Poštnina plačana v gotovini POSAMEZNAŠTEVILKA 1.25 DI N DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslavtii znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in uprav at Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De-lavska zbornica —« Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Stev. 47 • Maribor, sobota, dne 28. mala 1938 « Leto XIII Kaj je z mladino? Mladina je naš up in naša nada! Tako govori skoraj vsak slavnostni govornik, ki se hoče prav posebno odrezati. 4 Mladina je naša bodočnost, še dostavi navadno z neko resignacijo. V tej pritajeni resignaciji vendar tiči °čitek, kako smo uvajali mladino v javno življenje in kakšne kulturne pogoje smo ji nudili, da se usposobi za »našo bodočnost«. Ali smo sodelovali z njo in lo uvedli ne v demagoštvo, amoak v Došteno delo in k poštenemu sodelovanju? Tu, spoštovana javnost, spoštovana ^zSoja in vsi spoštovani vplivi, je velika vrzel, neskončna praznota, ki jo Povzročajo pulile glave kulture in vzgoje. Ne mislimo tukaj na vzgojitelje, tudi ne na kulturne delavce, ampak na sistem brez pozitivizma, na sistem naga-jike in dresure, ki rodi žalostni sad duhovne anarhije. Sistem sam vzgaja in Pripravlja za javno življenje nepripravljeno in nesposobno mladino. Kako naj bo ta naša — bodočnost temelj razvoju v kontinuiteti (nepretrganosti) ? Svobodomiselna in pravično čuteča mladina je polna idealizma ter se navdušuje za vse lepo. pravično in poštc-11()- Te ideale bi morala vzgoja podpi-jih uvesti v realno življenje in mi potem lahko s ponosom kazali na mladino in se zanašali nanjo. Godi se pa nasprotno. Odreka se mladini pravico do sodelovanja v javnosti in jo zavaja na pota. ki so nasprotna čutilom mladine. Zaradi tega sc mladina odtujuie in hodi svoja pota, o katerih misli, da so 'dealna in prava. Temu nedostatku pa ni vzrok le vzgoja. ampak tudi sterilnost liudi ki se uveljavljajo v javnem življenju. Sterilnost se izraža zlasti v tem. da si mladino ozmerja in opsuje, če je kakorkoli dala izraza svojemu idealizmu, naj je ta že utemeljen ali ne. S to taktiko se mora prenehati. Danes imamo dobo socialnih problemov. Ti problemi niso le izmišljotina fantastov. ampak so najbolj realno vprašanje razvoja, ki se ne more negirati več. Mladino je treba uvesti duhovno v te Probleme, z njo delati, sodelovati. Pa ho idealizem mladine koristil razvoju človeške družbe. D rzava mora prispeva b za socialno po i, Jililc o 0 . , , . . . , | Doslej še nismo culi, da bi bil delavec socialna »bremena« in minimalne . .. i . . , , . . _ mezde so podjetniškim organizacijam trn v peti. Ne trn, ki bi ga načelno absolutno odklanjali, ampak le trn, ker govore samo o »previsokih« bremenih, ki jih gospodarstvo ne prenese. V Novem Sadu so pa na zborovanju bančnih in zavarovalnih zavodov še dodali, da bi morala k socialnim bremenom tudi država nekaj prispevati. Kar se tiče »bremen«, ki jih povzročajo socialno zavarovanje, zavarovanje za starost in onemoglost ali celo minimalne mezde, kakor smo že večkrat poudarili, dejansko niso nikakršna bremena, ker ta bremena niti topla ne postanejo v žepih zavarovancev in delavcev, ampak se takoj vračajo zopet v gospodarstvo kot izdatek konzumentov. obogatel, ker prejema socialne dajatve, starostno rento ali minimalno mezdo. Socialne ustanove in minimalne mezde so torej bolj v prid gospodarskemu prometu, to je, gospodarstvu, kakor delavstvu; če pa je ta vpliv premajhen, je pa le dokaz, da konzum premalo pospešujejo, ker sd premalenkostne. Gospodarstvo je namreč čimvečji promet, ne pa kopičenje velikih dobičkov. Prav pa je imelo zborovanje v Novem Sadu, da bi morala tudi država nekaj prispevati. Sedaj država tem ustanovam nič ne prispeva. Država je celo jako mnogo svojih uslužbencev polagoma izločila, popolnoma ali le deloma, iz socialnega zavarovanja, in sicer tiste, ki lodajalskih, političnih in časih tudi de- ustanovam milijone vsako leto, in sicer ali z rednimi prispevki ali pa z dotacijami, da se zvišajo dajatve, zlasti starostne rente. Nekatere države imajo uvedeno že splošno starostno zavarovanje in jamčijo za rente državljanov. Vrhutega znaša starostna doba za o-pravičenost do rente 65., 60., 55. (za težje delo) in za ženske celo le 50. leto. Nikjer pa, kjer je uvedeno dobro socialno zavarovanje, zlasti starostno ali dobre mezde, se pa ne pritožujejo o prevelikih »bremenih«, ker povsod tam tfo'Dodarstvo prav nič ne trpi in najbolje prospeva. V teh vprašanjih bi bilo pri nas treba nekaj več realnosti in zmisla tako v de- bi socialno zavarovanje najbolj potre- bovali. Druge države prispevajo tem trili z resnobo in ne demagogijo. lavskih krogih, da bi ta vprašanja mo- Javno proti obstoju ČehoslovaSke republike Kaj hoče Henlein. Londonskim listom je dal Henlein izjavo, v kateri je povdaril, da zahteva za Nemce v ČSR avtonomijo nemških o-zemelj, ki bi imela z državo skupno samo finance in vojsko. Ako pa ČSR na to ne pristane, zahteva Henlein — plebiscit, da se Nemci izjavijo, kam hočejo: ali v ČSR ali v Nemčijo. 1 n tJ; \ U «. Nemški tisk je pričel napadati pred- sednika angleške vlade Chamberlaina in poslanika Hendersona, češ, da Anglijo prav nič ne briga, kakšno je razmerje med Nemčijo in Čehoslovaško in tudi absolutno ne gre, da se Anglija in Francija vmešavata v notranje razmere drugih držav. Kaj pa mir, svetovni mir? Kako |e napredovala socialna demokracija v Pragi? Po sedmih letih so se 22. maja 1938! V primeri z volitvami v parlament zonet vršile občinske volitve v Pragi, j 1. 1935. znaša porast socialno demokra-Zanimivo je, kako je rastlo število tičnih glasov v Pragi 10 odstotkov, v socialno demokratičnih volilcev v Pragi'primeri z občinskimi volitvami 1. 1931. Posvetovanje opozicije se nadaljujejo Nasprotni listi so trdili, da je dr. Maček rekel, da naj hrvatski demokrati Vstopijo v njegovo gibanje, kar pa listi dr. Mačka odločno zavračajo. Te dni je razgovarjal z dr. Mačkom tudi srbski opozicionalni politik bivši minister dr. Laza Markovič. Obiskal je dr. Mačka v Zagrebu. — Res ne vemo. kdaj preide opozicija k resnejšemu delovanju, da utihnejo končno razkrajajoča podtikanja in varanje javnega mnenja. od leta 1923. L. 1923. 1927. 1931. 1938. 