokumentacija za izvedbo razpisa za dobavo opreme. V TE©-u raËunajo, da bodo naloæbo pokrili pribliæno 40-odstotno z lastnimi sredstvi in nekaj veË kot pol z dokapitalizacijo. Minka Skubic A BRITANIJA NA»RT ZA ZMANJ©ANJE EMISIJ DO KONCA APRILA Velika Britanija bo do konca aprila izpolnila zahteve Evropske komisije za izdelavo naËrta za zmanjpanje emisij ogljikovega dioksida v ozraËju med letoma 2005 in 2007, je obljubil britanski oddelek za okolje, hrano in ruralne zadeve. Kot je pojasnil, je to sicer mesec za rokom, ki ga je postavila omenjena inp-titucija, vendar je priplo do zamude zaradi razumljivih razlogov. Vlada se je namreË odloËila, da bo emisije omenjenega plina do leta 2010 zmanjpala za dvajset odstotkov glede na leto 1990, najveËje zahteve pa je postavila industriji. Ta sektor bi namreË moral po na-Ërtih zmanjpati emisije za tretjino, kar je veliko veË kot pri drugih panogah. Temu so se uprli predstavniki industrij-cev in vladi oËitali, da je postavila precej stroæje zahteve kot druge evropske dræave. Tako zdaj pe potekajo pogajanja, toda dræava vendarle obljublja Komisiji, da ji bo predala naËrt do konca meseca. Omenjene zahteve ni izpolnilo kar deset Ëlanic Unije, tik pred rokom pa so ga uspele pripraviti NemËija, Avstrija, Irska Finska in Danska. ©vedska je poleg Velike Britanije, denimo, sporo-Ëila, da je tik pred koncem naËrtovanja, najbolj pa zaostajata Italija in ©panija. www.energyforum.net VENDARLE ©E ENA JEDRSKA ELEKTRARNA? Francija bo kljub politiki zapiranja jedrskih elektrarn v Evropski uniji najbræ dovolila gradnjo posebne jedrske enote z vodnim reaktorjem, je v zaËetku aprila napovedal francoski premier Jean-Pierre Raffarin. Pojasnil je, da je odgovornost vlade zagotoviti prihodnost jedrski energiji, na kateri temelji oskrba v dr-æavi. Predlog za gradnjo je dalo podjetje ElectricitÈ de France (EdF), ki bo moralo do leta 2020 zapreti kar 30 od skupno 58 jedrskih elektrarn. Vlada ga je sicer prejela æe pred dvema letoma, vendar ga zaradi protestov nasprotnikov jedrske energije ni æelela podpreti, zdaj pa so jo k drugaËnemu razmipljanju spodbudili naËrti Finske, ki je prav tako odobrila gradnjo podobne enote. To je sicer v nasprotju s politiko Evropske unije, ki bi rada takpno pridobivanje elektriËne energije nadomestila z varnej-pim, vendar imajo dræave teæave z zagotavljanjem novih enot. Francija bo morala, Ëe bo podprla naËrte EdF, spremeniti nacionalno politiko na podroËju energetike, ki je predvidela zaprtje vseh tovrstnih naprav v naslednjih 30 letih. www.energyforum.net 27 APO»IL ZA»ETEK GRADNJE AKUMULACIJSKEGA BAZENA Predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne, Skupnega podviga pri gradnji HE na spodnji Savi in druæbe NIVO, gradnje in ekologija, so 23. aprila 2004 podpisali pogodbo za izvedbo gradbenih del za akumulacijski bazen HE Boptanj (LOT A3). Gre za nov pomemben korak pri nadaljnjem ure-sniËevanju projekta za zgraditev HE Boptanj, ki poteka v skladu z zastavljenim terminskim naËr-tom. Podpis pogodbe je pe toliko pomembnejpi, ker se je zgodil ravno v Ëasu, ko se v Sloveniji pojavljajo velike potrebe po elektriËni energiji. Pogodbo za gradnjo akumulacijskega bazena HE Boptanj so aprila podpisali predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne, Skupnega podviga pri gradnji HE na spodnji Savi in druæbe Nivo, gradnje in ekolologija. Foto Miro Jakomin Dela na grad-bipËu HE Bop-tanj potekajo v skladu z zastavljenim ter-minskim naËr-tom (posnetek iz druge polovice aprila). Kot so ob podpisu omenjene pogodbe povedali predstavniki Holdin-ga Slovenske elektrarne, je bila druæba NIVO, gradnje in ekologija, izbrana za izvajalca gradbenih del na akumulacijskem bazenu HE Boptanj na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS 12. decembra 2003 (na razpis se je prijavilo enajst ponudnikov). Po pogodbi, katere vrednost znapa 1,8 milijarde tolarjev, je omenjena druæba zavezana k zgraditvi aku- Foto Miro Jakomin mulacijskega bazena v roku do 9. decembra 2005, to je slabe ptiri mesece pred uradnim odprtjem HE Boptanj. Znano je, da je primanjkljaj elektriËne energije okrog 20 odstotkov, letna stopnja rasti porabe elektriËne energije pa je zelo visoka, in sicer se v zadnjih petih letih giblje na ravni 4,5 odstotka. Po besedah mag. Draga Fabijana, generalnega direktorja Holdin-ga Slovenske elektrarne, samo en odstotek poveËane porabe elek-triËne energije na leto pomeni eno elektrarno na spodnji Savi. Torej samo letni prirastek porabe elektriËne energije pomeni dejansko proizvodnjo vseh petih elektrarn na spodnji Savi. Znano pa je, da je konËni rok, ko bodo te elektrarne zgrajene, pele leto 2018. Zato so v HSE pripravili pi-rok nabor novih proizvodnih zmogljivosti, ki ga æelijo uresniËi-ti do leta 2008 oziroma 2010, seveda pa tudi po tem obdobju, da bi jim Ëim prej uspelo pokriti omenjeni primanjkljaj elektriËne energije. V HSE, kjer se zavedajo pomena obnovljivih virov energije, najveË pozornosti namenjajo prav uresniËevanju projekta za zgraditev HE na spodnji Savi, kar je njihova prednostna naloga. Ob tem je mag. Fabijan izrazil veselje, da tudi dræava podpira ta projekt, omenil pa je tudi korektno sodelovanje z lokalno skupnostjo, kar omogoËa normalen potek del. Pri tako velikem projektu seveda ne gre brez doloËe-nih teæav, ki pa jih s sodelovanjem vpletenih strani skupajo re-piti na Ëim bolj zadovoljiv naËin. Za Slovenijo pa projekt na spodnji Savi ni pomemben samo zaradi elektriËne energije, temveË tudi zaradi vzporedne gradnje infrastrukture. Veliko pozitivnih uËinkov se pri tej elektriËni energiji priËakuje tudi zaradi zahtev Kjotskega protokola, po katerem mora Slovenija po eni strani precej zniæati deleæ pkodljivih toplo- grednih plinov, po drugi pa mora poveËati deleæ energije iz obnovljivih virov. Veselje ob podpisu pogodbe za gradnjo akumulacijskega bazena HE Boptanj je izrazil tudi Bogdan BarbiË, direktor projekta Skupni podvig. Kot je poudaril, ta objekt ni namenjen samo energetiki, temveË bo dejansko sluæil kot zapËita pred poplavami, s katerimi se je Posavje spopadalo v minulih letih. Povedal je pe, da je bil na javnem razpisu izbran na-jugodnejpi ponudnik, in izrazil prepriËanje, da bo izvajalec opravil svoje delo kakovostno in v zastavljenem roku. Da bodo vse pogodbene naloge in obveznosti dejansko uspepno uresniËili, je zagotovil tudi sam predstavnik druæbe Nivo, gradnje in ekologija. Miro Jakomin Mag. Drago Fabijan, generalni direktor HSE, ki je pogodbo za gradnjo akumulacijskega bazena HE Boptanj podpisal v imenu in za raËun dræa-ve, je ob podpisu izrazil zadovoljstvo in poudaril naslednje: flV HSE smo kot koncesionar zgraditve verige HE na spodnji Savi zadovoljni tako s terminskim in vsebinskim potekom posamiËnih dejavnosti, kot so te, ki sledijo iz danes podpisane pogodbe, kot tudi s potekom projekta kot celote. OdloËitev dræave, da HSE ustanovi tudi zaradi zgraditve verige spodnjesavskih elektrarn, pa se v luËi dejstev in ptevilk, ki priËajo o skokoviti porabi elektriËne energije v Sloveniji - napovedi NEP so kar dva odstotka na leto do leta 2010, potem pa 1,5 odstotka - znova kaæe kot edina pravilna.« 29 NOV INVESTICIJSKI CIKLUS V TE-TOL Sredi maja je imela ljubljanska TE-TOL tiskovno konferenco, na kateri je prviË, odkar od poletja 2001 vodi to termoelektrarno-toplarno Aleksander Mervar, pirpe predstavila druæbo, njeno poslovanje in razvojno strategijo. 30 Termoelektarna-toplarna, ki s 114 MW elektriËne in 436 MW toplotne moËi pokriva 90 odstotkov potreb po toplotni energiji v sistemu daljinskega ogrevanja Ljubljane, ima skoraj poloviËni deleæ pri pokrivanju teh potreb v dræavi, proizvede tri odstotke potrebne elektriËne energije v dræavi, opravlja del sistemskih storitev in proizvaja tehnolopko paro, je po dvajsetih letih, odkar je bil postavljen III. blok, ponovno pred veËjim, desetletnim investicijskim ciklusom. Kot je pojasnil direktor Aleksander Mervar, so investicije razdelili v tri sklope. V prvem je investicija v izbor tehnologije, ki naj bi dopolnila ob-stojeËo tehnologijo, in sicer so na podlagi rezultatov predinvesticij- ske ptudije in eksterne recenzijske komisije sprejeli repitev, da drugemu bloku prigradijo plinsko turbino z moËjo 70 MW z uti-lizatorjem in jo poveæejo s parno turbino bloka. Parno turbino bi zamenjali z novo z moËjo od 35 do 70 MW. Gradbeni objekt plinske turbine bi zgradili za dve liniji in Ëe bi postala plinska tehnologija neekonomiËna, bi polovico nove strojnice uporabili za skla-dipËe. Kotlovske naprave drugega bloka pa ostanejo stare. Izbrana odloËitev temelji na optimizaciji investicijskih vloækov in z disperzijo primarnih virov omogoËa fleksibilnost sistemu. Gradnjo nove naloæbe, vredne 16 milijard tolarjev, bodo zaËeli naslednje leto in jo dokonËali v treh letih. Letos naËrtujejo izdelati idejni pro- jekt in investicijski program, zagotoviti finanËno pokritje in se dogovoriti z Geoplinom za gradnjo plinovoda od Vodic do Most. Med naloæbami v tako imenovano poveËanje træne konkurenËnosti objekta æe izvajajo rekonstrukcijo prvega turboagregata. Z njo mu bodo poveËali moË za 10 MW in s tem træili dodatne sistemske storitve in v primeru ustreznih cen na trgu tudi veËje koliËine kondenzacijske elektrike. Druga naloæba iz tega sklopa je projekt absorbcijskega hlajenja. Letos so zaËeli pilotni projekt tega hlajenja vseh objektov TE-TOL z uporabo toplote, ki jo proizvajajo sami. S tem bodo nadomestili sedanji sistem hlajenja in omogoËili potencialnim kupcem prezentaci-jo za tovrstno hlajenje. S tem bi lahko poleti, ko je odjem toplote najniæji, dvignili njeno porabo za ta namen in hkrati poveËali proizvodnjo elektriËne energije v re-æimu prednostnega dispeËiranja. Tretja naloæba je prav tako povezana s poletjem in njegovimi vplivi na proizvodnjo TE-TOL. Objekt uporablja za hlajenje Ljubljanico, ki pa je v toplih me- Foto Mika Skubic Direktor Mervar in nova predstavnica za stike z javnostmi Doris KukoviÊ med tiskovno konferenco. secih omejitveni dejavnik pri proizvodnji kondenzacijske elek-triËne energije. S postavitvijo hladilnega stolpa pa bi lahko po-veËali fleksibilnost proizvodnje elektriËne energije tudi poleti. Z naloæbami iz tretjega sklopa pa æelijo v TE-TOL zmanjpati vplive objekta na okolje. Najpomem-bnejpa med njimi je uvedba soËa-snega seæiga premoga in lesnih se-kancev v kotlu tretjega bloka. V tem kotlu bi lahko pokurili okrog 100 tisoË kubiËnih metrov lesnih sekancev in s tem zniæali emisijo ogljikovega dioksida za okrog 30 tisoË ton. KonËno odloËitev o na-loæbi, vredni 1,5 milijarde tolarjev, bodo sprejeli po pregledu zbranih ponudb za dobavo lesnih sekancev v naslednjih desetih letih. »e bo cena ugodna in bodo pridobili tudi status kvalificiranega proizvajalca elektriËne energije iz obnovljivih virov, bodo izvedli naloæbo v enem letu. Nikakrpnih ovir in pomislekov pa nimajo za letopnjo izvedbo druge faze rekonstrukcije sistema zgorevanja na kotlu drugega bloka. S to naloæbo bodo zmanjpali emisijo dupikovih oksidov na izstopu iz dimnika pod 500 mg na kubiËni meter. Po odloku o prodaji dræavnega premoæenja v letopnjem in naslednjem letu je predvidena odprodaja celotne kapitalske naloæbe dræave v TE- TOL, to je 64,57-odstotnega deleæa, preostali del je v lasti mesta Ljubljane, ob tem pa mora dræava skladno z usmeritvami NEP ostati do leta 2010 veËinski lastnik v TE-TOL. Direktor Mervar priËakuje, da se bo proces lastniptva konËal letos, in upa, da bo njihov kupec poznal zakonitosti nabave primarnih energentov, trgovanje s produkti TE-TOL in jih podpiral pri zaËrtani strategiji razvoja. Ne ostajajo pa v TE-TOL ravnodu-pni do stratepkih povezav v veËje organizacijske oblike, ki so zanje zanimive predvsem s trænega vidika. Minka Skubic ISTRABENZOVI flELEKTRI»NI« APETITI NARA©»AJO Istrabenz se je z 8,35 milijona evrov vrednim nakupom avstrijskega distribucijskega podjetja Austrian Power Vetriebs dejavno vkljuËil na evropski elektro-trg, saj naj bi s pomoËjo omenjenega podjetja z elektriko oskrboval Avstrijce, Nemce in Francoze. Podjetje Austrian Power Vetriebs je hËerinska druæba dunajskega holdinga VOE in je drugi najveËji avstrijski distributer med veËjimi odjemalci, ki na tem trgu obvladuje pribliæno 14-odstotni træni deleæ. V Istra-benzu naËrtujejo, da bo njihova nova avstrijska Ëla-nica letos dosegla 165 milijonov evrov prihodkov, do leta 2009 pa naj bi bili njeni letni prihodki za 95 milijonov evrov vipji. Sicer pa je Istrabenz napovedal, da se zanima tudi za nakup deleæa v slovenski distribuciji oziroma natanËneje v Elektro Ljubljani in Elektro Primorski. Primorske novice, 4. maj POTREBNA ©E VE»JA GOSPODARSKA RAST Vladni odbori so v zaËetku maja obravnavali dolgo-roËne napovedi o gospodarski rasti in strategijo razvoja Slovenije, pri Ëemer je bilo reËeno, da bi se morala gospodarska rast za zmanjpanje zaostanka za najbolj razvitimi dræavami v naslednjih desetih letih gibati med 4,8 in 5,1 odstotka. Za dosego tega cilja bi morali po ocenah strokovnjakov poseËi po treh ukrepih, veË vlagati v ljudi in dvig izobrazbene strukture, poveËati vlaganja v raziskave in tehnolopki razvoj ter oblikovati spodbudno poslovno okolje in poveËati priliv tujih naloæb. Po napovedih naj bi se v prihodnjih letih zmanjpala tudi inflacija, in sicer naj bi se leta 2006 gibala na ravni 2,7 odstotka, leto pozneje zdrsnila na 2,6 odstotka in se pozneje ustalila na 2,5 odstotka. Finance, 5. maj MARCA SKORAJ 164 TISO»AKOV Zaposleni v Sloveniji so aprila v povpreËju prejeli 163.838 tolarjev plaËe zasluæene marca, kar pomeni, da so bili marËevski zasluæki za 1,2 odstotka vipji od februarskih in za 6,6 odstotka vipji kot marca lani. Zanimivi so tudi podatki za prve letopnje trimeseËje, po katerih je povpreËni zasluæek v Sloveniji dosegel 163.032 tolarjev, kar je bilo za 5,6 odstotka veË kot v primerjalnem obdobju lani. VeËer, 18. maj NEK DOBI»EK RAZDELILA DRUÆBENIKOMA Nuklearna elektrarna Krpko je Eles Genu in Hepu razdelila 1,5 milijarde tolarjev dobiËka, ki ga je ustvarila leta 2003, s Ëimer naj bi po mnenju slovenske vlade Hrvatom poplaËala tudi dolg za nedobavlje-no elektriËno energijo leta 2003. V slovenski vladi pravijo, da Hrvati upraviËeno zahtevajo odpkodnino za obdobje v Ëasu med 11. marcem, ko je bila meddr-æavna pogodba o NEK uveljavljena, in 19. aprilom 2003, ko so iz Krpkega znova zaËeli prejemati elektriko. Povsem neutemeljen pa naj bi bil zahtevek za Ëas med 1. julijem 2002 in 11. marcem 2003, saj je NEK takrat Hrvatom dvakrat poslala ponudbo za ponovni odjem elektriËne energije, a so jo ti obakrat zavrnili. Sicer pa po besedah slovenskih predstavnikov sodelovanje med druæbenikoma zdaj poteka brez teæav in pe nikoli ni bilo na tako visoki ravni. Delo, 18. maj Priredil Brane JanjiÊ 31 VRTP KIDRI»EVO USPE©NO KON»ALI 4. FAZO PRENOVE Prenova RTP KidriËevo poteka povsem po naËrtih, izvajalci in investitor pa so si pe posebej oddahnili, ker je brez veËjih zapletov minila tudi najzahtevnejpa faza zamenjave zbiralnic. Eles naj bi projekt v celoti konËal prihodnje leto, vrednost vseh del in potrebne opreme pa je ocenjena na dobro milijardo tolarjev in pol. bil celoten projekt konËan oktobra 2005. Kot æe reËeno, gre v tem primeru za zelo zahtevnega uporabnika, ki mora imeti stalno na voljo dovolj energije, tako da je bilo pri pripravi del in njihovi izvedbi najveË pozornosti namenjeno zanesljivemu napajanju tovarne. Ravno zato je bila tudi potreba razdelitev obnove v toliko posameznih faz, saj bi morebitni daljpi izpad dobave elektriËne energije pomenil zaustavitev proizvodnje in velikansko gmotno pkodo, ki bi nekajkrat presegla Eles se je 1. septembra lani lotil zahtevne prenove RTP 110/10 kV RTP Ki-driËevo, ki je te dni v polnem razmahu. Zaradi obËu-tljivosti na omenjeno RTP vezanega porabnika, to je tovarne aluminija Talum, je celoten projekt bil razdeljen kar v dvanajst faz. NajkritiËnejpo, Ëetrto, ki vkljuËuje zamenjavo zbiralnic, pa je Eles uspepno konËal 21. maja. Da gre res za zelo zahtevna dela, priËa tudi podatek, da so izvajalci in drugi sodelujoËi v tem projektu v okviru druge faze morali neprekinjeno delati 40 ur, izjema pa niso niti nekatere noË-ne izmene. Ker bi v primeru ka-krpnegakoli daljpega izpada napajanja Taluma dejansko priplo do katastrofe, so bili v pripravljalni fazi izdelani simulacijski raËunalnipki projekti za vsako posamezno fazo, v celoti in do podrobnosti pa je izdelan tudi tako imenovani rezervni scenarij z opisom konkretnih postopkov v primeru nepriËakovanih dogodkov. Kot nam je povedal direktor investicijskih projektov v Elesu Marko Hrast, se bodo po zamenjavi obstojeËih zbiralnic (faza 4) lotili obnove posameznih daljno-vodnih polj, v sklepni 12. fazi pa bodo temeljito prenovili pe komandno stavbo. Sicer pa naj bi Foto Brane JanjiÊ Pogled na že postavljeni del stikališca. Izvajalci so se tokrat znašli še pred posebno zahtevno nalago. Foto Brane JanjiÊ Glavni projektant v RTP Ki-driËevo je IBE, dobavitelji elektroopreme C&G, Merkur, Schneider Electric in Elektro-nabava, dobavitelji sekundarne opreme Iskra sistemi in ABB, gradbeni izvajalec podjetje Marc s podizvajalcem Karlom Jazbecem, jeklene konstrukcije so izdelali v Elektroservisih, elektromon-taæna dela pa so bila zaupana podjetju Esotech. Na gradbipËu je obËasno tudi do 40 zaposlenih in kar nekaj gradbenih strojev, kar je glede na omejenost prostora in dejstvo, da je stikalipËe ves Ëas pod napetostjo, terjalo pe dodatne varnostne ukrepe. Slednje nenehno preverja tudi zunanji koordinator, ki skrbi za varno delo in opremljenost delavcev na gradbipËu ter jih sproti seznanja tudi z moænimi nevarnostmi. vrednost del na stikalipËu. Ob tem gre, poudarja Marko Hrast, pohvaliti vse sodelujoËe pri projektu, tako vse izvajalce kot tudi predstavnike obeh Elesovih javnih gospodarskih sluæb Upravljanja in Prenosa, prav tako pa tudi pristojne iz Taluma, ki so nosilci vgradnje dodatnega transformatorja z usmernikom, ki bo zagotavljal veËjo fleksibilnost pri napajanju elektrolize C. Posodobitev je bila nujna Razdelilno transformatorska postaja KidriËevo je bila zagrajena leta 1954 in je zaËela obratovati skupaj s proizvodnjo v elektrolizi A v tedanji tovarni glinice in aluminija KidriËevo. Leta 1963 je zaËela obratovati pe hala B, do leta 1976 pa so tovarno napajali po dveh 110 kV daljnovodih iz RTP Cirkovce. Po zgraditvi HE For-min je bila preko dodatnega daljnovoda in KidriËevega vzpostavljena povezava za potrebe ptujske distribucije, leta 1976 pa je bil zgrajen pe daljnovod KidriËe-vo 3. Ko je leta 1987 zaËela obratovati pe elektroliza C, najprej s poloviËno in leta 2002 pe s polno zmogljivostjo, se je skupni odjem tovarne poveËal na 205 MW. Zaradi Ëedalje veËjih energetskih zahtev in dotrajanosti opreme se je Eles leta 2003 zato odloËil za prenovo RTP KidriËevo in s Ta-lumom, ki za leto 2005 napoveduje pe veËji odjem, poiskal skupni interes za celovito rekonstrukcijo tega objekta. Da bi vsa ta dela sploh lahko izpeljali in hkrati zagotovili kar se da nemoteno obratovanje stikalipËa, je bila nujna predhodna razpiritev stikalipËa in izvedba nekaterih drugih del. Tako je Eles v sklopu omenjenega projekta æe pred zaËetkom del na razpiritvi stikalipËa izpeljal tudi obnovo 110 kV daljnovoda Cir-kovce-KidriËevo 1, v okviru katere so bili sanirani betonski stebri in zamenjani vodniki s sodobnimi, pri Ëemer je bila prviË v Sloveniji uporabljena repitev s tako imenovanimi Ërnimi vodniki. Po besedah vodje Elektropreno-sa Maribor Dragota Leppina bo v RTP KidriËevo Eles tudi drugaËe namestil najsodobnejpe elektro, zapËitne in merilne naprave ter zamenjal tudi sistem vodenja, s Ëimer naj ne bi zagotovili le nemotenega napajanja tovarne Ta-lum in druæb, ki so nastale na njenem obmoËju, temveË v prihodnje tudi bistveno niæje stropke vzdræevanja. Brane JanjiÊ 33 SNK WEC DELUJE LOKALNO IN GLOBALNO Konec marca je bil v Novi Gorici redni letni zbor Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC). Na njem so Ëlani komiteja med drugim obravnavali lansko poroËilo o delu in sprejeli program za delo odbora do naslednjega letnega zbora. SedmiË zapored so bila podeljena priznanja WEC. Priznanje za leto 2003 je med posamezniki prejel Niko Martinec, sekretar Zdruæenja za energetiko pri GZS, in med organizacijami Nuklearna elektrarna Krpko. V drugem delu zbora je bila okrogla miza o interesih javnosti v javnih podjetjih in interesih delniËarjev v delni-pkih druæbah. vzetek enoletnega dela je sklenil s prepriËanjem, da se bo uspepno delo komiteja nadaljevalo tudi v prihodnje. Za novo enoletno obdobje SNK WEC naËrtuje za svojo dejavnost 31 milijonov tolarjev, lani so porabili 26 milijonov tolarjev. Glede na to, da dræava lani ni prispevala naËrtovanih 19 milijonov tolarjev, se je sekretar SNK WEC Natan Bernot vprapal, ali dræava pe ni pripla do tega, da bi dala denar za razumno ravnanje z energijo, kar je ena od temeljnih dejavnosti in poslanstev SNK WEC. Kar pa ni razlog, da ta komite ne bi pe naprej deloval lokal- 34 Po besedah mag. Vekosla-va Koropca, predsednika SNK WEC, ki je povzel dejavnost komiteja v minulem enoletnem obdobju, je bil ta dejaven na vseh podroËjih doma in v tujini. Doma je zavzemal stalipËa do aktualnih vprapanj s podroËja energetskega gospodarstva in ravnanja z energijo in bil dejaven pri razpravah o predlogu resolucije o Nacionalnem energetskem programu. Posamezni Ëlani WEC so sodelovali na ptevilnih domaËih in tujih posvetovanjih, pe zlasti je bilo vidno delo napih predstavnikov v skupini WEC dræav Ëlanic Srednje in Vzhodne Evrope, ki mu predseduje slovenski odbor. V tej skupini so med drugim obravnavali vprapanje regulacije v tem delu Evrope. Vidna je bila tudi udeleæba napih predstavnikov na energetskem forumu dræav Ëlanic WEC lani v Bolgariji, ko je Slovenija prevzela koordinacijo podroËja izobraæevanja v energetiki v vseh stopnjah in smereh s poudarkom na razumnem ravnanju z energijo. Med drugim je predsednik WEC-a mag. Koropec posredoval stalipËa Euroelectrica na konferenci v Los Angelesu. Po- Foto Minka Skubic Predsedstvo letnega zbora SNK WEC je dobro opravilo svoje delo. Nagrajenca v družbi predsednika WEC mag. Vekoslava Korošca in predsednika GZS mag, Jožka Cuka, ki se je udeležil slavnostne podelitve. no in globalno tako doma kot v Evropi in v svetu, in tako je tudi zasnovan program za obdobje do naslednjega letnega zbora cez eno leto. V razpravi o programu se je med drugimi oglasil dr. Franc Zerdin s pripombo, da bi SNK WEC, ki je veliko naredil na temeljih za NEP, moral cim prej nadaljevati delo na tem projektu. Zavzel se je tudi za spremembo ucnih programov s poudarkom na ravnanju z energijo. Mag. Vekoslav Korošec se je dotaknil novega investicijskega ciklusa v energetiki in z njim povezanimi težavami umešcanja elektroeneregtskih objektov v prostor. V tvornem sodelovanju družb z WEC vidi možnost za drugacno predstavitev tega problema v javnosti z namenom, da se doseže soglasje za te posege v okolju. Dr. Maks Babuder je sprožil vprašanje zavarovanja v casu intenzivne proizvodnje in trgovanja z elektricno energijo. Pomena uravnoteženega razvoja se je dotaknil dr. Milan Medved. Dejal je, da uravnoteženi razvoj ne pomeni ekološkega razvoja, in da se tega, da je energija tržno blago, ni domislila energetika, zato bi morala družba energetiki dati pravo mesto in ceno. Pri tem bi nam bila dobrodošla pomoc energetskega lobija, na katerega že dalj cas opozarja mag. Drago Stefe in je nanj spomnil tudi v Novi Gorici. Z drugega zornega kota pa je na problem umešcanja objektov v prostor pogledal Marko Agrez. V TE Trbovlje ponujajo lokacijo in samo cakajo na zeleno luc države, seveda s celovito rešitvijo Zasavja, in ne samo s sežigalnico za smeti. Pomisleke o tem, kako znamo širšo družbo opozoriti na probleme energetike in ali jo sploh znamo, je izrazil mag. UrošMikoš. Slovesni podelitvi letošnjih priznanj je sledila okrogla miza na temo odnos med interesi javnosti v javnih podjetjih in interesi del-niËarjev v delnipkih druæbah. Moderator Natan Bernot je k sodelovanju za predstavitev te teme povabil dr. Klausa Brendowa, koordinatorja WEC za Srednjo Evropo, dr. Mladena Zeljka, vodjo oddelka za proizvodnjo in transformacijo energije v zagrebpkem inptitutu Hrvoje Poæar, in prof. dr. Gerharda Schillerja, general- nega sekretarja avstrijskega komiteja WEC, ter mag. Janeza Grošlja, tehnicnega direktorja Energetike, ki so vsak s svojega zornega kota govorili o aktualnih energetskih vprašanjih, predvsem liberalizaciji energetike. Minka Skubic Priznanje Niku Martincu in NE Krpko Na letopnji razpis za dodelitev priznanj SNK WEC za minulo leto je komite dobil tri predloge v kategoriji posameznikov, in sicer so to Mojca Kert-Kos, Niko Martinec in Natan Ber-not, prav tako pa tudi tri predloge med institucijami: NE Krpko, Petrol Energetika Ravne in Slovenski naftni komite. Komisija predsedstva SNK WEC je ugotovila, da so vsi predlogi dobri in utemeljeni, pe zlasti jih je razveselila nominacija mlade perspektivne druæbe Petrol Energetika Ravne, ki se ji je v kratkem Ëasu od ustanovitve uspelo tako po poloæaju kot po obsegu poslovanja ter stratepkem razvoju energetike in ekologije uvrstiti med pristojne, odloËil-ne in odgovorne akterje v regiji, v kateri deluje. DokonËni izbor je opravila na podlagi izdelanih kriterijev za podelitev priznanj, med katerimi je eden od najpomembnejpih veËletno vidno delovanje na podroËju ravnanja z energijo. Na tej podlagi se je komisija odloËila, da prejme priznanje za leto 2003 med institucijami NE Krpko, ker je njen prispevek k zanesljivi, varni in konkurenËni oskrbi nape deæele izjemno velik, njeno delovanje pa po vseh kazalcih mednarodno primerljivo. Med posamezniki pa je priznanje prejel Niko Martinec, ker je s svojim dosedanjim delom sekretarja Splo-pnega zdruæenja za energetiko pri Gospodarski zbornici vplival na usmeritev gospodarskega sistema in Gospodarske zbornice Slovenije v razumno ravnanje z energijo. Oba nagrajenca bomo v Napem stiku predstavili posebej. 