Politični ogled. Vojska na Turškem. Prav je srbski knež Milan v svojem razglasu djal, da je bil priailjen za orožje prejeti, ker Turki 80 Srbijo obdajali, kakor dale5 80 mogli, z železnim okrogom t. j. z močno in najboljšo vojako, ki je brojila kakih 100.000 mož. No, in ta železni obro5 je sedaj po 10 dnevni, grozni moritvi na večib mestib pretrgan; Srbi stojijo povaod na turški zemlji, Turki pa niso zamogli nikder v Srbako tako prodreti, da bi se zamogli vzdržati. Sicer so Turki prvi naval srbake vojne povsod krepko aprejeli, tu pa tam tudi naprej tišSali a vao silo pa naposled so ee povsod za5eli nazaj pomikati. Najvažniai dogodki bili ao : general Črnajev je 4. jul. vzel turški tabor pri Babini glavi, 5. jul. Ak-palanko in dalej v Bolgarijo poslal generala StratimiroviSa, da oroža Bolgare, ki od vseb strani hitijo pod orožje. Sedaj je Črnajev krenol na deano v Leakovac, brž5as, da prodere do turske železniee iz Soluna v Mitrovico. Vidinaki paaa Osman je iz Ruščuka tiboma po Donavi dobil 20.000 mož in je naglo udaril 5rez Timok na Srbsko pred Zaječar, kder je stal obret Lješanin s 10.000 Srbi in 5000 prostovoljci iz našega Banata. Nastal je ljut boj, od prostovoljcev je ostalo komaj 3000 živih. Srbi so morali velikej aili umakniti ae v Zaječar in Turkom pustiti ve5 kanonov in aanc ; toda dalej Turka ni8O pustili. Turki ao potem naakok ponovili Łše skozi 3 dneve, ali 5etrto krat t. j. 6. julija je Ljeaanin turško vojno razbil in za njo na Turško vdrl. Ob jednem je sibska 5eta iz Negotina kraj Donave marširala v Vidin, kamor 80 se Turki umaknoli. Bolgarov se je Srbom tukaj pridrnžilo 4000. Tretja 8ibska vojna je ala crez Drino in je imela do sedaj okoli Bjeline in tidnjave Zvornika budo klanje s Turki. Bjeliua je zgorela; blizu aje je raajor Vlajkovic, ki ima samo jedno nogo in g* morajo na konja privezati, 2000 Turkov ubil v krvavi vojski, ki je trajala do sred no5i. Vlajkovi5 ima tudi slovenske prostovoljce pod seboj. Po_ reki Drini plavajo zaporedora mrli5i v Savo. Četrta vojna srbska pod geueralom Cahom je iz prva nesreSna bila in je zato Cah povel.jništvo zgubil. Namesto njega komandiia seda.i vojni minister NikoliS sam. Cabovi podgeneiali bili so bol.j sre5ni. Duki5 je zmagal pri Novem-varošu; Aitič prodrl do Novega- pazarja, ga bombardiral, IH5 pa vzel turški tabor z živežem in atreljivom in potem prisei pred Mi trovico, prvo železniško atacijo. To je Turke tako dirnolo, da 80 koj vso posadko iz Solana naložili oa železnico in odpeljali Mitrovice branit. Crnogorci 80 priSli 6. julija v Gačko, kder je bilo 9000 Turkov zaaancanih. Po 3dnevnem boju 80 bili Turki premagani in veejidel vai posekani. Tako so se naai slavjanaki bratje vojskovali prvih 10 dni! Nemško-tuagjarski listi poročajo, da 80 Srbi do sedaj bili povsod tepeni. To pa je hudobna laž, 5e no, zakaj pa tedaj zmagoviti Turki ne proderejo na Srbako, zakaj lezejo povsod nazaj? Sicer pa Turki sami čutijo, da gre za njihov obetanek. Povsod zbirajo prostovoljce, vse mobamedanako prebivalstvo klicejo pod orožje, se celo 20.000 ciganor v Bosniji hocejo orožati. Sultan je pozval egipSanakega vice-kralja na pomo5, poslal 10.000 mož svoje atražne vojne na bojišfie tako, da je v Carigradu koaaj 2600 vojakov. Stari prekucuh magjarski Klapka in poljski vstaa Langievi5 sostavljata magjarsko in poljako legijo ali krdelo Turkom na pomo5. V Bolgariji je sultan ukazal Čerkeaom bolgarsko prebivalstvo strahovati. Vsled tega &e godijo strahovite re5i. Požgali so že blizu 209 vaai in oplenili, starce in otroke, ki niao mogli bežafi, posekali, okoli 6000 ženak in