33.460 glasov 47.103 glasov 66.922 glasov 77.577 glasov pa 20 odstotkov Kakor je videti, je vzpon socialne demokracije stalen in v skladu s prirastkom prebivalstva. Ce letala prelete mejo Nemški protest v Pragi. Nemška vlada je protestirala v Pragi, ker je neko čehoslovaško vojno letalo preletelo državno mejo. Kakor vidimo, je to zelo huda stvar, ako vojaško letalo preleti mejo. • »»• Pet nemških bombnikov nad Čehoslovaško. Čehoslovaška armadna poročila povedo, da je pet nemških bombnikov dne 20. maja preletela češko mejo. Iz-vidniška poročila točno navajajo označbe posameznih letal. Eno teh letal se je zadrževalo na češki strani preko 10 mi- j 7druž. nacionalisti nut in fotografiralo razne objekte. ' Komunisti Romunski „vodja“ Codreanu obsojen Rvirunski »vodja« Oodreanu obsojen na 10 let Pred sodiščem v Bukarešti je bil dne t. m. zvečer končan proces proti šnji svetovni evharističi bivšemu vodji rumunskih fašistov Co- »ti, ni računala z zuna Preanuju, ki je bil spoznan krivim veleizdaje ter obsojen na 10 let prisilnega prireditev. Ker ni prišlo do sprave med Vati-fla in 6 let izgube državljanskihjj>ra-i kanom in Berlinom, je nemška vlada že poprej ;Vlvc. ter mora med tem 5 let odsedeti v i prepovedala udeležbo rajhovskim katoličanom. Kako so volili v CehoslovaSkl pri občinskih volitvah, dne 22. maja. Sedaj je znan končni izid občinskih volitev v ČSR, ki so se vršile 22. maja v 177 mestnih in tržkih občinah; dobili so: Obrtniki 20.367 23.731 —14.2% Prirastek+ Izguba— 1938 1935 45.240 41.899 + 8.0% 37.181 32.466 +14.5% 17.613 17.111 + 4.7% 15.365 14.692 + 4.6% 10.294 14.467 —28.8% 24.759 32.241 —21.2% Stranke Socialni demokrati Narodni socialisti Afirarci Klerikalci Nemci ne smeK> na evharistični kongres v Budimpešto. Katoliška cerkev, ki prireja leto-haristični kongres v Budimpe-zunanjepolitičnimi dogodki zadnjih mesecev, ki pomenijo težek udarec za leči. ki so se nameravali udeležiti kongresa v skup- nem številu 25.000. Iz Avstrije je bilo najavljenih 30.000 udeležencev, kateri sedaj seveda tudi ne smejo potovati. V Londonu živahna zasledujejo položaj, ki je nastal radi spora med Čehoslovaško in Nemčijo. Na predlog laburistov bo angleška vlada poslala posebno komisijo v Prago, ki bo na licu mesta proučevala položaj v ČSR. DanaSnla Turiija ni več na strani »centralnih velesil«. Med današnjo in nekdanjo Turčijo zija nepremostljiv prepad. Na ruševinah otomanskega imperija, kalifata in sultanata je vstala modema republika. Za otomanski režim značilno ravnodušnost je zamenjala odločnost in volja do življenja. Med tem, ko se je poprej vse javno življenje odigravalo v hanu in haremu, živi moderni Turek, kot Evropejec, v kavarnah, trgovinah itd. Na odločujočih mestih so sami mladi ljudje v starosti 28 do 45 let, ki so se šolali v Franciji in Angliji. Državna gospodarska politika stremi za čim večjim izkoriščanjem naravnih dobrin.Kot vzor služijo ruske petletke. Zato so potrebna sredstva, ki jih dobiva iz donosa davkov. Davki so veliki. Tako n. pr. znaša davek na dohodke 33 odst. in še ga hočejo povečati. Med vojno zaveznica Nemčije, se je nova Turčija preusmerila. — Predvsem se trudi, da zavre prodiranje Nemčije in Italije na njeno gospodarsko področje, zato pa ima tem tesnejše zveze s Francijo in Anglijo. Nemško vojaško odposlanstvo je bilo že pred petimi leti odpoklicano iz Turčije, sedaj se šolajo turški častniki v francoskih vojnih šolah. Povsod v Turčiji prevladuje kot pomožni jezik francoščina. Brezobzirno izvajanje nemškega izvoznega načrta, ki ga je napravil bivši generalni ravnatelj nemške narodne banke dr. Schacht in ki gre za tem, da uvozi Nemčija čim več surovin ter jih plača z izvozom hlača oz. proizvodov, kar pride državo, ki daje surovine za blago, 40 odst. dražje in razen tega je kvaliteta za 20 odst. slabša, je primoralo merodajne činitelje da se osvobode od prevelike odvisnosti od nemškega trga. V Turčiji se pojav-; ljajo stremljenja za razširjenje skuprrilL turško-čehoslovaških odnošajev. To se je pokazalo zadnji čas pri razpisu natečaja za gradnjo vladinih poslopij v Ankari, kjer je zmagal čehoslovaški arhitekt. Turčija izvaža bombaž in jajca ter tobak. Izvoz jajc ima v rokah mednarodni sindikat, ki pa radi Poljske in Madžarske, oz. tamošnjih izvoznikov, ne pusti izvažati turških jajc v ČSR. — Kontingente tobaka za izvoz določa donavska režija, ki pa je omejila izvoz iz Turčije radi velikih zalog orientalskega tobaka. Tremp obkoljen po repuLlikancih ®6ma ^ Na katalonski fronti, v Pirenejih med Belaguerom in Trempom so prešle republikanske čete preteklo nedeljo v ofenzivo, ki je v pondeljek napredovala severno od Trempa, proti mestu Sortu. Mesto Sort so republikanci obkolili z zavzetjem severozapadno ležečega kraja Piedras de Aolo. Nadalje so republikanci zavzeli vzhodno od mesta Tremp ležeči gorski masiv San Cornelio, odkoder lahko obstreljujejo mesto Tremp na razdaljo 8 km. Protinapadi nacistov so se izjalovili z velikimi izgubami za napadalce. Republikanci sc med tem še napredovali severno in severozapadno od gorskega masiva San Cornelio in zavzeli dve vasi. San Romande Abella in Be- Ofenziva republikancev stus, v razdalji enajst kilometrov vzhodno od Trempa. Ker so napredovali republikanci tudi južno vzhodno od Trempa, so nacisti pri Trempu od treh strani zajeti. Umik jim je mogoč samo proti vzhodu, čez visoko pogorje, preko katerega se pa lahko reši samo pehota. Pri Teruelu je položaj neizpremenjen. Napadi nacistov v odseku gorovja Gudar pri La Motrilli so bili zavrnjeni, prav tako ob morju. 18 nacističnih letal sestreljenih V bojih v zraku na vzhodni fronti je bilo sestreljenih v pondeljek, dne 23. t. m. 18 nacističnih letal. Trije letalci so se spustili s padalci na zemljo in so jih republikanske čete zajele. Zadnje dni se opaža, da nacisti ne morejo več tako nemoteno napadati odprtih mest iz zraka, ker se je republikanska protiletalska obramba zelo izboljšala. Okoli 1000 falangistov ušlo Francu iz zapora V nacističnem taboru je več struj, ki se bore za oblast. Falangisti so zlasti proti vmešavanju tujcev, i »•«•■<-,...,11 'T~~.......... Franco je odkril, da so falangisti pripravljali zaroto proti njemu. V Saragossi so zaprli okoli 1000 falangistov. Sedaj pa so ti falangisti pobili straže in pobegnili iz ječe. Pismo iz Prage K rojstnemu dnevu prezidenta dr. Beneša. — Kako je bilo v Taboru? okrašene z brezami in mladimi tesnimi drevesi. Sprevod je šel kakor med vrtovi in vso prebivalstvo iz okraja je bilo v Taboru, vasi so bile kar izpraznjene. Doma so ostali samo stari ljudje, ki niso mogli na noge. Mladi, stari ljudje, dekleta s cvetjem in mlade žene v krojih. In zastave in zastave! Toda ven- V zimskih dneh smo se sprijateljili v Mariboru s češkima pisateljema Josipom Horo in Karlom Novyin, ki se od časa do časa še vedno oglašata iz Prage. Tudi »Delavsko Politiko« zasledujeta naša prijatelja v Pragi in pravkar je prišlo iskreno Novyjevo pismo, ki ga (brez njegovega osebnega dovoljenja in vprašanja) objavljamo v slovenskem prevodu, ker je dne 28. t. m. rojstni dan prezidenta dr. Beneša. Naši čita-telji bodo dobili iz teh par vrstic pisatelja Novyja najlepši vpogled v sedanje duševno Življenje čehoslovaškega naroda okrog svojega prezidenta dr. Beneša. Karel Novy piše med drugim: Praha, 21. majnika. Dragi prijatelj! Danes sem bil v mestu T ab or u, kjer je bil gospod prezident. Peljala sva se tja s pesnikom Seifertom (s/k-trudnik »Prava Lidu«, op. prev.), da bi videla, kako se bo pokazalo stari husitsko mesto v nevarni uri. Skozi starodavne ulice sva videla korakati mlado vojsko republike pod prapori naših jasnih barv in slišala jasen in odkrito demokratičen govor prezidenta. Ko sva se peljala tia. sva srečavala dečke s puškami, peljali so se na sever. Je to takšna delavska vojska, rekel bi, tr so ljudje te male. krušne dežele, majhne, toda v njih in z nami gotovo močne. Vtis, ki mi bo najbrž za vedno ostal iz Tabora, je neobičajen: začenši z Bene sov e m (mesto v’ bližini Prage. op. p.), vsa mladina na cesti, po kateri se je