35 _L^)BRA NEK ZELI POSTATI ŠE BOLJŠA Letošnje priznanje Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC) med institucijami je dobila Nuklearna elektrarna Krško. Elektrarna, ki redno komercialno obratuje 21 let in zdaj pokriva približno cetrtino potreb Slovenije in petino Hrvaške po elektricni energiji. Z dosedanjo dobro dvajsetletno proizvodnjo je pokrila osem- do devetletne potrebe naše države po elektricni energiji. Zadnjih šestnajst let je na vodstvenem mestu elektrarne previharil direktor Stane Rozman, ki je zagotovo zašcitni znak krške elektrarne. * ~|^ mT~E Krško je zacela ^k redno komercial-^ no obratovanje _L i 1. januarja 1983. Kakšni so vaši spomini na zacetke njenega delovanja, glede na to, da ste bili že v ekipi, ki se je pripravljala, da prevzame obratovanje elektrarne po njeni zgraditvi? »Ko sem leta 1975 nastopil delo v elektrarni v ustanavljanju, je bila ta organizirana v del za njeno zgraditev in del, ki se je pripravljal za zacetek obratovanja. Sprejet sem bil v skupino za obratovanje, tako da na sami investiciji nisem nikoli delal. Skupina za obratovanje se je morala pravocasno izšolati in pripraviti, da je zacela delati že pri testiranju opreme, njenem prevzemanju, poznejšem poskusnem in rednem obratovanju. Pravzaprav smo bili takrat organizirani funkcionalno, v ekipi smo bili tisti, ki smo se pripravljali na zacetek obratovanja objekta, in Westing-housovi strokovnjaki, ki so nam pomagali pri uvajanju naprav, ki so jih dobavili. Tako združena ekipa je vodila obratovanje NEK do zacetka njenega rednega obratovanja. V njej je bilo cedalje manj Westinghousovih strokovnjakov in cedalje vec domacih, ki so okrepili zacetno deseterico. Slednja je dobila nalogo, organizirati podrocje obratovanja. Bil sem med desetimi inženirji, ki smo bili doloceni za zagon elektrarne. Pozneje, ko je zacela elektrarna obratovati in se je zacelo izmensko delo, sem postal eden od petih vodij izmene in v nekaj letih vodja proizvodnje elektrarne.« Takrat je bil to tehnološko najsodobnejši objekt v skupni državi, in je bih gotovo delati v njem izziv za mlade strokovnjake. »Predvsem je mlado ekipo gnala naprej želja po novem. Nihce od nas ni spraševal po delovnih razmerah, višini place, glavna motivacija je bila upravljati nekaj sodobnega. Bili smo sistematicno šolani in domišljeno usposobljeni za delo na objektu. Po dveh letih intenzivnega usposabljanja, od tega šest mesecev v ZDA, smo bi- li æeljni preveriti svoje znanje na novem objektu. Menim, da je bila to velika stvar za nas in enkratna priloænost, da smo pli skozi ta proces usposabljanja in zagona novega objekta na sistematiËen naËin, kar je zagotovo vplivalo tudi na nap odnos do jedrske energije. Vse poznejpe generacije v elektrarni so bile v teæji situaciji. PraktiËnih izkupenj, ki jih do-bip pri stavljanju v pogon novega objekta, se ne da pridobiti na noben drug naËin.« V prvih letih obratovanja jedrske elektrarne je bilo kar nekaj izpadov na leto, tudi njena izkoripËenost ni bila najboljpa. Kaj je bil vzrok za to? ˜To je logiËen pojav pri stavlja-nju novih objektov v polno obratovanje. V dveletnem obdobju testiranja se odpravljajo pomanjkljivosti, in v tem Ëasu prihaja do nihanj proizvodnje in zaustavitev objektov po vseh tovrstnih objektih pe danes. Zadnji tak primer je Ëepka jedrska elektrarna Teme-lin. Ko se stvari stabilizirajo, je obratovanje bolj zanesljivo in iz-koripËenost boljpa. Seveda pa ima pomembno vlogo pri tem tudi Ëlovepki dejavnik. Kompeten-ca zaposlenih se v jedrskih objektih zgradi pele po desetih letih.« Kateri so bili ukrepi, s katerimi ste se pod vapim vodenjem elektrarne pri-bliæali najboljpim tovrstnim objektom v svetu po vseh primerljivih rezultatih? ˜V prvi vrsti je bistveno, da smo poskrbeli za kakovosten tim in organizacijo kot celoto. O slednji lahko reËemo, da je danes stabilna. Veliko smo vlagali in pe vlagamo v usposabljanje napih delavcev, tako da njihova strokovnost nenehno narapËa. Prav to po mo- Stane Rozman: »Izkušnje, po letu odkar je zacel veljati menarodni sporazum o NEK, so dobre. je najveË prispeva k napim dobrim obratovalnim rezultatom. Ob tem pa kot organizacija nismo nikoli bili zadovoljni z obstojeËim stanjem, in smo vedno iskali zglede pri boljpih in vipjih ter naËrto-vali poti, kako jih doseËi. Tudi danes nismo samozadovoljen kolektiv. Imamo vrsto naËrtov, kako postati pe boljpi. KljuË za to pa je nenehno vlaganje v ljudi. Za jedrski objekt so bolj kot vlaganja v tehnologijo, pomembna vlaganja v znanje in ljudi.« Kaj je poleg 40 MW veË novih moËi za elektrarno pomenila modernizacija leta 2000? ˜Modernizacija je predvsem iz- polnila tehnološke zahteve za dolgorocno obratovanje elektrarne. Brez nje bi najverjetneje naš objekt stal. Zamenjava uparjal-nikov je bila nujna, ce smo želeli imeti tehnološke pogoje za obratovanje v nacrtovani življenjski dobi. Zahteven projekt posodobitve pa je na racun povecane moci elektrarne postal tudi ekonomsko privlacnejši. V letih obratovanja so se menjale tudi razmere za poslovanje NEK, in elektrarna se je iz izgubarja prelevila v dobiËkonosno podjetje z lanskim dobiËkom 1,6 milijarde tolarjev, ob tem, da se cena Foto Minka Skubic pri vas proizvedene kWh nenehno zniæuje. Kako vam je to uspelo? »Za obdobje pred letom 1998 je znacilna relativna nedoslednost družbe pri stalnem zagotavljanju denarnih sredstev jedrski elektrarni. Ekonomski položaj NEK se je gibal sorazmerno s položajem elektrogospodarstva, od pomanjkanja prihodka, neustrezne cene do izgub. Zaznati je bilo mogoce vecje in manjše oscilacije. Lastništvo dveh družbenikov iz dveh republik je stanje še otežilo. V devetdesetih letih, po razpadu skupne države, je postal ta vidik še bolj drasticen. Obremenitve iz sporazuma je bilo treba izvajati, HEP pa je postajal še bolj nezanesljiv družbenik. 0 kakovostnem preobratu lahko govorimo šele lani z vzpostavitvijo meddržavnega sporazuma. Ce je prinesel kaj pozitivnega, je to, da sta oba družbenika nesporno dojela, da morata disciplinirano izpolnjevati obveznosti do jedrske elektrarne, skladno z gospodarskim nacrtom. Disciplinirana pa sta pri pokrivanju obveznosti tudi zato, ker je bil sporazum v tem delu zašcitniško naravnan do NEK, saj so predvidene takojšne sankcije. Njun resen in odgovoren pristop se nadaljuje tudi letos. To je za našo elektrarno dobro, saj tako vemo, s kakšnimi viri bomo razpolagah in da so nam ti tudi zagotovljeni.« Po vrsti kritik meddræavnega sporazuma -predvsem glede nejasnosti glede odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Krpkega - ste v elektrarni po njegovem enoletnem udejanjanju zadovoljni z rezultati, ki jih je prinesel Kje so razlogi za optimizem in kaj se je v tem letu, ko se je vrnil v druæ-bo hrvapki druæbenik, spremenilo? »Za nami je dobro leto dela in poslovanja po novem sporazumu. Izkušnje so pozitivne in temeljijo na dejstvih, da je financna disciplina pri obeh družbenikih dosežena, da sta družbenika odobrila petletni nacrt investiranja v elektrarni, kar omogoca primerno stopnjo odnosov tudi pri reševanju operativnih vprašanj. Slednji pomenijo glavni pogoj za normal- 37 38 no obratovanje jedrskega objekta. Za zdaj lahko reËem, da so bile kljuËne teme obravnavane odgovorno, z veliko razumevanja obeh strani, da ne bi priplo do te-æav. Zagotovo je kljuË do tega tudi v ustreznosti organov upravljanja druæbe, tako nadzornega sveta, meddræavne komisije kot uprave in menedæmenta elektrarne. V te organe so imenovani Ëla-ni, ki so znali vnesti pozitiven odnos v delo organov in s tem neposredno v poslovanje druæbe. Vsaka nepremipljena kadrovska poteza bi lahko porupila tak pristop. Sicer pa v minulem letu ni priplo do drugih veËjih sprememb v elektrarni. Pri zaposlovanju, kjer lahko dræavljani obeh dræav enakopravno kandidirajo, nimamo dejavne kadrovske politike, celo veË, stremimo k temu, da nas bo v elektrarni manj zaposlenih. Tako razen paritetne popolnitve uprave in vodstva, kar predvideva sporazum, nismo ne lani ne letos zaposlovali novih delavcev. Na podroËju storitev so rahli premiki v zadovoljstvo druæbenika iz Hrvapke. Æe tudi prej so bili v tehnolopkem delu zastopani partnerji iz obeh strani meje in tudi v prihodnje ostajajo napi izvajalci pri bistvenih delih isti. V zadnjih desetih letih se je nekoliko poveËal deleæ slovenskih partnerjev pri drugih delih. Novost pa je, da so hrvapki dræavljani, ki delajo v NEK, dobili trajno dovoljenje za delo in jim ga ni treba vsako leto obnavljati. To je dobro za ozraËje v enovitem kolektivu, da ni tovrstnih frustracij in da imajo vsi zaposleni enake delovne razmere.« V dolgih letih neurejenega lastništva so imeli vasi lastniki veckrat pomisleke, kako bi vas zamenjali. V šestnajstih letih ste vzdržali vse pritiske. Vodite evidenco o tem, kolikokrat so se pojavile tovrstne namere, in kaj je bil po vasi presoji razlog da se to ni zgodilo? »Bilo je obdobje, ko so me od-stavljali na vsaki seji nadzornega sveta. Odstavljajo te vedno, kadar si napoti konceptom drugih. Razlog, da sem ostal toliko let direktor, vidim v tem, da najbrž niso imeli v danem trenutku boljše- ga. Ni pa mi znano, kaj so septe-vali pri iskanju boljpega.« Kako je jedrska elektrarna vpeta v Posavje, domaËo regijo? Lani, ob sklepanju meddræavnega sporazuma, je bilo prav Posavje zelo dejavno predvsem pri ustrezni finanËni in lokacijski repitvi odlaganja radioaktivnih odpadkov. ˜Jedrski objekt je poseben tudi za okolje, in prav zato se v elektrarni trudimo biti pozitivno vpeti v regijo, v kateri obratujemo, in skupamo imeti Ëim boljpe odnose tako z obËinami kot krajani. Nap objekt v tej regiji stoji in nameravamo ostati tudi dolgoro-Ëno, zato æelimo biti v okolju prepoznavni, in to okolje nam mora zaupati. Tudi zato se odzivamo na dogodke v okolju, smo odprti za informacije vsem zainteresiranim, dajemo moænost in prilo-ænost storitvenega dela lokalnim podjetjem. Meddræavna pogodba je upoptevala dejavnik okolja, pri odmeri nadomestila, kar je obi-Ëajna praksa tudi drugod po svetu. »e je domaËe javno mnenje o jedrskem objektu pozitivno in Ëe ima slednji ustrezno mesto v svojem okolju, je manjpa moænost za vplive od drugod. Znan je primer, ko so pred leti avstrijski zeleni demonstrirali pred NEK, tamkajpnji domaËini pa njihovega poËetja niso prav niË odobravali. Elektrarna se bo v prihodnje spopadala z resnimi vprapa-nji, kot so odlaganje RAO, pove-Ëevanje zmogljivosti, razgradnja elektrarne. »e pri tem ne bomo imeli zaveznikov v domaËem okolju, kje jih bomo imeli?« Spremljate potek dela Keleminove skuppËinske komisije za ugotovitev odgovornosti glede nakupa in prodaje elektriËne energije po prenehanju dobave elektrike Hrvapki iz vapega objekta? V njenih ugotovitvah ste uvrpËeni med odgovorne za slabo kupËi-jo. Kako ste sodelovali s komisijo in kakpno je vape mnenje o njenem delu? ˜Delo komisije sem spremljal na razdaljo. To niso strokovna telesa, temveË politiËna. V vsakem primeru bi bilo ustrezneje, da se ukvarjajo s temami, ki so primerne zanje. Elektrarna je komisiji poslala zahtevano dokumentacijo, bil pa sem tudi zaslišan pred njo.« Ce se vrnem k vaši temeljni dejavnosti, proizvodnji elektricne energije, kakšni cilji so pred vami na tem podrocju in v kakšno smer bo šel razvoj elektrarne? »Naš najpomembnejši cilj je, da smo po vseh karakteristikah, tako obratovalnih, razvojnih, ekonomskih, primerljivi z najboljšimi objekti našega tipa v svetu. Želimo biti v cetrtini najuspešnejših jedrskih elektrarn v svetu. Na tej podlagi lahko razmišljamo o drugih ciljih, kot je dolgorocno obratovanje in upravljanje življenjske dobe NE Krško oziroma njeno podaljšanje. Za zdaj smo na dobri poti, na trgu smo dobro pozicionirani, ustvarjamo profit lastnikoma, in to je danes nekaj, kar je vsekakor v ospredju.« Ne poznam nikogar, ne iz vaših vrst, ne višje, ne nižje od vas, ne v Sloveniji in ne na Hrvaškem, ki bi vam zavidal vaš položaj, poznam pa veliko iz vrst vseh naštetih, ki vas obcudujejo, da toliko let vztrajate na tem zahtevnem delovnem mestu. Je biti prvi clovek elektrarne tudi za vas tako naporno, kje so razlogi, da kljub temu vztrajate, in s cim si nadomešcate energijo, ki vam jo 676 MW »pokuri«? »Ali je naporno ali ni, je relativno. Svojega dela ne presojam nic drugace kot drugega. Ce se boriš, da bi kaj dosegel, je vsako delo naporno. Da pa vztrajam pri tem delu, je iskati razloge tudi v moji idealisticni naravi. Ce se s cim spopadem, ne gledam na škodo, ki jo bom pri tem utrpel. Poleg idealizma me na to delovno mesto veže tudi potreba po preživljanju treh študirajocih otrok. Izgubljeno energijo mi vecidel daje družina s tremi krasnimi otroki in v zadnjih letih mati, ki ima 97 let in ki kljub nepokretnosti izžareva vedrino duha in jasnost misli.« Minka Skubic Km KSE TEŽAVE CAKAJO NOVINKE? Države, ki so se maja pridružile Evropski uniji, si obetajo koristi tudi od širitve trga za elektricno energijo in plinom. Po izkušnjah držav, ki so že odprle meje tega trga, so se cene elektricne energije po tem koraku zacele nižati, kako pa bo v novinkah, za zdaj še ne vemo. Napovedi so razlicne, vsaj za Slovenijo velja, da se bo elektrika bržkone celo podražila, a države vendarle pricakujejo pozitivne ucinke, ne le pri ucinkovitejši oskrbi z elektricno energijo in plinom, temvec tudi na podrocju sociale. Povezovanje energetskih trgov bo bistvenega pomena za varstvo energetskih porabnikov, predvsem na podrocju javnih storitev, kot je zagotavljanje oskrbe vsem uporabnikom, tudi socialno ogroženih, obljublja Evropska komisija v porocilu z naslovom Širitev in energetska politika Evropske unije. Odpiranje energetskih trgov naj bi med drugim privedlo do številnih novih delovnih mest ter novih poslovnih možnosti za sedanje in nove udeležence na trgu. A kljub temu je do takega idealnega stanja dolga pot, na kateri caka novinke še vrsta nalog. Pravni red Implementacija pravnega reda Evropske unije je bila zagotovo ena izmed najtežavnejših nalog in hkrati najvecjih spodbud za preobrazbo energetskega sektorja v državah kandidatkah. Elektroenergetska direktiva (96/92/ES) vodi h koncu modela državnega monopola, zajema pa predvsem ustanovitev regulativnih organov za elektroenergetski sektor, vzpostavitev konkurencnih pogojev v sektorju in uvedbo preglednosti pri dolocanju cen. Kot meni Evropska komisija, je mogoce pozitivne izboljšave opaziti predvsem pri prvi tocki, saj so države pristopnice že ustanovile ustrezne regula-tivne organe, napredek je viden tudi pri prikljucitvi Poljske, Ceške in Madžarske v evropsko omrežje UCTE, ne nazadnje pa se sledenje evropskim normativom izkazuje pri delnem odpiranju elektroenergetskih meja. Od zacetka leta 2002 lahko, denimo, tuji proizvajalci prodajo Madžarski tretjino elektricne energije, ki je porabijo tamkajšnji odjemalci. Toda pravni red je le podlaga za uresnicevanje zamisli skupnega energetskega trga - ta namrec ne more delovati, ce za to niso zagotovljeni tudi dejanski pogoji, med katere zagotovo sodi ustrezna infrastruktura za povezovanje clanic. Komisija je na tem podrocju predlagala vec ukrepov, s katerimi bi dosegla desetodstotno medsebojno povezanost, med njimi pa je poudarila nacrt, da bo s sredstvi, namenjenimi vseevropskim omrežjem, financirala projekte, ki bodo delovali v »evropskem interesu«. »Brez ustrezne ravni medsebojne povezanosti elektroenergetskih in plinskih omrežij ra- zlicnih držav se pravi konkurencni trg, za katerega so znacilne visoke ravni varnosti oskrbe, ne more razviti,« meni Evropska komisija. Okoljski vidiki Med najvecje ovire, ki jih bodo morale nove clanice preskociti skupaj s petnajsterico, je prav gotovo skrb za okolje. Znano je, da je energetski sektor eden izmed najvecjih onesnaževalcev ozracja, zato išce Evropska unija najrazlicnejše nacine, kako opustiti tradicionalno, okolju škodljivo proizvodnjo, in jo nadomestiti z bolj cisto. Med glavne ukrepe sodijo uvajanje obnovljivih virov energije in spodbujanje energetske ucinkovitosti. Zlasti prvi dosega v Uniji majhen delež v skupni proizvodnji elektricne energije, zato je Komisija postavila cilje, ki jih morajo države doseci. Zakonodajne ukrepe, ki vkljucujejo direktivo o varcevanju z energijo v zgradbah, dopolnjuje program Inteligentna energija za Evropo (2003-2006). Slednji uresnicuje strategijo, zapisano v zeleni knjigi o varnosti oskrbe z energijo, ter ji dodaja nacrte za izboljšanje energetske ucinkovitosti in razvoj zmogljivosti za izrabo obnovljivih virov energije. Vse države sicer nimajo enakih možnosti, da bi dosegle navedene cilje, toda Unija zagotavlja, da jim bo pomagala in si prizadevala za ustvarjanje možnosti za to. Novinke so v zadnjem desetletju sicer napredovale, toda kljub temu zaostajajo za petnajsterico - njihove emisije okolju škodljivih plinov na prebivalca so v povprecju višje, prihajajo pa vecidel iz energetskega sektorja, ki uporablja zastarelo tehnologijo ter gorivo slabše kakovosti. Poudarek na energetiki Okoljski pravni red Evropske unije se sicer osre-dotoca na vsa podrocja, ki so povezana z varovanjem okolja, vendar pa namenja najvec pozornosti energiji. Pravni predpisi o zraku, vodi, industrijskem onesnaževanju ter odpadkih in podobno ponujajo okvir in obenem gibalno silo za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter vkljucujejo politike posameznih sektorjev. Na energetiko se, denimo, nanašajo odlocba Sveta 99/296/ES, ki je namenjena nadzorovanju emisij omenjenih plinov na tem podrocju, ter drugi standardi, ki spodbujajo k varcevanju z energijo in uporabi vecjega deleža obnovljivih virov. »Širitev daje državam kandidatkam priložnost, da preprecijo nastanek okoljskih problemov z vkljucevanjem okoljskih vidikov v prihodnjo energetsko in prometno politiko,« meni Evropska komisija v omenjeni publikaciji. Prav tako je prepricana, da bo uresnicevanje te zakonodaje v državah clanicah privedlo do pozitivnih premikov na podrocjih zdravja ljudi, cistega zraka, pitne vode in bo ne nazadnje prispevalo tudi k dvigu ravni okoljske demokracije. A, kot receno, države za to vendarle nimajo enakih pogojev, marsikatera med njimi je mocno odvisna od tradicionalnih virov energije ali jedrskih elektrarn, zato je težko izpolniti evropske smernice, še zlasti ce upoštevamo, da imajo s tem težave že stare clanice, ki so ekonomsko mocnejše. 39 40 PomoË pri zapiranju JE Poudarili smo æe, da so nekatere dræave Ëlanice Evropske unije moËno odvisne od proizvodnje jedrske energije, med njimi izstopa predvsem pet-najsterica, saj proizvede vsega skupaj kar 35 odstotkov elektriËne energije iz tega vira. V dræavah, ki so se jim nedavno pridruæile, je ta deleæ kajpak niæji, vendar le v celoti gledano - nekatere med njimi namreË pridobijo tri Ëetrtine svoje elektrike v nuklearkah. Kar sedem nekdanjih kandidatk -Bolgarija, Romunija, Madæarska, »epka, Slova-pka, Slovenija in Litva - proizvede s temi elektrarnami od 8 do 73 odstotkov elektriËne energije. Pri tem je treba upoptevati, da vse elektrarne niso zgrajene in opremljene po standardih, ki jih zahteva EU, zato je ena njenih prvih nalog zagotavljanje varnosti dræavljanov in okolja pred nevarnostmi sevanja. To pa zaradi razseænosti morebitnih nesreË vsekakor ni mogoËe obravnavati zgolj z vidika posameznih dræav, temveË lahko le skupen regulativen pristop zajamËi, da bo v razpirjeni Uniji zagotovljena visoka stopnja jedrske varnosti. Prav zato je Komisija predlagala sveæenj pravnih ukrepov, ki pokrivajo to podroËje, med drugim tudi razgradnjo zastarelih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Omenjena politika je privedla do tega, da so dræa-ve novinke z reaktorji, ki jih ni mogoËe posodobiti s sprejemljivimi stropki, med pogajanji za Ëlanstvo strinjale, da bodo te elektrarne zaprle. Mednje sodijo nuklearke Ignalin v Litvi, Bohunice na Slova-pkem in Kozloduy v Bolgariji. Ker je ta proces tako finanËno kot tudi tehnolopko zahteven, bodo dræave prejele pomoË - Slovapka bo dobila med letoma 2004 in 2006 subvencijo v vipini 150 milijonov evrov, Litva 285 milijonov evrov, Bolgarija pa dvesto milijonov evrov. Poleg tega namerava Unija dodatna sredstva za zapiranje zbrati na posebnih mednarodnih konferencah, obenem pa ponuja dræavam v okviru Euratoma posojila. Bolgarija ga je, denimo, iz tega naslova dobila za 212 milijo- nov evrov. Sicer pa bodo tudi druge dræave novinke za zagotavljanje jedrske varnosti dobile denarno pomoË Unije, in to 125 milijonov evrov na leto za prehodne ukrepe na tem podroËju med letoma 2004 in 2006, kot je bilo dogovorjeno na evropskem vrhu v Kopenhagnu pred slabima dvema letoma. Institucionalna podpora Evropska unija je, da bi pomagala dræavam Srednje in Vzhodne Evrope izvesti reforme, zagotovila denarno pomoË pe na druge naËine, na primer v okviru programa Phare. Slednji namenja najveË pozornosti krepitvi institucij in uskladitvi nacionalnih in evropske zakonodaje ter gospodarski in socialni koheziji. Cilj prvega vidika je prilagoditev in krepitev demokratiËnih institucij, javne uprave in organizacij, ki so pristojne za izvedbo in uveljavitev zakonodaje, med drugim tudi na podroËju elektriËne energije in plina. Pharovi projekti tako, denimo, vkljuËujejo podporo regulativnim organom pri nadzoru delovanja trgov s plinom in elektriËno energijo, ukrepe energetske uËinkovitosti in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije (oblikovanje nacional- nih omreæij), podporo pri udeleæbi v evropskih energetskih programih ter krepitev nacionalne energetske uprave. Poleg tega lahko dobijo dræave Ëlanice za posodobitev energetskega sektorja pe posojila Evropske banke za obnovo in razvoj. Prednost imajo projekti, ki predvidevajo posodobitev lokalnih ogrevalnih in energetskih sistemov, prestrukturiranje podjetij, podporo za ukrepe energetske uËinkovitosti in Ëezmejne povezave. Težave z oskrbo ostajajo Evropska komisija si torej prizadeva, kot je zapisala v svoje poroËilo o piritvi in energetski politiki Unije, da bi dræavam pristopnicam pomagala ustvariti pregleden in liberaliziran nacionalni energetski trg in jih tako pripravila na popolno vkljuËitev v enotni trg Evropske unije. Toda bistvene teæave, s katerimi se sreËuje evropsko gospodarstvo, bodo po piritvi ostale - Ëlanice pe zmeraj pesti sorazmeroma visok deleæ uvoza, saj znapa kar 50 odstotkov vse energije. Glede na to, da nove Ëlanice nimajo zalog nafte in zemeljskega plina, piritev tega deleæa ne bo zniæala, kveËjemu se bo (ob sedanjih teænjah) pe poveËeval. Po napovedih bi lahko do leta 2030 dosegel kar 70 odstotkov, kot smo æe zapisali v aprilski ptevilki Napega stika. Prav zato bo v prihodnosti kljuËnega pomena op-timiranje oskrbe z energijo in nenehen dialog med porabniki in proizvajalci. ˜Odpiranje trgov z elektriËno energijo in plinom po vsej razpirjeni Evropski uniji bo poveËalo privlaËnost teh sektorjev za investitorje,« meni Evropska komisija. In tako tudi optimistiËno dodaja, da bo vzpostavitev delujoËih energetskih trgov spodbudila rast in poveËala blaginjo v razpirjeni Uniji ... Simona Bandur Povzeto po poroËilu ©iritev in energetska politika Evropske unije fllilMJI APRILA VIŠJA INFLACIJA Inflacija v evroobmocju je aprila na letni ravni dosegla dva odstotka, v vsej Evropski uniji pa je bila 1,9-odstotna, je sporocil evropski statisticni urad Evrostat, ki je že upošteval podatke razširjene Unije. Tako je ta mesec inflacija dobro poskocita, saj je znašala marca v obeh skupinah držav 1,7 odstotka. Najnižje stopnje so v cetrtem mesecu izracunali v Litvi in na Finskem - v obeh je bila namrec negativna, in sicer v prvi -0,7-odstotna, v drugi pa -0,4-odstot-na. Omenjenima državama sledita Ciper, kjer je dosegla inflacija 0,1 odstotka, in Danska, kjer je bila 0,5-odstotna. Po drugi strani pa so najvišje stopnje dosegle Slovaška (7,8 odstotka), Madžarska (7 odstotkov), Latvija (5 odstotkov) ter Slovenija in Malta (po 3,6 odstotka). V primerjavi z marcem je inflacija na letni ravni zrasla v 17 clanicah Unije, v treh je padla, v štirih pa ostala nespremenjena. STA O POSLEDICAH TRGOVANJA Z EMISIJAMI »ez dobre pol leta bodo evropske dræave zaËele izvajati enega izmed osrednjih ukrepov okoljevarstvene politike - trgovati bodo zaËele z emisijami. Podjetja se po ugotovitvah strokovnjakov Eurelectrica na to novost sicer pripravljajo, pe zmeraj pa ni jasno, kako bo vplivala na cene elektriËne energije. Paul Bulteel, generalni sekretar Eurelectrica, meni, da bo trgovanje z emisijami zagotovo pustilo posledice tudi na cenah elektriËne energije, toda najverjetneje bo treba poËakati in pele v praksi preveriti, kakpne bodo. Po njegovem so podraæitve odvisne predvsem od posameznih trgov in nacionalnih razporeditvenih programov, a vendarle ni mogel ovreËi bojazni nekaterih, da bo trgovanje potisnilo cene v nekaterih primerih za kar 70 odstotkov vipje. Sicer pa je generalni sekretar na konferenci o vplivih trgovanja z emisijami na cene elektriËne energije, ki je bila aprila, izrazil dve poglavitni bojazni, povezani z novostjo, ki Ëaka Evropsko unijo. Skrbi ga, da posamezne dræave zaradi trgovanja ne bi uvedle dodatnih davkov za podjetja, ki ne proizvajajo ogljikovega dioksida, s Ëimer bi ublaæili prevelike dobiËke tistih, ki sicer nimajo visokih stropkov proizvodnje, kar je zagotovo nesprejemljiva zamisel v evropski okoljevarstveni politiki in boju s toplogrednimi plini. Poleg tega je poudaril pe, da je izjemno pomembno, da dræave zagotovijo neomejen dostop do dovoljenj, pri tem pa sledijo skupnim mehanizmom, kot sta skupna implementacija (JI -Joint Implementation) in mehanizem za Ëistejpi razvoj (CD - Clean Development Mechanism), ki bosta pomagala pri uveljavljanju Kjotskega protokola. Trgovanje tudi brez Kjota »eprav je za zdaj pe nejasno, ali bo ratifikacija Kjotskega protokola sploh uspela, saj so od tega odstopili tako AmeriËani kot tudi Rusi, bo trgovanje z emisijami v vsakem primeru steklo, je na konferenci poudaril dr. Bill Kyte, predsednik Eu-relectricovega odbora za okolje in trajnostni razvoj. Ta shema je namreË osrednji del evropske okoljevarstvene politike in bo po njegovem bistveno pripomogla pri boju z emisijami pkjodljivih plinov. Glavni krivec za onesnaæenje je vsekakor energetski sektor, ki proizvaja kar 60 odstotkov toplogrednih plinov, trgovanje pa naj bi ta deleæ zmanjpalo za kar 47 odstotkov, je izraËunal Kyte. Kot je dodal, je sicer res, da je energetski sektor med letoma 1990 in 200 zmanjpal emisije za tri odstotke, Ëeprav se je v tem obdobju proizvodnja poveËala za 23 odstotkov, a vendarle je pe zmeraj odgovoren za dobrpen del teh plinov v ozraËju. Toda uspeh procesa bo precej odvisen od tega, ka- ko se ga bodo lotile posamezne dræave in od njihovih shem za trgovanje z emisijami, predvsem od tega, ali se bodo odloËile za bolj oster ali bolj popustljiv naËin izvajanja in prodaje dovoljenj. Kyte meni, da so lahko postopki popustljivi le v primeru, Ëe celoten sektor prispeva k zmanjpevanju emisij, torej tudi na drugih podroËjih, ne le pri trgovanju z emisijami. Podjetja: cene se bodo povipale Laurent Segalen, vodja sluæbe za podnebne spremembe pri svetovalni druæbi PriceWaterhouseCo-opers, pa je na konferenci predstavil svoje ugotovitve v raziskavi o pripravah podjetij in dræav na trgovanje z emisijami. Vanjo je vkljuËil 70 vodilnih elektroenergetskih podjetij iz Evropske unije, pri tem pa se je osredotoËil na tri glavne dejavnike - dræavno pripravljenost za oblikovanje sheme za trgovanje z emisijami, vpliv trgovanja na vrednost delnic in ne nazadnje njegov vpliv na cene elektriË-ne energije. Rezultati so bili zelo razliËni in so pokazali dokaj pisano sliko na tem podroËju, je ugotovil Segalen. Skoraj 40 odstotkov podjetij namreË pe niti ni zaËelo pripravljati strategije za podnebne spremembe, hkrati jih je le 18 odstotkov med tistimi, ki so to vendarle storila, oblikovalo tudi naËrte za izvajanje, 22 odstotkov pa jih se pe ukvarja s tem. Glavni razlog za oklevanje je predvsem nejasna situacija zaradi nedavne ruske