Koers-Mearbeck na r^mškem. Nepričakovano je umrl Anton Godec, zadet dne 27. svečana od srčne kapi, rojen dne 29. 3. 1866, doma iz okolice Novega Mesta. Bil je dolgoletni delavec v kemični tovarni v Urastniku, odkoder je prišel v Nemeijo _e'a 1920. Priporočamo ga vsom znancem v molitev! Preostalim, to je Mariji in Kar lu Klavžarju, pa naše sožalje! Druš'vo sv. Barbare. — One 5. marca je po dalgoletni »nrtvoudni bolezni mirno v Gospodu zaspala vdova Robič, doma iz Dobjega na Štajerskem. Skrbela je za njo njena hčerka Frančiška z veliko požrtvovalnostjo. Sina Karla ima nekje v dornovini pri svojih sorodnikili. Naj počiva v miru! — Rudarska kriza ra-'^ dan na dan vedno hujše. Marsi- kateri naših rojakov bo že iz breziposelne pod pore ven. Kaj pa potem? Kje vzeti kruh in delo? Na upanje boljših časov še nitl upati ni. Ali bo treba še dalje v svet? Pa kam? Povsod je enako. Izseljeniški komisar v Diisseldorfu g. Deželič, kakor tudi zveza jugoslovanskih katoliških društev se mnogo trudijo, da bi bedno življenje našim rojakom zboljšali. Ali bo kaj uspeha? Pošiljamo vsem bralcem katoliškega in narodnega tiska prisrčne pozdrave! Sv. Primcž nad Muto. Tudi tukaj v našem obmejnem kraju se je letos že marsikaj zgodilo. Po kratki bolezni je predpretekli petek izdihnil najstarejši občan Ivan Gracej, po domače Prežil. Rajni je bil obče spo&.ovana in priljubljena osebnost. — Snega imamo mnogo in zajci nam delajo škodo na sadnem drevju. čeravno so prelekli mesec naši vrli fantje in možje pridno hodili na lov. Pravi uspeh lova se je pokazal na pustni pondeljek, ko sta dva imenovanih pripeljala dve Dobnikovi hčerki pred oltar sv. Primoža. Vinko Plemen se je poročil s starejšo Zofijo Lavko, Jurij Onuk pa z drugo Marijo Lavko. Bilo srečno! Limbuš pri Mariboru. Dne 26. februarja t. 1. ob dveh popoldne je po komaj osemtedenski težki bolezni in tej sledeči operaciji v javni bolnici v Mariboru po mukepolnem trpljenju mirno v Gospodu zaspala gdč. Alojzija Fiirst, kuharica pri ravnatelju g. ing. Karolu Fišer, uslužbenem pri marih l.i mehanični tkalnici in apreturi Doctor in drug. Težka bolezen, žolčni kamni, katerih so zdravniki pri operaciji nič manj kc> 14 po številu odstraniti morali, in pa sprijena jetra so jo spravili v prerani grob, staro komaj 28 let. Zdravniki sa storili vse, da bi ji ohranili dragoceno življenje, njih trud žal ni imel uspeha. Blagopokojna Lojzika je bila vzor dobre, pridne in svojo ostarelo mamo iskreno ljubeče hčere. Ko je po smrti njenega, na Bistrici pri Limbušu službujočega, pred 8 leti umrlega očeta, postala njena skrbna mati vdova brez sredstev, si je pokojna Lojzika v svesti si svoje otroške ljubezni in dolžnosti, stavila kot svojo nalogo, skrbeti za mater. Rajno Lojziko je dal po ma riborskem pogrebnem zavodu na svoje slroške prepeljati gošpod ravnatelj Fišer, ki je tudi oskrbel njen veličasten pogreb na domačem limbuškem pokopališču. Saj pa je bila to tudi njcna zadnja in iskrena želja, da bi po- čivala na domačem pokopališču poleg svojega ljubega ateka. Njene zadnje poti se je udeležila ogromna množica ljudstva, ne le iz domače fare, ampak tudi od vsepovsod, znak, kako priljubljena je bila nepozabna Lojzika Furštova. S prekrasnimi, v srce segajočimi žalostinkami so se poslovili pred limbuško cerkvijo ob odprtem grobu od nje pevci in pevke iz Bistrice pri Limbušu in iz Ruš. Srce pretresujoče petje je ganilo vse do solz. V