peljal prezident 7 gorskih vasic so stali majhni dečki in dekleta S svojimi Prezident ČSR dr. Beneš praznuje 28. t. m. učitelji in učiteljicami, vasice so bile 54 letnico rojstva darte — ljudje so bili zamišljeni. Odhajali so k svojim domačijam, premišljujoč o tem, zakaj so ravno ta dan zjutraj mnogi izmed njih odšl' v kasarne, kd\) je zakrivil nujno potrebo, da morajo zapuščati mirno delo! Toda si-•’er ni med nami ne razburjenja in ne bojazni. Pišem Ti v noči, nagiba se že k 3. uri in moje misli hite na jug. Čitam »Delavsko Politiko« in razbiram iz nje vaše težave in vašo politiko in sem prepričan, da bosta oba naroda v usodni uri vzdržala svoje pogodbene dolžnosti, če bo treba. Kaj ne da? Pri nas smo vsi nrepričani. da do vojne ne bo prišlo, če pa, je zmaga na strani onih, ki bodo branili zakon napredka in pravičnosti. Kajti resnica zmaguje, to se pravi, da s^tn prepričan o skorajšnjem svidenju s Teboj in Vašimi ljudmi, pokramljali bomo in ob Vltavi gledali na Hradčane. V sp Vas srčno pozdravljam in osta-jem T voj Karel N o v y. Dr. R. O nemirih v Čehoslovaški poroča tuja propaganda gorostasne vesti. Tako širijo govorice, da je vojaštvo ČSR slabo hranjeno, da se je izvršilo v zadnjih dneh nad 100 spopadov med Nemci in Cehi, da je bilo ob priliki pogreba v Hebu 1000 žandarjev, da primanjkuje premoga vsled velikih vojaških transportov itd. Zlobnost te propagande gre celo tako daleč, da hoče sedaj pripisati krivdo na eksploziji v Rotterdamu (v Rotterdamu je nekdo prenašal kovčeg z razstrelili, ki so na cesti eksplodirala. Eksplozija je raztrgala nosilca in poškodovala hišo.) Čehom, češ, da je bil povzročitelj eksplozije neki Bor, rodom iz Prage. Iz Prage uradno zanikajo vse te zlobne vesti, ki jih širijo gotovi elementi -■».. • Aretirana je bila neka oseba, ki je priznala, da je bila najeta za širjenje teh neresničnih vesti. 1’idn f- rt---ti h,;4, <8 j,-- Ministra Stankovič' in Jankovič sta izjavila, da je predsednik vlade dr. Stojadinovič rekel dr. Mačku, da je sedanja ustava dovolj širokogrudna. Hrvati naj se odločijo za sodelovanje, da se ustreže njih zahtevam v okviru sedanje ustave. Na zahtevo dr. Mačka, da se sedanja ustava ukine in razpiše volitve v konstituanto, pa predsednik vlade ne more pristati. Vojni minister potuje po Turčiji. Vojni minister general Marič potuje že dalj časa po Turčiji. *•*,» ", t! '.t '* *»' Tudi naši Nemci na delu. Nemci v Jugoslaviji so razpisali nagrade za tiste Nemce, ki bodo najbolj pridno organizirali Nemce v naši državi. Ali sme biti Sokol Ijotlčevec? V nekem podeželskem mestu nastopa viden funkcionar Sokola kot pristaš Ljotiča in nosi tudi ljotičev-ski znak. Sokolstvo zatrjuje, da temelji na Fyrševi ideologiji. Glavni Tyrševi ideji pa sta poleg narodnosti svobodoljubnost in demokratičnost. Pravo sokolstvo ni združljivo z voditeljskim sistemom. To dokazuje čehoslovaško sokolstvo, ki je ostalo Tyrševim naukom vedno zvesto. Pred sedanjimi občinskimi volitvami je čehoslovaški Sokol zopet povdaril načelo, da se smejo sokolski funkcionarji udejstvovati samo v strankah, ki ne nasprotujejo sokolskim naukom. Vemo, da jugosl. sokolstvo 1 ' ■*- pa lahko prepreči, da njegovi člani, ki so res sokoli, ne bodo podpirali strank, ki propagirajo načelo firerstva. Te vrste smo napisali, ker je v sedanji zmešnjavi idej in načel nujno potrebno, da vsakdo stopi na tisto mesto, kamor spada. Bilo bi bolje, da je moka ostala doma. V aprilu smo izvozili iz države 325 vagonov moke, lani pa samo 64. Izvoz moke 'bi ibil lahko izostal, pa bi se kruh ne bil podražil, —■ V ostalem pa je gotovo bolj pravilno, ako se izvaža moka, kot pa žito, ker se na ta način zaposli naše delavstvo v mlinski industriji. Izvoz pada. V primeri z 1. 1937. se je zmanjšal izvoz za 174 milijonov dinarjev ali za 31 odst., v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa za 333 milijonov dinarjev ali 17.5 odstotkov. — Nazadovanje izvoza ni tako huda istvar, ako bi se v državi potrošnja povečala. Demonstracije za kruh. V pondeljek so bile na Dunaju demonstracije po ulicah. Ljudje so vzklikali: »Dajte nam kruha!« Policija in vojaštvo sta demonstrante razgnali. Okoli 500 ljudi so baje odgnali v koncentracijska taborišča. Bivši avstrijski kancler dr. Sušnik ni bil po vesteh z Dunaja odveden v Lipsko na Saksonskem. Dr. Sušnik je očividno še vedno v preiskavi. Nacizem — rešitelj naroda in države pred sodiščem. Obtožnica očita voditelju rutnunske »Železne garde« Codreanuju, ki se je te dni zagovarjal pred vojaškim sodiščem v Bukarešti, da je prejel 40 milijonov lejev iz tajnih inozemskih virov v svrho širjenja zarotniškega in terorističnega gibanja pr.oti državi. > 1 t • ♦)!-k»i »iJi-i', Razen tega je Codreanu bil soudeležen satmo pri — petih umorih. V tem znamenju bi se bilo torej moralo izvršiti prerojenje rumunskega naroda v »čisto raso«. AKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 13 — Eli, dragi moj, — je vzdihnil, — če bomo morali zadeti cule na rame, — bomo šli tudi k socialistom! Kaj pa je meni, — sam sem, hodil sem po različnih poteh, dokler se nisem znašel na tem, in res. je, če se mlad ne nanoriš, pa star znoriš, — meni je vseeno pravim, a drugi se mi smilijo! Oni, ki ne bodo hoteli iti po novi poti, a na stari ne bodo mogli ostati, ker bodo — odrinjeni! Samo poglej kaj Še dogaja: prej nam je občinska posestva razrezala agrarna banka, do danes pa so se deleži že popolnoma razdrobili. Kaj bo iz tega, kam naj gremo? Zamajala se je v svojih temeljih matuška Rusija! No, pa tudi nekako pametnejša je postala, — noče se nagibati tja kamor jo vrag vleče, marveč kamor ji pravica kaže ! „ Po teli besedah je postal mirnejši in resnejši. Danilo se je že, ko je šepajo odšel od mene. Veselo nastrojen po tem pogovoru, spominjajoč se vsega kar sva drug drugemu povedala, sem odprl okno in dolgo gledal, kako se je za temno grivo gozda prijazno vžigala jutranja zarja. Črni pokrov soparne noči je začel tleti, in jutranji zrak se je zalival s svežim vonjem smole. Trava in cvetje, ki ga je rosa prebudila in umila, je sladko dihalo zarji naproti. a zvezde so s svojim leskečim migljanjem počasi odhajale z iztoka na zapad. V ljubosumnem tekmovanju drug z drugim je začel prepevati ptičji drobiž, da so se zvonki glasovi sveže in zanosno vili v zrak, kakor vesel vrišč otrok. Nedeljsko jutro je, vas še spi. a tu in tam se že. sliši zaspano mukanje govedi — z gostim, mehkim in dobrim glasom. Zbudili so se vrabci, ki skačejo po cesti in dvigajo prah okoli sebe, mimo je letela sraka kot bi se ji nekam mudilo, potem pa je bilo nekje v daljavi slišati njen hripavi krik. V Ma-linkah je začelo zvoniti jutrnico. Zvečer se je nas petero zbralo v Skornjakovem gozdu. Svojim tovarišem sem vse natanko poročal o svojem razgovoru s Kuzinem. Aleksej se je takoj naježil: — K vragu z njim! — je kričal —. Bi mogli kaj naklepetati česar ni in nas vse izdati. Mar je mogoče Kuzinu zaupati? Ste znoreli! Stražnik Semjon je njegov najljubši prijatelj! Vanja je pa pohlevno ugovarjal: — Stric Peter — je bridko izkušan in užaljen človek in sploh je — dober starec, pri bogu! Da se pa s stražnikom