deklet ujeli in odpeljali v Carigrad na sejm, da bodo za sužtaje v malo Azijo prodane. Več nego 2000 ljudi so aamo v Sandžaku zaprli. Mrliči Kristijanov nepokopani ležijo in zrak ae kiiži. V Klisuri so zopet posekali 182 otrok, katere so v šoli dobili. Da valed tega razkaceni Bolgari radi za orožje prijemajo, katero jini Srbi donašajo, to je lehko verjetno. AvstrijsRe dežele. Homatije in krvava vojaka na Turškem so sedaj pri nas vse druge in tudi doma5e politične zadeve v važnoati prekoaile. Ljudje ao pov*od razdvojeni. Liberalci, Poljaci, Judi in Magjari želijo Turkom zmago, Slavjani in vsi, ki še imajo kaj krš5anakega soSutja v srcu, pa držijo s Srbi. — Iz Dunaja se slišijo glasovi za porazumljenje s Čehi. No, 5as bi že zdavna bil. Tudi 8e govori, da od»topi grof Andrassy in da na njegovo meato pride grof Langenau ali pa grof Potocki. — Vladni listi so v zadregi, da 80 mini8tri prišli ob upljiv na turške Kristijane, razglasili neko piamo bosenakih Katoličanov, v katerem trdijo, da bodo ti vaelej s sultanom držali in da protestujejo fcoper kneza Milana erbskega, če bi hotel Boanijo zaaeati. To je gola domišljija. V Boaniji se ne gre za razkolništvo ali katoličanstvo, ampak za to, da se Kristijani rešijo turakega jarma. Med vstaai atejemo tudi katoliške Srbe, med njimi fajrnoatra MuBica, ki vodi 2000 vstašev. — Miniatri delajo vojne priprave in pošiljajo vedno ve6 vojske na turško mejo. V Poli je pogorela velika kosarna; akode je 120.000 fl. — Južna železnica slabo goapodari; lani je 12 milijonov ve5 izdala, nego prejela; po- man.jkljej bodo morali delniSarji pokriti. — Cesarjevi5 Rudolf jc obiskal nesreSno bojišče 1. 1866 na Ceakern. — Nadvo.jvoda Viktor, tretji brat svitlega cesarja, stanuje v Bledu na Kranjskem. To je menda prvokrat, da se je ceaarsk princ za ve5 časa nastanil na slovenaki zemlji. Magjari hudo ropočejo zoper Jugoslavjane in jim škodijo, kder zamorejo. Srbskega poslanca Miletiča so v Novemsadti takoj pograbili in zaprli in v Zemunu so pobrali 60.000 cbaasepot-pušk, katere so Srbi od Francozev kupili. KupSijska pogodba z Romunakim je že za5ela svoje čudeže delati. Prvega julija se je mimo Oisove po Donavi na vzgor na 100 ladjah peljalo 300.000 novih centov pšenice in rži, za katero zrnje bo 3 milijonov goldinarjev iz Avstrije slo na Romunsko. Cena zrnju pri naa mora cel6 podnoti. Vnafije države. R u 8 k i nai od je ves vnet za naše jugoalavjanake brate. Generalu Črnajevu so Ruai iz Moskve pisali: bodi srecen, želimo ti zmago, dali ti bodemo oficirjev, denarjev, živeža, in Se bodeš nesrečen, podamo ti železno ruako roko, da zdrobiš TurSina. Ruski careviS je odkazal Srbom izplaSati vaaki teden 7* milijona rubeljnov, carinja aama skrbi za ranjence. Bolgarsko bo bržca8 dobil drugi sin ruskega cesarja, namreJ veliki knez Vladimir. — Romunisose s Turki tako pogodili, da bo Donava vojnemu brodovju zaprta. Grki se tudi pripravljajo na vojsko zoper Turka. Pruaki listi so nekoliko iznemirjeni bili, ko so sliaali, da sta se avstrijski in ruaki ceaar res porazuroila in da bo Andrassv odstopil. Ali to ni pomiselka vredno znamenje? — Francozi sedaj tudi žalujejo, ker ao spoznali, da je jihova vojska zoper Rusa 1. 1854 in zoper Avstrijo 1. 1866 le Prusom bila na korist, njira pa v nesreSo tako, da sedaj zastran Turcije imajo toliko govoriti, kakor nič! — Angležko ministeratvo, ki Turke podpira, utegne odstopiti, ker veliko Angležer tega ne trpi. Severna Amerika obhaja veeelo stoletuico obstanka svoje mogočne republike. Sedaj je namreč ravno sto let, kar so angleško gospodstvo otresli in postali 8amisvoji!