zavrnitve ratifikacije Kjotskega protokola. Prav tako je zanimivo, da kar polovica podjetij, vkljuËenih v raziskavo, ni znala povedati, kako naj bi trgovanje potekalo v njihovi dræavi in koliko bodo sama sodelovala v tem procesu, dvajset odstotkov meni, da bodo prodajala dovolilnice, 25 odstotkov si predstavlja, da jih bodo kupovala, osem odstotkov pa oboje. Pri vprapanjih, povezanih z vrednostjo delnic, je kar tretjina sodelujoËih menila, da je pe prezgodaj za ugibanja o morebitnih vplivih trgovanja na tem podroËju, dvajset odstotkov jih je dejalo, da bodo vplivi pozitivni, 16 odstotkov priËakuje upad vrednosti, 34 pa nobenega vpliva nanje. To so bila ugibanja glede kratkoroËnih vplivov, glede dolgoroËnih pa so bili odgovori æe bolj konkretni, saj je kar polovica podjetij prepriËanih, da se bo vrednost delnic na dolgi rok poveËala, le 16 odstotkov jih priËakuje slab uËinek, 20 odstotkov je negotovih, 13 pa jih pe zmeraj meni, da vpliva ne bo. Nekoliko bolj pesimistiËni so bili odgovori pri vprapanjih o cenah elektriËne energije - 20 odstotkov podjetij je dejalo, da se bodo cene zagotovo dvignile, prav toliko jih celo meni, da bodo poskoËile za od 20 do 40 odstotkov, 14 odstotkov vprapanih pa ne priËakuje bistvenih sprememb v cenah. »etudi so podjetja zelo negotova glede trgovanja z emisijami, se bolj ali manj strinjajo, da se bo elektriËna energija po uvedbi te novosti zagotovo podraæila, je sklenil Laurent Segalen. Finske izkupnje Trgovanje z emisijami je torej pe bolj ali manj v oblakih, saj si podjetja niti ne predstavljajo dobro, kako bo potekalo, predvsem pa ne, kakpne bodo njegove posledice. Dirk Forrister, direktor 41 Foto Dušan Jež 42 posredniške hiše Natsource, ki je na konferenci prav tako predstavil svoje poglede na to problematiko, je preprican, da so trgi z emisijami predvsem stvar politicnih odlocitev v posameznih državah. Slednje oblikujejo svoje nacrte in postavljajo svoje cene, ki so za zdaj še precej nestabilne in se bodo ustalile šele, ko bo trgovanje dobro steklo, obenem pa bodo precej odvisne od posegov države. Tako bodo v obdobju po letu 2005 nacionalni programi gonilna sila pri dolocanju ponudbe in povpraševanja na tem trgu, nanj pa bo zagotovo vplivala tudi implementacija skupnih mehanizmov, ki jih je postavila Evropska unija, je še poudaril. Jan Kjellegard, eden izmed direktorjev pri podjetju Fortum, pa je ta predvidevanja poskušal konkretizirati - predstavil je namrec priprave tega finskega podjetja na trgovanje z emisijami. Kot je dejal, je bila podjetju v veliko pomoc izkušnja iz sosednje Švedske, kjer so že uvedli trgovanje s tako imenovanimi zelenimi certifikati. S tem so dobili podlago za oblikovanje infrastrukture, potrebne za trgovanje, vkljucno s cloveškimi viri, orodji in povezavami med enotami. Kjellgard je tako poudaril naslednje korake, ki bi lahko podjetjem in državam koristih pri pripravah na trgovanje: definiranje statusa elektrarn, ki jih bo proces vkljucil, izbira primerne strategije (naj bo bolj tvegana ah manj), oblikovanje skupnega sporazu- ma o trgovanju ter oblikovanje sistema za upravljanje v primeru kriz. Toda pri tem je opozoril, da trg z emisijami zagotovo ne bo privlacen, zlasti na zacetku ne, kar je bilo vidno že pri oblikovanju trga z zelenimi certifikati. Tudi v tem primeru trgovanje v zacetku ni bilo tekoce, zato je zelo pomembno, da podjetja sklenejo dobre sporazume o trgovanju, zlasti na bilateralnih trgih. Revolucija elektroenergetskega sektorja? Kljub številnim ugibanjem ter izmenjavi izkušenj in mnenj elektroenergetski strokovnjaki na zadnji konferenci o trgovanju z emisijami in njegovem vplivu na cene elektricne energije torej niso našli odgovora na zastavljeno vprašanje, vendar je mogoce zaznati predvidevanja, da se bodo racuni odjemalcev zaradi tega v prihodnosti bržkone res povišali, vendar ni jasno, za koliko. Chris Rowland, vodja panevropske zveze podjetij, je poudaril še eno dejstvo, ki bo zagotovo vplivalo na cene - vrednost elektricne energije je namrec do zdaj temeljila na stroških proizvodnje, vendar vse kaže, da v prihodnje ne bo vec tako, saj bo dobila vse višjo ceno varnost oskrbe, s tem pa je omenjeni strokovnjak napovedal tudi revolucijo elektroenergetskega sektorja. Nemcija bo namrec imela prihodnje leto le za pet odstotkov zaloge elektricne energije, na Iberskem polotoku in v Italiji je ta delež še manjši, kar pomeni, da bodo države vse bolj odvisne od uvoza elektricne energije, po drugi strani pa je tudi francoskemu EDF-ju kmalu ne bo uspelo izvažati toliko, kot je bodo zahtevale sosede. Posledice tega so se v Nemciji pokazale že lani, ko so cene narasle za kar cetrtino, dodatno pa jih bo najbrž zamajalo tudi trgovanje z emisijami. Toda, kot je poudaril Rowland, je pomembnejši od tega dolgorocni cilj procesa, saj bo trgovanje pomagalo zmanjšati stroške proizvodnje elektricne energije v okolju prijaznih enotah, obenem pa bodo s tem države tudi sledile zahtevam Kjotskega protokola. A tudi on je še enkrat dejal, da je proces odvisen od nacionalnih programov, ki bodo usmerjali trg. Tako naj bi se cene elektricne energije v Nemciji med letoma 2008 in 2012 povecale za približno 45 odstotkov in za 35 odstotkov v Veliki Britaniji, medtem ko se bodo v Španiji le za malenkost. Vsaj do leta 2012 se cene torej še ne bodo poenotile, a ne zaradi premalo ucinkovite integracije trga, temvec zaradi razlicno ucinkovitih nacinov nadomešcanja stroškov zaradi ogljikovega dioksida. Casa za nacrtovanje vsekakor ni vec veliko - le še slabe pol leta, v najslabšem primeru pa morajo države pripraviti sheme trgovanja z emisijami do pomladi 2006, kar pomeni, da prihodnje leto bržkone ta trg še ne bo »cvetel«, kot je sklenil konferenco Rowland. Simona Bandur Povzeto po ur ectr c org z lAKAJ OBVEZNO CLANSTVO V GZS Trditve, da je prostovoljno Ëlanstvo praksa v Evropski uniji, ne dræijo, saj enak model, kot je v Sloveniji, velja tudi v Italiji, Avstriji, NemËiji, Franciji, ©paniji, Lu-ksemburgu, Nizozemski in GrËiji. Splopno o modelu javnopravne gospodarske zbornice Javnopravne gospodarske zbornice kontinentalnega tipa imajo svoj zacetek v Marseillu, kjer je bila prva taka zbornica ustanovljena že pred vec kakor štiristo leti. Francoske zbornice in javnopravne zbornice vrste drugih vodilnih evropskih držav so od vsega zacetka nastajale zaradi potrebe po zašciti splošnih interesov gospodarstva v odnosih z državo na lokalni in nacionalni ravni, ne pa za zašcito zgolj posameznega ceha. Imajo veliko daljšo tradicijo kakor prostovoljna delodajalska združenja, ki so se zacela razvijati šele z nastankom sindikalnega gibanja. Gospodarske zbornice kontinentalnega, javnopravnega modela: - Zastopajo uravnotežene interese podjetij kot živih organizmov, kjer se ne uresnicuje le delodajalska funkcija, temvec interesi lastnikov, mene-džerjev, delavcev, zaposlenih in porabnikov v spletu vseh poslovnih funkcij. S tega vidika gospodarske zbornice zastopajo uravnotežene interese gospodarstva, so torej skupni imenovalec interesov svojih clanov - podjetij, ne pa le posebnih branžnih ali cehovskih interesov oziroma interesov posameznih lastnikov, ki si lahko tudi nasprotujejo. - Poleg te zastopniške vloge opravljajo vrsto poslovno pospeševalnih storitev (zlasti operativna podpora izvozu in druge oblike mednarodne promocije, poslovno informacijski sistem, razne oblike svetovanj, arbitraža, pospeševanje kakovosti itd.) na tako imenovanem prenesenem podrocju (te naloge je nanje prenesla država, sicer bi jih opravljala državna uprava). - Te gospodarske zbornice so tudi nosilke številnih javnih pooblastil (izdaja in potrjevanje trgovinskih listin, spriceval v dualnem sistemu izobraževanja, raznih licenc za posamezne dejavnosti itd.). Javno-pravni model gospodarske zbornice z obveznim clanstvom je uveljavljen v naslednjih državah Evropske unije, med katerimi so tudi najvecje trgovinske partnerice Slovenije: Avstrija, Italija, ^Nemcija, Francija, Španija, Luksemburg, Nizozemska, Grcija. Nemški zbornicni zakon na prvem mestu izrecno nalaga zbornicam, da zastopajo interese clanic pred upravnimi organi oziroma državo nasploh. V ZRN so se lokalne, deželne in zvezna vlada po zakonu dolžne posvetovati z zbornicami glede vseh osnutkov zakonov oziroma uredb, ki zadevajo trgovino in industrijo. Na lokalni ravni daje zbornica svoje mnenje o obcinskih proracunih, infrastrukturi, gradbenih oziroma urbanisticnih nacr- tih, okoljevarstvenih ukrepih itd. Na deželni in državni ravni izraža svoje mnenje glede državnega razvoja, ekonomske promocije, vprašanj prometa itd. Na zvezni ravni posreduje združenje nemških zbornic na primer zveznim ministrstvom okrog 170 pisnih stališc na leto v obliki elaboriranih gradiv in predlogov. V avstrijskem zbornicnem zakonu je doloceno, da dajejo zbornice mnenja k osnutkom zveznih in deželnih zakonov ter njihovih sprememb, zastopajo interese clanov nasproti parlamentu, vladi in drugim upravnim organom. Zvezna in deželne vlade morajo obvezno pridobiti mnenje zbornice. Zbornice so zastopane v raznih državnih skladih, komisijah, odborih, strokovnih svetih. Institucionalizirano je tako imenovano socialno partnerstvo v paritetnih vladnih komitejih, na primer za cene, place, socialne in ekonomske zadeve, za mednarodne zadeve itd. Po avstrijskem zbornicnem zakonu in zakonodajni proceduri ni mogoce sprejeti pomembnega zakona ali ukrepa brez mnenja socialnih partnerjev, to je gospodarske zbornice, delavske zbornice, kmetijsko-gozdarske zbornice in sindikatov. V Avstriji so zbornicna združenja, tako kot po veljavni zakonodaji v Sloveniji, pristojna tudi za sklepanje kolektivnih pogodb. Z zbornicami se ne posvetujejo le ministrstva, temvec tudi ustrezni parlamentarni odbori. Gre za trajen dialog o sistemskih in ekonomsko politicnih vprašanjih, ki zadevajo gospodarstvo. Zbornice lahko tudi same odpirajo dolocena vprašanja in posredujejo predloge gospodarstva za reševanje težav, ki se nanašajo na gospodarstvo. Zelo podobna je obveza države do predhodnega posveta z zbornico po francoskem zakonu in v Lu-ksemburgu. Posebej je reprezentativnost instru-mentalizirana v Luksemburgu. Tam deluje ena nacionalna zbornica, ki ji je z zakonom omogocena pravica do sodelovanja v zakonodajnem postopku s pravico, da vladi predlaga zakone, ki jih mora vlada prouciti in poslati naprej v parlament. Vlada mora pridobiti mnenje zbornic tudi v drugih primerih, ki zadevajo gospodarstvo. To še posebej velja za predloge državnih proracunov. Tudi v Franciji, ki je zibelka kontinentalnega modela, ima zbornica osrednjo vlogo pri zastopanju interesov poslovne skupnosti in izvaja najvec javnih pooblastil v primerjavi z drugimi evropskimi zbornicami. V Italiji so zbornice pooblašcene, da posredujejo stališca in predloge organom državne uprave o vprašanjih, ki zadevajo ekonomski sistem in politiko. Tudi španski zakon izrecno poudarja reprezentativnost zbornic v pasivnem in aktivnem pomenu -zbornice dajejo mnenja na zahtevo vlade, lahko pa tudi same neposredno. Takšne in podobne opredelitve dajejo kontinentalnim zbornicam položaj sogovornika z državo in s tem »javno-pooblastilni« pomen v najširšem smislu, ki izhaja iz njihove polne reprezentativnosti. Vsi našteti zakoni dajejo zbornicam tudi vrsto javnih pooblastil. V Franciji so na primer zbornice upravljavke letališc, pristanišc, kongresno sejemskih objektov itd. Obvezno clanstvo torej ni model, temvec posledica 43 44 nalog javno pravne zbornice, ki deluje v javnem interesu, s cimer mislimo na interes vsega gospodarstva. Ce naj zbornica zastopa skupni imenovalec vseh gospodarskih subjektov in izvaja pospeševalne storitve, ki so v interesu vsega gospodarstva, je utemeljeno, da vsa podjetja participirajo tudi pri bremenih, ne le pri koristih, ki jih zbornica ponuja. Argumenti za obvezno Ëlanstvo Polna reprezentativnost Ce naj bo gospodarska zbornica partner državi glede oblikovanja ekonomskega sistema in ekonomske politike, potem nacelo reprezentativnosti in enakopravnosti terjata, da imajo vsi gospodarski subjekti na institucionaliziran nacin možen vpliv na odlocitve, ki naj predstavljajo stališce celotnega gospodarstva. S tem je mišljen vpliv preko neposredno izvoljenih predstavnikov v upravljal-ski strukturi zbornice. Ne bi bilo sprejemljivo, ce bi bila ekskluzivnost za oblikovanje stališca gospodarstva prepušcena skupini dovolj mocnih gospodarskih subjektov ali politikom, ki bi se organizirali v zbornici kot delniški družbi ali kakšni drugi asociaciji, ki ni reprezentativna in se bori za svoje parcialne interese. Enakopravnost pri koristih in bremenih Nacelo reprezentativnosti in enakopravnosti tudi pomenita, da so vsi gospodarski subjekti enakopravno udeleženi pri koristih in bremenih delovanja zbornice. Ne bi bilo sprejemljivo, da bi bili tudi neclani deležni koristi, ki jih ponuja zbornica posredno tudi njim, s tem da razvija storitve v interesu celotnega gospodarstva. Uveljavlja se tudi doloceno solidarnostno prelivanje denarnih prispevkov vecjih podjetij do malih podjetij. Strokovna neodvisnost in zmožnost sprejemanja uravnoteženih predlogov in stališc Gospodarska zbornica po javno-pravnem modelu je mehanizem za oblikovanje uravnoteženih zahtev gospodarstva, saj se ji ni treba »bati« izstopa clanov, ki bi zaradi kratkorocnih komercialnih in drugih interesov tem odlocitvam nasprotovali, in bi enkrat bili clani zbornice, drugic spet ne itd. Zmožnost zgraditve materialno kadrovske infrastrukture Lasten in stabilen vir prihodkov omogoca zbornicam, da v korist vseh gospodarskih subjektov oblikujejo ustrezno visoko usposobljene strokovne službe, ki lahko strokovno enakopravno sodelujejo z vladnimi in drugimi institucijami ter opravljajo zahtevne strokovne storitve, in pri tem niso odvisne od državnih subvencij. Racionalnost potrebne kriticne mase infrastrukture se zagotavlja s stroškovnim menedžmentom in povratno zvezo preko organov upravljanja. DrugaËen poloæaj zasebnopravnih zbornic Opisanega položaja nimajo vse zbornice v Evropi in svetu. V anglosaksonskem sistemu imajo z zbornico kontinentalnega modela le skupno ime. Zaseb- nopravna zbornica s prostovoljnim clanstvom je registrirana v eni od oblik gospodarskih družb ali združenj in nastopa kot gospodarski osebek na trgu. Njeni clani pa uživajo pri placilu storitev dolocene popuste. Te zbornice vkljucujejo mnogo manj clanov in zato niso sistemsko priznane kot partnerice organom oblasti na lokalni in nacionalni ravni. Ukvarjajo se sicer tudi z lobiranjem, vendar je njihova glavna dejavnost primarno podobna raznim svetovalnim družbam na trgu. Argumenti Ustavnega sodipËa Republike Slovenije Temeljne naloge Gospodarske zbornice Slovenije so primerljivo s tujimi zbornicami opredeljene v Zakonu o GZS (Uradni Ust RS št. 14/90 in 19/00). Kar zadeva njen partnerski položaj z državo, je med drugim v zakonu zapisano, da GZS zastopa clane pred državnimi organi pri oblikovanju gospodarskega sistema in gospodarske politike, opravlja vrsto poslovno pospeševalnih nalog in javnih pooblastil. GZS po zakonu in svojem statutu ni parastatalna organizacija kot podaljšek države. GZS je avtonomna, nepoliticna in strokovna ustanova z demokraticnim ustrojem in neodvisnim virom financiranja. Deluje kot sistem z delitvijo dela na naloge, ki se na nacionalni ravni izvajajo kot naloge skupnega pomena za celotno gospodarstvo in na posebne naloge, ki jih opravlja 27 zbornicnih panož-nih združenj in 13 obmocnih zbornic. V skupšcini GZS ter upravnih odborih združenj in obmocnih zbornic deluje vec kakor 1200 neposredno izvoljenih gospodarstvenikov, ki usmerjajo in presojajo delo GZS. Ustavno sodišce RS je v stari in novi sestavi kar trikrat v zadnjih petih letih soglasno utemeljevalo potrebnost in ustavnost obveznega clanstva v fllilMJI VISOKA BREZPOSELNOST V RAZŠIRJENI POVEZAVI Evropski statistiËni urad Evrostat je v zaËetku maja prviË objavil podatke o brezposelnosti v razpirjeni Evropski uniji. Kot ugotavlja, je bilo maja v njej brez zaposlitve devet odstotkov oziroma 19 milijonov prebivalcev. Najmanjpi deleæ brezposelnih je bil v Luksembur-gu, kjer ni imelo sluæbe 4,1 odstotka aktivnega prebivalstva, na Irskem in v Avstriji - v obeh je bila brezposelnost 4,5-odstotna - ter na Cipru, kjer je znapala 4,7 odstotka. NajveË brezposelnih je imela Poljska (19 odstotkov), Slovapka (16,5 odstotka), Litva (11,5 odstotka) in ©panija (11,1 odstotka). V vsega skupaj dvanajstih Ëlanicah Unije je stopnja brezposelnosti v zadnjem letu narasla, v desetih padla, v treh pa je ostala enaka. Najbolj se je poveËala na Nizozemskem, in sicer s 3,4 na 3,7 odstotka, na ©vedskem (s 5,3 na 6,4 odstotka) in v Luksemburgu (s 3,4 na 4,1 odstotka), najbolj pa je upadla v Litvi (s 13,3 na 11,5 odstotka), Estoniji (z 10,2 na 9,3 odstotka) in v Veliki Britaniji (s petih na 4,7 odstotka). V Sloveniji je bilo po ocenah Evrostata marca brez zaposlitve 6,5 odstotka ljudi, najveË med mladimi pod 25 let, kjer je znapal ta deleæ kar 15,8 odstotka. Med mopkimi je bil deleæ brezposelnih pest-, med æenskami pa sedemodstoten. ©e primerjava z Unijo: brez zaposlitve je bilo 18 odstotkov mladih, ne glede na starost pa med mopkimi 8,2 in med æenskami 9,9 odstotka dejavnega prebivalstva. STA zbornicah javnopravnega modela, in sicer v Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtni zbornici Slovenije in Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije: - Glede obveznega Ëlanstva v GZS je sprejelo skoraj enako stalipËe kot na primer ppansko oziroma nempko ustavno sodipËe. V 22. toËki obrazloæitve odloËbe U-I-290/96 z dne 11. junija 1998 je slovensko ustavno sodipËe med drugim navedlo, da z zakonom opredeljeni poloæaj GZS in z njim povezano obvezno plaËevanje Ëlanarine izhaja iz pravno sistemske ureditve, v kateri si dræava zagotovi reprezentativno telo, na katerega se obrne za strokovno mnenje in svetovanje v postopkih normativnega urejanja gospodarskega sistema in ki ji kot predstavnici celotnega gospodarstva prepusti spodbujevalne in pospepevalne funkcije. Obvezno Ëlanstvo ji zagotavlja neodvisnost in strokovno izvajanje nalog. Skupni interesi gospodarskih subjektov niso identiËni s septevkom posameznih interesov Ëlanov ali njihovih skupin, paË pa so plod medsebojnega usklajevanja, ki ga zbornica udejanja preko svojih mehanizmov. Z obveznim Ëlanstvom je zagotovljena verodostojnost dela zbornice ter njena neodvisnost, strokovnost in objektivnost. Ustavno sodipËe je med drugim tudi dejalo, da je obvezno Ëlanstvo primeren, nujen in sorazmeren poseg v ustavno pravico zadevnih subjektov, Ëe si dræava æeli zagotoviti reprezentativnega predstavnika gospodarstva. - PraktiËno enako besedilo je Ustavno sodipËe ponovilo pri utemeljitvi potrebnosti in ustavnosti obveznega Ëlanstva v Obrtni zbornici Slovenije v odloËbi (U-I-90/99-30 z dne 6. marca 2003), zlasti v toËki 22 in drugih. - Vse te argumente je Ustavno sodipËe RS slednjiË ponovilo tudi v odloËbi glede utemeljenosti obveznega Ëlanstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (U-I-283/99-28 z dne 20. marca 2003), zlasti v toËki 14 obrazloæitve. Poklicne, stanovske zbornice Od omenjenih treh zbornic, ki pokrivajo podroËje gospodarstva, pa moramo razlikovati pe tako imenovane poklicne ali stanovske zbornice, ki jih imamo po primerjalno pravnih vzorih tudi v Sloveniji. Tudi za zbornice, kot so odvetnipka, notarska, zdravnipka in druge, velja, da delujejo v javnem interesu. Opravljajo doloËeno poslanstvo in imajo javno pooblastilni pomen. Ne gre za uresniËevanje zasebnih interesov posameznih poklicnih skupin. Tudi glede poklicnih zbornic je Ustavno sodipËe sprejelo veË jasnih stalipË o tem, da pri njihovem obveznem Ëlanstvu ne gre za krpitev ustavnopravne svobode do zdruæevanja, saj je obvezno Ëlanstvo tu povezano z zagotavljanjem doloËenih nalog teh zbornic v javnem interesu. Brez njih bi njihove naloge morala opravljati dræavna uprava, tako pa je skrb za uresniËevanje doloËenega javnega interesa v teh poklicih prenesla v avtonomno izvajanje zbornic. mag. Andrej Friedl Po ODJETJA IN U»ENJE Individualno uËenje, ki smo mu namenili kar nekaj prostora v prejpnjih ptevilkah, je podlaga pri uËenju v organizaciji. Toda kako premostiti razdaljo med posameznikovim znanjem in znanjem, ki ga potrebuje organizacija? Avtorji zbornika o upravljanju znanja menijo, da so na tej poti pomembni trije zaporedni koraki - osebno uËenje, skupinsko uËenje in na koncu pe organizacijsko uËenje. Pri slednjem se znanje institucionalizira in oblikuje skupni referenËni okvir. UËenje na individualni in organizacijski ravni je zelo pomembno pri tem, kako bo podjetje sodelovalo z drugimi podjetji, in pri tem, kako ga bo me-nedæment sploh vodil, poudarjajo Lylesova, van Krogh, Roos in Kleine v zborniku Managing knowledge. Da bi torej razumeli, kako se organizacija uËi, je treba doumeti ta proces na ravni posameznika. UËenje iz lastnih izkupenj Po mnenju avtorjev vodi individualno uËenje do novega razumevanja, ki se oblikuje s sprejemanjem in interpretiranjem novih informacij, z oblikovanjem novih kognitivnih zemljevidov in na koncu tudi s spremembo vedenja. Najbolj pomemben del pirjenja znanja je prav uËenje na podlagi lastnih izkupenj, saj poveËuje posameznikovo zmoænost repevanja problemov, to pa je tudi podlaga za uËinkovito delo v podjetju. Vendar avtorji pri tem opozarjajo, da organizacijsko uËenje nikakor ni zgolj vsota uËenja posameznikov, saj je veliko bolj kompleksno in neloËljivo povezano z interakcijo in komunikacijo med sodelavci, to pa pomeni, da je precej odvisno od sposobnosti in pripravljenosti sodelovanja med njimi in skupnega razumevanja problemov. UËenje v podjetjih je tako sestavljeno iz ptirih kljuËnih delov: sprejemanje informacij, distribucije, interpretiranja ter nazadnje hranjenja v ˜organizacijski spomin«. Tako lahko reËemo, da se tudi podjetja uËijo na podlagi preteklih izkupenj, dragocena znanja pa pridobijo pele, ko jih spremenijo v vodilo za nadaljnje delo. UËenje posameznikov je torej vendarle zelo podobno organizacijskemu, zato mora biti vkljuËeno v strukturo izobraæevanja v podjetju: ˜Organizacijsko uËenje se nanapa na proces institucionalizacije individualnih konceptov,« so zapisali avtorji, a vendarle dodali, da mora v podjetju obstajati soglasje o tem, katero znanje je pomembno, prav tako morajo imeti zaposleni podobne poglede na nekatere probleme, ne nazadnje pa morajo poznati tudi obstojeËe organizacijsko znanje. Vplivi uËenja posameznikov Kot smo æe poudarili, so podjetja, ki imajo dovolj znanja, sposobna med sabo sodelovati, to pa je 45 46 Poznamo tri tipe uËenja, ki prispevajo k razvoju organizacijskega znanja: uËenje iz preteklih izkupenj, ki temelji na spominjanju, posnemanje podjetij z dobrimi rezultati in raziskovanje oziroma samostojno iskanje novih moænosti za boljpe upravljanje. eden izmed naËinov do uspeha. Toda medorgani-zacijsko delo prav tako temelji na znanju posameznikov, zato je spreminjanje teh prednosti v organizacijsko uËenje eden izmed najveËjih izzivov podjetij. Kako torej motivirati posameznike? Avtorji Ëlanka v omenjenem zborniku trdijo, da obstajajo trije mehanizmi, ki pospepujejo spreminjanje individualnega znanja v kolektivnega: osebna podpora, ki usmerja ljudi k skupnemu razumevanju problemov, sledi skupna podpora, pri kateri imajo zaposleni æe podobne poglede na probleme ter delujejo na podlagi zaupanja in spoptovanja, na koncu pa se oblikuje pe tako imenovana umetna podpora, kjer delujejo sistemi in strukture organizacije na podlagi skupnega znanja. »e torej sklenemo: organizacijsko uËenje je precej odvisno od tega, kako ljudje razpirjajo svoje znanje, kako se o njem pogovarjajo, kako pouËujejo kolege in kako se to znanje institucionalizira med pravili in rutinami podjetja. Ravni organizacijskega uËenja Organizacijsko znanje se oblikuje na podlagi doloËenih dejavnosti v podjetju. Model, ki ga je predstavila Lylesova, vsebuje dve ravni uËenja, in sicer niæjo in vipjo. Prva se nanapa na ponavljanje in rutinizirana opravila, ki delujejo predvsem v nesprejemljivih situacijah, druga pa na prilagajanje novim nalogam, vrednotam in normam. Zadnja raven tako vkljuËuje pe oblikovanje novih referenËnih okvirjev, novih vepËin za repevanje teæav, nove vrednote ter naËine, opupËanja preteklih programov. Ti dve ravni Lylesova je pe dodatno razËlenila na ptiri temeljne dejavnosti procesa uËenja, ki so posebej pomembne pri upravljanju medorganizacij-skega sodelovanja. Prva je oblikovanje programov uspeha, ki vsebujejo metode in repitve, temeljeËe na preteklih izkupnjah. Takpni programi, ki so bodisi formalni oziroma zapisani bodisi zgolj neformalni, postanejo neke vrste standardi predvsem pri sprejemanju odloËitev, ki se ponavljajo med vsakdanjimi opravili. Na podlagi teh izkupenj se oblikuje organizacijsko znanje, ki vsebuje torej pretekle dogodke, okvire delovanja in reference ter vrednote. Po navadi je dokaj stabilno, pravzaprav tvori celo neki temelj podjetja, ki pa se lahko ohranja le z uËinkovitim prenapanjem in nenehnim pouËevanjem. Tretja dejavnost - diskriminacijske vepËine - se nanapajo na sposobnosti podjetja, da opazi razlike med posameznimi situacijami in izbere pravilen naËin delovanja. To je pe posebej pomembno v spremenljivih okoljih in situacijah, zlasti pa pri sodelovanju z drugimi podjetji. Zadnja dejavnost je opupËanje znanja, ki v novih razmerah ni veË uporabno. Podjetje mora biti torej sposobno uvesti nove programe uspeha in pozabiti na stare, pri tem pa pokazati precej inovativnosti in kreativnosti. Zelo teæko se je namreË oddaljiti od preteklih izkupenj in delo zastaviti na novo. Podjetja se morajo nauËiti uËiti se Poudarili smo æe, da temelji organizacijsko znanje in sodelovanje med podjetji na spominu, k temu pa dodajajo avtorji pe ptiri druge dejavnike, in sicer predanost preteklim uspehom, dovoljpnje ptevilo ljudi, ki sodelujejo v organizacijskih procesih, pozitivne uËinke preteklega sodelovanja in veliko predanost k skupnemu cilju. Slipi se preprosto, a vendarle morajo podjetja v razvoj organizacijskega uËenja vloæiti veliko truda, predvsem pa se ga lotiti pravilno, kot so poudarili avtorji: ˜Organizacije se morajo nauËiti uËiti se oziroma uËiti, kako postati boljpi partnerji.