druži. — saj ga vendar že iz otroških let pozna in čitati ga je učil. Ne, Aljoša, to moraš razumeti — saj to je načelo... Nikin je zamišljeno spregovoril: — Da! Torej tako daleč smo že, da že starce prijemlje! Res je. da si vsak človek želi pogače! Aleksej mu pomoli figo pod nos. — Takole pogačo bi jim dal! — Zdaj ni govor o tem! — se ie vmešal Jegor. — Najprej je treba presoditi. ,s čim bi nam oni lahko koristili. Aleksej je gonil svojo. — Koristni? Kakor železni okovi. To bo vse. Nastal je prepir in prerekanje. Aleksej se je s tihim in mirnim Ivanom tako sporekel, da je Vanja postal ves rdeč v obraz. Nikin jih je hotel miriti, a očividno sam ni vedel kaj naj reče, govoril je za dva in se tudi jezil. Jaz sem molčal, reševati ta spor ni bila moja naloga. Jegor je pa neprestano kadil, vse poslušal in tudi molčal. Sedeli smo ob robu gozda, nad reko. Bilo je že pozno zvečer in iz-za zvonika v Malinkah je gledal! na nas velik bakreno-rdeč obraz lune in nočni stražar je odbil v zvoniku deset razločnih udarcev, ki so vzvalovali tišino, da je v noči mehko odjeknilo z raznimi glasovi skrivnostnih sil zemlje. Naveličali so se prepirati se, sklenili pa niso ničesar. Vanja je pobito rekel: — Če samo dahneš v človeka toploto naše vere, — mora oživeti! — Mar si ti kakšen Ivan?! — kriči Aljoša. — Boli si podoben kaki Marički ali Nežki! A1 Nikin je mrmral: — Mar jih naj res naprtimo svoji vesti?... Jegor Dosjekin se je dvignil na kolena, zavrgel ogorek cigarete, se ozrl po vseh naenkrat in odločno rekel: — Prepirati se res znamo, vendar, čas je, da končamo. Ves večer smo zapravili. Jaz vam pa tole povem: Kuzin je poznan človek, policija ga uva-žuje, svoboden je, lahko gre kamorkoli., — mar nam tako zagovornik ni potreben? To je eno. A drugo-da se s stražnikom druži. — kaj pa je na tem slabega? Pustimo, naj mu predvsem dopove, tem straž-, niku, naj bi njegovo blagorodje blagovolilo nas ne opaziti in pustiti pri miru, da bi se nam na jesen in zimo ne bilo treba,,kakor lani, skrivati po skednjih in globelih ter premočenim zmrzovati. .. (Dalje prihodnjtl.) Štev. 47 lzl®t Orlov v Ljubljano. Fantom bosta gotovo diletanti »Vzajemnosti« pričakujejo, da bo ob- fudi Povedala, kako so letošnjega prvega ma-cinstvo tudi to pot prišlo v čim večjem šte-1 J'a Orli. socialistične telovadne enote in Sokoli, WU, da se razvedri. Odbor, j skupno nastopili za svobodo in neodvisnost [____________ Po kratkem bivanju sta odpotovala iz cen-' LJUBLJANA Češki Orli v Ljubljani. V Ljubljano sta pri- Čehoslovaške. Pričakovati je, da bo tudi »Slovenec« te dni lepše pisal o Čehoslovakih. Frtaučkov Gustl in Kurenčkova Nežka sta baje sklenila, da bosta prenehala mrcvariti in onečaščati slovenski jezik i. k. l~.i. truma mesta cirkus in vrtiljak. Kljub ipolnemu zaposlenju rudarjev se vidi, da za take prireditve ni denarja vsled nastopajoče draginje. take potujoče cirkuse naj bi bil na razpolago prostor nekje na periferiji, ne pa v cen-trunvu -mesta, kjer vsa okolica trpi vsled' hrušča MARIBOR Strokovna komisija v Mariboru skliuje za četrtek, dne 2, maja s pričet kom ob 19. uri v dvorani bivšega kina »Apolo«, Slomškov trg PROTiORAfilN JSKI S H O O Nego ,xobe P va*'» m r0vat» zdrav\e'- v poznih večernih urah. Saj občina ima dovolj Delavci, delavke, nameščence, udeležite se tega zborovanja polnoštevilno! / Prostora na raz/polago na periferiji. HRASTNIK Zborovanje zaupnikov in organizacij- Pomožnim delavcem v steklarni se res dobro Skih odbornikov Rodi, ker nam ni treba veliko delati, zaslužimo , ... , , pa mnogo. Jesti ob 8. uri je seve tudi samo f bo vršilo v nedeljo, dne 29 maja ob 9. uri firda razvada. Zato pa res ni več daleč čas, ko a°P°Idne v delavski zbornici (II. nadstropje), bomo živeli kakor bog v nebesih. Živijo' Pozivamo predsednike strokovnih organizacij in zaupniških zborov, da pravočasno obvesti-JESENIGE J0 osta*e zaupnike in odbornike. Dnevni red zborovanja je važen. , Slovo kaplana Križmana. Pretekli teden se ...... K. M. O. j® z Jesenic poslovil prosluli kaplan Andrej Hitlerijanci imajo tudi v Mariboru izborno Križman. Odšel je na lastno faro v Tunjice pri organizirano stranko s svojim predsednikom, "■'amniku, da osreči še tamošnje župljane. Ka- ki vrši izključno samo posle strankinega funk- ptan Križman je tipični predstavnik tkzv. bojujoče in vojskujoče se cerkve, poleg tega je pa !®el za svoj glavni cilj in glavno svrho katoliškega dela — politiziranje. Kaplan Križman je ^Pravil na Jesenicah mnogo prepirov in marsikaj škodoval svoji cerkvi in njenemu ugledu. bi se ne izvedel. Znan nam je slučaj v predmestju, kjer je gradbeni urad primoral hišnega lastnika, da je izvedel priključek na kanalsko omrežje kljub temu, da je bilo to, silno otež-kočeno, ker cestni kanal ob hiši ni bil izpeljan zadosti globoko, ampak je za priključek primerno globino dosegel šele daleč od hiše. Iz razlogov higijene, pa tudi v interesu prebivalcev zgoraj omenjene hiše je, da se to vprašanje enkrat uredi. v*'-' Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu Perilo, kravate, ugodno pri Jakob Lah, Maribor cionarja. Medsebojno se pozdravljajo z dviganjem roke, redno se vršijo njihove konference in razgovori, kakor bi bilo samo ob sebi umev- j Udruženje poštnih telegrafsko-telefonskih no, da lahko deluje in posluje ipri nas tuja po- zvaničnikov in služiteljev, pododbor Maribor litična stranka. Na to zadevo se še povrnemo. Ali res ni mogoče izvesti priključitve na Znan je po svojem govoru na Šmarni goriT kjer kanalsko omrežje? V Sodni ulici je ena naj-izjavljal, da je treba zatreti vse, ki niso z večjih hiš, v kateri je tudi' gostilna, še vedno niini in z njegovimi. V zadnjem letu se je vr-1 brez greznice in priključka na kanalsko omrež-na organiziranje zelenili in je bil tudi itred- | Je- Fekalije odvažajo — v sodih! Kakšni oziri njih glasila, kar je ostal tudi še kot žup-! so tu merodajni, da se lastnika hiše, ki je mi-v Tunjicah. Neposredno pred odhodom ie srede omenjeno, Avstrijec, ne primora, da bi doživel s tem tujim detetom velik polom pri zgradil greznico in izvedel priključek na cest-''olitvah obratnih zaupnikov. Tako je odšel z n0 kanalsko omrežje? Mogoče je vsled napač-Jesenic z mešanimi čustvi. Vprašanje pa je, če! ne gradnje kanalskega omrežja priključek se bodo razmere zaradi njegovega odhoda kaj otežkočen, kar pa seveda ne opravičuje, da Pomirile, zlasti ker je prišel na njegovo mesto S. Godina, nekdanji ravnatelj »Misijonske tiskarne« v Grobljah, redovnik, pozneje v Celju ki je izstopil iz reda in postal svetni duhovnik! ‘.udi ta novi g. kaplan je velik pobornik zelenih. Želeti bi bilo, da bi si vsaj ta novi g ka- priredi v nedeljo, dne 29. maja ob 14. (2.) uri na Trgu svobode veliko dobrodelno tombolo. Glavni dobitek je 3000 dinarjev in še 12 drugih krasnih dobitkov. Nadalje 25 desetink, 50 pe-tink ter več četvork, tern in amb. Dobitki so na vpogled pri tvrdki »Tribuna« (Batjel), Aleksandrova cesta. Karte prodajajo vsi pismonoše in upokojeni postni uslužbenci. Cena karte din 2.50. Čisti dobiček je namenjen za podporo bolnim stanovskim tovarišem. V slučaju slabega vremena se preloži tombola na »12. junija 1938. