Dan nesreče in britke izgube
                                                 (EesnMna prigodlta)
y§n[\ ''si'lo jo bilo nake življenjf? v sarautnom inlinu,  ki je stal ob  malej, a
'KlOshLiHivitej   vodi   blizu  K.......   samosfana   med   visokim   bribovjem.
wšB*#Jedno samo, štiri mrtre visoko kolo na sprcdnjej strani, gonilo jt» dva ]wjtečaja.   Ker nismo iraoli  zemljišča.  treba je bilo oeetn pvemišljevati,
kacega rokodeistva bi ae zraven Hilina še poprijeli, cia bi preživeli sebe in družino. Naposlcd so so odločili. poprijeti se krojaštva. V ta namen je bilo treba kupiti šivalni stroj.
Bilo je v 23. dan meseea jtmija 1870. leta. OiSe in mati se zjutraj rano odpeljeta v niesto (.'... kupovat Mvalncga Btroja, prepustivši (lom in nas petcro otrok starcj ženi v varstvo. Mil je lep poleteu dan. Solnce je pripekalo, da je človek komaj prebijaJ iTočino. Jaz \n moja sestrif-a CefciJka sva pasla ži-vino okolo mlina. Proti poludnevu izgine mi (Jet-ilka izpred oči, a jaz se nisem nič kaj hrigal za to. Ali fnj! milo vpitjc in j('ik s(s sliši izza kolesn, katero jet počasi se vertef. maboma ot^slalo. da-si jo vi>da z veJiko moiyo nanj pljula. Vcs prestrašon liitim gleriat, kaj se je zgodilo. ali o grflza! — raoja draga sestrica Cecilka j> lcžala pod koiesom. katero jo je grozovito stiskalo in mučilo. Z vso močjo sem jo vlokel za uežui rofici, kateri mi jc stogovala naiiroti, milo me proseč, (la bi jo potegnil iz pod kolesa in jo otd grozovite sinrti; ali vse zaman — moje moči so bilu yres!alw. V tem hipn jc< pritckla stara varuhinja na pomor;. ali kaj so zgodi? — zdrknili ste ]ej obo nogi nb polzkih tleh, in padla jc tudi ona na umirajotc! dekletce ter ni mogla vstati.
Vos osnpel, v strafaa in (rppetu jokajof sem hitel klieat bližnje sosode na pomoč. Kmalu je prihitelo mnogu Ijudi vkupc. Z veliko težavo oteli so ubogo staro ženo gotove smrti ter izvlekli rarlvo Oeuilko izpod mlinskega ko-lesa. Potoki soJz so mi močili Jicf?, kndar sem ugledal mrtvo svojo sestrico, ka-tera se je še prpd polu \ire z raenoj veselo igvala. a zdaj je bila bleda in mrzla. Pozno z veeera so se pripeljali stariji domov. Žc po poti so čuli o strašnej nesreči, ki se je zgodila domti. Ne raorem popisati žalosti in bvitkosti njihovega srca, ko so viddi avojo ljubo hSerko, katero so zjutraj še zdravo in veselo ostavili, ležati na mertvaškem odru. Žalostne oaode polnemu dnevu je sledihi šc britkpjša noč.
UruzKga dne so gospod učitelj povedali učencein in UTOnkam v šoii pražalostuo novit'0, da se je njihova pridna součeuka Cecilka vsled grozovit* smrti pod mlinskim kftlosom prcselila iz tega sveta v svitla nebesa ter jib opominali. kako je troba Movi*ku biti previdnenm, da se mu ne priineri kaka nasreča.                                                                                    D-č.