« Med napotki navajajo najprej spodbujanje uËenja med posamezniki - kot smo æe zapisali, je to kljuËni dejavnik procesa. VeËje, kot je v podjetju zavedanje, kako pomembno je znanje, tem bolj uËinkovito bo prenapanje izkupenj in veËja uËinkovitost. Prav zaradi tega morajo organizacije razviti ustrezno klimo in zaposlene nenehno spodbujati k sodelovanju in izmenjavi znanj. V proces mora biti vkljuËenih kar najveË ljudi na razliËnih poloæajih. Na podlagi tega mora organizacija vedno znova preverjati pretekle programe in jih tudi spremeniti, Ëe to zahteva okolje. Pri tem pa seveda ne sme povsem pozabiti na pretekle izkupnje, saj je teæko povsem na novo oblikovati delo. KritiË-no vprapanje v tem primeru je torej, katere pretekle izkupnje lahko podjetje uporabi v prihodnosti. Da bi to ugotovilo, mora temeljito prouËiti novo situacijo in preveriti v njej naËine preteklega dela in sodelovanja ter se na podlagi tega odloËiti. Toda k tem napotkom avtorji vendarle dodajajo opozorilo, da organizacij ne sme premamiti uspeh - Ëe dobro sodelujejo z drugimi, morajo biti zelo pazljive pri uvajanju sprememb, saj se lahko sodelovanje porupi, s tem pa tudi organizacijsko znanje na tem podroËju. Simona Bandur Povzeto po zborniku Managing Knowledge, pespectives on cooperation and competition (Uredila: Georg von Krogh in Johan Roos) VATTENFALLOVE ENOTE NAPREDUJEJO Vattenfall Europe, nempka enota sicer pvedskega podjetja, je lani prodala 82,2 TWh elektriËne energije in s tem poveËala prodajo v primerjavi z letom prej za dobrih pet odstotkov, kot je povedal Klaus Rauscher, direktor omenjene enote iz Hamburga, ki si jo je Vattenfall skupaj s pe tremi nempkimi podjetji prikljuËil pred dvema letoma. Kljub poveËanju prodaje Vattenfall Europe pe zmeraj ni dosegel dobiËka, saj se spopada z zahtevnim prestrukturiranjem in integracijo v druæbo Vattenfall, je pojasnil direktor, vendar napovedal, da je - Ëe se bo prodaja le tako poveËevala - na dobri poti k pozitivnemu poslovanju. Reuters ^^^^^^^^^bI m [¦] [l^ T7V I^Tj (D D) 0) L D) (D J 1 kot naši kupci elektromaterijala ELEKTROVO -TYtf4£ d.oro Elektrovod Trade d.o.o., Devova 5, Ljubljana, tel.: 01 518 81 50, www.elektrovod.trade.si OBLIKOVANJE PRAVILNIKA ZA KOMERCIALNO KAKOVOST V evropskih dræavah je opazovanje kakovosti storitev æe stalna praksa, le pristopi k reguliranju niso povsem enaki. Tako bo tudi pri nas nadzorovana in regulirana kakovost storitev in oskrba odjemalcev v procesu reguliranja cen za uporabo omreæij dejavnik, ki bo bistveno vplival na doloËitev cen in posredno na poslovanje reguliranih podjetij. 48 Vsklopu priprav in nato uvedbe ukrepov, s katerimi bo zagotovljena kakovost oskrbe odjemalcev elektriËne energije, je bilo tako ustanovljeno delovno telo pri Agenciji za energijo RS, ki je pristojno za pripravo pravilnika s tega podroËja. V sklopu delovanja podskupine za pripravo pravilnika s podroËja komercialne kakovosti (kakovost storitev) je tako nastal osnutek pravilnika za komercialno kakovost, ki je bil prviË predstavljen pirpi strokovni javnosti na 13. Mednarodnem posvetovanju komunalne energetike v Mariboru. Agencija za energijo Republike Slovenije zagotavlja pregledno in nepristransko delovanje trga z elektriËno energijo v interesu vseh udele-æencev. Njene naloge so: - odloËa o cenah za uporabo elektroenergetskih omreæij, - odloËa o upraviËenosti stropkov in drugih elementih cen za uporabo elektroenergetskih omre-æij, - opravlja druge naloge s podro-Ëja licenc, informiranja, sodelovanja z inppekcijami itd. V ta nabor sodijo tudi ukrepi, s katerimi bo zagotovljeno nadzorovano in regulirano kakovostno napajanje. Z novimi akti (Energetski zakon [1] in Uredba o splopnih dobavnih pogojih za dobavo in odjem elektriËne energije [2]) je uveden pojem kakovosti storitev in nova pravila med upravljalcem distribucijskega omreæja in odjemalci elektriËne energije. Teænja po regulaciji kakovosti napajanja v povezavi z doloËitvijo cene za uporabo elektroenergetskega omreæja (omre-ænina) postaja realnost. Kakovost elektriËne energije Kakovost oskrbe odjemalcev z elektriËno energijo je neposredno odvisna od cene za uporabo om-reæij in poslediËno investicij, uËinkovitosti posameznih podjetij in precej tudi od ustreznega naËrtovanja. Posledice slabih odloËitev kratkoroËno nimajo posebnega vpliva, dolgoroËno pa v povezavi s stanjem razdeljeval-nega omreæja lahko bistveno vplivajo na stanje kakovosti, ki se deli v tri glavne skupine: 1. komercialna kakovost, 2. neprekinjenost napajanja, 3. kakovost napetosti. Komercialna kakovost obravnava kakovost storitev distribucijskega podjetja do odjemalca. Neprekinjenost napajanja se na-napa na ptevilo in Ëas prekinitev. Odjemalci so za prekinitve razli-Ëno obËutljivi. Prekinitve razde- limo glede na vrsto (napovedane, nenapovedane), Ëas trajanja (krajpe do 3 minut, daljpe nad 3 minute), stropke, napetostni nivo in posledice. Kakovost napetosti obravnava motnje v obliki in velikosti napetosti. KonËni odjemalci so razli-Ëno obËutljivi na spremembe napetosti oziroma njeno odstopanje od standardizirane vrednosti. Glavni parametri kakovosti napetosti so frekvenca, nihanje napetosti in njene variacije, napetostni upadi, tranzientne napetosti in harmonske popaËitve. Pravilnik za komercialno kakovost V podjetju Elektro Celje, d. d., pripravljamo v imenu podskupine za komercialno kakovost pri Agenciji za energijo RS pravilnik za komercialno kakovost. Pripravljen je osnutek, ki je bil posredovan vsem zainteresiranim (distribucijska podjetja, Agenciji za energijo RS, veËji odjemalci) z namenom, da podajo svoja mnenja, pripombe in predloge. V nadaljevanju tako predstavljamo osnutek vsebine pravilnika za komercialno kakovost, ki je usklajen do te mere, da je pripravljen za predstavitev pirpemu krogu strokovne javnosti. Namen pravilnika za komercialno kakovost je: - povezati raven komercialne kakovosti in cene za uporabo om-reæij, - urediti odnose med distribucijskimi podjetji in Agencijo za energijo RS, - vplivati na izboljpanje kakovosti napajanja, - doloËiti naËin prikazovanja rezultatov in poroËanje Agenciji za energijo RS, - doloËiti primere in postopke, kadar doloËbe tega pravilnika ne veljajo. Pravilnik zajema kakovost izva- janja storitev med distribucijskim podjetjem in odjemalci elek-triËne energije. Te se v temeljih delijo na: - splopno raven kakovosti, ki zajema vzpostavitev ponovne oskrbe odjemalcev pri nenapovedanih prekinitvah, manjpa dela na nizkonapetostnem napajanju in odgovor na odjemal-Ëevo vprapanje, - individualno raven kakovosti, ki doloËa pogoje storitev, katere posamezni odjemalci lahko pri-Ëakujejo od distribucijskega podjetja. Ta obravnava: - ponovno prikljuËitev po plaËi-lu dolga, - zamenjavo odjemalËeve varovalke, - najavo obiska, - pripravo predraËuna nizkonapetostnega prikljuËka, - pritoæbe v zvezi s ptevcem, - repitev pritoæbe v zvezi s plaËi-lom elektriËne energije oziroma opravljenega dela, - aktiviranje prikljuËka uporabnika. Na tej podlagi in po izkupnjah zahodnih evropskih dræav (podala Agencija za energijo RS) so v nadaljevanju podani predlogi, po katerih se spremljajo ravni komercialne kakovosti. Poudariti je treba, da predlogi med vsemi akterji niso dokonËno usklajeni. Evropsko povpreËje v tabelah 1 in 2 je bilo izraËunano iz podatkov v naslednjih dræav: Velika Britanija, ©panija, Portugalska in Italija. 1.1 vzpostavitev ponovne oskrbe odjemalcev pri nenapovedanih prekinitvah mora biti opravljena v 3 urah v 85 odstotkih in v 24 urah 100-od-stotno. Postopek se zaËne, ko odgovorna oseba na podjetju sprejme klic (nadzorniptvo, center vodenja ...). Ponovna oskrba odjemalcev se zaËne, ko distributer vzpostavi ponovno dobavo ali odjem elek-triËne energije. 1.1 Za prekinitev se ne pteje, Ëe je: - odjemalec v roku treh ur javil distributerju, da naj ustavi vsako delo na odpravi prekinitve, - prekinitev nastala na prenosnem omreæju, kjer lokalni distributer nima vpliva. V tem primeru mora izvajalec prenosa posredovati potrdi- tev prekinitve distribucijskemu podjetju, 1.2 manjpa dela na nizkonapetostnem napajanju (menjava ptevca, izdelava novega nizkonapetostnega prikljuËka) morajo biti opravljena v obsegu 95 odstotkov v 20 delovnih dneh. Postopek se zaËne, ko je plaËan predraËun za manjpe delo, in konËa, ko je naroËeno delo opravljeno, 1.3 odgovor na odjemalËevo vprapanje in pripombo mora biti opravljen v 10 dneh. Postopek se zaËne od dneva, ko je v podjetje prispelo osebno, pisno, telefonsko ali elektronsko sporoËilo. 2.1 ponovna prikljuËitev po pla-Ëilu dolga mora biti opravljena v enem delovnem dnevu. Postopek se zaËne, ko odjemalec na pristojnem nadzor-niptvu predloæi dokazilo o izvedenem plaËilu dolga; osebno ali po faksu. Postopek se konËa ob prikljuËitvi odjemalca na omreæje; 2.2 zamenjava odjemalËeve varovalke pri odjemalcu mora biti opravljena v pestih urah. Postopek se zaËne, ko odjemalec ali druga oseba v imenu odjemalca osebno javi pregoretje varovalke, kar se lahko vidi iz opravljene uradne zabeleæke oziroma je odjemalec ali druga oseba v njegovem imenu javila po te- Tabela 1 Splošna raven komercialne kakovosti Splopna raven kakovosti PovpreËje slovenskih distribucijskih podjetij Predlog v osnutku pravilnika Evropsko povpreËje 1.1 80 % v 3urah, 100 % v 24 urah 85 % v 3urah, 100 % v 24 urah 85 % v 3 urah, 100 % v 24 urah 1.2 v 12 dneh izvedenih 95 % del v 20 del. dneh izvedenih 95 % del 100 % v 30 del. dneh 1.3 90 % v 11 del. dneh v 10 dneh 90 % v 15 del. dneh Tabela 2 Individualna raven komercialne kakovosti Individualna raven kakovosti PovpreËje slovenskih Predlog v osnutku pravilnika Evropsko povpreËje distribucijskih podjetij 2.1 v 1 del. dnevu v 1 del. dnevu v 1 del. dnevu 2.2 do 5 ur, drugaËe naslednji del. dan v 6 urah v 4 urah, v 5 urah ob koncih tedna in na ruralnih obmoËjih 2.3 v pasu 3 ur v pasu 3 ur v pasu 3 ur 2.4 v 10 dneh v 10 del. dneh v 10 del. dneh 2.5 v 6 del. dneh v 10 del. dneh v 12 del. dneh 2.6 95 % v 5 del. dneh, 100 % v 10 del. dneh v 10 del. dneh v 12 del. dneh 2.7 v 5 del. dneh v 8 del. dneh v 4 del. dneh 49 50 Foto Dunja Wedam lefonu ali drugem elektronskem sredstvu, kar se lahko vidi iz zapisa o telefonskih pogovorih oziroma ustreznih izpisih. Postopek se konËa ob zamenjavi varovalke; 2.3 obisk predstavnika distribucije v primeru zamenjave merilne opreme ali pridobitve sluænostne pravice mora biti najavljen v okviru 3 ur; 2.4 predraËun nizkonapetostnega prikljuËka mora biti izdelan v 10 delovnih dneh. Postopek izdelave predraËuna se zaËne, ko prispe pisna zahteva odjemalca v podjetje, konËa pa, ko distribucijsko podjetje odpoplje predraËun; 2.5 pritoæbe v zvezi z merilno opremo morajo biti repene v 10 delovnih dneh in lahko vkljuËujejo tudi obisk pri odjemalcu. Postopek se za-Ëne, ko stranka javi na nad-zorniptvo: osebno, pisno, telefonsko ali po elektronski popti, kar odgovorna oseba pisno potrdi. Postopek je konËan po odpravi okvare ali na datum odposlanega pisma z obrazloæitvijo; 2.6 pritoæba v zvezi s plaËilom elektriËne energije oziroma opravljenega dela mora biti repena v desetih delovnih dneh. Postopek se zaËne, ko odjemalec poda pisno, osebno ali telefonsko pritoæbo, konËa pa se na datum odposlanega pisma z repitvijo oziroma pojasnilom ali ustnim pojasnilom; 2.7 prikljuËek uporabnika mora biti aktiviran v osmih delovnih dneh. Postopek se zaËne, ko deæurni nadzorniptva prejme propnjo za aktiviranje prikljuËka in konËa ob prikljuËitvi uporabnika na omreæje. Splopne in individualne ravni komercialne kakovosti se ne upopte-vajo v nenormalnih obratovalnih stanjih, ki vkljuËujejo: - obratovalna stanja, ki so posledica okvar ali pa so zaËasno vzpostavljena zato, da se zagotovi oskrba kupcev med vzdræe-valnimi deli in gradnjo omreæja, ali s katerimi se zmanjpata obseg in trajanje izostanka napajanja , - izjemne primere, na katere distribucijsko podjetje ne more vplivati, kot so pe posebej: - izredne vremenske razmere in naravne katastrofe, - motnje, ki jih povzroËi tretja oseba, - ukrepi dræavnih organov, stavke, - vipja sila, - zmanjpanje oskrbe z elektri-Ëno energijo zaradi zunanjih dogodkov. Nenormalna stanja potrjuje po predloæitvi dokumentacije Agencija za energijo RS ali druga poo-blapËena organizacija. Neizpolnjevanje splopne ravni kakovosti se ne kaznuje s kompenzacijskim plaËilom. Njen namen je opazovanje in promocija komercialne kakovosti. Za neizpolnjevanje individualne ravni komercialne kakovosti se kaznujejo distribucijska podjetja s fiksnim zneskom popusta odjemalcu v protivrednosti 20 evrov. Vodenje statistike Za ravni komercialne kakovosti se v distribucijskih podjetjih vodi ustrezna dokumentacija, ki je namenjena izdelavi statistiËnih podatkov za potrebe Agencije RS (do 20 julija in do 20. januarja). Slednji se objavljajo na spletnih straneh. Primerjalni podatki bodo na voljo tudi na spletnih straneh Agencije za energijo RS. Prav tako je treba obvestiti odjemalce o splopni ravni komercialne kakovosti na ustrezen naËin -letaki, raËun za elektriËno energijo, elektronska popta. Sicer pa pravilnik o komercialni kakovosti, ki je v pripravi, med slovenskimi distributerji ne bo prinesel bistvenih novosti v zvezi z vipjo kakovostjo storitev. Vse predvidene zahteve æe izpolnjujemo, nova so samo terminologija in postopki, ki jih bo treba vpeljati in dosledno upoptevati. mag. Boris Kupec Literatura: [1] Energetski zakon (Ur. l. RS pt. 79/99 in 8/00), [2] Uredba o splopnih pogojih za dobavo in odjem elektriËne energije (Ur. l. RS pt. 117/02) [3] Ervin Serpen: Kakovost napajanja na trgu z elektriËno energijo, 6. konferenca slovenskih elektroenergetikov, Portoroæ 2003 [4] Osnutek pravilnika o ravni komercialne kakovosti ijlliMfill GOSPODARSKO OKREVANJE BI LAHKO BILO HITREJ©E Evropska komisija je ugotovila, da se evropsko gospodarstvo v leto-pnjem letu poËasi krepi, Ëeprav se pe pojavljajo nekateri mepani signali, ki vËasih pokaæejo drugaËno sliko. Krepitev naj bi se nadaljevala vse leto, tako zaradi ugodnih razmer doma kot tudi drugod po svetu, je zapisala Komisija v poroËilu konec marca. Da gre na bolje, med drugim kaæe zaupanje potropnikov, ki je Ëedalje veËje, prav tako je konec dolgotrajnega upadanja investicij. A kljub temu Pedro Solbes, evropski komisar za ekonomske in denarne zadeve, meni, da bi se lahko gospodarstvo precej bolje razvijalo, krivdo za slabpe rezultate pa pripisuje ekonomskim strokovnjakom, ki imajo roke nad oblikovanjem politike. Po njegovem bi namreË lahko z izvajanjem strukturnih reform poveËali zaposlenost in pripomogli k rasti uËinkovitosti, s tem pa bi tudi dvignili zaupanje tako poslovnega sektorja kot tudi zasebnikov. Omeniti kaæe, da rast zlasti evroobmoËja pe vedno precej zaostaja za rastjo gospodarstva v Zdruæenih dræavah Amerike in na Japonskem. STA PRIZADEVANJA ZA BOLJ©I DOSTOP DO RUSKIH PLINOVODOV Kazahstan Ëedalje bolj pritiska na sosednjo Rusijo, da bi mu omogo-Ëila boljpi dostop do plinovoda, kar bi mu omogoËilo veËji izvoz zemeljskega plina v Ukrajino in Zahodno Evropo. Kot je povedal Vladimir Shkolnik, kazahstanski minister za energijo, se proizvodnja tega plina vse bolj poveËuje, zato bi ga lahko dræava na leto samo iz polja Karachaganak izvozila kar deset milijard kubiËnih metrov, toda pele po zgraditvi posebne enote za predelavo. Dodal je, da upa, da se bodo naËrti za gradnjo projekta, vrednega 1,2 milijarde dolarjev, uresniËili Ëim prej, po moænosti v roku osmih let. Toda da bi prodaja v resnici dobro stekla, potrebuje Kazahstan dovoljenje za uporabo ruskega plinovoda v veËjem deleæu. Gazprom, najveËji ruski izvoznik prek njega v Srednjo in Zahodno Evropo izvozili 6,4 milijarde kubi-Ënih metrov plina -, toda v prihodnje zahtevajo veËje kvote, zlasti Ka-zahstan. Slednji bi lahko v najboljpem primeru izvozil celo 30 milijard kubiËnih metrov plina na leto, kar je polovica italijanske letne porabe. www.energyforum.net Odzivamo se na nevarnost »mrka«, svet novih izzivov zanesljivosti in kakovosti elektroenergetskega sistema ter vabimo na predstavitve najucinkovitejših tehnicnih sredstev. Naš odziv je profesionalna oprema za ugotavljanje varnosti, kakovosti in zanesljivosti elektricnih parametrov v sistemu. Obvladamo nadzor elektricnih napeljav in inštalacij, izolacij ter kakovosti energije. Vabimo - NA usposabljanje in šolanje v lastnem izobraževalnem središcu. - k servisiranju in kalibracui instrumentov, - k pribobitvi podrobnih navodil za posamezna merjenja, ter urejanje merilnih mest. Oducn°sT v Ji METREL® METREL- MERILNA IN REGULACIJSKA OPREMAM^ Ljubljanska 77, SI-1354 Horjul Tel.: +386 (0)1 75 58 200; Fax: +386 (0)1 75 49 226 http://www.metrel.5i; E-mail: metrel@metrel.si___________ METREL v vec kot 60 državah sveta! Zahtevajte naše prodajne kataloge! 51 ONTROLING ZA USPE©NEJ©E POSLOVANJE PODJETJA Skozi prizmo kontrolinga je treba na podjetja oziroma druge gospodarske subjekte gledati kot na enoto, ki ima svoj æivljenjski ciklus in se mora vseskozi prilagajati spremembam v okolju in tudi znotraj organizacije. V tem duhu se bodo morala po vkljuËi-tvi Slovenije v EU bolj kakor doslej prilagajati tudi elektrogospodarska podjetja. Med redkimi podjetji, ki so na tem podroËju æe naredila veËje korake, sodi tudi javno podjetje Elektro Maribor. V tem podjetju pospepe-no uvajajo kontroling in trenutno æe konËu-jejo tretjo fazo uvajanja kontrolinga, to je implementacijo. 52 Ouvajanju kontrolinga smo se v zaËetku maja pogovarjali z Andrejo ZeleniË MariniË, svetovalko uprave za podroËje kontro-linga v javnem podjetju Elektro Maribor. Kot je v pogovoru posebej poudarila, kontroling ni zgolj usmerjen v preteklost (analize obstojeËega stanja), temveË je naravnan tudi v prihodnost. V bistvu zagotavlja proaktivni sistem podpore poslovodstvu za strate-pko odloËanje in v tem je njegovo glavno bistvo. V Elektru Maribor koncept kontrolinga vsebuje pest podsistemov, med katerimi sta za delovanje podjetja pe zlasti pomembna stropkovni in investicijski podsistem. Kje se je prviË pojavil kontroling? ˜Kontroling v napem okolju pe vedno velja za novost upravljal-ske stroke, Ëeprav se nekatera podjetja v Sloveniji s kontrolin-gom sreËujejo æe veË kakor desetletje. ZaËetki kontrolinga segajo v ZDA, kljub temu pa se danes o kontrolingu najveË govori v Evropi. V ZDA so se prvi kontrolorji pojavili æe konec devetnajstega stoletja. Prva velika druæba, ki je uvedla delovno mesto kontro-lerja, je bila ˜General Electric Company«. V Evropi pa je kon-troling doæivel veËji razmah po veliki naftni krizi v sedemdesetih letih prejpnjega stoletja, kar je bilo pogojeno s Ëedalje vedno ve-Ëjo konkurenco, hitrim razvojem novih tehnologij in s spremembami v træenju ter razvojem podje-tnipke miselnosti.« Kaj v bistvu pomeni ta pojem? ˜RazliËne opredelitve kontrolin-ga, ki se pojavljajo v teoriji, lahko strnemo v eno samo, in sicer, da je kontroling podjetnipka miselnost, ki temelji na dinamiËnem in fleksibilnem slogu vodenja. Njegovo teæipËe je v usmerjanju in koordiniranju procesov in dejavnosti posameznih delov podjetja v pomenu doseganja zastav- ljenih ciljev. Izraz kontroling izhaja iz anglepkega glagola ˜to control«, ki pomeni nadzorovati, preveriti, voditi, upravljati. Z izrazom je tudi pirpe opredeljena vsebina kontrolinga kot naËina vodenja podjetja. V praksi se Ëe-sto izraz kontroling enaËi z nadzorom ali kontrolo, kar pa v oæ-jem pomenu besede pomeni le eno izmed faz v kontroling dejavnosti. Kontroling je informacijska dejavnost, ki zagotavlja strokovno podporo poslovodstvu. Temelji na procesih naËrtovanja, nadziranja, analiziranja in obve-pËanja ustreznih odloËitvenih ravni. Njegovo jedro je informacijski sistem, ki mora zadovoljevati informacijske potrebe odlo-Ëevalcev. Temeljno naËelo pri tem je, da posamezne odloËitvene ravni dobijo le tiste informacije, na katere lahko vplivajo.« Katere so poglavitne naloge kontrolinga? ˜Glavna naloga kontrolinga je skrb za trajni obstoj in razvoj podjetja, poslovno usmerjanje (na-Ërtovanje) in presojanje uresni-Ëevanja poslovnih ciljev (nadziranje in analiziranje). »e naloge kontrolinga podrobneje navedemo, gre predvsem za svetovanje pri oblikovanju podjetnipkih ciljev (stratepko in operativno na-Ërtovanje), izdelavo naËrta podjetja kot celote, koordiniranje in vodenje procesa naËrtovanja ter zagotavljanje strokovne po-moËi pri izdelavi posameznih delnih naËrtov in njihovi uskladitvi z naËrtom podjetja, spremljanje uresniËevanja zastavljenih ciljev, ugotavljanje vzrokov odklonov in njihovih posledic ter doloËitev ustreznih ukrepov, prepreËeva-nje ali zmanjpevanje tveganj v poslovanju ter gradnjo informacijskega sistema za razliËne odlo-Ëitvene ravni.« Zakaj podjetje potrebuje tovrstni sistem? ˜Zaostrene razmere gospodarjenja in Ëedalje veËja konkurenca na trgu zahtevata od podjetja racionalno poslovanje, ki mu zagotavlja dolgoroËni obstoj in razvoj. Razlogi za uvajanje kontro-linga v podjetju so v tem, da omo-goËa poslovodstvu podjetja, da spozna in izkoristi prednosti (odkrivanje pravih problemov poslovanja, zniæanje stropkov s stalnim nadzorom nad njimi in hitrim ukrepanjem, z jasno opredeljenimi kriteriji ugotavljanja uËinkovitosti in uspepnosti poslovanja), odpravlja slabosti (nepoznavanje ali prepozno spoznavanje posameznih vrst stropkov, neustrezno postavljeni poslovni cilji, neupoptevanje nastalih odklonov od æelenih ciljev), ugotavlja priloænosti (spoznanje konkuren-Ënih prednosti, ugotovitev trænih nip, trænega potenciala in moæno-sti doseganja dobiËka) ter pre-preËuje ali zmanjpuje nevarnosti (prepozno spoznavanje trænih sprememb, zmanjpanje trænih tveganj pri investiranju, razvoju in nastopu na trgu).« Kdaj ste kontroling zaËeli uvajati v Elektru Maribor? ˜V napem podjetju smo kontro-ling zaËeli uvajati oktobra 2003. Namen projekta je vzpostaviti kakovosten in celovit sistem kon-trolinga kot podporne funkcije vodstvu podjetja pri sprejemanju ustreznih in pravoËasnih poslovnih odloËitev. Glede na predvidene dejavnosti projekta je bila organizirana projektna skupina, v katero smo na podlagi na-Ëela interdisciplinarnosti vkljuËi-li strokovnjake s tehniËnega, kadrovskega, finanËno ekonomskega in informacijskega podroËja. V projekt je vkljuËen tudi Center za mednarodno konkurenËnost Ljubljana (CIC) kot neodvisna zunanja svetovalna institucija. Sodelovanje s svetovalci iz te institucije nam omogoca objektiv-nejše ocenjevanje obstojecega stanja v podjetju, oblikovanje najprimernejšega koncepta kon-trolinga, predlaganje potrebnih sprememb ter uvajanje le-teh.« Kako je zastavljen vap projekt? Do kod ste ga æe uresniËili? »Projekt sestavljajo tri faze, in sicer analitska faza, faza zasnove sistema in predstavitev (podsistemov ter faza implementacije in testiranja. V skladu s terminskim nacrtom projekta sta bili opravljeni prva in druga faza. V okviru analitske faze smo skupaj s svetovalci CIC-a opravili pogovore s kljucnimi zaposlenimi in podali oceno stanja v podjetju. Ugotovili smo, da ima podjetje dobro izhodišce za vzpostavitev sistema kontrolinga v že vpeljanem sistemu kakovosti. Informacijski sistem je dobro organiziran, vendar pa za zdaj zagotavlja le informacije operativnega znacaja. Informacije oziroma porocila so prilagojena bolj zunanjim uporabnikom, manj pa je na razpolago zgošcenih informacij za notranje uporabnike. V podjetju se srecu- jemo z dejstvom, da nimamo dokumentov za podporo stratepke-mu odloËanju in tudi nimamo izdelanega koncepta stratepkega kontrolinga, medtem ko se posamezne funkcije operativnega kontrolinga omejeno æe izvajajo v okviru obstojeËih poslovnih funkcij.« Kako je zasnovano nadaljnje uvajanje kontrolinga? ˜Na podlagi ocene stanja smo podali izhodipËa za nadaljevanje projekta, ki bo temeljilo na nadgrajevanju obstojeËega sistema, oblikovanju korektivnega sistema v povezavi z uspepnostjo poslovanja, dograditvi informacijskega sistema predvsem za podporo stratepkemu odloËanju, organizacijski umestitvi kontrolin-ga v podjetje. V okviru druge faze projekta smo organizirali dve delavnici, kjer smo vsebino projekta predstavili pirpemu krogu zaposlenih. Na podlagi poglobljene razprave in skupnega iskanja moænih repitev smo opredelili vlogo in obseg dejavnosti kontrolin-ga v napem podjetju.« Kateri so bistveni dejavniki tovrstnega sistema? ˜Glede na kontigenËne dejavnike in cilje podjetja smo opredelili si- Foto Miro Jakomin Andreja ZeleniË MariniË, svetovalka uprave za podroËje kontrolinga v javnem podjetju Elektro Maribor. 53 54 Andreja ZeleniË MariniË je bila oktobra 2003 imenovana za vodjo projektne skupine za vzpostavljanje sistema kontrolinga v podjetju Elektro Maribor, 1. maja 2004 pa je postala svetovalka uprave. V prejpnjem obdobju je najprej delala kot na-Ërtovalka denarnih tokov, po odhodu kolegice v pokoj pa je prevzela vodenje raËunovodske sluæbe. V vmesnem Ëasu se je tudi izobraæevala in konËala specialistiËni ptudij iz revidiranja in podjetnipke-ga svetovanja. Zatem je na Slovenskem inptitutu za revizijo opravila vse predpisane obveznosti in si pridobila strokovni naziv revizorke. Trenutno konËuje magistrski ptudij na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru in pripravlja magistrsko delo na temo kontrolinga. V zaËetku letopnjega maja je minilo 16 let, odkar se je zaposlila v podjetju Elektro Maribor. stemske elemente kontrolinga. KontigenËni dejavnik je vsak dejavnik, ki vpliva na znaËilnosti sistema, ki ga æelimo zasnovati. H kontigenËnim dejavnikom med drugim uvrpËamo dejavnike zunanjega okolja (træne, ekonomske, politiËne razmere ipd.), dejavnike notranjega okolja (velikost podjetja, stopnja decentralizacije, struktura zaposlenih po izobrazbi in starosti ipd.), tehno-lopke dejavnike (narava delovnega procesa, tehnolopka opremljenost, rutine ipd.). Pri tem smo ugotavljali pomen in vpliv teh dejavnikov na poslovanje in poslovno odloËanje.˜ Kaj obsega sklepna faza kontrolinga? ˜V sklepni fazi projekta bomo pripravili sistem uravnoteæenih kazalnikov (anglepko Balanced Scorecard - BSC), ki bo izdelan konkretno za podjetje Elektro Maribor. Sistem uravnoteæenih kazalnikov ustvarja povezave med cilji, ki izhajajo iz poslovanja s strankami, notranjih poslovnih procesov ter kadrovskega in finanËnega podroËja poslovanja. Vsi omenjeni dejavniki uËin-kujejo drug na drugega, zato morajo biti med sabo uravnoteæe-ni.« Kaj za vape podjetje pomeni oblikovanje sistema uravnoteæenih kazalnikov? ˜Vsekakor gre za strokovno, Ëa-sovno in organizacijsko zahtevno opravilo. S sistemom kazalnikov bomo merili in ugotavljali, kaj je treba spremeniti oziroma dopolniti za izboljpanje poslovanja in konkurenËnosti podjetja v krat-koroËnem obdobju in tudi dolgo-roËno. Sistem uravnoteæenih kazalnikov nam bo sluæil kot dober pripomoËek, ki nam bo omogoËal preverjati ustreznost stratepkih ciljev, seveda, ob jasno postavljeni viziji, strategiji in ciljih podjetja ter pripravljenosti za preverjanje in ukrepanje vseh organizacijskih ravni zaposlenih v podjetju.« Kako je s finanËno platjo tega projekta ? ˜Ko smo se lotili uvajanja kon-trolinga, smo upoptevali tako imenovano cost-benefit analizo, to je naËin, pri katerem se priËa-kuje, da bodo koristi veËje od vloæenih sredstev in truda. Sicer pa z uvedbo kontrolinga priËaku-jemo tako kratkoroËne kot dolgo-roËne uËinke. Prvi uËinki bodo vsekakor znani æe ob koncu leta 2004, konkretnejpo oceno pa bo mogoËe dati za leto 2005, ko bo kontroling svojo funkcijo opravljal vse poslovno leto.« In katere so poglavitne prednosti kontrolinga, Ëe predstavljeno tematiko na kratko povzamete? ˜Poglavitne prednosti kontrolin-ga so na kratko v zgraditvi celovitega sistema naËrtovanja (strate-pkega in operativnega), v oblikovanju ustreznih poslovnih informacij, vse z namenom, da se po-veËata uËinkovitost in uspepnost poslovanja podjetja in da se zmanjpuje poslovno tveganje.