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Predavanja o ČSR, Masaryku in socialni zaščiti Štore. V nedeljo, dne 29. t. m. ob pol 9. uri v gostilni Adrinek pri kolodvoru. 1. Obramba Čehoslovaške republike (s. dr. Avg. Reisman). 2. Obramba delavskih pravic (s. Adolf Jelen). Fala. V nedeljo, dne 29. maja ob 3. uri pop. v gost. g. V. Grahora: 1. Masaryk in delavstvo (š. Viktor Eržen) ie 2. Pomen strokovne organizacije in delavskega tiska (s. Josip Petejan). O ČehoslovaSki na Teznu pri Mariboru Plan vzel kot svarilo polomi se bolj posvetil pastirstvo duš, Podpore v kulturne in strokovne svrhe. Do- ?. smo vpogled v podpore, ki so bile razdelane v lanskem proračunskem letu iz naslo- 3 kulturnih in strokovnih podpor na jeseniški "OCim. Kje je občinska uprava dobila ključ za ueiitev, nam nikakor ni mogoče ugotoviti. Dei-*‘Vo je. da so bile te podpore razdeljene zeio neenakomerno in je bilo razdanih skupno 20.000 din 22 organizacijam. Od teh organizacij je dobilo: 10 organizacij, ki so v rokah pripadnikov sedanjega občinskega režima, din 11-100 (t. j. 55 odst). 2 kršč. soc. organizaciji skupno din 1500, 2 socialistični organizaciji skupno din 1500, 2 narodni organizaciji skupno din 2600 (s Sokolom vred) in 5 nevtralnih skupno din 3.300. Ce vzamemo stvar po sku-Pinah, ki so se udeležile zadnjih občinskih vo-j. v, je razmerje tako: 836 glasov ie dobilo %i 11.100, 818 glasov din 3000, 460 glasov din ‘600, poleg tega so še nevtralci. SELNICA OB DRAVI Delavec delaj in kar zaslužiš, pusti gospodarju. Začetkom februarja je bilo, ko je brez-Poselni P. A. šel skozi našo vas. Prišedši mimo neke hiše, ga ogovori gospodar: kdo je. «od in kam. Ko pove, da je brezposeln, mu Ponudi delo v gramozni jami po din 8 za šilit, •ver brezposelni izjavi, da je to premalo, ponudi din 10 in prosto stanovanje v hlevu. Dogovorila sta se. Brezposelni je delal od 6 ure Zjutraj do noči, vsak dan. Kadar mu je kdo Pomagal, sta dobila za južino pol litra pijače, kadar pa je delal sam, je bilo pijače samo Cetrt litra. Gospodar je bil strog. Ako je delajo pri delu kadil, ga je nahrulil, češ. da se Pri delu ne kadi. V začetku aprila ga ie turnega društva V “v ........ I V UClt jo g, Križmana in predmestju Teznu pri Mariboru se je v lus, nego politiki, sredo zvfcčer tudi tam v dvorani gostil Delavska mladina za ČSR. željo članov podružnice delavskega kul- j skega naroda. Številni zemljevidi pa so nazorno pojasnjevali položaj, ki ravno sedaj razburja svetovno diplomacijo. Ob zaključku je predavatelj s povdarkom orisal naše dolžnosti ob tej resni uri: z vsemi silami iti na delo za dvig splošne izobrazbe slovenskega delovnega ljudstva, za poglobitev dela v naših kulturnih in strokovnih organizacijah, za podvojeno širjenje »Delavske Politike« tako dolgo, da jo bo imela vsaka delavska rodbina, ker bomo s tem najbolj utrdili zavest narodove svobode, enakopravnosti, socialne pravičnosti in demokracije ob severni meji. Ob največji napetosti so do zadnjega vsi sledili govorniku in pritrjevali predsedniku s. Ve šli ga ju, ko se je proti 10. uri zahvalil govorniku za odlično predavanje in pozval navzoče, med njimi tudi številne sodružice. da res neumorno širijo delavski tisk, našo »Delavsko Politiko« ter delajo za napredek delavske kulture. Večinoma so bili že vsi navzoči naročniki »Delavske Politike«, nekateri pa so se še priglasili in tudi tiskovni sklad je imel svojo Vzajemnosti« v delavskem vršilo v gostilne Fe- lic prav lepo uspelo predavanje o obrambnem zakonu Čehoslovaške republike. Lepo uvodno besedo je spregovoril predsednik tamošnje »Vzajemnosti« s. V e š 1 i g o j. S. dr. R g i s m a n je nato vsled zadržanosti drugega predavatelja Viktorja Eržena izpolnil ves večer s prav poljudnim predavanjem o res težavnem položaju Čehoslovaške republike v sredi Evrope, ki jo obkrožajo sovražne in protidemokratične države ter je vsled tega Celioslovaška morala izdati v obrambo svoje neodvisnosti, svobode in tudi v obrambo demokracije Srednje Evrope svoj znani zakon v obrambo države. Poslušalce, večinoma mlade sodruge delavce iz tovarn, je posebno zanimalo predavateljevo razlaganje zgodovinskega razvoja položaja med Nemci in Cehoslovaki, prejšnje in sedanje narodnostne razmere v CSR, gospodarski položaj ter mednarodne sile, ki posegajo v usodo tega brat-1 žetev. CELJE Na naslov monopolske uprave. V zadnjem času se vedno pogosteje dogaja, da je v ovojih različnih cigaret samo po' 19, 18 ali celo samo po 16 cigaret, namesto predpisanega števila 20. Ker so s tem poleg kadilcev večkrat oškodovani tudi trafikanti, trpi pa tudi ugled uprave, je pač želeti, da se zadeva nujno preišče in s tem ustavi nepotrebna kritika. Kino Dom - Celje 26. in 27. maja »CAR BOHEMA« Jan Kie-pura, Martha Eggert. — 28., 29. in 30. maja »ČAROVNIK«. Velik kriminalni film. CELJE — OKOLICA l' ogledalu , - . ---- aviua sil JC po- klical gospodar, da mu izplača tedenski zaslužek, ki je znesel natančno din 60. Toda din ‘V je ostalo gospodarju, ki ga je zalagal s ^bakom. Predno je ostanek izplačal, ie rekel 'Jelavcu, da naj tudi za tistih din 40 kaj kupi »fi njemu. Ko pa mu delavec pojasni, da tega "e rrore, ker si mora kupiti liJače. je vzroiil: * * akega delavca, ki nosi denar, ki ga zaslu-£ Pri meni, drugam, ne rabim « Izročil mu je ,KWižico in s tem je bilo »službeno« razmerji razvezano, še hrane mu ni več dal za ta Delo v gramozni jami ie bilo težko in .‘vlienjsko nevarno, delavec je parkrat komai “SBI smrti. Sodela.vec pa mu je pravil, da ga p Kosnodar že pretepal z bikovko, ker se mu Je’med vožnjo pokvarilo neko blago, ki ga je ovoril za gospodam. — V takih razmerah •Vi delavec ponekod na naši slovenski zemlji Prosvitljenem dvajsetem stoletju in v ne , ein kolikem letu po odpravi suženstva. — De-'aVec. PREVALJE 6 ^ ®°boto, dne 28. maja iO'b pol 9. uri zvečer j) lre“| »Vzajemnost« v dvorani g. Rozmana nH?16 '"Cesarjevo kmečko komedijo v 3 dejanj1 »Vzgledtia deklica«. — Sodrugi in sodru-ce. če se li0jete nasmejati do solz, posetite •'fedstavo! ah sl 2e plaCal naroCnlno? Francoski kardinal jih je poučil. Te dni se je vozil skozi Ljubljano na evharistični kongres v Budimpešto pariški kardinal Verdier. »Slovenčevo« okolico je seve najbolj zanimalo izvedeti za kardinalovo mnenje o ljudski fronti. Gospodje so mislili, da bo kardinal zabrenkal na njihove strune. Pa so se zmotili. Kardinal jim je rekel, da je bila ljudska fronta v začetku kulturno bojna, toda on (kardinal) je s svojim nastopom, ko je priznal, da so bile nekatere socialne reforme nujne in da ie obžalovati, da jih katoličani sami niso že davno izvedli, »komunistični vihri« (tega kardinal gotovo ni rekel, ker ve, da so v ljudski fronti tud'i radi' kali in socialisti, naša op.) odbil rogove.« — Kaj bi rekel kardinal Verdier, ko bi vedel, da so »Slovenec« in njemu podobna glasila napadala s. Bluina }baš radi teh socialnih reform in mu očitala socialno demagogijo, s katero da je spravil Francijo na rob propada. Francoski kardinal je moral priti, dla je gospodo poučil. Toda ne bojimo se, d'a bi se gospodje PO tem poduku kaj poboljšali. Njihovo geslo ie vendar: namen posvečuje sredstva. Kardinal pa je rekel: »Pot ljubezni nas bo vodila do resnice in rešila.