vznesenih besedah s_ je poslovil od rajne prerano umfle Lojzike tudi domači župnik vlč. gospod Andrej Bračič, povdarjajoč osobito iskreno ljubezen, katero je imela rajna do svoje matere. Konečno se je poslovila vrla deklica Verica Pliberšek z ganfjivimi besedami od blagopokojnice in ji v slovo vrgla v družbi mnogih.tovarišic na prsto v grob šopek letošnjega prvega pomladnega cvetja. Počivaj v miru nepozabna Lojzika in večna luč naj T' sveti! Staritrg pri Slovenjgradcu. Dne 2. marca t. 1. je umrl v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu gospod Dvoršak Blaž, bivši župnik pri Sv. Primožu na Pohorju, pozneje pomožni duhovnik na raznih krajih, nazadnje v Št. Vidu pri Planini. Bolehal je mcnda, odkar je bil duhovnik, vseh 26 let. Od 1. oktobra lanskega leta se je stalno naselil v Starem trgu, kjer si je kupil malo posestvice. V začasnem pokoju je upal utrditi s.voje zdravje, ki pa }Č vedno bolj in bolj pešalo. Februarja se je podal v bolnico usmiljenih bratov v Gradcu v upanju, da mu bo operacija na želodcu pripomogla k ozdravljenju. Žal je bilo že prepozno. Pogreb se je vršil v sredo dne 4. marca na graško centralno pokopališče. Rajni spava sicer med Nemci (duhovniški oddelek), pa vendar je poleg njegovega groba grobišče slovenske družine, koje sorodniki bodo skrbeli za lepšanje groba svojega slovenskega rojaka in sorodnika. Naj v miru počiva! Pameče. Umrla je 2. -narca 711etna Franči6ka Lahovnik. Bila je članica Družbe ž&n. Pokojna zapušča tri sestre tudi v precej visoki starosU ter dva sina. Pokopali smo jo dne 4. marca ob prav lepi udiležbi. Naj počiva v miru! Sv. Anton na Pohorju. Tudi pri nas moeno občutimo gospodarsko krizo. Živine za prodati imajo naši kmetje kaj malo, a še ista je čisto poceni, če se proda, če pa mora kaj ku- piti, mora prav drago plačati. Žita se pri nas pridela komaj za domačo uporabo, nekaterim še sploh ne zadostuje. Krnetje so odvisni le edino od lesne trgovine. Imajo nekateri res lepe gozde, ali kaj, če Ie3 nima nobene cene. Tudi gosrtilničarji tarnajo. Pri nekem gostilničarju sem videl napis v hiši: »Moj pes je strašno suh, ker dolgov ne žre več, zato na upanje ne dam nič več.« Kljub krizi in draginji si ga še nekateri tuintam malo privoščijo. No, saj ga jim privoščimo, samo da se vinski duhovi preveč ne razburijo, da ne bi udarjali po mizi. Sv. Jakob v Slov. gor. Matiju Peklarju v hvaležni spomin! Če bi mogel, predragi Matija, bi mi gotovo kar iz nebes zagrozil, da se Te vsaj jaz ne spomnim v listu, katerega naročnik in največji prijatelj si Ti bil dolga leta. Saj je bil »Slovenski Gospodar« resnično Tvoj list! Kolikokrat si mi rekel: »Hm, pa vsaj vi, gospod župnik, napišite v našega »Gospodarja« par besedic o tem in tem!« Za sebe mi tega nisi mogel več reči. Če pa pridejo te vrstice bolj pozno, mi ne boš zameril, kakor mi nisi, če nisem takoj izpolnil Tvojih prošenj za druge. Tudi se mi zdi, da bode.