« Miro Jakomin NOVINKAM PRIHODNJE LETO MALO SREDSTEV Evropska komisija je v zadnjih dneh aprila predstavila predlog skupnega proraËuna Evropske unije za leto 2005, ki bo usmerjal porabo zdaj æe 25-Ëlanske povezave. Po njem bo poraba znapala 109,5 milijarde evrov ali 1,03 bruto nacionalnega prihodka razpirjene Unije. Predvidena poraba bo od letopnje vipja za 9,7 milijarde evrov, preteæno zaradi piritve, reforme kmetijske politike in boljpega Ërpanja strukturne pomoËi, je na predstavitvi razloæila evropska komisarka za proraËun Michaele Schreyer. Stropki polne vkljuËitve novih Ëlanic bodo znapali skoraj ptiri milijarde evrov, za kmetijsko politiko bo treba plaËati 1,3 milijarde, strukturno po-moË pa 2,7 milijarde. A kljub temu povipanju proraËun ne bo presegel zgornjih dovoljenih mej, ki jih doloËa fi-nanËna perspektiva med letoma 2000 in 2006, je pe zagotovila. Sicer pa bo Unija najveË denarja porabila za kmetijstvo - skoraj 51 milijard evrov, od tega bo le 3,6 milijarde namenjene novinkam. Kot je pojasnila komi-sarka, je vsota tako nizka zato, ker se bodo neposredna plaËila poveËevala postopoma. Za strukturne sklade bo Unija namenila 42 milijard, od tega le dobro pestino za novinke, za notranje politike EU skoraj devet milijard evrov, precej denarja pa bo porabljenega tudi za varovanje zunanje meje, zunanjepolitiËne ukrepe ter pomoË kandidatkam. Naj dodamo, da bodo dejanska izplaËila v resnici manjpa, saj gre za zneske v tako imenovanih zavezah, po katerih je proraËun nekoliko vipji in znapa 117,2 milijarde evrov. ProraËun za leto 2005 bo prvi, pri sprejemanju katerega bodo sodelovale novinke. Skladno s predpisanim postopkom bo Svet EU prvo branje predloga opravil julija, Evropski parlament pa oktobra. Drugi branji bosta na vrsti novembra oziroma decembra, kar naj bi omogoËilo tudi pra-voËasen sprejem proraËuna. STA REKORDNE P0DRA2ITVE CRNEGA ZLATA Maja smo bili spet priËa vrtoglavim, tokrat res rekordnim cenam nafte. PovpreËna cena Ërnega blaga, ki ga naËrpajo Ëlanice Organizacije dræav izvoznic nafte (OPEC), je namreË v zaËetku meseca presegla 36 dolarjev za sod (159 litrov), pe teden pred tem pa je tolikpna koliËina stala skoraj dva dolarja manj. Tolikpne podraæitve so vplivale tudi na cene v Sloveniji, saj je bencin prviË presegel mejo dvestotih tolarjev za liter. V 11-Ëlanskem OPEC-u si sicer prizadevajo, da cena nafte ne bi presegla 28 dolarjev za sod - previsoke cene namreË negativno vplivajo na gospodarsko rast in silijo industrijske dræave v iskanje alternativnih virov energije. Prav zato so se predstavniki kartela dogovorili, da se bodo 3. junija sestali v Bejrutu in se pogovorili o morebitnem dvigu koliËine naËrpane nafte, s Ëimer bi ustavili nadaljnje draæitve. STA 55 !• i ilMI RA»UNI ZA ELEKTRIKO PO NOVEM TARIFNEM SISTEMU V Uradnem listu RS pt. 36 je dne 13. aprila 2004 je izpla uredba o novem tarifnem sistemu za prodajo elektriËne energije, ki zaËne veljati 1. julija letos. Uredba zajema gospodinjske odjemalce in odjemalce z zagotovljeno dobavo elek-triËne energije, ki opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost z do 50 zaposlenimi in do 10 miljoni evrov (v SIT) prometa. Novi tarifni sistem v primerjavi z doslej veljavnim nima veliko novosti, v bistvu je spremenjen predvsem Ëas obraËuna manjpe in veËje dnevne tarife. Po novem je manjpa dnevna tarifa vsak delavnik od 22. do 6. ure zjutraj, vsako soboto in nedeljo ter dela prost dan od 0. do 24. ure. Torej po novem odpade niæja tarifa vsak delavnik popoldan tri ure, dodatno pa je manjpa dnevna tarifa ob sobotah in ob praznikih ves dan. Za niæjo ceno to znese 88 ur (brez praznikov), za vipjo pa 80 ur na teden (po starem 78 : 90 ur). Po prejpnjem in tudi po zdaj veljavnem tarifnem sistemu se porabniki elektriËne energije razvr-pËajo v tri tarifne stopnje, in si- ObraËun elektriËne energije RaËun za porabljeno elektriko je sestavljen iz obraËuna elektriËne energije v kWh in plaËila priklju-Ënine oziroma prispevka za moË, ki je neodvisen od porabe. Ta fiksni del je odvisen od tarifne stopnje (od velikosti glavnih varovalk). Zdaj veljavne cene elektri-Ëne energije po ptevcu in fiksni meseËni stropki so razvidni iz zgornje tabele. Po teh podatkih lahko sami kontrolirate ali izra-Ëunate meseËni stropek za elektriko. Na raËunu elektrodistribucije imate navedene podatke o vapi tarifni stopnji, o velikosti glavnih varovalk in o porabi elektriËne energije, posebej v Ëasu manjpe dnevne tarife in za Ëas veËje, pri enotarifnem merjenju pa se tako ali tako meri le skupna poraba. Enotarifni ali dvotarifni ptevec V praksi, v gospodinjstvih obstajata dve moænosti: pri dvotari-fnem merjenju elektriËne energije je lahko veË elektrike porabljene v Ëasu VT in manj v MT, ter obratno (manj v VT, veË v MT). Druga moænost pa je enotarifno merjenje z enotarifnimi ptevci. IzraËun pokaæe, da je razmejitev pri 62 odstotkih. Kaj to pomeni ? »e je veË kakor 62 odstotkov porabe elektrike pri veËji dnevni tarifi (VT), je stropek vipji kakor pri enotni tarifi (ET), zato je v tem primeru bolje imeti enotari-fni ptevec. »e pa je veË kakor 62 odstotkov porabe pri manjpi tarifi, je raËun niæji in je cenejpe dvo-tarifno merjenje. To velja za sedanje cene in razmerja med njimi. Iz vsega navedenega jasno sledi, da je stropek za elektriËno energijo toliko niæji, kolikor veËji je deleæ porabe pri manjpi dnevni tarifi. Da bi to dosegli, je zelo smotrno vgraditi poceni napravo, ki samodejno vklaplja in izklaplja veËje elektriËne porabnike v doloËeni - predpisani uri. To Ëasovno stikalo vam lahko naredi vsak elektroinstalater ali celo sami. ©e najbolje je, Ëe to naredite tako, da za to ni treba plombiranja elektrodistribucije in napravo vgradite ob porabniku oziroma na najbolj prikladnem mestu, skladno s predpisi. Naj pripo- Tarif. stopnja Gl. obraËunske varovalke v A PrikljuËnina SIT/mesec Prispevek SIT/kW,m. Cene elektriËne en. v SIT/kWh VT MT ET Pripombe I 1 x 16, 1 x 20 589,15 - 20,23 enotarifno II 1 x 25, 1x 35 3 x 16, 3 x 20 1.325,59 - 24,05 14,15 20,23 III 3 x 25, 10 kW - 2.245,20 24,05 14,15 20,23 V tabeli pomeni: VT - veËja dnevna tarifa MT -manjpa dnevna tarifa ET - enotna tarifa (enotarifno merjenje) Opomba: Cene so z DDV in veljajo od 1. 2. 2004 cer mnim, da navadni ˜timerji«, ki jih je mogoËe dobiti v trgovinah, obiËajno niso primerni za veËje moËi. Kontakti pogosto ne zdræijo trajne obteæbe in pogostega preklapljanja. Temu se izognemo tako, da tuljavico dovolj moËnega kontaktorja - stikala poveæemo s Ëasovno nastavljenim navadnim ˜timerjem«. Navedeni timer bi moral biti - glede na novi tarifni sistem - nastavljen tedensko, tako da bi porabnike vklapljal tudi ob sobotah in nedeljah, ko ves dan velja niæja cena elektrike. Komentar k novemu tarifnemu sistemu Na novi tarifni sistem je padlo precej kritike. Nekateri so celo menili, da je to tiha podraæitev elektrike. UpraviËen, glavni argument elektrogospodarstva je v tem, da se je delovni Ëas premaknil in je konica obteæbe padla v Ëas manjpe dnevne tarife, kar razumljivo gotovo ni v interesu eko-nomiËnega obratovanja elektrogospodarstva. Tako imajo tudi na Hrvapkem. Dejstvo pa je, da bo s to novo uredbo veliko porabnikov elek-triËne energije prizadetih, saj po novem ne bo veË popoldanske ni-æje cene elektrike. Poleg gospodinjskih strojev je tu vprapanje vipjih stropkov tudi pri hranilnikih toplote (bojlerjih) ob delavnikih, ko bodo ti vkljuËeni le osem ur na dan, 16 ur pa izkljuËeni. To pomeni, da bi morali biti veËjega volumna in z bistveno debelejpo toplotno izolacijo oziroma vklju-Ëeni tudi pri vipji ceni elektrike, kar je bolj realno. Sicer pa lahko ta novi tarifni sistem pomeni, da gretje sanitarne vode z elektriËno energijo pri veliki veËini porabnikov ni veË ekonomiËna (predraga) repitev in je bolje preiti na drug vir energije, na primer na solarni sistem ali na toplotno Ër-palko. To bi bila tudi logiËna in smotrna repitev. Enake ugotovitve veljajo tudi za uporabo elektrike za ogrevanje stanovanj. Ta moænost æe do zdaj ni pripla v poptev, v prihodnje pa bo pe manj. In prav je tako. Tu je pe vprapanje toplotnih Ër-palk za pripravo tople vode. Dvesto- ali tristolitrski hranilnik toplote ob delavnikih ne bo veË enajst ur na dan napajan po niæji ceni elektrike. Enako velja za klimatske naprave za hlajenje in morebitno ogrevanje prostorov ter za toplotne Ërpalke za ogrevanje hip, ki bodo po novem manj ekonomiËne - stropki elektriËne energije bodo vipji. Glede vprapanja izbire ptevcev opozarjam, da moramo pri morebitni zamenjavi dvotarifnega ptevca z enotarifnim ali obratno delati preudarno in ne prehitro. Najboljpe je, Ëe skrbno pregledamo veË preteklih raËunov elek-trodistribucije, in se na tej podlagi odloËimo. To zamenjavo lahko naredi le pooblapËena oseba pristojne elektrodistribucije, in sicer za plaËilo. Sklepna misel Vidimo torej lahko, da se bomo morali pri uporabi elektriËne energije prilagoditi novemu tarifnemu sistemu tako, da v veËini primerov ne bomo imeli veËjih stropkov za elektriko kakor do zdaj. V doloËenih primerih pa se temu ne bomo mogli izogniti. Pri tem naj poudarim, da v tem pris- Foto Dunja Wedam pevku kot energetski svetovalec izraæam izkljuËno svoje osebno mnenje in da le opozarjam na nastale posledice. Te bo treba upop-tevati. V bistvu pa se strinjam s tem, da je elektriko treba v prihodnje Ëim bolj racionalno, uËinkovito in smotrno uporabljati. Dejstvo je, da bo elektriËna energije Ëe-dalje bolj dragocena in Ëedalje draæja energija, katere v prihodnje ne bomo mogli veË uporabljati za ogrevanje stavb in sanitarne vode, razen tedaj, ko ni druge repitve. Ker pa brez elek-triËne energije enostavno ne moremo, posebej na primer pri gospodinjskih aparatih in pri drugem, se bo Ëas delovanja slednjih v gospodinjstvih bolj kakor do zdaj prenesel na sobote, nedelje in praznike, ko bo cena elektrike niæja in ko elektroenergetski sistem ne bo toliko obremenjen. Franc Kalan energetski svetovalec 57 SEDANJOST ZAHTEVA U»INKOVITO RABO ENERGIJE V obstojeËih razmerah se na marsikaterem energetskem podroËju, med drugim tudi v gospodinjstvih, kaæe potratna raba energije. Pa vendar bi lahko z ustreznimi varËevalnimi ukrepi prihranili ogromne koliËine goriva in stropkov ter s tem zmanjpali tudi æe kritiËno onesnaæenost okolja. VeËja uËinkovita raba energije in varËevalni ukrepi so v tej situaciji nedvomno edina alternativa. 58 Od skupne rabe konËne energije v Sloveniji ima najveËji deleæ promet z 29 odstotki, nato s 25 odstotki sledijo gospodinjstva, na preostalo pa odpade industrija in vse drugo. Sedanje stanje oskrbe z energijo v Sloveniji je na splopno zadovoljivo. To pa ne velja za vse veje energetike. Oskrba z zemeljskim in utekoËinjenim naftnim plinom, z EL kurilnim oljem, uteko-Ëinjenim naftnim plinom itd. je dobra, v elektroenergetiki pa je oskrba in zanesljivost na kritiËni meji, tako glede proizvodnih zmogljivosti, kakor tudi glede oskrbe in vedno veËje odvisnosti od uvoza. Na splopno je Slovenija æe zdaj precej (49 odstotkov) odvisna od uvoza goriv in elektriË-ne energije. Poraba energije strmo narapËa v vseh panogah, predvsem pa v vedno veËjem odstotku v gospodinjstvih, kar je skrb zbu-jajoËe. Odjem elektriËne energije iz prenosnega omreæja se je v zadnjem letu znatno poveËal, prav tako odjem neposrednih odjemalcev, poraba v elektrodi-stribuciji, kjer so zajeta tudi gospodinjstva, pa se je poveËala za pribliæno ptiri odstotke. Tako stanje zahteva ukrepanje, saj na primer samo v elektroenergetiki v zadnjih letih nismo zgradili nobenega veËjega proizvodnega objekta - elektrarne. Tudi prenosnih zmogljivosti nismo bistveno okrepili, da bi lahko imeli veËjo in zanesljivejpo oskrbo iz uvoza. Tako vse skupaj visi na nitki in samo sreËi in dobro vzdræevanim sedanjim objektom se lahko zahvalimo, da se pri nas ni ˜zgodila« Italija, ZDA ... Primer: Nuklearna elektrarna Krpko, kot najveËji elektroenergetski proizvodni objekt, je æe vsa leta povezana samo preko ©tajerske z Avstrijo in z Italijo, ni pa denarja za ojaËitev in zankasto dvojno zvezo neposredno preko Ljubljane. VeËini ljudi ni znano, da ima æe dolgo tako ri-ziËno napajanje tudi vsa Ljubljana z okolico itd. Slovenija ima dvostransko napajanje zemeljskega plina preko Avstrije (ruski plin) in iz Italije (alæirski plin). Do zdaj ni bilo te-æav, dobrodopla pa bi bila obljubljena pe tretja povezava iz Baltika. Energetska politika in prihodnje usmeritve Vsaka dræava ima svoje naravne danosti glede lastnih energijskih virov. Na primer ©vica in Avstrija imata gorske reke, na katerih so zgradili hidroelektrarne, zato imajo manj termoelektrarn, ni- majo nuklearnih elektrarn. Avstrija ima manj gozdov kakor Slovenija (46 odstotkov), pa se je dræava kljub temu usmerila k temeljitemu izkoripËanju biomase (lesa, lesnih odpadkov). Tako se æeli Ëim bolj repiti odvisnosti od uvoæene energije. Zato dræava to in vse druge obnovljive vire z visokimi subvencijami podpira. Avstrijci sodijo, da se morajo osamosvojiti, da je uvoæena energija iz fosilnih goriv predraga, da bo v prihodnje pe draæja, in sicer zaradi omejenih svetovnih zalog, zaradi moænih drugih kriz (politiË-nih, terorizem itd.). Menim, da gre napa energetska politika v pravo smer, vendar veliko prepoËasi, s premajhnimi stimulacijami, tako da ni sposobna tako hitro slediti Ëedalje veËjim in ˜poærepnim« potrebam po energiji. Kako nadomestiti - zakrpati vse veËji razkorak med proizvodnjo in porabo pri pomanjkanju denarja za energetske investicije, je teæko vprapanje. Tudi Ëedalje veËja odvisnost od uvoza, na primer pri elektriËni energiji, zahteva moËnejpe povezave s svetom (z Italijo, Madæar-sko ...) in tudi potreben denar za to. Podobna ugotovitev velja tudi za druge energente, predvsem za fosilna goriva (zemeljski in ute-koËinjeni naftni plin, kurilno olje, nafta itd.). Slovenska energetska politika se bo prav gotovo usmerila na pove-Ëanje lastnih proizvodnih zmogljivosti, kolikor jih ima pe na razpolago, na primer: na Ëim ve-Ëjo izkoripËanje vodnih virov -hidroelektrarn na Savi in Muri, na posodobitve obstojeËih HE, na sanacijo obstojeËih termoelektrarn, na gradnjo novih plinskih elektrarn, kogeneracijo in na razpoloæljive obnovljive vire (veter) itd. Gradnja nuklearne elektrarne pa je pod velikim vprapa-jem zaradi ekolopkih, finanËnih in vseh drugih vprapanj, ki zadevajo to podroËje. Z novimi zmogljivostmi pa pe vedno ne bo mo-goËe pokriti Ëedalje veËje æelje po energiji, tako da nam bo pri kro-niËnem pomanjkanju denarja pe vedno ostal velik uvoz iz tujine. Pri vprapanju uvoza je tudi vpra-panje cene energije. Pri preskrbi z zemeljskim plinom je priËako-vati pe veliko veËjo porabo ter zanesljivo oskrbo. Tudi poraba EL kurilnega olja je Ëedalje veËja, predvsem neupra-viËeno v odroËnih krajih, na de-æeli, kjer je dovolj veliko cenejpe lesne biomase (55 odstotkov Slovenije pokrivajo gozdovi). Od primarne energije je biomasa zastopana le s ptirimi odstotki od vseh obnovljivih virov. Vsi obnovljivi viri so v celoti zastopani samo s 6,6 odstotka. Ugotovimo torej lahko, da je med dvema moænostma - veËji uvoz ali veËja uËinkovita raba energije -slednja najbolj sprejemljiva in nujna repitev. »edalje veËje potrebe in veËja proizvodnja energije namreË po-vzroËajo tudi drug problem - veË-je onesnaæevanje okolja, veËje emisije toplogrednih plinov, veËje koliËine CO2 ... Slovenija se je obvezala po mednarodnem sporazumu (Kyotski protokol), da bo od leta 2008 do 2012 zmanjpa-la emisije toplogrednih plinov za 8 odstotkov v primerjavi z letom 1986. UËinkovita raba in varËevanje z energijo Da bi zmanjpali sedanjo potrat-nost, predvsem v gospodinjstvih, so nujno potrebni ukrepi za uËin-kovito rabo in varËevanje z energijo. Zanimivo je, da od celotne rabe konËne energije v gospodinjstvih te porabimo 25 odstotkov, od teh 25 odstotkov pa daleË najveË za ogrevanje, in sicer 79 odstotkov, za sanitarno toplo vo- do 12 odstotkov, preostalih 9 odstotkov pa za gospodinjske aparate, kuhanje in razsvetljavo. Menim, da so pri ogrevanju in pripravi tople vode najveËje energijske rezerve, saj samo za te namene porabimo 23 odstotkov celotne rabe konËne energije. Pri nas je pe zelo veliko starih stavb z letno rabo energije okrog 200 kWh/m2 in celo veË, pred leti so stari predpisi JUS to omejevali na okrog 100 kWh/m2, po novem Pravilniku o toplotni zapËiti iz lanskega leta pa omejitev znapa okrog 70 do 80 kWh/m2, kar je pe vedno veliko veË kakor v Zahodni Evropi. Tam je æe ogromno nizkoenergijskih stavb pod 70 kWh/m2, obstajajo pa æe tako imenovane pasivne hipe z letno rabo energije pod 15 kWh/m2, kar dræave podpirajo z visokimi subvencijami in ugodnimi krediti. Pri nas je ta podpora premajhna. Zmanjpanje rabe energije 3- do 4-krat za ogrevanje doseæemo z de-belejpo toplotno izolacijo, predvsem na starih hipah. Drugi ukrep pa je Ëim prejpnja zamenjava starih kotlov, zastarele tehnologije, obiËajno tudi prevelikih moËi, kar to zdaj vse zahteva 20 do 30 odstotkov - v doloËenih primerih celo do 40 odstotkov - ve-Ëjo rabo energije v primerjavi z najsodobnejpimi varËnimi ogrevalnimi sistemi. Veliko energije zgubljamo tudi z zelo neekonomi-Ëno pripravo tople vode, saj premalo izkoripËamo sonËno energijo in druge veliko bolj ekonomiË-ne sisteme - toplotne Ërpalke itd. Pri topli vodi imamo povpreËno okrog dvakrat veËje stropke v primerjavi z ekonomiËnimi repi-tvami. Dejstvo je, da se je treba fosilnim gorivom izogibati, ker jih je Ëedalje manj in preveË one-snaæujejo okolje. Taka usmeritev je tudi v svetu, na primer na Zahodu, vendar je toplotna izolacija na stavbah bistveno debelejpa -celo 2- do 3-krat. Sicer pa tudi stare kotle za ogrevanje stavb zelo poËasi zamenjujemo s sodob-nejpimi na plin, biomaso, kurilno olje ali druge alternativne (obnovljive) vire. Ugotovitve Z navedenimi ukrepi za uËinkovi-to rabo energije v gospodinjstvih - zamenjava starih kotlov, vgradnja novih sodobnih v obstojeËih stavbah in tudi pri novogradnji, izvedba ekonomiËne priprave tople vode ter vgradnja zadostne toplotne izolacije - bi lahko pri sedanji potratni rabi energije prihranili ogromne koliËine goriva in stropkov ter s tem zmanjpa-li tudi æe kritiËno onesnaæenost okolja. To je nujnost, saj tako pri nas kot v svetu ni veË mogoËe zadovoljevati tolikpnega poveËeva-nja porabe energije iz fosilnih goriv. Na æalost pa pe nimamo nadomestila za energijo za prihodnje rodove, vsaj ne v ekonomskih sprejemljivih okvirih. Po statistiË-nih podatkih zavzema samo kurilno olje okrog 45 odstotkov od vseh energentov - poleg plina, lesa, premoga in elektrike - za ogrevanje gospodinjstev, kar je izredno neugodna struktura. Zato so bolj uËinkovita raba energije in varËevalni ukrepi v teh razmerah nedvomno edina alternativa. »e raËunamo po sta-tistiËnih podatkih z okrog 700.000 gospodinjstvi v Sloveniji, lahko - po zelo grobi oceni - dobimo ogromne moæne prihranke energije samo z navedenimi ukrepi. Tega se pri nas pe premalo zavedamo, saj smo nedvomno pe energijsko zaostala, zastarela in zelo nevarËna dræava. Leta 2002 je, po podatkih pristojnega ministrstva, znapala raba konËne energije okrog 53 milijard kWh, od tega odpade za ogrevanje gospodinjstev okrog 10,6 milijarde kWh. »e bi z uËinkovito rabo energije privarËevali na primer samo 20 odstotkov, bi to zneslo toliko, kolikor znapata pribliæno dve tretjini letne proizvodnje vseh slovenskih hidroelektrarn. Da tega, koliko bi s tem zmanjpa-li onesnaæevanje okolja, sploh ne omenjamo posebej. Nad tem, kaj vse to pomeni tudi v denarju, se lahko zamislimo. Drugi v Evropi so se tega æe zdavnaj lotili in na tem delajo pe naprej. Franc Kalan energetski svetovalec v Ljubljani 59 ANESLJIVA OSKRBA IN VAR-»EVANJE Z ENERGIJO STA ZAKON Evropska komisija pripravlja pet novih direktiv s podroËja energetike, na MOPE pa se pripravljajo na trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. 60 Poleg dveh evropskih direktiv s podroËja energetike (v zvezi s trgom z elektriko in zemeljskim plinom), ki jih je napa dræava vnesla v svoj pravni red s spremembo energetskega zakona, evropska komisija pripravlja pe pet novih direktiv. Te so predstavniki Ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOPE) predstavili na pestem sreËanju energetskih menedæerjev Sloveniji, ki je bilo 20. in 21. aprila v Portoroæu. Na njem sta Agencija RS za uËinko-vito rabo energije (AURE) in poslovni tednik Gospodarski ve-stnik æe osmiË zapored podelila priznanje za Energetsko uËinko-vito podjetje in petiË za energetsko uËinkovit projekt. VeË kakor dvesto udeleæencev le-topnjega posveta se je med drugim seznanilo z vsebino in novimi zahtevami: - Direktive o ukrepih za zagotavljanje zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom (pred dokonË-nim sprejemom), - Uredbe o pogojih za dostop do prenosnega omreæja (v zaËetni fazi sprejemanja), - Direktive o ukrepih za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elek-triËno energijo in infrastruktur-nih investicij (v zaËetni fazi sprejemanja), - Direktive o pospepevanju toplote in elektriËne energije (sprejeta je bila februarja letos), - Direktive o uËinkoviti rabi konË-ne energije in energetskih storitvah (v zaËetni fazi sprejemanja), - Direktive o vzpostavitvi okvira za doloËanje zahtev za ekolopko oblikovanje proizvodov, ki pri delovanju rabijo energijo (kon-Ëana prva faza branja v evropskem parlamentu in Svetu Evrope). Zemeljski plin -gorivo prihodnosti Direktiva o ukrepih za zagotavljanje zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se nanapa na zanesljivo oskrbo. To pomeni, da bodo morale dræave Ëlanice oblikovati splopne, pregledne in nepristranske politike zanesljive oskrbe, usklajene z zahtevami konku-renËnega trga z zemeljskim plinom. Ta namreË postaja vse po-membnejpi dejavnik pri energetski oskrbi EU. Leta 2000 je energetska odvisnost petnajsterice od uvoza plina znapala okrog 45 odstotkov, do leta 2020 pa se bo odvisnost poveËala na 70 odstotkov, ko naj bi iz zemeljskega plina proizvedli æe 70 odstotkov vse elektriËne energije v EU. Ker pa se trg z zemeljskim plinom nahaja v procesu liberalizacije, po mnenju evropske komisije se podobno kot denimo pri zagotavljanju oskrbe z elektriËno energijo lahko poslabpa zanesljivost oskrbe, zato naj bi sprejeli posebne mehanizme, ki naj bi v prihodnje prepreËili ˜plinski mrk« v Evropi. Vse dræave Ëlanice bodo morale v skladu s predlogom te direktive poroËati komisiji o vplivih ukrepov na akterje trga z zemeljskim plinom, o zagotavljanju skladipËnih zmogljivosti, dolgoroË- nih dobavnih pogodbah (nad 10 let) ter spodbujanju naloæb v proizvodnjo, skladipËenje in prenos zemeljskega plina. Ustanovljena bo tudi posebna plinska koordinacijska skupina, ki jo bo vodila komisija. Po prepriËanju poznavalcev napa dræava ne bo zavezana k zagotavljanju zanesljive oskrbe z uporabo lastnih skladipËnih zmogljivosti, ker jih nima. Lahko pa bo sklenila bile-teralno pogodbo s sosednjo Avstrijo, kjer te zmogljivosti obstajajo. Zaradi oËitne potrebe po natanË-nejpih navodilih o delovanju prenosnega omreæja z zemeljskim plinom je evropska komisija sprejela tudi predlog uredbe za dostop do plinskega prenosnega omreæja. Med drugim obravnava poenotenje osnov za doloËanje omreænine, doloËitev minimalnih standardov, potrebnih storitev za dostop tretje strani. DoloËa tudi skupna pravila o repevanju prezasedenosti omreæja in dodeljevanja prenosnih zmogljivosti. Sistemski operater bo moral v skladu s to uredbo na spletu vsak dan objaviti informacije o tehniËnih, pogodbeno zakupljenih in razpo-loæljivih zmogljivostih omreæja za vse vstopne in najpomembnejpe izstopne toËke prenosnega omreæ-ja. Za izpolnjevanje zahtev uredbe bo pristojna Agencija za energijo. Komisija pa bo imela od dr-æav Ëlanic in od sistemskih operaterjev pravico zahtevati vse potrebne informacije za doloËitev podrobnosti glede cen, storitev, postopkov dodeljevanja, in podobno. Direktiva o ukrepih za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriË-no energijo in infrastrukturnih investicij bo doloËila ukrepe, ki naj bi zagotavljali pravilno in uËinkovito delovanje notranjega trga z elektriËno energijo. V zvezi s tem bodo morale dræave Ëlanice doloËiti in objaviti pravila in odgovornost razliËnih kategorij tr-ænih akterjev. Izpolnjevati morajo splopne in tehniËne zahteve glede omreæij. Dræave Ëlanice bodo morale nadalje zagotavljati rav-noteæje med porabo in dobavo. Posebej je poudarjeno, da bodo morale dræave pri razvoju prenosnih in distribucijskih omreæij zagotoviti, da bo poudarjena uËin-kovita raba elektriËne energije. Strokovnjaki ob tem ugotavljajo, da pravila iz te direktive v bistvu æe izpolnjujejo vsi sistemi, ki so povezani v UCTE, med njimi je tudi napa dræava. VeËji pomen soproizvodnji toplote in elektrike Direktiva o pospepevanju soproiz-vodnje je namenjena poveËanju energetske uËinkovitosti in iz-boljpanju zanesljivosti oskrbe z ustvarjanjem pogojev za promocijo in razvoj soproizvodnje toplote in elektriËne energije z visokim izkoristkom v industriji, kmetijstvu, daljinskem ogrevanju ter triangelaciji s hlajenjem ter proizvodnje mehanske energije namesto elektriËne. S tem naj bi poveËali energetsko uËinkovi-tost, poslediËno pa zmanjpali porabo primarne energije. Direktiva med drugim definira pojem in tudi formule za izraËun za doloËi-tev soproizvodnje z visokim izkoristkom, predpisuje tudi formule za izraËun deleæa elektriËne energije, proizvedene s soproizvod-njo. Opisan je tudi postopek izdajanja potrdil o poreklu elektriË-ne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Obravnava tudi vprapanje prikljuËitve so-proizvodnje na elektroenergetsko omreæje. Slovenija v energetskem zakonu in drugih stratepkih dokumentih podpira soproizvodnjo. Z uredbo o odkupnih cenah od kvalificiranih proizvajalcev je doloËila tudi ceno tako pridobljene elektrike. Kljub soproizvodnji naklonjeni zakonodaji pa se deleæ elektriËne energije iz soproizvodnje v Sloveniji ne poveËuje, zato na MOPE predvidevajo, da bo treba v prihodnje urediti tudi status in pogoje za odkup elektrike tudi od veËjih proizvajalcev, kot so toplarne in veËji industrijski sistemi. Namen direktive o uËinkoviti rabi konËne energije in energetskih storitvah je dodatno prihraniti pest odstotkov konËne energije v EU in poveËati uËinkovitost rabe konËne energije. Izvedenci nam-reË ocenjujejo, da znapa ocenjeni varËevalni potencial v industriji okrog 17 odstotkov, v gospodinjstvih in terciarnem sektorju pa 22 odstotkov, v prometu (brez upoptevanja sprememb naËina prevoza) pa 14 odstotkov zdaj-pnje porabe konËne energije. Direktiva se nanapa na elektriËno energijo, daljinsko toploto in hlad. VkljuËeni so tudi vsi sektorji porabe energije. Med drugim direktiva od dræav Ëlanic zahteva, da vzpostavijo sistem za usposabljanje, certifikacijo in oziroma akreditacijo ponudnikov energetskih storitev. Vsi kon-Ëni odjemalci energije bodo denimo morali imeti individualne merilnike. V direktivi o vzpostavitvi okvirja za doloËanje zahtev za ekolopko oblikovanje proizvodov, ki pri delu rabijo energijo, bodo dolo-Ëene zahteve za posamezne izdel- ke, in sicer zahteve o okolju prijazni zasnovi, izdelavi, distribuciji, uporabi in odlaganju proizvodov na koncu æivljenjske dobe. Direktiva bo v bistvu dopolnila obstojeËe direktive, ki se na-napajo na energijo in okolje. Fi-nanËne posledice pa naj bi zaradi dodatnih zahtev po karakteristikah novih proizvodov nosili predvsem proizvajalci. Direktiva med drugim doloËa, da morajo priti na trg le proizvodi, ki izpolnjujejo pogoje izvedbenih direktiv in bodo ustrezno oznaËeni. Tisti proizvodi, za katere so proizvajalci æe pridobili evropsko okolj-sko nalepko (CE), so æe usklajeni s to direktivo. Trgovanje z emisijskimi kuponi Poleg omenjenih direktiv se dræa-ve EU pospepeno pripravljajo tudi na trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida. Direktiva (2003/87/EC) namreË doloËa, da se bo 1. januarja 2005 v EU zaËe-lo emisijsko trgovanje (najprej z emisijami ogljikovega dioksida), katerega namen je doseËi zmanj-panje emisij omenjenega in drugih toplogrednih plinov. V zvezi s to direktivo je tudi napa dræava v zaËetku aprila 2004 objavila osnutek dræavnega naËrta razdelitve pravic do emisij toplogred-nih plinov, ki posameznim uprav-ljalcem postavlja izhodipËne pogoje za trgovanje. Vendar je po ugotovitvah poznavalcev poglavitna teæava Slovenije v tem, da so Mag. Janez KopaË, minister za prostor in energijo, Robert Mulej, direktor GV Revij in Anton Jan-ËiË, predstavnik nagrajenega Unior Turizma. 