« To pot hodijo predstavniki cerkve v državi, kjer je cerkev ločena odi države in pravij,o, da je edino prava. Na Čehoslovake so jezni. »Slovenčev« poročevalec iz Budimpešte piše: »V soboto je kakor nalašč zaprla mejo proti Madžarski Če-boslovaška in v teh žalostnih dlneh izgubila v obdonavskem kraljestvu brez vladarja še tiste simpatije, ki jih je nevarni čas kljub vsem političnim simpatijam rodil.« — Zelo zamerijo gospodje Čehoslovaški njene obrambne mere. In še bolj čudno je, da take stvari objavi »Slovenec« — brez komentarja ... Politična nota evharističnega kongresa. »Slovenec« (št. 120) piše: »Omembe vr edina zanimivost je bila v nedeljo še blagoslovitev 59.000 litrov najboljšega madžarskega vina, ki so ga dale madžarske državne in zasebne kletarne na razpolago duhovnikom vsega sveta za maše ob kongresu. Vseh 59.000 litrov vina je v enem sodu, ki so ga posebej naredili za državno klet v Budaforških .goricah. To je »vino sv. Štefana« v spomin na lOOletnico madžarskega kralja-svetnika. Ob tem jubileju se poživlja seveda spomin na nekdanje čase v sto .oblikah. Tudi na tem sodu je viden: v njegovo hrastovino je v ogromnih merah vrezan obraz Szent Istvana s krono, za ozadje pa mu je nazoren zemljevid Velike Madžarske in v njej trianonska karta okrnjenega svetoštefanskega kraljestva... V Budimpešti in po vsej državi vise kraljeve zastave s črnim florom in Marsikje na pol droga: narod, ki je sposoben za svoje pravične in krivične izgube žalovati dvajset let... Premislimo: vino, k* %* n«* v K-ut,,. * • je iz soda, na katerem je zemljevid Velike Madžarske. S hiš pa pozdravljajo .udeležence (tudi iz naših krajev) žalne zastave za krivične izgube, ki jih je utrpela Velika Madžarska ... Recimo, da bi se pod podobnimi okolščinamd vršil kakšen delavski kongres v Budimpešti, na katerega bi prišli tudi naši delavci; kaj bi rekli pri »Slovencu«? Kristusov kongres. V Budimpešti je pričel evharistični kongres. Na kongres je prišel Papežev poslanec kardinal Pacelli. r:-t - ir« - Samo Čudne, prečudne stvari. Bralci »Slovenca« sio bili gotovo na moč presenečeni, ko so čitali natisnjeno izjavo kardinala Verdiera, da gradi v Parizu že 104. cerkev in d'a ie cerkva v Franciji v mogočnem razvoju. Ker iz tega, kar jim je doslej serviral »Slovenec« o Franciji, bi človek mogel prej sklepati, dia je cerkev tam izpostavljena krutnemu preganjanju in da brezbožna ljudska fronta zažiga in podira božje hiše. Bratje, pozdravljajte tuica v domačem jeziku! Ob sprejemu kardinala Verdiera na meji in v Ljubljani, so ga vsi gospodje pozdravljali — latinsko (celo »v gladki latinščini«, na kar je »Slovenec« zlasti ponosen). 'Kardinal pa je odgovoril — v francoščini. In dobro jim je odgovoril. Le slecite rokavice. Gospodje, ki se v Avstriji niso ničesar naučili, groze razrednim strokovnim organizacijam in pravijo, da bodo slekli rokavice. Gospodje, vaši duhovjii sobratje tam preko bi dali kdo ve kaj, ako bi mogli napraviti, da bi se vse to kar se je zgodilo, popravilo in vzpostavilo staro stanje; nikoli več bi jim ne prišlo na um, da bi v sporu z delavstvom slekli rokavice. Krvavo ie potrebna organizacija občinskih služiteljev. Pred nekaj dnevi sem srečal v neki sosednji občini mesta Celje nekega občinskega služitelja z aktovko polno različnih spisov, ki jih je moral dostavljati strankam. Razen tega je moral dajati gostilničarjem prebirati neke okrožnice in kakor sem sam na lastne oči videl, je bilo silno zamudno, predno je stranko pripravil, da je prebrala in podpisala. Vprašal sem ga, kako se počuti pri dostavljanju različnih aktov, pa se mi je bridko nasmejal. Dejal je, da je edin dostavljač za občino, ki šteje preko dvajset vasi, od katerih samo ena .šteje več kakor 170 hiš. Vasi so razen tega še več kakor eno uro oddaljene ena od druge. Začuden sem ga pogledal in vprašal kako to. Pa mi je dejal, da to še ni vse, ampak mora za občino drva žagati, cepiti, sobe pometati, ponoči stražiti nato pa na stotine aktov dostaviti, kazni iztirjavati, rubiti, vabiti za kuluk, obveščati ljudi, da plačajo zgradarino, potem pridobnino, pa rentnino in vse je nujno, zelo nujno. Še ni to prav izvršeno, že me davčna uprava obsiplje s položnicami in to ne s par komadi, temveč s stotinami njih in v jeseni kar s tisoči komadov. Vmes se pa neprestano vsipljejo akti od najrazličnejših uradov. In kdo razume to delo? Nobeden. Vmes pa še pride kakšen nadutež, ki niti zdaleka ne ve, koliko dela in kakšno delo mora izvrševati uboga občinska para, pa te kujonira. Tako se marsikateri papirnati velikan obregne ob nedolžnega slugo, akoravno ima čestokrat tak služitelj več inteligence, kot oni, ki ga šikanira, češ, saj je le sluga. Za to delo pa dobi občinski služitelj komaj 700 din mesečne plače, pa skoro vsak mesec ene čevlje raztrga. Gospodje se tem potom opozarjajo, naj bolj premislijo, predno bodo kateremu ubogemu občinskemu slugi očitali lenobo ali malomarnost. Toliko bi moral že vsak količkaj misleči človek vedeti, da so podeželski občinski sluge preobloženi z delom. Na vsak na-čin_ je krvavo potrebna vzajemna organizacija občinskih služiteljev, da bi jih branila pred krivicami. — Tak občinski sluga vidi med podeželskim ljudstvom silno bedo, kakršne gospoda po mestih niti zdaleka ne pozna. Za-sltižka ni. Poprej nekoč so ljudje še kaj zaslužili in dobivali na občinah bolj ceno koruzo itd., sedaj pa ni ničesar več. Obveznice, ki so jih dobile razne posojilnice za popiačanje upnikov, še ležijo skoro vse pri posojilnicah, ker jih upniki nočejo sprejemati v plačilo dolgov, ker se še davek za to leto ne da z njimi Plačati, kupiti se pa tudi ne da z njimi nič! — Mnogo bridkega pa resničnega bi še imel poročati, pa drugokrat, • : c , r,» — Opnzovaiec. Tiskovni sklad Tezno pri Mariboru: Na predavanju je zbral s. Vešligaj Din 15.50. Iskrena hvala. Posne-tnajtel V ceni in kvaliteti vodi manufaktura CESKI MAGACIN, MARIBOR, ULICA X. OKTOBRA, z veliko izbiro ženskega in moškega blaga, posebno prikladno tudi za birmance NaSi v Franciji za »Delavske Politik?* S kakšno pozornostjo spremljajo naši so-drugi v Franciji naš razvoj doma, priča pismo, ki smo ga prejeli te dni in ki slove: Lens, dne 16. maja 1938. Na svoji seji, dne 15. maja je Federalni odbor Jugoslovanskih sindikalnih sekcij, da izkaže svojo hvaležnost za pošiljanje lista in da podpremo delavski tisk, sklenil nakazati za tiskovni sklad »Delavske Politike« 100 frankov. Za današnje razmere to ni velika vsota, zato smo sklenili, da se bomo obrnili na vse za-1 goslaviji in še posebej v Sloveniji! vedne izseljence z apelom, da naj vsak po svoji možnosti prispeva za tiskovni sklad »Delavske Politike«. Zelo nas veseli napredek »Delavske Politike«, da izhaja trikrat na teden in upamo, da bo prišel tudi čas, ko jo bomo dobili vsak dan na mizo. Želimo, da bi »Delavska Politika« še nadalje propagirala enotnost in slogo vseh delavskih organizacij, ter vsega delavstva sploh. Pozdravljamo vse delavstvo kličemo: Slovenije in Živela enotnost delavskega razreda v Ju- Za Federacijo: Predsednik: Močilnik. Blagajnik: Trampuš. Argentinija volila v parlament Socialistično delavstvo mora biti enotno Šele 12. aprila je bilo končano štetje Klasov v Buenos Airesu, tako, da je sedaj mogoče ugotoviti rezultat delnih volitev v parlament z dne 6. in 27. marca. Izvoliti je bilo treba 79 poslancev od skupnega števila 158. Volitve jc vodila konservativna vladna koalicija nazvana »Concordanz«. V1 tej vladni koaliciji so zastopani konservativci (narodni demokrati) in pa del antipersonalnih radikalov, ki so se odcepili od matične stranke. Tem radikalom pripada tudi predsednik republike Ortiz. V vladni koaliciji se pojavlja razkol, ker radikali ne odobravajo fašističnih nagnenj konservativcev, ki predstavljajo veleposest in velekapital. Novi parlament izgleda tako-le: nova zbornica (Congreso) ~bo štela le 156 poslancev (namesto 158, ker je en poslanec umrl, eden je pa še premlad. 