š vsak trenutek vstopil na moj prag in mi povedal kakšno novico. Spomin na Tebe ne bo minil ne pri meni in ne pri drugih. Slavili in častili so To tam na grofcu. Ni bilo treba zato rabiti praznih besed, saj malokedaj umrje mož, ki bi dal s svojim življenjem toliko snovi in gradiva zx lepe govore pred nešteto množico ob grobu. Kaj pa naj jaz napišem v list, ki mora štediti s svojim prostorom? Samo nekaj. Umrl je s Teboj mož, kakor si jih jaz želim prav mnogo naši ljubljeni slovenski domovini. Z nikomei1 prepira, z vsakim prijateljstvo, vsakomur dobrotnik v dejanju in z nasveti: to je menda bilo Tvoje življensko geslo. Veselil si se, ko si videl, da si mogel narodu pomagati, posebno ko je šlo za pouk in prosveto. Tvoji prostori so bili v takih slučajih vedno na razpolago in nikdar se nisi v.prašal, ali bo to Tvoji gostilui v prid. Navadno si vedel, da boš moral sam doplačati, pa Te ni to nič vznemirjalo, saj je šlo za duševno korist Tvojih Šentjakobčanov. Ali naj še omenim, da so zastopniki državnih oblasti našli v Tebi vedno zvestega in dobrega prijatelja, karteri jim je s svojim nastopom pri obeanih ncštetokrat olajšal delo. Da si bil krščanski naož skoz in skoz, je bilo jasno kof beli dan: zato tudi ni bilo v Tvoji gostilni nikdar prostora klafačem zoper vero in du. hovnike. Povedati moram, da v svojem živ« ljenju in delovanju nisem poznal moža, ki bi bil vsakemu, še tako priprostemu mašniku, tako velik prijatelj. Naj bo dovolj! Pozabljen bom jaz, pozabljen marsikdo pri Sv. Jakobu, o Matiju Peklarju pa se bo vedno govorilo« Za svoja dobra dela uživaš pri Vsemogočne« mu večno plačilo, zastavi dobro besedo prŁ Njem še za mene, Tvojega prijatelja in za' šentjakobske župljane, kakor je bila Tvoja' navada v zemeljskem življenju: pomagati in prositi! — Erhatič Martin, župnik. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Žalostno so zapell dne 4. marca glasovi naših zvonov in naznanjali vsem župljanom, da se je preselil iz te solzne doline k večnemu počitku Franc Žgec iz Gabernika v starosti 80 let. V letu 1931 je 26. v vrsti tistih, ki so bili položeni k večne-: mu počitku. Bil je blag mož in skrben oče 3 otrok in zgleden gospodar. Pogrebci so darovali za novo bogoslovje v Msiriboru 110 Din. Njegova duhovna prijatelja sta bila »Slovenski Gospodar« in »Nedelja«. Na svidenje nad. zvezdami! Goinja Radgona. Na Š.avnici pri Gornji Radgoni je preminula obče spoštovana kme¦tiška mati Antonija Kolurič v vPliko žalost niene družine in številnili njen^h znancov. Blaga pokojnica je bila po vsej srenji pozna-: na po svoji šegovosti, vedrini, delavnosti, pobožno3ti ter dobrotljivosti do revežev. Pri »Macovih« so se zbirali redki izobraženci, du-: hovniki in učitelji na vesele pomenke ob kolinah in drugih prilikah. Sama pa je bila dol goletna nacoenica »Slovenskega Gospodarja«, Mohorjevih knjig in več nabožnili listov. Ob slovesnem pogrebu so se zbrali sorodniki od daleč, ki jih je družila nema.tuga ter globoko žalovanje za pokojnico. Pogrebne obredo so opravili preč. gospodje od Sv. Petra. Pokojnica zapušča neutolažljivega skrbnega soproga Ignaca, hčerkico Mimiko, delavno sestro Gerčko, ki ji je pomagala v gospodinjstvu, ter rejenca Frančeka. Vsi so živeli v lepi slogi in ljubezni. Blagopokojno mater bomo ohranili vsi njeni znanci v najlepšem spominu. Dobrotljivi Bog pa, ki rtehta in ve za vse naše tajne, ji bo obrisal vse solze z nje- nega lica ter jo milostno sprejel y večno radoat! Žerovinei. Na goatiji Hedžet-Rajh so nabrali goatje za dijaško kuhinjo v Mariboru 100 Din. Bog povrni! Križevci pri Lj_!o_i8iu. Tukajšnje gasilno druatvo ai je nabavilo Auto-motorno brizgalno, katera je pretekli teden dospela. Iata ima štiri cilinderski motor, kateri daje na minuto 1000 litrov vode, s čemer bo uspešno gašenje zajamčeno. Auto aam pa ima 60 konjakih ail in je urejen za prevoz 14 gasilcev in priklo^ne motorne brizgalne na kraj