61 62 Kdo je bil energetsko najbolj uËinkovit? Poslovni tednik Gospodarski ve-stnik in AURE sta v okviru letop-njega dneva energetskih mene-dæerjev æe osmiË podelila priznanja za energetsko uËinkovito podjetje in petiË za energetsko uËinkovit projekt.V vseh teh letih se je za energetsko uËinkovito podjetje potegovalo 67 slovenskih podjetij, za energetsko uËinkovit projekt pa 42, skupno torej 109 podjetij in ustanov. Po prepriËanju dr. Petra Novaka, predsednika komisije, je za Slovenijo to zelo lep uspeh. Med nagrajenci so bila tako velika in poznana kot tudi manjpa, vendar tehnolopko zelo inovativna podjetja. Na letopnji nateËaj so se za energetsko uËinkovito podjetje potegovali dve podjetji in ustanova. Energetsko uËinkovito podjetje leta 2004 je postal zrepki Unior - program turizem. Energetsko uËinko-vita ustanova 2004 pa ©olski center Velenje. Naziv energetsko uËin-kovit projekt 2004 pa si je prislu-æila Splopna bolnipnica Maribor. Letos so priznanja prejeli tudi energetski menedæerji iz Elektra Primorska (za doseæek pri obnovljivih virih energije), Inptitut Zoran Rant - center Enekom (za uËinkovito rabo energije) in Mer-cator (za inovativen pristop pri projektiranju trgovskih centrov). kjotski cilji (za osem odstotkov manjpe onesnaæevanje od leta 2008 do 2012 kakor leta 1986) pe precej oddaljeni od zastavljenega cilja. Zato se bomo morali v prihodnjih petih letih v napi dræavi, Ëe bomo seveda hoteli uresniËiti nape kjotske obveznosti, precej bolj odloËno lotiti zmanjpevanja onesnaæevanja s toplogrednimi plini. V skladu s tem so na MOPE pripravili razdelitveni naËrt, na podlagi katerega bi se morale v industrijskem sektorju do leta 2008 emisije toplogrednih plinov zmanjpati za ptiri, v termoelektrarnah pa za veË kakor deset odstotkov. V dræavnem naËrtu trgovanja z emisijskimi kuponi je vkljuËenih 79 naprav. Dræava bo za prvo trgovalno obdobje (od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007) izdala 24.803.964 emisijskih kuponov, ki bodo razdeljeni v dva sektorja, in sicer sektor termoelektrarne in sektor industrija. Za vsak sektor naj bi dræa-va uporabila razliËne metode razdeljevanja emisijskih kuponov. V termoenergetiki na podlagi napovedi emisij, skladno z Operativnim programom zmanj-pevanja emisij toplogrednih plinov. V industriji pa naj bi veljala kombinacija primerjave z naj-boljpimi dosegljivimi tehnologijami (BAT) in na podlagi zgodovinskih emisij. Celotna kvota omenjenih emisijskih kuponov bo razdeljena brezplaËno. Izjema bodo le preseæki emisijskih kuponov, ki bi nastali zaradi zaprtja posamezne naprave. Ti kuponi pa naj bi bili prodani na draæbi v za-Ëetku leta 2007. VeËina udeleæencev emisijskega trgovanja je zdaj æe zavezancev za plaËilo takse za obremenjevanje okolja z emisijami ogljikovega dioksida. Z vkljuËitvijo v emisijsko trgovanje (1. januarja 2005) bo veËina zavezancev opropËena plaËevanja te takse. Za dosego tega pa mora vsak upravljalec izpolniti dva pogoja. Prvi je, da je proizvajalec elektriËne energije in (ali) da skupni stropek energije v podjetju presega tri odstotke vseh stropkov. Po prepriËanju poznavalcev bodo z uvedbo trgovanja z emisijami toplogrednih plinov stropki precej manjpi kakor pri plaËevanju CO2 takse. Franci DovË GENCIJA ZA ENERGIJO BO IZDAJALA ZELENE CERTIFIKATE Agencija za energijo naj bi predvidoma konec maja izdala prve zelene certifikate, ki potrjujejo, da je bila elektriËna energija proizvedena iz obnovljivih virov energije. To je bilo slipati na predstavitvi zelenih certifikatov, ki jo je Agencija pripravila 5. maja v Mariboru za predstavnike proizvajalcev zelene energije, trgovce z elektriËno energijo in tudi predstavnike nekaterih veËjih porabnikov in drugih zainteresiranih ustanov. upci elektriËne energije oziroma porabniki bodo tako lahko odslej svojo okoljsko ozavepËenost izkazovali tudi z nakupom tako imenovane zelene energije. Zeleni certifikati se izdajajo za elektriË-no energijo, proizvedeno iz vseh vrst obnovljivih virov energije. Mednje sodijo vodna energija, energija vetra in sonca, geoter-malna energija in energija, pridobljena iz biomase. Tudi elek-triËna energija iz velikih vodnih elektrarnah pteje za elektriko iz obnovljivih virov, zato se tudi zanjo lahko izdajajo certifikati. Trg z elektriËno energijo, ki se je v Sloveniji za veËje odjemalce zaËel odpirati pred pribliæno tremi leti, se bo letos pe razpiril. Od prvega julija bodo lahko o dobavitelju elektriËne energije sami odloËali vsi negospodinjski odjemalci, poleg tega pa smo zaËeli postavljati tudi temelje za trgovanje z zeleno energijo. Obstaja veË sistemov zelenih certifikatov, Slovenija pa se je odloËila za vkljuËitev v sistem certifikatov RECS (Renewable Energy Certificate System), ki je v Evropi tudi najbolj razpirjen. Pobudnik za vstop v ta sistem je bil Holding Slovenske elektrarne, ki je videl svojo poslovno priloænost, seveda pa ima izvedba projekta dosti pirpe in predvsem okoljevarstvene cilje. Ustanovna skuppËina RECS Slovenija je bila februarja letos in na njej je bila Agencija za energijo RS potrjena kot nacionalni izdajatelj certifikatov RECS. Agencija je s tem namenom pripravila potrebne strokovne podlage in zaprosila za Ëlanstvo v zdruæenju izdajateljev zelenih certifikatov AIB (Association of Issuing Bodies). V AIB je zdaj vËlanjenih 16 izdajateljev, ki izdajajo certifikate v 17 dræavah. Trg z zelenimi certifikati se pele razvija Glavni cilj ustvarjalcev trgov z zelenimi certifikati in njim podobnimi potrdili o izvoru elektriËne energije oziroma snovalcev tako imenovanega sekundarnega trga elektriËne energije je kar najbolje izkoristiti razpoloæljive energetske vire in ob tem kar najmanj obremenjevati okolje z emisijami toplogrednih plinov in drugih okolju pkodljivih snovi. Najuspepnejpim udeleæencem pa bo ta trg seveda prinapal tudi pomemben zasluæek. Sistem tovrstnih potrdil se v Evropski uniji pe razvija, tako da zdaj pe ni povsem jasno, v kateri smeri bodo potekala dogajanja na podroËju zelene energije. MogoËe je tudi, da se bosta obe vrsti certifikatov - torej zele- ni certifikati in potrdila o izvoru, ki jih zahteva direktiva Evropske unije - v prihodnje zdruæili v enoten dokument. Trgovanje z zeleno elektriko pa se v Sloveniji verjetno ne bo pomembneje razmahnilo, dokler ne bo ustreznih pobud na strani dobave elektriËne energije konËnim odjemalcem. Trgovanje z zeleno elektriko bo postalo zares zanimivo takrat, ko bodo slovenski dobavitelji elek-triËne energije, to so zdaj predvsem podjetja elektrodistribuci-je, svojim odjemalcem ponudili razliËne produkte elektriËne energije, v okviru katerih bodo verodostojnost podatkov o vsebnosti oziroma deleæu elektriËne energije iz obnovljivih virov dokazovali s certifikati ali potrdili o izvoru. Tokratno sreËanje je bilo zato namenjeno obvepËanju ter spodbujanju vseh udeleæencev trga z elektriËno energijo za veËa-nje proizvodnje in porabe elek-triËne energije iz obnovljivih virov. K likvidnosti slovenskega trga zelene elektrike lahko veliko prispeva dræava. Ustrezni fiskalni ukrepi za odjemalce, ki uporabljajo elektriko iz obnovljivih virov, ali predpisane obvezne kvote za dobavitelje, ki bi se dokazovale s certifikati RECS oziroma potrdili o izvoru, bi lahko Slovenijo pripeljali v druæino energetsko razvitih evropskih dræav. V teh ima okolju prijazno proizvedena elektriËna energija svojo vrednost, ki jo priznava tudi trg. Milojka Podgornik 63 RESKOK IZ SIVE K ZELENI ELEKTRIKI Hotel Astoria na Bledu je s prvim januarjem letos postal prvi kupec elektrike iz obnovljivih virov energije, ki jo proizvaja mala hidroelektrarna nad Æirovnico, dobavilo pa jo je ljubljansko podjetje Ekowatt. Ena od poglavitnih prednosti zelene elektrike je v tem, da pomeni rabo oziroma proizvodnjo elektriËne energije iz obnovljivih virov energije, ki uporabnikom omogoËa, da zavestno prispevajo k varovanju okolja, pe posebno zemljinega ozraËja pred pkodljivimi toplogrednimi plini. Kot je ob podelitvi prvega certifikata za uporabo zelene elektrike na Bledu povedal Marko Gos-podjinaËki, so s tem izpolnili eno bistvenih postavk energetskega zakona, ki je doloËil, da ima odjemalec, tudi Ëe ni upraviËen, pravico kupiti elektriko neposredno, Ëe je le iz kvalificirane elektrarne z moËjo do 1 megavata. To, da si sedaj lahko izbere ne le dobavitelja, temveË tudi produkt, je po njegovem mnenju pri elekriËni energiji svojevrstna mala revolucija. Da si uporabnik lahko sam izbere tak produkt, s katerim posredno celo deluje okolju prijazno, gotovo daje tej zadevi pe veËjo teæo. Ker smo o pomenu in prednostih zelene elektrike v Napem stiku æe pisali, nas je tokrat zanimala predvsem cenovna plat tovrstne energije. Prosim, Ëe na kratko pojasnite, kako je trenutno s cenami za zeleno elektriko. ˜Cene za zeleno elektriko so bile v svetu vedno vipje, kakor za sivo elektriko. Le v zadnjem letu so cene na primer na Nizozemskem, Veliki Britaniji, Avstriji in verjetno pe kje, postale enake cenam za sivo elektriko. Tisti, ki se s to tematiko ukvarjajo, poznajo cene le iz ponudb, objavljenih ura- dno na spletnih straneh ali v propagandnem gradivu ponudnikov zelene elektrike, kjer pa so cene objavljene le za tarifne odjemalce (gospodinjstva), medtem ko za upraviËene odjemalce (reËejo jim poslovni) cene niso znane, kar vse pove.« Kakpen pristop zagovarjate v Ekowattu? ˜Podobno kot velja za cene zelene elektrike v svetu, je tudi pri nas oziroma pe bo. V Ekowattu ne zagovarjamo izhodipËa, da bi ta elektrika morala biti draæja samo zato, ker je zelena. Seveda jo æelimo prodati Ëim draæje, a zagovarjamo træni pristop, saj vendar nastopamo na odprtem trgu! Zelena elektrika ni in ne more biti regulirana dejavnost, ne glede na to, kako so proizvajalci subvencionirani s strani dr-æave - verjetno je to tudi razlog, da nekateri uradniki mepajo omenjena koncepta, ki sta zdru-æljiva, ne pa izkljuËujoËa. Je pa res, da mora dobavitelj zelene elektrike kupcu pravilno predstaviti novo vrednosti, ki jo z ˜ze-lenostjo« te elektrike dobi.« Na kakpen naËin uporabnikom omogoËate cenovno ugoden dostop do zelene elektrike? ˜V tujini obstaja mnogo razliËnih spodbud za uporabnike, ki kupujejo zeleno elektriko, tudi davËne olajpave. Pri nas je to zakonska pravica do minimalnih stropkov uporabe omreæja. Na ta naËin smo naredili samo to, da smo zeleno elektriko cenovno pribliæali interesom porabnika in uËinek je viden! V Ekowattu smo ravno na podlagi tega inptrumenta, skupaj s celovito predstavitvijo prednosti, ki jih porabnik dobi z zeleno elektriko, uporabniku omogoËili cenovno ugoden dostop do nje.« Kakpno ceno naj ima po vapem zelena elektrika? ˜Tako, da bodo vsi zadovoljni, hkrati pa je stvar odgovornosti vsakega ponudnika zelene elektrike, da sledi pomenu te elektrike, ki je v tem, da naj bi z njeno veËjo rabo poveËali tudi proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in s tem poËasi nadomepËali fosilna goriva. To pa je mogoËe narediti tudi z odloËitvijo ponudnika zelene elektrike, da del provizije (maræe) namenja v gradnjo novih obnovljivih virov energije. Politika Ekowatta je v tem, da tudi z racionalizacijo poslovanja doseæemo potrebno cenovno razliko, iz katere bomo v tretji fazi napega razvoja tudi vlagali v nove obnovljive vire energije. Cenovne razmere na trgu z elektriËno energijo nam tako odloËitev za zdaj tudi omogoËajo. Zelo nepop-teno do porabnikov bi se nam v tem trenutku zdelo, Ëe bi govorili, da bomo 1 tolar od vsake kilo-vatne ure namenjali v nove obnovljive vire energije, saj je odjem tako majhen, da ne pokrivamo pe niti svojih stropkov. Tisti, ki bo dal tako informacijo uporabnikom, hkrati pa iz tega sklada ne bo mogel financirati gradnje novih objektov, jih bo s tem le zavajal, dræava pa, Ëeprav ta koncept neuradno podpira, tu- di ne bo mogla nadzorovati poslovnih odloËitev ponudnikov zelene elektrike, razen javnih podjetij.« Kako je s ceno zelene elektrike za gospodinjstva? ˜Kar se tiËe gospodinjstev, je jasno, da bo cena za zeleno elektriko nekoliko vipja, saj lahko ob povpreËni porabi okrog 4.000 ki-lovatnih ur na leto hitro izraËu-namo, da bi ob 1 tolarju na kilo-vatno uro draæji zeleni elektriki pridobili piËlih 4.000 tolarjev na porabnika na leto! To pa ne za-dopËa za vodenje sistema zelene elektrike, ki je draæji od ˜nava-dnega«, saj poleg obraËunava-nja, poptnin itd. zahteva tudi sledenje do vira energije, prepreËe-vanje dvojnega obraËunavanja in izdajo certifikata, seveda napega, da ne bo pomote. Tu je torej problem majhnih koliËin ... Cena za gospodinjstva pe ni oblikovana, lahko pa povem, da smo oblikovali tri skupine porabnikov glede Foto Miro Jakomin Zelena elektrika pomeni rabo oziroma proizvodnjo elektriËne energije iz obnovljivih virov energije. EU je æe leta 2001 sprejela Direktivo o spodbujanju rabe elektriËne energije iz OVE, s katero doloËa temeljna skupna merila, po katerih dræave Ëlanice spodbujajo rabo OVE za namen nadomepËanja neobnov-ljivih (konvencionalnih) energentov. Skladno z omenjeno direktivo tudi nap energetski zakon vsebuje doloËila o spodbujanju OVE, prav tako pa daje temu velik poudarek pred kratkim sprejeta Resolucija o NEP. Ob tem pe omenimo, da Ekowatt dobavlja elektriËno energijo preko javnega distribucijskega omreæja, tako da stropki za posebne napeljave ali ptevce odpadejo. Elektro Gorenjska, d. d., je bilo prvo od petih distribucijskih podjetij, ki je spoznalo prednosti, ki jih zelena elektrika kot nov produkt na trgu ponuja uporabnikom, in omogoËila, da uporabniki prviË v zgodovini lahko izberejo ne le drugega ponudnika, temveË celo nov produkt. na koliËino letnega odjema in temu primerno se bo razlikoval tudi obseg cen. Po zadnjih izraËu-nih in predvidevanjih razvoja trga pa ocenjujemo, da bodo cene zelene elektrike vipje od sedanjih, distribucijskih, ki jih dolo-Ëa vlada.« Kdo od gospodinjskih uporabnikov bo pa potem kupoval zeleno elektriko, Ëe bodo cene zelene elektrike vipje? ˜Zeleno elektriko bodo kupovali v prvi vrsti tisti, ki æe sedaj po-skupajo æiveti skladno z naËeli varovanja okolja. Tisti, ki so æe davno æeleli loËevati odpadke, ki se v sluæbo in po opravkih namenoma vozijo s kolesi, in ne avtomobili itd. Træne raziskave so pokazale, da obstaja taka skupina ljudi, ki so dovolj izobraæeni in razgledani, da se zavedajo pomena malih korakov pri ohranjanju Ëistega okolja, hkrati pa jim nekaj sto tolarjev meseËno veË za elektriko ne pomeni odrekanja pri drugih dobrinah.« Miro Jakomin Marko Gospodji-naËki med avi-tvijo o pomenu in prednostih zelene elektrike ob podelitvi prvega cerifi-kata za zeleno elektriko, ki ga je v zaËetku maja prejel blejski Hotel Astoria. 65 NA VOLOVJI REBRI SOÆITJE VETRNIC IN KAVERN Potem ko je komisija vlade za ugotavljanje usklajenosti prostorskih sestavin planskih aktov obËin z obveznimi izhodipËi prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije ugotovila usklajenost planskih aktov obËine Ilirska Bistrica z republipkimi planskimi akti, je vodstvo Elektro Primorske povabilo novinarje na ogled lokacije prihodnjih vetrnih elektrarn na Volovji rebri in predstavilo projekt Mrzli dol, ki obsega tudi obnovo vojapkih kavern in uËno pot s predstavitvijo pridobivanja energije iz vetra. Volovji rebri krapke travnike, ptice in na koncu en par plodnih risov,« je direktor Elektro Primorske nazorno pojasnil upravi-Ëenosti postavitve vetrnih elektrarn na njihovem obmoËju. Slednje je bilo po meritvah vetra po celotni Sloveniji edino primerno za tovrstne elektrarne. Za zdaj ima Elektro Primorska z denarjem, ki ga je iztræilo s prodajo elektrike v Italijo, odkupljenih 70 hektarov zemljipËa na Vo-lovji rebri, ki so ga oddali v najem ovËarju. Delajo pa na dokumentaciji tako za vetrnice kot daljnovod kot razdelilno postajo in raËunajo, da bodo do konca leta pridobili gradbeno dovoljenje. Izdano soglasje pomeni zeleno luË za pridobivanje ustreznih dovoljenj za 47 vetrnic s 40 MW moËi in pre-draËunsko vrednostjo 50 milijonov evrov na Volvji rebri nad Ilirsko Bistrico. Tri in pol odstotke predraËunske vrednosti na-loæbe bo namenjeno financiranju lokalne skupnosti. Po besedah Davida ValentinËiËa, direktorja Elektro Primorske, so se po petih letih raziskav, meritev in izdelani ptudiji ranljivosti Go-liËa, VrempËice, Volovje rebri in Kokopi odloËili, da dajo prednost Volovji rebri. Sicer so vseskozi raËunali na GoliË, kjer naj bi na hrvapki strani sosedje tudi postavili vetrno polje. ˜Zavedati se je treba, da bodo v 25 letih zaloge nafte pople in bo nujno treba izkoristiti domaËe vire. Poleg tega nas k izkoripËanju obnovljivih virov obvezujejo tudi nape mednarodno sprejete obveznosti, predvsem glede zmanjpevanja ogljikovega dioksida. »as je, da se na-pa druæba odloËi, ali bomo imeli dovolj elektriËne energije po ustrezni ceni ali pa bomo pËitili na Nanosu kriæipËe velikih zveri, na GoliËu hrastovega sekaËa, na n*~ *m '^'-¦-' i Ena od dobro ohranjenih kavern, del bodoËega muzeja na Volovji rebri. Celotna naloæba naj bi bila kon-Ëana v 16 mesecih. Glavni investitor projekta bo Elektro Primorska, ki bo v ta namen ustanovilo posebno druæbo. Direktor ValentinËiË si æeli domaËe partnerje pri naloæbi, upa, da ne bodo sosedje, Ëe pa bi izbiral tujce, bi se odloËil za ©pance. Razmi-pljajo pa tudi o tem, da bi se za ta projekt tesneje finanËno povezali s Holdingom Slovenske elektrane znotraj bilanËne skupine, kjer bi Elektro Primorska imelo finan-Ëno soudeleæbo na »HE AvËe, HSE pa na Volovji rebri. Kljub skorajpnemu zaËetku gradnje vetrnih elektrarn na Volovji rebri, pa drugih lokacij niso opustili. Cilj Elektro Primorske je, da postavi za 200 MW moËi vetrnic, kolikor jih predvideva Nacionalni energetski program. Vzporedno projekt Mrzli dol Na zahodnem poboËju Sneænipke planote je po podpisu Rapalske pogodbe leta 1920 iz strahu pred vojapkim vdorom Kraljevine SHS Italija zgradila moËno utrjeno obrambno linijo z vojapkimi Novinarji smo dobro Ëutili moË vetra na poboËjih Volovje rebri. Foto Minka Skubic utrdbami - kavernami. ©tevilne izmed njih so do danes ostale delno popkodovane - kar so po vojni storili domaËini, predvsem zato, ker so potrebovali gradbeni material - sicer pa pe danes po veË kakor 80 letih ponujajo moænost ogleda posebne arhitekture voja-pkih, bivalnih in spremljevalnih objektov. Poleg tega ima dolina Mrzli dol, ki leæi med hriboma Velika Milanija in Lunjevica na nadmorski vipini tisoË metrov, status kulturne krajine. S krËe-njem gozdov so domaËini zaËeli travipËa kositi in na njih pasti drobnico, kar je omogoËilo razvoj flore tako dinarsko-krapkih, mediteranskih kot alpskih rastlin. Elektro Primorska æeli soËasno s postavitvijo vetrnega polja v okviru projekta Mrzli dol, ki obsega ptiri glavne dejavnosti: muzej, uËna pot, gostinska dejavnost in informacijski center, obnoviti dve vojapki kaverni in ju usposobiti za delovanje muzeja, gostinske dejavnosti in informacijske toËke. Tri do ptiri kilometre dolga uËna pot po okolici ka-vern bi - poleg ogleda geolopke sestave tal, ekosistemov, bogate etnolopke zbirke, vezane na obmoËje Sneænika, moænosti razgleda do Jadranskega morja, italijanskih Dolomitov in slovenskih Alp - vkljuËevala tudi ogled vetrnega polja ter seznanitev obiskovalcev z novim naËinom pridobivanja elektriËne energije z uporabo vetra. Na ta naËin æeli Elektro Primorska poiskati povezavo z lokalno skupnostjo in prispevati svoj del k novi turistiËni ponudbi krajev v bliæini s hrvapko mejo in Italijo. Prav slednje ponuja velike mo-ænosti za razvoj turizma, pa tudi raziskovalne in izobraæevalne dejavnosti tako iz energetike, zgodovine, naravoslovja kot etnologije. Od regije same pa bo odvisno, koliko bo znala to priloænost izrabiti. Minka Skubic 67 IMAMO NAJBOLJ ZA©»ITENO NARAVO V EVROPI Konec aprila je republiška vlada sprejela uredbi o obmocjih Natura 2000 in ekološko pomembnih obmocjih. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih obmocij, razglašenih v državah clanicah Evropske unije. Njihov cilj je ohraniti živalske in rastlinske vrste ter življenjske prostore, ki so na evropski ravni redki in ogroženi. Obmocje Nature 2000 zajema v Sloveniji 35,5 odstotka ozemlja države, kar je dalec najvec v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Velik obseg zašcitene narave bo zelo vplival na gradnjo energetskih objektov. Natura 2000 je evropsko omreæje pomembnih obmoËij narave, ki je bilo oblikovano na podlagi direktive o habitatih iz leta 1992, v kateri so navedeni habi-tatni tipi, katerih ohranjanje je v interesu EU, in direktive o pticah iz leta 1997, v kateri so navedene vrste ptic, katerih ohranjanje je prav tako v interesu Unije in za katere se vzpostavlja evropsko ekolopko omreæje. Direktivi dolo-Ëata merila za opredeljevanje posebnih varstvenih obmoËij in postopek za vkljuËevanje teh obmo-Ëij v evropsko ekolopko omreæje. Nastali sta na podlagi dejstva, da se v zadnjem desetletju biotska raznovrstnost v Evropi hitro zmanjpuje in izgublja. Razlogi za to so predvsem v urbanem, infra-strukturnem in turistiËnem razvoju ter intenziviranju kmetijstva in gozdarstva. Direktiva o habitatih opredeljuje pribliæno 200 habitatnih tipov ter 700 rastlinskih in æivalskih vrst, pomembnih za skupnost. Podlaga za odloËitev vlade za na-po Naturo 2000 je bilo delo veË deset slovenskih strokovnjakov iz osrednjih znanstvenih in strokovnih ustanov ter nevladnih organizacij, ki so predlagali zapËite- na obmoËja nape dræave na podlagi evropske direktive o pticah in direktive o habitatih. ObmoËij je nekaj manj kot 300, od tega jih je 260 doloËenih po direktivi o habitatih in 26 po direktivi o pticah. Prva zavzemajo 22,8 odstotka in druga 31,5 odstotka, kar skupaj pomeni 35 odstotkov slovenskega ozemlja, ki ga je treba ustrezno ohranjati, in na njem 111 ogroæenih rastlinskih in æi-valskih vrst. VeËji del zapËitenega obmoËja porapËa gozd, 9 odstotkov ga je nad gozdno mejo, pomemben pa je tudi deleæ travipË. V Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih je 25 odstotkov skupne povrpine obmoËja Natura 2000. Kot je na tiskovni konferenci ob predstavitvi sprejetja Nature 2000 povedal minister mag. Janez KopaË, s tako zapËito narave za veË kakor dvakrat presegamo evropsko povpreËje zapËitenega obmoËja dræave, kar je posledica velike ohranjenosti narave in pestre biotske raznovrstnosti nape dræave. Kljub temu, da je ohranjena narava velika razvojna priloænost, predvsem za razvoj ekoturizma in z njim povezane ponudbe, in da bo te projekte mogoËe uresniËiti s denarnimi spodbudami Evropske unije, kot je program EU naravi prijazno kmetovanje, bo ohranjanje pomenilo tudi dve milijardi tolarjev dræavnih stropkov na leto. Po KopaËevi oceni pomenijo subvencije strukturnih skladov Evropske unije le kapljo v morje pri pokrivanju stropkov sprejete Nature 2000. Sprejete direktive nam-reË pomenijo obveznosti za nap pravni red in jih bodo morali upoptevati nosilci naËrtovanja, ko bodo presojali, ali so projekti sprejemljivi za okolje in ali imajo vpliv na zapËiteno obmoËje, ki je pod zapËito Nature 2000. Foto Minka Skubic S prvim konkretnim primerom uvrpËanja obmoËja v Naturo 2000 ali dodajanja pe kake druge, prav tako pomembne vloge, so se sreËali na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo pri Volovji rebri. Kot je dejal minister KopaË, sta dve strokovni instituciji podali mnenje, da v tem primeru ni bojazni, da se ne bi ohranila biot-ska raznolikost roba Sneænika, tudi Ëe bi tam zgradili vetrne elektrarne. ˜Nape ministrstvo je v tem primeru upoptevalo cilj o nujnem poveËanju obnovljivih virov energije in soËasni ohranitvi biotske raznovrstnosti na tem obmoËju. Ko smo imeli to zagotovljeno, smo dali soglasje obËini Ilirska Bistrica za usklajenost njenih naËrtov z dræavnimi,« je pojasnil mag. KopaË in ob tem naptel vrsto primerov, ko pa to ni bilo tako. Tako je ministrstvo med drugim zapËitilo posamezne odseke Mure, Save, pa Idrijco pred morebitnimi energetskimi apetiti. Po njegovih besedah so vsak problem obdelali posebej in ga poskupali kar se da uskladiti z interesi v dræavi in konkretnem okolju. Minka Skubic Volovja reber je bila v zadnjem hipu izloËena iz Nature 2000. Veterne elektrarne imajo zeleno luË. ill VMJI POMOC SREDOZEMSKIM DRŽAVAM Evropska komisija se je odlocila, da bo namenila svojim sredozemskim partnericam 1,24 milijarde evrov za sodelovanje in pomoc v prihodnjih dveh letih. S tem denarjem želi predvsem spodbuditi izvajanje pridružitvenih sporazumov s temi državami ter financirati projekte v podporo institucionalnim in gospodarskim reformam. Najvec od omenjenega zneska bo dobila Alžirija - 106 milijonov evrov, Egipt 243 milijonov, Jordanija 110 milijonov, Libanon 70 milijonov, Maroko 275 milijonov, Sirija 80 milijonov in Tunizija 144 milijonov, regiji kot celoti pa bo namenjenih še dodatnih 215 milijonov evrov. STA VECJA NAKLONJENOST VSTOPOV ONIJO Nedavna širitev Evropske unije je, kot kaže, dala nov zagon zagovornikom vstopa Norveške v povezavo. V raziskavi javnega mnenja, ki jih je objavil casnik Aftenposten, je namrec 51 odstotkov državljanov izrazilo naklonjenost vstopu, 36 odstotkov pa jih temu še zmeraj nasprotuje. Po teh rezultatih sodec se je delež zagovornikov povecal za štiri odstotke, delež nasprotnikov pa je ostal nespremenjen. Norvežani so pridružitev Evropski uniji doslej že dvakrat zavrnili na referendumu, in sicer leta 1972 in 1994. Pred koncem mandata sedanjega parlamenta (leta 2005) v