77 j,e ostalo starih poslancev, na novo izvoljenih je 79. Od starih poslancev pripada konservativcem 25, vladinim radikalom 7 (torej vlada skupaj 32), radikalom 36, socialistom 5, liberalcem 1 (opozicija skupno 42) 3 so izven vsake kombinacije. Od 78 novoizvoljenih pripada konservativcem 32, vladinim radikalom 18 (torej vladi skupaj 50), radikalom 27, dva sta neodločena. V novem parlamentu bo torej 83 vladinih, 63 radikalnih, 5 socialističnih, 1 liberalni in 5 drugih poslancev. Povsod, kjer so vodili volitve konservativci, so bile velike volilne zlorabe. Najhujši udarec je vsekakor poraz socialistov v Buenos Airesu — vsled razkola. L. 1936 je dobila socialistična stranka v Buenos Airesu 103.088 glasov, sedaj samo 71.590, tkz. delavski socialisti, ki I. 1936 sploh niso obstojali so dobili 26.522 glasov in nobenega mandata, pač pa so pripomogli, da jc dobila vlada nekaj manjšinskih mandatov. V upravo mesta Buenos Airesa pa je bilo izvoljenih 6 radikalov. 3 socialisti. 2 člana delavske koncentracije (komunisti, anarhisti in neopredeljeni) in 4 vladini pristaši. V novi upravi bo 6 socialistov (doslej 7), od 6 delavskih socialistov (razkolnikov) pa samo še dva. Volitve v Argentini ji kažejo, da v deželah, kjer vlada reakcija, ne gre cepiti delavskih sil. Odkritje komunistične organizacije na beograjski tehnični iakulteti Uradno nam dostavljajo v objavo: B e 1 g r a d, 23. maja. V zvezi s preiskavo na tehnični fakulteti in z odkritjem komunistične organizacije med belgrajskimi študenti širijci komunistični elementi, ki jim je do tega, da pri vsaki priložnosti sejejo zmedo in nemir, glasove, ki ne samo niso utemeljeni z dejstvi, temveč so od začetka do konca izmišljeni. Da bo javnost točno informirana, se poleg komunikeja, ki je že izšel o dogodkih na tehnični fakulteti, in glede na te zlonamerne vesti brez sleherne podlage, 'sporoča to-le: Pristojne preiskovalne oblasti, v tem primeru organi uprave mesta Belgrada, so v preiskavi ugotovili, da se razen v drugih krajih nahaja eno izmed skladišč nezakonitega komunističnega materiala na tehnični fakulteti. Na podlagi tega je uprava mesta Belgrada v smislu pozitivnih 'zakonskih določil sklenila izvesti na navedenih krajih na tehnični fakulteti preiskavo, da najde to nezakonito propagandno komunistično gradivo. Ne glede na to. da gre za zločinsko akcijo, kaznivo po zakonu o zaščiti države, kjer so oblastva dolžna po črti zakona kar najodločneje in najhitreje doseči rezultat, je uprava mesta Belgrada kljub temu dve uri pred začetkom preiskave same z aktom obvestila dekana tehnične fakultete o tem, da se takšen in takšen material nahaja na tehnični fakulteti, in navedla kraje, kjer se nahaja. Ta akt je dekan tehnične fakultete v navzočnosti uradnika uprave mesta Belgrada sporočil tudi rektorju belgrajskega vseučilišča. Šele. ko se je to zgodilo, so organi odšli z odlokom na tehnično fakulteto in tamkaj v navzočnosti tajnika tehnične fakultete. Voje Markoviča, ki ga je dekan tehnične fakultete pooblastil, da v imenu fakultete prisostvuje preiskavi, in inž. Bože Jovanoviča, knjižničarja tehnične fakultete in Dragutina Nikoliča, domačina tehnične fakultete, kot prisotnih državljanov, začeli in izvedli preiskavo. Vse zapisnike o preiskavi so vsi trije podpisali. Dekan tehnične fakultete je sam prišel okoli polnoči $e osebno prepričal, kakšen material in koliko šo ga našli. O vsem tem Je nato, spet v navzočnosti uradnikov uprave mesta Belgrada, telefonsko sporočil rektorju belgrajskega vseučilišča. Vse tendenčne in zlonatHefne vesti o tem, da vseučiliška oblastvA niS& bila informirana o tej preiskavi, torej niso resnične in jih širijo s tendenco, ki je komunistična, da se odstrani odgovornost pred javnostjo, tistih, ki so krivi, da je do tega prišlo. Glede na trditve o kršitvi univerzitetne avtonomije naj navedemo čl. 35 zakona o vseučiliščih, ki pravi, da je visokošolski pouk svoboden, in čl. 206 vseučiliške uredbe, ki pravi, da na univerzi ne sme biti političnih društev. Ugotovljeno pa ja, da se vrši na vseučilišču zločinska ak i cija proti državi, ki je kazniva po pozitivnih zakonih te države. O tem, kakšno je kompro-mitirajoče gradivo, najdeno na tehnični fakulteti belgrajskega vseučilišča, govori najbolje gradivo samo in zapisnik o preiskavi, podpisan po zastopnikih vseučilišča. — V zvezi s to preiskavo so doslej aretirali 22 članov in funkcionarjev raznih nezakonitih komunističnih forumov. Vsi glasovi, da se z aretiranimi študenti ne ravna spodobno, so neresnični. Avstrijske novice Uradno se demantira, da “bi se nameravala izdati amnestija za dogodke pred 12. marcem. Na amnestijo ni misliti niti zdaj niti v doglednem času. Ljudje, ki zadnji čas hodijo v Avstrijo, vedo povedati, da ti domala v vsaki trgovini v Grazu postrežejo razen z blagom, tudi s tiskanim listkom te-le vsebine: »Mestnemu svetu (okrajnemu glavarstvu) v ______ Podpisani... sem ... v ... rojen, župnija ... pristojen v ... okraj ... in stanujem v ... sem član rimskokatoliške cerkve. S tem prijavljam svoj izstoo iz rimsko-katoliške cerkve... dne ... Podois. (Taka izstopna izjava se lahko napiše tudi z roko in vloži pri pristojnem okrajnem glavarstvu. Pri otrocih pod šestimi leti je potreben podpis starišev, otroci med 6. in 14. letom se ne morejo prijaviti, nad 14. letni mladostni pa so upravičeni, da sami podpišejo izstopno izjavo.) Pravijo, da se na vsem ozemlju razvija silovita agitacija za izstop iz rimsko-katoliške cerkve in pristop v novo pogansko vero, oz. versko družbo, ki jo je osnoval znani Rosen-berg, prvak nacističnega rasno-kulturnega gibanja. Razno Razlastitev bogatega samostana v Avstriji. Nemška vlada je razlastila bogati samostan St. Lambrecht, ki ima 9900 hektarjev 'posestev. — Samostan je bil tudi lastnik znane božje poti Maria Zeli. Svoja posestva pa ima tudi pri nas v Slov. Goricah. Ta posestva bi po pravem sedaj tudi lahko postala naša državna last. Cene kovinam padajo. Na mednarodnih tržiščih padajo cene vsem kovinam, ker so na-k uiri orožne industrije skoro popolnoma prenehali. Henlein grozi. Nekemu pariškemu poročevalcu je dal Henlein izjavo, da bodo krkonoški Nemci, ako se ne ugodi njihovim