državi ni predvideno nobeno glasovanje o morebitnem vstopu v Unijo. STA LETOS SKORAJ SEDEMODSTOTNA RAST Azijsko gospodarstvo bo tudi letos doseglo najvipjo stopnjo rasti na svetu - tam-kajpnji bruto domaËi proizvod se bo (Ëe ne upoptevamo Japonske) namreË vzpenjal po 6,8-odstotni stopnji, prihodnje leto pa po 6,7-odstotni, je v svojem po-roËilu napovedala Azijska razvojna banka. Njene ocene temeljijo predvsem na poveËanem trgovanju med dræavami v regiji in rastoËem povprapevanju porabnikov, predvsem na Kitajskem. Kitajska banka tako napoveduje 8,3-odstotno rast gospodarstva, kar pa najbolj koristi dræavam vzhodne in juæne Azije. Kljub dobremu napredku - æe lani je rast v tem delu sveta znapala 6,3 odstotka - pa azijska razvojna banka opozarja na nujnost nadaljnjih reform v regiji in ukrepov, ki bi privabili tuje naloæbeni-ke, obenem pa izpostavlja ptevilna tveganja, kot so terorizem, infekcijske bolezni in neenakomerno okrevanje industrijskih dræav. STA 69 N OVE RAZSEŽNOSTI TRGA Z ELEKTRICNO ENERGIJO Borzen, slovenski organizator trga z elektriËno energijo, je tik pred vstopom Slovenije v EU pripravil dvodnevno 2. mednarodno konferenco, ki je 28. in 29. aprila potekala v Grand hotelu Union v Ljubljani. Prvi konferenËni dan je bil namenjen trgovanju z elektriËno energijo, drugi dan pa bio-masi in vzpostavitvi organiziranega trga na tem podroËju. æenci lahko slipali od Petera Duf-fyija iz Enercomma International. Svoje dosedanje izkupnje na slovenskem trgu z elektriËno energijo so v nadaljevanju podali tudi Borzenovi Ëlani, na drugi strani pa so svoja priËakovanja in bojazni na slovenskem trgu z elektriËno energijo razkrili pe ve-Ëji evropski trgovci. Ob koncu prvega dne so govorniki slovenski trg z elektriËno energijo osvetlili pe v luËi regionalnih povezav. Ob pomembni gospodarsko politiËni prelomnici, ki bo tudi v elektroenergetski sektor prinesla ptevilne spremembe in novosti, so domaËi in tuji strokovnjaki s po-droËja energetike razpravljali o novih poslovnih priloænostih v spremenjenem poslovnem okolju in drugih novostih ter potrebnih spremembah na slovenskem organiziranem trgu z elektriËno energijo. O uspepnosti in odmevnosti Borzenove konference pri-Ëa pestra mednarodna udeleæba veË kakor 180 predstavnikov podjetij s podroËja energetike, od katerih je bila kar tretjina tujcev. To dokazuje, da se tudi tuja podjetja zavedajo stratepkega pomena slovenskega trga v jugovzhodni regiji. V dveh dneh je ude-leæencem konference spregovorilo veË kakor 45 domaËih in tujih strokovnjakov. Direktor Borze-na, Damjan Stanek, je v govoru ob odprtju poudaril, da moramo v Sloveniji izoblikovati takpen model trga z elektriËno energijo, ki bo kar najbolje uravnoteæil in zadovoljil zakonitosti træne ekonomije in konkurence na eni ter regulative na drugi strani. O vlogi in pomenu trænih mehanizmov je spregovoril tudi Peter Styles iz evropskega zdruæenja trgovcev za elektriËno energijo, EFET. Zelo zanimive in pouËne irske izkup-nje z odpiranjem trga so udele- Foto arhiv Borzena Prvi dan konference so govorniki in udeleæenci konference enotno ugotovili, da sta slovensko elektrogospodarstvo in slovenski trg z elektriËno energijo dorasla Evropi. Slovenska podjetja, ki so na-vzoËa na trgu z elektriËno energijo, so pripravljena na evropsko konkurenco, veËina je celo pre-priËanih, da bo prihod tujih podjetij na trg prinesel pozitivne spremembe ter tako dodatno pripomogel k njihovi uspepnosti in vo vzpostavitve splopnega informacijskega spletnega portala in trgovalne aplikacije je financirala Agencija RS za uËinkovito rabo in obnovljive vire energije v okviru projekta GEF. Glavni prednosti organiziranega trga sta, da ta na pregleden naËin koncentrira sicer razprpeno ponudbo in povprapevanje in da obstaja relativno enostaven naËin, kako ponuditi oziroma kupiti proizvode lesne biomase. Delovanje trga biomase bo, podobno kot delovanje dnevnega trga na trgu elektriËne energije, omogoËalo preglednost cen tako za konËne uporabnike kot za proizvajalce lesne biomase. Preglednost cen in moænost vnapanja in sprejema ponudb pomenita bolj racionalno izrabo in hkrati tudi poveËanje razpoloæljivega potenciala bio-mase, ki velikokrat ostane neiz-koripËen prav zaradi dejstva, da je trg nepregleden. ju. Nike Krajnc z Gozdarskega inptituta Slovenije je nato predstavila probleme pri ocenjevanju potenciala lesne biomase v Sloveniji, Jani Turk (AURE) pa je prikazal paleto subvencij, ki jih na tem podroËju ponuja dræava, s Ëimer je dopolnil predstavitev Hinka ©olinca (MOPE), ki je bila vezana na dræavni pogled na bio-maso in druge OVE v kontekstu vseh virov energije. V drugem sklopu so bile na kratko prikazane tehnologije, ki se uporabljajo za pridobivanje in kurjenje lesne biomase v Sloveniji. Tretji sklop je odprl Borut Rajer z Borzena, ki je predstavil organiziran trg z lesno biomaso, v nadaljevanju pa je svojo dejavnost na podroËju lesne biomase predstavilo veË slovenskih podjetij, med drugim tudi Istrabenz, Petrol, TE-TOL in Tisa. Zadnji sklop predavanj je dodal pe mednarodni vidik, saj so Eliseo Antonini, Aleksandar Tudi tokratna konferenca je udeleæencem postregla z vrsto koristnih informacij. Foto arhiv Borzena razvoju trga z elektriËno energijo v Sloveniji in celotni regiji. Zaæivel trg z biomaso Drugi dan je bil udeleæencem konference predstavljen Borze-nov pilotni projekt organiziranega trga z biomaso, ki se mu je v enem mesecu delovanja pridruæilo æe veË kakor 70 Ëlanov. Pripra- Na konferenci je poleg udeleæen-cev podporo organiziranemu trgu Biomase izrazil tudi Minister za okolje, prostor in energijo, mag. Janez KopaË. Povedal je, da ima Slovenija na podroËju bio-mase kot obnovljivega vira energije velik potencial in da je trg bi-omase eden od elementov, ki lahko pripomore k njenemu razvo- KneæeviÊ, Josef Plank in Julije Domac predstavili stanje na trgih bi-omase Italije, BiH, Avstrije ter Hrvapke. Barbara SvetiË 71 EALNOST ODPIRANJA PLINSKIH TRGOV Po odpiranju elektroenergetskih trgov postaja vroËa tema odpiranje plinskega trga, ki pa se sooËa s ptevilnimi nepopolnostmi in teæavami pri vzpostavljanju konkurenËne-ga in uËinkovitega trga. »lanek opredeljuje realnosti plinskih trgov, ki pomenijo pomemben dejavnik gradnje novih zmogljivosti za proizvodnjo elektriËne energije, v Evropi in Sloveniji. 72 Vjp k Evropi od leta 1998, ko je bila sprejeta prva plinska direktiva, poteka liberalizacija plinskega sektorja, s katero skupajo na obmoËju Evropske unije dose-Ëi enoten trg zemeljskega plina. Zemeljski plin predstavlja pomemben vir za proizvodnjo elek-triËne energije, saj ima pred drugimi energenti prednosti z vidika nizkih investicijskih stropkov, visokih izkoristkov termoelektrarn, nizkih emisij toplogrednih plinov in kratkih rokov gradnje. Deleæ zemeljskega plina v energetski ponudbi EU naj se bi do leta 2020 poveËal na 27 odstotkov, pribliæno dve tretjini tega pove-Ëanja naj bi plo na raËun termoelektrarn in postrojev za soproiz-vodnjo. Na podlagi trænih gibanj in priËakovanj se predvideva, da bodo v EU od 2020 do 2030 iz zemeljskega plina proizvedli æe pri-bliæno 40 odstotkov vse elektriË-ne energije (EU, Zelena knjiga). Kot kaæe graf pt. 1, naj bi tudi v Sloveniji najveËji deleæ sicer hitre rasti rabe plina odpadel na energetiko. Izkupnje iz trga telekomunikacij in trgov elektriËne energije kaæe-jo, da je za vzpostavitev dobro delujoËega konkurenËnega trga treba omogoËiti dostop tretjih strank na nacionalne trge in loËi-ti vertikalno integrirane dele prej nacionalnih monopolov, s Ëimer se ravno sooËa slovenski Geoplin. Seveda to pe ni dovolj - treba je vzpostaviti tudi harmonizirana pravila in regulatorno telo, ki bo nadziralo izvajanje postavljenih pravil ter zagotoviti druge ukrepe za vzpostavitev enotnega in konkurenËnega plinskega trga. Glede na inherentne znaËilnosti plinskih trgov, pa je vprapanje, kako zadovoljni bodo lahko upraviËeni odjemalci s konku-renËnostjo na tem segmentu v prihodnjem kratko- in srednje-roËnem obdobju. Cilji in dosedanji doseæki liberalizacije trga z zemeljskim plinom v Evropi Cilj liberalizacije plinskega trga je vzpostavitev notranje in zunanje konkurence, ki bo temeljila na konkurenËnem in enotnem plinskemu trgu, v katerem naj bi bili zdruæeni tako dosedanji dobavitelji zemeljskega plina (Rusija, Alæirija, Norvepka, Nizozemska), kot tudi novi potencialni dobavitelji iz dræav proizvajalk (Libija, Nigerija, Katar, dræave Kaspijskega morja). Cilji liberalizacije plinskega trga so podobni kot v primeru odpiranja elektroenergetskih trgov, zato o njih podrobneje ne bi pisali. Vsekakor plinska direktiva iz leta 1998, ki je bila sicer implementirana v nacionalne zakonodaje, do leta 2002 pe ni bistveneje sprostila konkurence, saj je dovoljevala vertikalno integracijo, prohibi-tivne cene za dostop do omreæja in shranjevanje zemeljskega plina ter nezadostno loËitev dejavnosti trgovanja s plinom od transporta in skladipËenja zemeljskega plina. Graf 1: Rast porabe plina po porabnikih. 250 200 150 100 50 0 D energetika D široka potrošnja D industrija 2000 2010 2020 Vir: Geoplin, Slovenski trg zemeljskega plina, Okolje in energija, pomlad 2004 Graf 2. kaæe odprtost plinskega trga v dræavah Ëlanicah EU in treh dræavah kandidatkah za vstop v EU. Stopnja odprtosti trga sama ne pove veliko, kar vedo tudi slovenski upraviËeni odjemalci za nakup elektriËne energije, zato si podrobneje oglejmo ovire pri vzpostavljanju konku-renËnega trga zemeljskega plina. Ovire na poti razvoja enotnega in konkurenËne-ga trga Na trgu zemeljskega plina obstajajo doloËene ovire, ki zavirajo nastajanje enotnega trga znotraj celotne Evropske unije. Evropski plinski trg je organiziran okoli oligopola proizvajalcev - izvoznikov (podjetja v Alæiriji, na Nor-vepkem, v Rusiji in na Nizozemskem) ter oligopola kupcev (plinske druæbe v evropskih dræavah, ki imajo monopolni oz. prevladu-joË poloæaj na nacionalnih plinskih trgih). Institucionalna struktura podjetij je omogoËila razvoj stabilnih in zrelih trænih plinskih struktur, ki pa jih je teæko spreminjati. Stopnja koncentracije na nacionalni ravni pomeni velik problem, saj prevladujoËi ponudniki na nacionalnih trgih niso vedno navdupeni za spremembe. V Sloveniji je kljuËni akter Geo-plin, ki je edini nakupni vir za sicer omejeno ptevilo manjpih slovenskih distributerjev plina. Obstajajo tudi velike razlike med upraviËenimi odjemalci. Tako so na primer proizvajalci elektriËne energije na zemeljski plin, ki imajo doloËeno nakupno træno moË, v nekaterih dræavah zelo razpirjeni (Velika Britanija, Italija, ©panija), v drugih pa sploh Zelo pomembno oviro pomenijo dolgoroËno sklenjene pogodbe z dobavitelji. Poenostavljeno, relacije med proizvodnimi monopoli in uvoznimi monopoli so urejene preko dolgoroËnih pogodb (20-do 25-letnih), v katerih so tveganja porazdeljena med obe strani, kupce in prodajalce. Sedaj veljavne pogodbe se nanapajo na visok odstotek vse porabe do leta 2010, tako da imajo novi dobavitelji le malo moænosti za vstop na evropski trg ne glede na formalno odprtost trga. Poenostavljeno, Ëe ni novih ponudnikov, ni nove konkurence in s tem uËinkovito-sti, ki jo lahko zagotavlja le dobro delujoË trg, ne pa dræava ali monopolne oziroma oligopolne træne strukture. ObstojeËe dolgoroËne pogodbe tudi po mnenju Evropske komisije omejujejo uËinkovito konkurenco. Pri tem naj ne bi bila tako problematiËna klavzula vzemi ali plaËaj, saj je le-ta relativno fleksibilna, prav tako naj ne bi bil veËji problem v cenah, vezanih na nafto, saj jih je mogoËe revidirati. Poseben problem pomeni klavzula o namembnem kraju za obsto-jeËe in prihodnje pogodbe (destination clause), saj je s to prepovedjo o preprodaji na druge trge pomembno zavrto trgovanje med udeleæenci na trgu in sam razvoj trga. Da bi izboljpali poloæaj na trgu, sta dve dræavi EU, Italija in ©panija, zahtevali, da se doloËe-na koliËina dolgoroËnih pogodb prenese na podjetja, ki so bila pripravljena vstopiti na trg (po vzoru Velike Britanije, ki je od British Gasa leta 1994-1995 zahtevala opustitev polovice dolgoroË-no sklenjenih pogodb). Poraba zemeljskega plina Poraba zemeljskega plina v EU je leta 2002 znapala nekaj veË kakor 390 bn kubiËnih metrov in naj bi se v prihodnosti obËutno poveËa-la. Po predvidevanjih Rusko-ev-ropskega centra za ekonomsko politiko (Russian-European Centre for Economic Policy, France) naj bi se samo v EU poraba zemeljskega plina poveËala na 420-650 bn kubiËnih metrov, do leta 2020 pa na 533-650 bn kubiËnih metrov. Uvoz zemeljskega plina se bo torej obËutno poveËal, z 200 bn kubiËnih metrov leta 2002 na do 400 bn kubiËnih metrov leta 2020 (uvoz bo po predvidevanjih diverzificiran med dosedanje ponudnike - Alæirija, Nizozemska, Norvepka, Rusija in Velika Britanija). Med potencialne dobavitelje zemeljskega plina, ki se bodo morda v prihodnosti pri-druæili tradicionalnim, lahko priptejemo sedem veËjih regij: Severno morje (Norvepka, Velika Britanija, Danska), Severna Afrika (Alæirija, Egipt, Libija), Rusija, obmoËje kaspijskega morja (Azerbajdæan, Kazahstan, Turkmenistan), zalivska dræave, Zahodna Afrika (Nigerija, Angola) in Juæna Amerika (Trinidad in Tobago, Venezuela). Velike ruske rezerve bodo verjetno vplivale na poveËanje uvozne odvisnosti EU iz te dræave. Dol-goroËna strategija poslovnih odnosov z Rusijo na podroËju energetike bo pomemben korak k zanesljivosti ponudb plina. »e-prav je zemeljski plin ustrezna repitev za vrsto okoljevarstvenih problemov, je za veËino dræav EU (razen nekaj izjem, ki imajo lastna nahajalipËa), uvoæeno go- Graf 2: Odprtost plinskega trga v dræavah EU in dræavah kandidatkah. 73 Vir: Evropska komisija, DG TREN draft working paper, Third benchmarking report on the implementation of the internal electricity and gas market, Bruselj, 1. 3. 2004. ne. 74 rivo. KljuËno stratepko vprapa-nje je poveËanje ptevila dobaviteljev, kar je za Evropo mogoËe le z zgraditvijo terminalov za uteko-Ëinjeni zemeljski plin. Norvepka z najveËjimi rezervami zemeljskega plina v Evropi bo sicer popolnoma integriran del skupnega plinskega trga, kar bo znatno zmanjpalo uvozno odvisnost. Vendar bo kljub temu razpirjena EU na podroËju plina 35-40 odstotkov uvozno odvisna. Konkurenca in cene UËinke uËinkovitega plinskega trga je mogoËe meriti s primerjavo cen med dræavami Evrope ter ugotavljanjem konvergence cen. Manjpa, kakor je razlika med cenami med nacionalnimi trgi, bolj se trg odpira navzven in postaja del enotnega evropskega trga. Kot primer lahko navedemo Avstrijo in njene veËje upraviËene odjemalce. Sicer je veËina odjemalcev obdræala svoje prvotne dobavitelje, vendar jih je okrog 40 odstotkov v pogajanjih izpogo-jevalo ugodnejpe pogoje. Velikokrat predmet novih pogajanj niso bile le cene zemeljskega plina, temveË tudi na primer veË fleksibilnosti v okviru obstojeËe pogodbe. Od zaËetka liberalizacije so se cene zemeljskega plina v Avstriji sicer nekoliko zvipale: z 21,1 evrocenta na kubiËni meter v drugi polovici leta 2000 na 24,6 evrocenta na kubiËni meter konec leta 2003. Ob rasti cen nafte, ki smo ji priËa zdaj, pa je mogo-Ëe, da bo cena v prihodnosti pe rasla. Florian Haslauer, strokovnjak za energijo pri A.T. Kearney, navaja, da kratkoroËna cenovna gibanja nafte na cene zemeljskega plina sicer nimajo ta-kojpnjega vpliva. »e cena nafte v daljpem obdobju ostane na visoki ravni, rastejo tudi cene zemeljskega plina Stanje na trgu zemeljskega plina v Sloveniji V Sloveniji je poraba zemeljskega plina leta 2003 znapala 1,1 milijarde kubiËnih metrov, kar v evropskem merilu pomeni zelo majhno koliËino. Slovenija veËi-no potrebnega zemeljskega plina uvozi (gl. sliko 1). VeËina plina je bila porabljena v industriji (od tega pribliæno 140 milijonov ku-biËnih metrov v industrijskih Slika 1: Dobava plina v Slovenijo. GAZPROM RUSIJA SLOVAŠKA SPP AVSTRIJA OMV ,/^^Lj^ ^Tjj' SLOVENIJA ITALIJA K~**^Jt^f~~ il~*^-^- SNAM RETE Cn M^\A^J^ \_ GAS < N^JV-/^-^ HRVAŠKA ALŽIRUAJP ^y SONJfWCH ^ S Vtuhizija 1| TTPC Vir: Geoplin, Slovenski trg zemeljskega plina, Okolje in energija, pomlad 2004 in toplarnipkih kogeneracijskih procesih) in piroki porabi, le 3 odstotki plina pa so bili porabljeni za proizvodnjo elektriËne energije (TE Brestanica, nekatere manjpe industrijske kogenera-cije). V Sloveniji se priËakuje nadaljnja rast porabe plina, najveËje poveËanje pa bo opazno ravno na podroËju porabe plina za proizvodnjo elektriËne energije, kar napoveduje tudi Nacionalni energetski program (NEP). Akterji na trgu imajo na podroËju investicij v gradnjo plinskih elektrarn zelo ambiciozne naËrte, ali pa bodo le-ti udejanjeni, pa je odvisno od mnogih dejavnikov. Trenutno naj bi bile zmogljivosti za prenos zemeljskega plina, ki vodijo po daljnovodih do Slovenije, torej v veliki meri æe zasedene, tako da bo æe pred dejansko potrebo po dodatnih koliËinah zemeljskega plina vnaprej treba zakupiti doloËeno dodatno koliËi-no (in za to zagotoviti tudi prenosne zmogljivosti). Velik izziv v Sloveniji pomeni gradnja novih prenosnih zmogljivosti, ki so nujni pogoj za gradnjo novih plinskih elektrarn v Sloveniji. Poleg tega problem nezadostnih zmogljivosti za prenos zemeljskega plina obstaja tudi drugod po Evropi. Trenutno bi bila dobava potrebnih koliËin za nove proizvajalce elektrike na zemeljski plin mogo-Ëa le preko tradicionalnih ev- ropskih dobaviteljev zemeljskega plina, ki imajo svoje plinovode speljane preko Srednje Evrope. »e bo v bliæini Slovenije zgrajen tudi terminal za utekoËinjeni zemeljski plin, pa lahko kot dobavitelj pride v poptev tudi kako bolj oddaljeno podjetje za dobavo zemeljskega plina. Redna dobava pa seveda pomeni tudi dol-goroËno pogodbo, po kateri bi slovenski distributer nosil tveganje minimalne koliËine nakupa. Glavni akterji na Slovenskem trgu zemeljskega plina so Petrol Ljubljana, Istrabenz Koper, Nafta Lendava (100 odstotkov v dr-æavni lasti), Geoplin Ljubljana (25 odstotkov dræavno lastnipt-vo). Geoplin kot kljuËni udeleæe-nec slovenskega plinskega trga je podjetje, ki skrbi za transport, dobavo in upravljanje omreæja zemeljskega plina). V skladu z direktivami EU bo moral Geoplin do 1. julija letos ustanoviti hËe-rinsko druæbo za transport zemeljskega plina. Glede na za zdaj neugoden razvoj dogodkov na podroËju konku-renËnosti slovenskega trga z elek-triËno energijo, je smiselno biti previden glede novih moænosti in koristi, izhajajoËih iz odpiranja plinskega trga v Sloveniji. To pe posebno velja za kratkoroËno in srednjeroËno obdobje, veË pa bo pokazal Ëas. Mag. Klemen Podjed I V lli:LH7.1i'^.H H'lMi'lHU'l^iMii'f. Skupna koliËina prodane elektriËne energije aprila je bila precej manjpa kakor mesec prej in je znapala 29.406 MWh. V primerjavi s prodano energijo marca je bila tako manjpa za 23,5 odstotka, prav tako pa so bile niæje tudi cene, in sicer za 23,1 odstotka. April lahko razdelimo na dva dela. V dneh do 20. aprila so bili trgovalni volumni dokaj veliki in tudi cena je bila vipja kakor v zadnji tretjini meseca, ko so dnevni volumni trgovanja moËno padli in so se le redko povzpeli preko meje 500 MWh, pri trgovanju za zadnji aprilski dan pa celo ni priplo do sklenitve posla. Glavni vzrok za takpno spremembo je bilo leppe vreme v tem obdobju, ki je vplivalo na manjpo porabo in s tem na manjpe povprapevanje. PovpreËni dnevni volumen trgovanja v dneh do 20. aprila tako znapa 1.369 MWh in povpreËna vrednost indeksa SLOeX 6.172 indeksnih toËk, v nadaljevanju meseca pa povpreËni volumen trgovanja znapa 309 MWh in povpreËni indeks SLO-eX 5.657 indeksnih toËk. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SLOeX V APRILU 2004 fSSSSSSf/fS/SfSfSfffSfSfffSf/S A'lliMi'IHli:Lii7.1^ ^li'lUHi'lliMH i:i'lliMlii:i i Aprila so koliËine prodane elektriËne energije po posameznih produktih padle v primerjavi z marËevskimi in enotni teËaji so se zniæali. Ponovno je prevladoval deleæ prodane pasovne energije, ki je znapal 82,92 odstotka, v primerjavi z marcem je skupna koliËina prodane pasovne energije padla za 20 odstotkov in je zna-pala 24.384 MWh. PovpreËni meseËni enotni teËaj pasovne energije se je zniæal za 22 odstotkov na vrednost 6.016 SIT/MWh. Skupna meseËna koliËina prodane trapezne energije se je zniæala za 23 odstotkov na vrednost 4.256 MWh, enotni teËaj pa se je zniæal za 21 odstotkov in ustavil na vrednosti 7.611 SIT/MWh. V odstotkih je najbolj padla skupna koliËina noËne energije, kar za 77 odstotkov, in je aprila znapala 440 MWh. Enotni te-Ëaj noËne energije se je zniæal za 22 odstotkov na vrednost 3.435 SIT/MWh. Tudi trgovanje z urnimi produkti je padlo, skupna koliËina prodane elektriËne energije je bila niæja za 19 odstotkov in je dosegla 326 MWh. PRODANA ELEKTRICNA ENERGIJA PO URAH V APRILU 2004 POVPRE»NA CENA NA S i!!"12ivTiil 7k¥7 i/\ f'if| 11 ijTi Aprila se je prvic letos zgodilo, da je bila povprecna cena na slovenskem trgu nižja od tiste dosežene na nemškem trgu. Težnje zbliževanja cen na obeh trgih je bilo zaznati že vse od zacetka leta. Tako je bila povprecna cena februarja na slovenskem trgu višja za 8 odstotkov, marca je bila razlika samo še 5 odstotkov, aprila pa je bila cena že za slaba 2 odstotka nižja kot na nemškem trgu. Vzrok za relativno nizke cene je treba iskati tudi v manjšem povpraševanju po elektricni energiji, saj se je na dnevnem trgu sklepalo manjše število poslov po relativno nizkih cenah. Zanimivo je, da je bila razlika med cenami na nemškem in slovenskem trgu za soboto in nedeljo minimalna, kar v preteklosti ni bilo pravilo. Izjema je bil samo konec tedna med 24. in 25. aprilom, ko so bile cene na slovenskem trgu za skoraj tretjino višje. Vzrok je iskati v nenavadno mrzlem koncu tedna, v katerem so se temperature v enem samem dnevu spustile z 22" C na 14" C. Nizke temperature pa so se odrazile v vecjem povpraševanju po elektricni energiji PRIMERJAVA POVPRECNIH CEN SKLENJENIH POSLOV NA SLOVENSKEM IN NEMŠKEM DNEVNEM TRGU V APRILU 2004 PHEUX DAY BASE NA EEX V EUR/HMi POVPRECNA CENA BORZEN V EURMWh RAZMERJE MED POVP. CENO BORZEN IN POVP. CENO EEX 75 RUGI MAJDI»EV POSKUS ELEKTRIFIKACIJE KRANJA V prispevku Draga Paplerja Osem desetletij Maj-diËeve elektrarne smo izvedeli, kako so obËinski svetniki modrovali o elektrifikaciji leta 1892, 1901, 1915 in po konËani I. svetovni vojni leta 1919. Vinko MajdiË, napreden kranjski mlinar, je po spodletelem poizkusu leta 1892, kako elektrifi-cirati mesto Kranj, spet razmipljal o gradnji elektrarne. V lasti avtorja Ëlanka je dokument o pripravah na gradnjo elektrarne, ki nam odkriva stanje vodnih naprav leta 1919 in naËrte za postavitev elektrarne. Vinko MajdiË je æe leta 1892, ko je moderniziral pogon za poveËan mlin na reki Savi, ra-zmipljal o gradnji elektrarne. Predlagal je mestu Kranj, da bi lahko razsvetljeval mesto, pa so obËinski moæje odklonili njegovo ponudbo. Ker pa je bil napreden Ëlovek, si je nabavil 15 kW dina-mo in ta mu je æe leta 1893 zaËel razsvetljevati njegov mlin in stanovanjske prostore. Po konËani I. svetovni vojni pa se je zaËel zagon v novi dræavi. Vinko MajdiË je zaËel razmipljati, kako bi obnovil vodne naprave in zgradil veËjo elektrarno. Drago Papler je v æe omenjenem Ëlanku opisal, kako se je odvijala seja obËinskega sveta 16. septembra 1919, ko so razpravljali o Majdi-Ëevi propnji za gradnjo nove elektrarne. Vendar pa je Vinko Maj-diË v novem zagonu po prvi svetovni vojni videl svojo priloænost zgraditi veËjo elektrarno za potrebe porajajoËe industrije. Prav je, da izvemo nekaj o njegovem podjetniptvu. MajdiËev mlin na reki Savi Najprej moramo povedati nekaj dejstev iz zgodovine mlina na Savi. V drugi polovici 18. stoletja je industrializacija zajela tudi mli- narstvo. Namesto klasiËnih mlinov na kamne so zaËeli postavljati valjËne mline, katerih zmogljivost je presegla zmogljivost klasi-Ënih na kamne. Po navadi so bili ti mlini gnani z vodnimi turbinami ali celo parnimi stroji. Ta novi zagon v mlinarstvu pa je pripeljal do propada marsikaterega klasi-Ënega mlina na kamne. Æe leta 1870 je v Kranju na reki Savi nastalo prvo veËje industrijsko podjetje - nov valjËni mlin. Na deæelnem trgovskem sodipËu v Ljubljani je bilo protokolirano podjetje Leopold Jugovic, meha-niËen malen za æito. Leta 1874 je postal lastnik mlina Peter MajdiË, ki je mlin poveËal in vgradil vodno turbino z moËjo 100 KM ter tudi trgoval z mlev-skimi izdelki. Podjetje je postalo najveËji mlin na Kranjskem, saj iz podatkov obrtne in trgovske zbornice za leto 1875 izvemo, da je bilo zaposlenih 13 mlinarskih pomoËnikov, mlin pa je obratoval 250 dni na leto po 14 ur na dan. Devet pomoËnikov je zasluæilo na dan 1 goldinar in 25 krajcarjev, ptirje pomoËniki pa po 90 krajcarjev. Poleg tega mlina je Peter MajdiË postavil valjËni mlin pe v Jarpah, ki ga je gnala turbina z moËjo 20 KM, zaposlenih pa je bilo pet mlinarskih pomoËnikov. Naslednja predelava mlina na Savi je bila 1893, ko je nov lastnik mlina, Vinko MajdiË vgradil novo vodno turbino z moËjo 300 KM, ki mu je zadostovala za potrebe poveËanega mlina in za pogon dinama 15 kW za lastno razsvetljavo. Verjetno je bilo na razpolago pe dovolj moËi za pogon pe kakpnega dinama za razsvetljavo mesta Kranj, pa nikakor niso na-pli skupnih interesov. Po konËani I. svetovni vojni se je Vinku MajdiËu zaprl trg za mlev-ske izdelke v avstrijske alpske deæele in v italijanske primorske deæele, saj se je znapel v novi dr-æavi. Podjetje se je znaplo v krizi in Vinko MajdiË je videl repitev v gradnji elektrarne. Povezal se je z novo nastalim podjetjem Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, ki je gradilo tudi vodne turbine. Zaprosil jih je, da mu pripravijo predloge za izkori-pËanje vodne sile na reki Savi in predloge za gradnjo nove elektrarne. Sodelovanje Vinka MajdiËa s podjetjem Strojne tovarne in livarne v Ljubljani Zdaj pa smo pripli do dokumenta iz zapupËine inæ. Schneiterja, ki je v lasti avtorja Ëlanka. Dokument je dopis Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani ˜Velecenjene-mu gospodu veleindustrjalcu Vinku MajdiËu v Kranju« z dne 16. oktobra 1919. S priËujoËim dopisom so potrdili ˜radi reda« vsebino dogovora ob ˜priliki obiska« ravnatelja gospoda dr. Vidmarja v Kranju. Dr. Vidmar je bil ravnatelj (danes bi rekli direktor) Strojnih tovarn in livarn v letih 1919 do 1922. Bil je priznan elektro-strojni inæenir, ki je doptudiral na Dunaju in imel prijavljenih kar nekaj patentov. Nekateri ga poznajo po tem, da je bil znan pahovski velemojster, umrl pa je leta 1962. Dopis potrjuje dogovor o projektih Vinka MajdiËa za pogon mlina, razsvetljavo mesta Kranj in projektih za elektriËno centralo, ki bi oddajala tok v okolico mesta Kranj. Sledi opis obstojeËih naprav: ˜Vapa vodna naprava obstoji sedaj iz 2 zastarelih turbin sistema Jonval. Ti dve turbini nista veË v dobrem stanju, izgubili sta veË lopat popolnoma, nekaj deloma, ppranja je veliko prevelika, tako da stroj ne dela veË racijonelno. Prej ali slej bo treba postaviti moderne turbine æe zaradi tega, da se popolnoma izrabi dragocena vodna moË, potem pa tudi zaradi tega, da se zasigura mlinu nemoten obrat«. Naredili so tudi izraËun vodne sile: ˜»e se raËuna s 4.5 m kot na vsak naËin porabnim padcem in s 45 m3 kot vodno mnoæino, potem nastane vodna sila kakih 2200 KM. Pogon mlina in razsvetljava mlina in mesta Kranja potrebuje kveËjem 600 KM. Za elektriËno centralo bi Vam ostalo vsled tega ca. 1600 KM«. Sledi mnenje o ekonomiËnosti pogonov za mlin: ˜Iz veË vzrokov bi ne bilo priporoËljivo zdruæiti cele energije v eno samo elektriËno napravo, katera bi morala goniti potem tudi mlin. Res je, da bi bil elektriËni pogon udobnejpi, res pa je tudi, da prinapa elektriËni pogon mlina veËjo poæarno opasnost kot mehaniËni pogon. Pri dvojni transformaciji energije, torej pri transformaciji vodne sile v elek-triËno in potem pele elektriËne v mehaniËno nastanejo precejpne izgube. »eprav te izgube niso le na strani elektriËnega pogona, Ëe-prav tudi mehaniËni pogon ni idealno varËen, vendar vsaj v tem sluËaju ekonomija stoji na strani elektriËnega obrata.« Podano je nekaj moænosti, kje postaviti nove vodne naprave z ugotovitvijo: ˜»e se akceptira stalipËe, da je najpametneje pustiti mlinu direkten mehaniËen pogon in skrbeti za razsvetljavo Kranja s posebno turbino, ki naj bi stala v mlinskem poslopju, na vsak naËin torej izloËiti popolnoma elektriËno centralo za bliænjo in daljno okolico mesta Kranja, potem je tudi mogoËe tako praktiËno, aktuel-nim razmeram res prikladno zidanje in izraba cele vodne sile v veËih stopnjah.« Iz dopisa sledi, da je Vinka Majdi-Ëa najbolj zanimalo vprapanje razsvetljave mesta Kranj: ˜Naj-nujnejpe za Vas je momentalno vprapanje razsvetljave mesta Kranja. Mala turbina, katera bi stala v mlinskem poslopju in katera bi razsvetljevala mesto Kranj, bi bila torej prva turbina, katero bi morali naroËiti in postaviti. Ker pa zahteva izvrpitev tude te prve stopnje vodnega programa veË mesecev, se priporoËa kot provizorij naprave za razsvetljavo mesta Kranja brez te prve vodne turbine. »e potrebuje mesto Kranj vptevpi Vapo domaËo napravo 3000 æarnic po 16 sveË, nastane na ta naËin potreba elektri-Ënega uËinka ca. 30 kilovatov. S potrebno rezervo bi bilo torej postaviti elektriËni generator za pri-bliæno 40 kilovatov. Ta generator, kateri bi bil obteæen seveda samo v temnih urah, bi lahko dobil zaenkrat provizoriËno pogon od sedanje glavne transmisije, obteæil bi torej obstojeËi stari 2 turbini. Ta mehaniËni provizorij bi bil dopusten vsled tega, ker bi omejili pogon mlinske koparije, katera potrebuje pribliæno 60 KM za svetle ure dneva. Stari turbini bi torej oddajali: podnevi 60 KM ko-pariji, ponoËi pa elektriËnemu generatorju. Mala turbina, katero bi bilo treba vzeti seveda takoj v delo, bi morala imet 60 KM. Ta turbina bi potem prevzela pogon elektriËne centrale, bila bi seveda podnevi neobteæena, mogla bi torej podnevi gnati ali koparijo direktno, ali pa z elektriËnim prenosom kake druge stroje v mlinu ali æagi na otoku.« V dopisu sledi ˜zelo vaæno vpra-panje oblike elektriËnega toka«. Nastopijo razliËne potrebe po toku: ˜Ker imajo dosedanje naprave mesta Kranja jednakomeren tok, bi seveda tudi za novo napravo pripel v poptev jednakomeren tok. Oziri na Vapo lastno poznejpo veliko centralo, potem pa tudi oziri na bodoËe splopno dræavno omreæje pa zahteva brez dvoma vrtilni tok in sicer vrtilni tok normalne napetosti 220, oziroma 380 voltov. Æarnice bi bile torej za 220 voltov, motorji za 380 voltov. Teæ-koËe, ki bi nastale pri prikloplje-nju dosedanjih motorjev v mestu Kranju nimajo navzlic velikopoteznemu splopnemu elektriËnemu programu nobene vaænosti. ElektriËni generator bi lahko imel 750 obraËajev v minuti. Danapnja glavna transmisija dela sicer le 92 obraËajev v minuti. Prestava z jermenicami od 92 do 750 obraËa-jev je za enkrat precej visoka, mogoËa pa je ...« Da je imel Vinko MajdiË velikopotezne naËrte, nam kaæe naslednji zapis: ˜Tretja stopnja zidanja bi bila vodna in elektriËna naprava na koncu otoka, naprava torej, ki bi reprezentirala Vapo hydro-elektriËno centralo, za bliænjo in daljno okolico mesta Kranj.« Vinko MajdiË je imel v naËrtu zgraditi novi jez: ˜Novi jez, ki si ga mislite sezidati po jako pripo-roËljivem pvicarskem sistemu, bi imel po napem mnenju le eno za-tvornico za gramoz. Radi centrifugalne sile je gramoz le na levem bregu vodnega kanala nevaren. Sedanja æaga je seveda tej novi napravi na potu.« Strojne tovarne in livarne v Ljubljani so se obvezale, da bodo ˜za postavljanje turbine za elektriËno napravo mesta Kranja« takoj poslali inæ. Schneiter-ja, da si ˜bode napravil potrebne podatke«. Na koncu dopisa pa se Strojne tovarne in livarne ponudijo, da bi lahko ˜tudi prej zaËeli obdelovati drugo stopnjo Vapih projektov, ker je momentano nap oddelek za turbine manj obteæen. Na vsak naËin pa se bomo potrudili, da Vam bomo pomagali z vsemi svojimi moËmi pri izvrpitvi Vapih projektov.« Dopis pa se konËa s takrat uporabljanim: ˜Z odliËnim spoptova-njem.« Na izvirniku je verjetno podpis dr. Vidmarja, ki ga pa na kopiji, ki je v moji lasti, ni.Ta kopija izhaja iz zapupËine g. Schne-iterja, ki je leta 1922 zapustil Strojne tovarne in livarne v Ljubljani in ustanovil lastno podjetje za proizvodnjo vodnih turbin v ©kofji Loki. Darko Cafuta 77 \^Jdarci z RAZUMOM IN SRCEM Poskušaj nenehno izboljšati svojo osebnost! Neprestano bodi iskren v svojem obnašanju in obdrži pot poštenosti! Razvij duha truda in se sooci z napori in žrtvami z nepremagljivim duhom! Vedno se obnašaj vljudno in spoštljivo! Nikdar se ne predaj jezi in strasti! To je pet zlatih pravil oziroma zapovedi karateja, po katerih se ravna vsak pravi karateist, pravi Ivan Mravljak, mojster karateja 4. dan, sicer pa vodja nadzornistva Crna na Koroškem (Elektro Celje). Pred meseci se je s kolegi udeležil treningov na Japonskem. kilogramov, razvije izredno moË in v hipu onesposobi celo do petkrat teæjega mopkega. Tako je bilo ugotovljeno na podlagi fizikalnega izraËuna,« pojasnjuje Ivan Mravljak. V klubih tradicionalnega karate-ja Meæica in Prevalje se ukvarjajo z brezkontaktnim karatejem, kar pomeni, da nasprotnika ne smep udariti, paË pa se mu z nakazanim udarcem samo pribliæap na doloËeno razdaljo, ki ne sme biti ne prevelika ne premajhna. »e udarec zadene v æivo, sledijo kazenske toËke, Ëe pa je razdalja prevelika, karateist ostane brez toËk. Kot æe reËeno, pa pri kara-teju ne gre samo za fiziËno plat, paË pa so izredno pomembne tudi karakterne lastnosti, kot so zaupanje vase, pokonËnost, samozavest, pogum in drugo. Pri ka-rateju morap nasprotnika dobro oceniti, pred tekmovanjem in po njem pa so pomembni tudi izrazi poklonov in spoptovanja do nasprotnika. 78 VËem je temeljna filozofija in zasluga karateja? Kot izhaja iz omenjenih pravil, karate oblikuje in krepi znaËaj, vodi k iskrenosti, razvija stabilnega duha, uËi spoptovanja in razvija samokontrolo. Na to pot se je leta 1980 podal tudi Ivan Mravljak in se z dupo in telesom predal tradicionalnemu karateju. Po dolgih letih napornega treniranja in samodiscipline je postal mojster karateja na stopnji 4. dan, predsednik sodnipke komisije, dræavni sodnik v tradicionalnem karateju, glavni trener karateja v Meæici ter ustanovitelj in predsednik karate kluba Prevalje. Trenutno se na treningu pripravlja na osvojitev kara-tejske stopnje 5. dan (uporablja se tudi izraz Ërni pas), pipe pa tudi knjigo z navodili za sojenje na tekmovanjih v tradicionalnem karateju. ˜V Sloveniji poznamo pportni in tradicionalni karate, ki sta kot pportni disciplini priznani od olimpijskega komiteja. Tradicionalni karate se izvaja po fizikalnem principu. Pri tem je nujno potreben pravilni poloæaj telesa, nog in rok, mirnost in osredoto-Ëenost na nasprotnika itd. »e je vse pravilno izvedeno, lahko æen-ska, ki na primer tehta pestdeset Foto Miro Jakomin t © \* Wc*r^ Ivan Mrav-ljak v do-maËem vadbenem prostoru - tokrat brez kimona. Svojevrstno doživetje na japonskem V dneh od 21. februarja do 4. marca 2004 je Ivan Mravljak skupaj s kolegi iz karate kluba shotokan Celje obiskal Japonsko, kjer je v živo in s cisto nekega novega vidika spoznal izjemno privlacnost karateja. V Tokiu je sedež najstarejše in najvecje ka-ratejske organizacije na svetu (Nippon karate kyokai - Japan karate association). V JKA je vkljucenih 126 držav clanic, v katerih vadi vec milijonov kara-teistov. Kot edina karatejska organizacija ima JKA pravico nastopati v dvorani borilnih vešcin v vrtu kraljeve palace (Nippon Budokan). Kakšni so vaši vtisi o deželi vzhajajocega sonca? Kako ste se gibali po Tokiu? »Vtisi so preprosto povedano cudoviti in enkratni. Potovanje po Tokiu je najcenejše s podzemno železnico Metro Network. Dnevna vozovnica stane 1.000 jenov (1.800 tolarjev). Linije so oznacene z barvami in za potovanje potrebuješ karto, da veš, kje prestopiti na drugo Unijo oziroma izstopiti z vlaka. Vozni red vlakov je na vsakih pet minut in vlaki so ves cas polni. Poleg podzemne železnice je potrebno za dolocene dele mesta uporabljati JR East Linijo in druge železnice, na primer Kaisei Line, za katere je treba posebej kupovati vozovnice.« Kje in kako so potekali vaši treningi? »Vadili smo v prostorih JKA hon-du dojo ter v Shokukan doju univerze Keizai. Treningi so potekali dvakrat na dan, po eno uro dopoldan in dve uri zvecer. Sensei (mojstri) so se vsak dan menjavali in se držaU pravila, da so v trening zajeli vse komponente karateja. Na treningih smo uporabljali temeljno tehniko s poudarkom na zadnji nogi in zacetni hitrosti giba. Treningi so se med sabo razlikovali. Tako je pri Sensei-ju Abeju trening trajal po dve uri in je bilo vec ponavljanja in ucenja, medtem ko je bil trening na fakulteti bolj namenjen kondiciji in smo naredili tudi vec kakor tristo udarcev naprej (mae-geri).« Kakšna je razlika med našim in japonskim karatejem? Foto Sonja Mravljak »Najvecja razlika med treningom, ki ga poznamo pri nas doma, in njihovim je bila v intenzivnosti treninga in ponavljanju temeljnih tehnik. Razlika je najbolj vidna v Kumiteju, to je v borbi. Japonci imajo izrazit borbeni duh, borba poteka brezkompromisno in cvrsto.« Kdo je vodil vaše treninge? »Treninge so vodih sami priznani japonski mojstri s šesto, sedmo in celo osmo karatejsko stopnjo. Ti japonski mojstri še vedno izvajajo pristno karatejsko vešcino z velikim poudarkom na temeljih, tako da zacutiš bistvo karatejske tehnike. Sam pri sebi sem ugotovil, da se moram vracati na zacetek v temeljno tehniko. Prav izkušnje s teh treningov so me usmerile, da je se je treba še bolj poglobiti v bistvo karatejske tehnike.« Morda še nekaj besed o Tokiu. Kako bi ga na kratko opisali? »Za vecino prebivalcev tega planeta je Tokio velemestno mravljišce. To veliko mesto šteje z okolico 14 milijonov prebivalcev, vec kot še enkrat toliko pa se jih vsak dan vozi na delo. Znacaj mravljišca si je mesto pridobilo po Japoncih, ki venomer hitijo. V Tokiu si vsekakor splaca ogledati najlepši in najmirnejši del mesta, to je vzhodni del Imperial Palace, kjer so vrtovi. V ostalem delu te palace pa je velika gneca.« Katere so na primer še druge znamenitosti? »Od številnih znamenitosti, ki jih najdete naštete v vseh vodicih, bi še posebno priporocil ogled parka Ueno in vladnih stolpnic v Shinjuku, kjer vam je na voljo cudovit pogled na mesto. Ce želite videti najvecjo veleprodajo rib na svetu, se zgodaj zjutraj pojavite na trgu, imenovanem Tsuki Fish Market. Elektroniko dobite v Akihabari, nakupujete v Ginzi, ce pa se želite zabavati, je tudi mnogo zanimivih priložnosti. Za vse, ki imajo veliko casa in denarja, pa priporocam obisk gledališca Kabuki na Harumi Dori v Ginzi.« In kakšen vtis so na vas naredili prebivalci na Japonskem? »Japonci so zelo prijazni, ceprav dajejo vtis, kot da se jim vseskozi mudi in da se vsak meni le zase. Ce vidijo, da imaš težave in se ne znajdeš, ti takoj priskocijo na pomoc in ti pomagajo.« Miro Jakomin Karate sodi med najbolj privlaËne borbene ve-pËine. Od leve proti desni mojstra karateja Rafko Marn (3. dan) in Ivan Mrav-ljak (5. dan) v spopadu. 79 AJKO ROJS NA»ELNIK GRS ZaËetek letopnjega zbora gorskih repevalcev Slovenije, ki je vsaki dve leti, je bil kot obiËajno slovesen, saj so podeljevali priznanja. Naziv flËastni naËelnik« postaje GRS Maribor je tokrat prejel Rajko Rojs, zaposlen v Elesu, v dejavnosti Upravljanje prenosnega omreæja, sluæba za vodenje. To je bil tudi povod za nap pogovor z njim. CASTNI 1974 pa sem opravil izpit za clana GRS. Takrat so bile poti daljše.« Torej bo letos minilo ravno 30 let od izpita ... »Res je, na to še pomislil nisem. Od leta 1978 do 1998 sem bil potem nacelnik. Naša postaja se je v tem casu precej razvila, tudi številcno. Po smucarski liniji smo pokrivali 60-kilometrsko obmocje Pohorja, imeli smo reševalne skupine vse do Slovenj Gradca. Ko sem konceval »nacelnikova-nje«, nas je bilo vseh skupaj 140, 80 "T^^" Vam lahko poveste, ^k s Hm se ukvarjate ^ v Elesu? _l_ ^ Izdelujem navodila za daljnovode, ki se obnavljajo, trenutno pa delam za nuklearko. Pišem tudi navodila za distribucijo in druge partnerje. Delo pocasi predajam mlajšemu, saj prihodnje leto odhajam v pokoj.« Kako ste prišli v Gorsko reševalno službo (GRS), od katerega leta delujete v njej? »Leta 1960 sem v Kranjski Gori opravil izpit za ucitelja smucanja, v casu ko je zacela obratovati Pohorska vzpenjaca. Bil sem zainteresiran, da bi GRS - ki je v Mariboru obstajala od leta 1948 -delovala tudi na smucišcih. Preko smucanja smo bili vsi povezani. V postaji GRS Maribor delujem od leta 1962, in sicer najprej kot smucarski reševalec, socasno pa sem se vpisal v alpinisticno šolo Kozjak in to so bili moji prvi koraki v ‘alpinisticne’ hribe. V hribih sem bil, kolikor je pac cas dopušcal. Takrat so bile sobote še delovne, popoldan je bil vlak v ‘Juljice’, v ponedeljek ob 5. zjutraj pa nazaj v Maribor - tako si imel na razpolago enodnevno ‘plezarijo’. Leta 1966 sem prevzel funkcijo tajnika. Do leta 1969 sem bil pripravnik, leta Foto Vladimir Habjan 17 gorskih reševalcev, 3 pripravniki, ostalih 120 pa je bilo v smucarski reševalni službi. To so bili vecidel študentje.« Kakšne reševalne akcije ste imeli v tem casu? »Vecina akcij je bila smucarskih, teh je bilo okrog 120, drugih pa je bilo malo, od tri do šest na leto. Ukvarjali smo se predvsem z iskalnimi akcijami, žal pa smo moraU v eni od njih prenesti tudi umrlega planinca. Padel je cez slap Šumnik. Zdaj je vseh akcij cez petsto na leto.« Imate torej dolg reševalni staž. Kako gledate na razmere nekdaj in danes, je reševanje kaj drugacno? »Reševalno delo je bilo casu primerno, oprema pa je bila zelo slaba, zato smo improvizirali, kolikor se je dalo. Se danes se na tecajih GRS vadi improvizacija, ceprav se v reševalnih akcijah dela predvsem s tehnicnimi sredstvi.« Dvajset let nacelnikovanja je kar dolga doba, kako vam je slo od rok? »To je bilo nekaj groznega, kot da bi imel majhno podjetje. Postajalo je cedalje težje, s cedalje vecjimi zahtevami. Med tem casom smo prišli v sklop sistema za zašcito in reševanje, kjer je bilo cedalje vec administracije. Ta dela sem opravljal že kar redno v poznih nocnih urah, potem pa so bih tu še sestanki, saj smo denarna sredstva sami dopolnjevali ... Veliko dela je bilo na obcinah, ravno ko sem jih navadil, da so zaceli ceniti naše delo, so se vodilni ljudje zamenjali, pa si ponovno zacel od zacetka ... Ker nismo imeli toliko svojih hribov, smo v mojem casu ob koncih tedna skupaj s celjskimi kolegi dežurali na Okreplju, pa na Koropici, tako da smo jim bili v pomoË.« Se kakpne akcije posebej spominjate? ˜Smrtnih primerov, kot je bil pri slapu ©umnik, ni bilo veliko, ker obmoËje Pohorja hribovsko ni zahtevno. Iskalne akcije pa smo imeli kar krute. Po navadi so nas klicali v nedeljo popoldan ali zve-Ëer. Pozimi si potem pel z Rogle na drugo stran, recimo proti Ri-bnipki koËi, pa hkrati v Mislinj-sko dolino, in tako smo iskali vso noË pa pe drugi dan dopoldne, obenem pa obvepËali po radiu in Ëakali obvestila. Potem smo res dobili od doma pogrepanega spo-roËilo o njegovi vrnitvi, kar pomeni, da smo bili na terenu okrog dvajset ur. To so bile najbolj zahtevne akcije na napem obmoËju. Seveda pa smo sodelovali tudi na akcijah drugih postaj, saj smo bili veliko v hribih.« Mariborska postaja GRS je znana po uporabi sprejemnika GPS, ki nam pomaga pri orientiranju ... ˜To je zelo dobra zadeva. Napi fantje jo dobro obvladajo. Repe-valno obmoËje, ki ga pokrivamo, je zelo primerno za iskanje z GPS. Slednjega smo na primer uporabili, ko je strmoglavilo malo letalo. Dejansko smo ga napli s frontalnim iskanjem, Ëeprav nam je dala kontrola poletov najprej napaËna izhodipËa. Zdaj je GPS v uporabi æe v vsej Sloveniji.« Vam je torej stalnica v æiv-ljenju smuËanje in GRS ... ˜Ja, pa pe eno sem imel - veslanje po divjih vodah. To je vse povezano, adrenalinsko.« Kaj pa plezanje? ˜Tudi to seveda. VeËinoma sem plezal v domaËih gorah, pozneje tudi drugje, s hËerko na primer v Dolomitih. Zdaj me hËi vodi na vrvi, vËasih pa sem jaz njo.« HËi je Tanja Grmovpek, alpinistka leta 2003. Ste jo vi navdupili za alpinizem? ˜Pravzaprav sem navdupil vse otroke. Ko smo bili na Okreplju, sem imel s sabo vedno vrvi in smo plezali po balvanih, pa na ture smo skupaj hodili. Nekaj potem otrokom ostane.« Je torej vsa družina »hribovska«? »Imam tri otroke - prvi je sin, ki vodi reševalno službo na smucišcu, druga je hci in je bila v slovenski smucarski reprezentanci, potem pa je šla študirat v ZDA in bila nekaj casa profesionalka. O najmlajši, Tanji, smo rekli, da je ne bomo vec obremenjevali, toda geni so pokazali drugace. Sama je na vsem lepem povedala, da se je vpisala v alpinisticno šolo. To, kar sem v mladih letih dal otrokom, mi zdaj vracajo: prva hcerka po smucarski plati, druga po alpinisticni. S prvo sva skupaj smucala v Aspnu v Koloradu. Tanjo sem spodbudil, da je obiskala sestro v Ameriki. Tam je bila med samimi alpinisti in je zacela plezati dolge in zahtevne smeri. No, zdaj pa je alpinistka leta in ima mednarodni razred1.« Pa žena? »Žena je tudi alpinistka, veliko sva skupaj preplezala, zdaj pa vecidel turno smucava. Na to sva cepljena.« Ste v smucarskih krogih se dejaveni? »Pri uciteljih smucanja pokrivam izobraževanje o nevarnostih v gorah in o gibanju v visokogorju.« Ste z alpinizmom ali planinstvom poskušali tudi v Elesu? »Niti ne. Smo pa skupaj kolesarili na Nanos, pa na turno smuko sem jih peljal.« Gorski reševalci, zaposleni v Elesu, se niti ne poznamo, veste koliko nas je? »Poleg tebe poznam samo Vladi-mirja Levo, ki je inštruktor na naši postaji, za druge ne vem.« Bi povedali se kaj za konec? »Dal bi napotek planincem, naj vedno pustijo obvestilo v avtomobilu, na armaturni plošci, v katerem naj bo zapisano, kam so šli in kdaj se predvidoma vrnejo. Tako jih potem ob nesreci laže najde- Vladimir Habjan 1 Stopnja težavnosti preplezanih smeri. Op. V.H. 81 mo.« AJ BO JUTRO NAJPRIJETNEJ©I DEL DNEVA Zjutraj si vzemite Ëas zase - preden vstanete iz postelje, naredite nekaj vaj za raztezanje in nekaj razgibalnih vaj, se umijte ali stupirajte za osveæitev, predvsem pa si privopËite zajtrk. 82 Dan je treba zaËeti z zajtrkom, svetujejo strokovnjaki zdravstvene organizacije Cindi Slovenija. Marsikdo bo na to porekel, da zgodaj pe ne more jesti ali da raje dlje poleæi ... V tem primeru je treba spremeniti urnik, se pripraviti, da boste prej vstali, predvsem pa premisliti, zakaj vam zajtrk zjutraj ne tekne. Morda je bil zadnji veËerni obrok na jedilniku prepozno, morda je bil preobilen, zato poskusite zmanjpati veËerjo oziroma jo pojesti bolj zgodaj. Pomemben je ritem prehranjevanja Porazdelitev obrokov v enakomernih presledkih Ëez ves dan, predvsem pa na tri glavne obroke - zajtrk, kosilo in veËerjo - ter dopoldansko in popoldansko malico bo pripomogla v prvi vrsti k temu, da bo vape telo preskrbljeno z energijo in hranili ves dan. Telo tako ne bo pretirano spreminjalo hranil v mapËobne celice, pa tudi prebava bo redna in urejena. »e-prav se na prvi pogled zdi, da boste zauæili preveË, to ni res, saj so obroki praviloma manjpi. Obenem pa je treba dodati, da po rednih obrokih, zlasti po jutranjem zajtrku, ne boste imeli obËutka zaspanosti in utrujenosti, pe zlasti ne tistega, ki ga sicer Ëutite po obilnem obroku, laæje boste tudi obvladovali delo ter vsakodnevne obremenitve, kar pomeni, da boste svoje æivljenje doæivljali manj stresno, da boste boljpe volje, da boste uæivali in si znali vzeti veË Ëasa zase in za svoje bliænje. Taka napoved zveni skorajda pretirano optimisticno, a vendarle ne moremo zanikati, da smo precej bolj slabe volje in neraz-položeni, ce smo lacni že nekaj casa, obenem pa vemo, da si v dani stresni situaciji ne bo mogoce vzeti dovolj casa za prigrizek. Tako je treba nekaj na hitro pojesti, zato hrana obleži v želodcu, naše pocutje pa ni nic boljše. Treba si je torej vzeti cas za hrano, še zlasti za zajtrk, kot smo poudarili že na zacetku. Uravnotežena prehrana Zajtrk naj bo sestavljen iz škro-bnih živil ter mleka in mlecnih izdelkov, sadja in zelenjave. Sicer pa morajo biti tudi preostali obroki pestri in sestavljeni iz razlicnih živil, saj bo le tako vaše telo ustrezno preskrbljeno s hranili, energijo in zašcitnimi elementi. Predvsem je treba paziti pri skupini živil z veliko mašcobe in sladkorjev, zato jih uživajte zmerno, vsekakor pa naj ne sestavljajo vec kakor tretjino dnevne prehrane, svetujejo pri organizaciji Cindi. Najbolj pomembna je skupina živil, med katere sodijo kruh, žita, testenine in krompir, zato jih je treba zaužiti najvec, sledita skupini mleko in mlecni izdelki ter meso, perutnina, ribe, strocnice, jajca in lupinasto sadje, prav tako pomembni pa sta skupini sadje in zelenjava. Prehrambena piramida si po Cindi od zgoraj navzdol torej sledi takole: živila z mašcobami in sladkorji, mleko in mlecni izdelki ter meso, strocnice in jajca, sadje in zelenjava, najbolj širok del pa pripada kruhu, testeninam, žitu in krompirju. Nelocljivi, še vec, celo najpomembnejši del uravnotežene prehrane, je tekocina. Telo jo nujno potrebuje, zato popijte vsak dan od šest do osem kozarcev vode, kolicino pa enakomerno razporedite cez ves dan. Z zajtrkom bo dan vaš! Zveni skorajda osladno, a vendarle - za vse tiste, ki si ne morete predstavljati, da bi zjutraj kaj pojedli - kaže poskusiti. Pocasi se bo telo že privadilo, toda temu ritmu je treba prilagoditi tudi preostale obroke in poskrbeti za redno in uravnoteženo prehrano. Tako bo telo tudi vseskozi zaposleno in hranil ne bo pretirano spreminjalo v mašcobne celice. Pred poletjem se torej ni treba izstradati, kot v teh dneh marsikdo pocne, temvec zgolj poskrbeti za pravilen ritem prehranjevanja. Simona Bandur Povzeto po brošuri Cindi Slovenija V zdravi prehrani ima porazdelitev dnevnih obrokov hrane velik pomen. Pri tem ima posebno mesto zajtrk, ki vam bo dal energijo za delo, izboljpal bo vape poËutje in razpoloæenje, zato boste tudi bolj sposobni za intelektualne in telesne napore. JDNA In pravijo, da v gori Ajdni se vedno grad visok stoji, da nihce vanj ne more, orjakov pa ze davno ni. Tole je konec ljudske pesmi o orjakinji ajdovski deklici in njenem oËetu, ki sta æivela na Ajdni. Ali morda veste, kje je to? To je osamljen skalni vrpac (1046 m), ki kot priænica ptrli iz juænega po-boËja Stola. Znana je predvsem kot poznoantiËna naselbina. Zanimivo je, da so arheolopka raziskovanja temeljila predvsem na ljudskem izroËilu, ki pa se je pokazalo kot resniËno. Naselbina je nastala v Ëasu propadanja rimskega imperija okrog 5. stoletja. Sredi vseh vojnih viher, ropanja, poæiganja in morije je bilo prebivalstvo prepupËeno smo sebi. Tako so zaËele nastajati naselbine. Od vseh, ki jih je v Sloveniji kar precej, ima Ajdna najvipjo in najmarkantnejpo lego. O Ajdni je prvi pisal J. V. Valvasor leta 1689, naslednji je bil prvi znani arheolog Karl Deæman (1879), ki je opravil prva arheolopka izkopavanja. Leta 1908 si je Ajdno ogledoval kustos Valter ©mid, ponovno pa so lopate zapele leta 1959 in 1960 na pobudo Tehni-pkega muzeja Æelezarne Jesenice. Leta 1976 je raziskovanje zaËel kustos Gorenjskega muzeja Andrej ValiË. Danes so na vrhu re-stavrirani ostanki naselbine, ki jo pe vedno urejajo. Kakpna je bila nekdaj videti Aj-dna? Na malem, teæko dostopnem in s stenami obdanem vrhu, je bila starokrpËanska cerkev in dvajset drugih objektov, ki so bili razporejeni na treh terasah. Imeli so celo vodno cisterno. Verjetno je tu æivelo kakih sto prebivalcev. Na grobipËu (pokopavali so le priviligirane) je bila v najbo-gatejpem grobu pokopana mlajpa æenska - morda se nanjo nanapa legenda o ajdovski deklici v severni steni Prisanka? Ugotovljeno je bilo, da je bila cerkvena stavba v neki veËji katastrofi domala porupena, vendar ponovno obnovljena. Bivalni objekti so bili skromnih dimenzij, kar kaæe na prostorsko stisko. Drobne najdbe priËajo, da so se kljub odroËni legi ukvarjali s poljedelstvom, æivinorejo, pridobivanjem in predelavo æeleza, kera-miËno obdelavo ter celo trgovino, saj je bil na primer najden ostanek afripke amfore. Skoraj popolna odsotnost novcev izpriËuje prevladujoËe naturalno gospodarstvo. V 7. stoletju se najdbe prenehajo. Kaj se je zgodilo s prebivalci Ajdne, ne vemo natanko. Dokazano je, da je bila cerkev na silo porupena in izropana. V tem Ëasu pridejo kot napadalci v poptev le Slovani. Spomin na Ajdno je v napem izroËilu ostal v ljudskih pesmih in povestih o Aj-dih, belih æenah, rojenicah in so-jenicah, pa tudi v imenih krajev, rek, znanjih v obrti in kmetijstvu ter obliki razvalin njihovih naselbin. Na Ajdno lahko pridemo na veË naËinov. Pep (gozdna cesta je Ëi-sto blizu) je najbliæje po strmi gozdni poti iz Potokov (blizu Jesenic, 1 ura, neoznaËeno), iz doline Zavrpnice (oznaËena pot do Valvasorjevega doma), nato po gozdni cesti in spet ob markacijah s severa (dobri 2 uri) ali iz Koropke Bele (oznaËena pot, dobri dve uri). Na vrh lahko pridemo od zahoda (nezahtevno) ali od severa Ëez kratko stenico (zahtevno, nekaj klinov). Ajdna je zanimiva tudi zaradi redkega rastlinstva, najbolj znan je Ërni bor - v zdruæbi z rupevjem, kar pomeni, da gre za edinstveno mepa-nje mediteranskih in alpskih zdruæb. Z vrh je lep razgled. Vodniki: Stanko Klinar: Karavanke (PZS), zemljevidi: Stol in Be-gunjpËica (1:25.000), Karavanke (1:50.000). Vladimir Habjan Foto Vladimir Habjan 83 84 Rešitev nagradne križanke: PE, BRNICA, REEVES, ENRICO, LS, LOG, ER, UVALA, ASIR, TO»ENJE, JAMI», TOUR, ELEMI, LADO, TEMPO, MD, SATURN, OBZIR, KROHOT, KARLO, OTTA, KAM, DION, SIDOL, EK, SRDITOST, LUC, MENA©E, TO, ILEANA, APNAR, CUNJA, AVEIRO, ASTAT, MAKLEN SreËa pri ærebu je bila tokrat najbolj naklonjena Marti Bedenik iz Dola pri Hrastniku, Nikoli Praprotniku iz Velenja in Jožetu Bertalanicu iz Rogapke Slatine, ki bodo lepe praktiËne nagrade prejeli po popti. Nagrajencem iskreno Ëestitamo, vsem drugim pa æelimo veË sreËe prihodnjiË. 58 mmn mm [•HBUffKgrarssffi^ Hi HBS9I 81 Zmeraj oprosti svojim sovraænikom. NiËesar ni, kar bi jih bolj razjezilo. Oscar Wilde