zahtevam, primorani prositi Berlin, da naj direktno poseže v to vprašanje. Pijanci — v levje kletke. V mestu Wobum v državi Massachusetts v Zedinjenih državah, so imeli ljudsko glasovanje o predlogu, da naj bi v bodoče vse pijance zaprli v levjo kletko (seveda brez leva) in jih vozili po mestu. Novi direktor mednarodnega urada dela. Sedanji ravnatelj mednarodnega urada dela Anglež Harold Butler zapusti svoje mesto. Kanv didat za to mesto je Amerikanec Winaut (sedaj poddirektor), ki mu je ameriška oblast naročila, da se poteguje za to mesto. Izvolitev se bo izvršila na seji upravnega odbora dne 31. t. m. Literatura Karl Novy: »Cheme žit«, Roman tega popu* larnega češkega socialnega pisatelja je izšel V hrvatskem prevodu Božka Vračeraviča v M' grelbški založbi »Zabavna biblioteka«. Par mest v prevodu je skrajšanih oz. sploh manjka; rti 1 4 - * * v t r - ■»e O tem znaneffl češkem socialnem ro-manu b,omo obširneje šfr spregovorili. Zaenkrat ga našemu delavstvtf toplo priporočamo. Zlasti si ga naj naroče pri založnici »Zabavni biblioteki« v Zagrebu Z* svoje knjižnice vse podružnice »Vzajemnosti* in druga kulturna društva, ki jim itak vsel® manjka primernih knjig za svoje čitatelje. Harold Butler: »Oživijenje mednarodnega gospodarstva in sociialna politika«, poročilo ravnatelja mednarodnega urada dela na 23. mednarodni konferenci dela v Ženevi leta 1937. Knjigo je v srbohrvaščino prevedel inž. Tasa Milojevič in izdalo jo je centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu. To zelo zanimivo in poučno poročilo ponazorujejo med tekstom številne statistične tabele in grafikoni. Delavski pravni svetovalec Italija je slovesno praznovala obletnico vojne napovedi Avstriji in Nemčiji. Dne 24. maja je minulo 23 let, ko se je Italija, zaveznica Avstrije in Nemčije, priključila Angliji in Franciji ter napovedovala vojno centralnim silam. —-V propagandi za vstop v vojno na ®trani Anglije in Francije se je takrat zlasti odlikoval sedanji ti.i ,.\ji Italije Benito Mussolini. Ta HM Mn Potrebujete, da zaslužite 1000 Din LJUU Ulil mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi:, Anos‘, M a ri bor, Orožnova 6. I B. RANGUS - KRANJ zlatar In Javellr Sodni cenilec Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, kristala, optike itd. Zahtevajte brezplačni ceniki Novi okusni vzorci iz slame in klobučevine na novo dospeli - Cene nizke! A. STAUBER, modiftinja MARIBOR, 10. Oktobra ulica 4 Obsodba radi klofute (Velenje) Če Vas je sodišče na podlagi zdravnikove izpovedbe po krivem obsodilo, da ste oklofutali neko žensko, bi se morali proti obsodbi najpozneje v 3 dneh pritožiti in zahtevati pismeno sodbo. Proti tej pismeni sodbi bi morali nato vložiti pismeni priziv in v njem navesti dokaze za svojo nedolžnost. Ako ste to zamudili, lahko predlagate samo obnovo postopanja, če ste sedaj zvedeli za dokaze, ki Vam do sodbe še niso bili znani. Plačilni nalog, rubež in obleke (Vuhred) Ako tisti ženski niste dolžni, kakor Vas toži s plačilnim nalogom, morate vložiti najkasneje v 14. dneh po prejemu oponiinske tožbe upor zoper plačilni nalog. Drugače ste obsojeni in bo lahko proti Vam predlagala izvršbo. Zarubi Vam lahko tretjino plače, od katere pa Vam mora ostati din 20 na dan. Potrebne obleke Vam ne more zarubiti in tudi ne svinje, če je ista last žene. Odškodnina za ponesrečenim vojakom (Liboje) Vprašanje: Sin se je 2. oktobra 1935 ponesrečil pri avtokomandi v Skoplju. Peljali so se 4 fantje ravno k šoferskemu izpitu v Skopl.ie. Sin nesreče ni zakrivil, ker je drugi šofiral. Dne 18. oktobra 1935 je umrl v bolnici v Skoplju. Učil se je za ključavničarja in mi je obljubljal, da bo potem meni pomagal. Sem že 60 let star. imam samo kočo in drugače nobenih dohodkov. Moram še skrbeti za bolehno ženo. Kam naj se obrnem za pomoč? Odgovor: Ako Vas sin še ni vzdrževal, že radi tega ne morete zahtevati kake vzdrže-valnine vsled sinove smrtne nezgode. Morebitno odškodnino bi pa morali s tožbo zahtevati od Državnega zaklada najpozneje v 3 letih od nezgode, torej najpozneje do 2. oktobra 1938. Ker imate kočo, pa riskirate, da bi morali plačati visoke stroške, ako bi izgubili tožbo. Če se ne boste mogli preživljati iz lastne »koČlarije«, mora skrbeti za Vas in Vašo ženo pristojna občina. Zastavljeno kolo (Kočevje) Vprašanje: Imam pri sebi v zastavi že dalj časa neko kolo, ki mi ga je zastavil moj znanec za dano posojilo. Znanec mi posojila ne vrne, in nameravam kolo prodati. Ali ga moram kot lastnika kolesa še pred prodajo obvestiti? Odgovor: Zastavljenega kolesa sami sploh Za birmo bele nogavice, tz lastne pletarne, od Din 2'50 naprej, sandale, ročno IzdelaRe, od Din 16‘— naprej, venčke, pajčolane, kroje po meri, ažurlranje, entlanje, gonibe prešanje, predtiskanje najcenejše pci „luna“, samo Glavni trg 24 ne smete prodati, ker je to protizakonito. Najprej morate znanca za dano posojilo iztožiti, nakar boste lahko predlagali, da se kolo proda na sodni dražbi. Zakupna pogodba (Poljčane) Vprašanje: Jaz in žena imava majhno posestvo in sicer sva vknjižena vsak do polovice. Ker sem uslužben v drugem kraju, sem dal pošestvo v zakup za dobo štirih let, vendar brez ženinega sodelovanja. Ali sme žena pogodbo razveljaviti in ali smeva posestvo pred potekom štirih let prodati, ko o tem v pogodbi ni ničesar omenjeno? Odgovor: Po zakonu je podana pravno domneva, da je mož upravičen upravljati ženino premoženje, dokler ona temu izrecno ne ugovarja. Zato velja zakupna pogodba, ki ste jo-sklenili, tudi za ženo in se ne da razveljaviti. Prav tako ne smete posestva prodati pred potekom zakupne dobe, razen če se s kupcem izrecno dogovorite, da bo nadaljeval z zakupnikom zakupno razmerje pod istimi pogoji do konca dogovorjenega časa: za vsako prekrši-tev sklenjene pogodbe ste namreč zakupniku odškodninsko odgovorni. Porodni stroški pri OUZD (Žreče) Vprašanje: Moja žena je bila 18 dni na porodu v bolnici, pa ji je OtJZD plačal bolnico le za 14 dni. dočim zahteva za ostale 4 dni bolnica da plačam stroške laz. Ali ni dolžan tudi za ostale 4 dni plačati OUZD? Odgovor: Če je bilo po mnenju zdravnika potrebno, da ostane Vaša žena tako dolgo v-bolnici, mora okrožni urad plačati stroške za njeno oskrbovanje v bolnici za ves čas. drugače pa ne. Obrnite se zato na bolnico, da paj v tem smislu zahteva tudi še plačilo za ostale 4 dni od OUZD. Renta (Mislinje) Vprašanje: Moj mož je prejemal od OUZD invalidsko rento še po starem zakonu iz leta 1887. Okrožni urad mi je po njegovi smrti odklonil plačevanje rente, češ, da je umrl vsled revmatizma in njegova smrt ni bila v nobeni vzročni zvezi z nezgodo, katero je utrpel že zdavnaj pred vojno. Ali lahko kaj ukrenem proti tej odločbi? Odgovor: Zoper odločbo se lahko priložite v roku. ki je na njej naveden, če pa podatki odločbe glede smrti Vašega moža ustrezaj? dejstvom, ni verjetno, da hi s pritožbo uspel'- •M POLČEVLJI SANDALETI SANDALI OPANKI in vse druge vrste Velika izbira ■ Dobro blago • Zmerna cena Za kmiordl izdala tn arelule Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Lludska tiskanna, d. d. v Maribora, predstavltell Viktor Eržen v Mariboru.