požara; obenem pa uporaben za prevoz ponesrečencev, ali drugih težjih bolnikov, potrebnih nujne zdravniške oskrbe v bolnicah. Blagoslovitev gori omenjene brizgalne ae bo nad vse alovcano vršila v nedeljo, dne 17. maja tega leta, za kar ae članatvo z veliko vnemo pripravlja. Ta auto-mntorna brizgalna je prva v naši gaailni župi, zato bo dan blagoslovitve gotovo največji praznik gasilcev cele Prlekije. Onaaž, Pri naa je aicer vedno kakana zanimivost, ki pa navadno ni za časopiae, ampak le za domače »guče«. Nekaj čaaa je bila govorica, ki jo zaupamo tudi javnoati, da bode Ormož morda dobil lastno srezko naeelstvo, ki naj bi obsegalo sedanji ormoški aodni okraj in šs neka'j občin varaždinakega an ptujskega sodnega okraja. Te obeine ao že vprašali za izjavo, tudi je že bila deputacija pri gošpodu banu in občinski odbor je tudi že o tem razpravljal. Par občinakih mož je obljubilo, ila ae z vso ailo zavzamejo za to zadevo, ki bi za Ormož ne bila brez pomena. — Gospod župan Veaelič je prodal hišo poleg pošte goa.podu M. Šluhecu. Zadružna elektrarna, ki je imela pre.je v tej hiši avoje proatore, se preaeli v Kuharičevo hišo, v kateri je vodil trgovinako podružnico gospod Jurkovič. Ta je odprl laatno trgovino v Lorberjevi hiši. — Občinaki odbor je dovolil odprodajo občinske _emlje na aejmišeu, kjer namerava poataviti hišo in delavnico mizarski mojater gospod Vivod in liišo goapa Kokol. — V teku 14 dni smo pokopali dve materi mučenici, žrtvi materinskega poldica. — Mohorjani ao ae vzdržaii na lanski višini: 222 jih jo. — Nekaj igralcev na biljard je iznašlo neko novo originalno igro, ki bi se naj objavila v kakšnem atrokovnem liatu. Bi bilo res zanimivo! Črešnjevec. Turobno so zazvonili zvonovi v župnijaki cerkvi in pri podružnici Sv. Treh kraljev ter nam aporočili žaloatno vest, da se je v nedeljo dne 1. raarca zvečer po8lovil Iz te aolzne doline cerkveni kljuear Hajšek Andrej. Dne 16. februarja 1930 mu je umrla žena in dne 6. decembra 1930 mati. Kako je bil raj ni priljubljen, ae je pokazalo, ko so ga hodile množice ljudatva kropit od blizu in daleč v dnevih, ko jo ležal .na mrtvaškem odru. Posebno pa je to pokazala mnogobrojna udeležba na zadnji poti, ko so ga neali k večnemu počitku. Saj pa itudi ni bilo nobenega soaeda ali znanca, ki bi mu ne dolgoval zalivale, ker rajnega ni nihče proail zaman pomoči. Rajni je bil napreden gospodar in čez 25 let naročnik »Slovenakega Gospodarja«. Dragi Andrej! Vsemogočni naj ti obilno poplača vae kar ai dobrega atoril na tem svetul Uživaj krono večnega veselja! Večen ti bodi spomin! Od oeeta in matere zapuačenim otrokom in vsem aorodnikom najiskrenejše aožalje! — Na sedmini za rajniin se je nabralo za bogoslovje 101.50 Din. CirkovcG pri Pra.erskem. Kakor je že v jeaeni »Slovenaki Gospodar« poročal javnoati, da je dobilo tukajšnje gaailno društvo novo motorno brizgalno, poročamo sedaj, da ae naši gasilci že zdaj prav pridno pripravljajo na blagoslovitev iste, ki se bo vršila v nedeljo dn.e 17. maja t. 1. Ob tej priliki proalavi društvo 451etnico svojega obstoja. Lep jubilej, ako pomialimo, koliko zavednih mož in fantov je v tej dobi žrtvovalo avoj čas v koriat avojemu bližnjemu, popolnoma iz proste volje in nesebične ljubezni -'o bližnjega ao stali pripravljeni bojevati ae z uničujočim sovražnikom človeškega imetja, posebno v predvojnih letih, ko je bilo Ptujs_o polje skoraj aredišče požarnili nesreč. Gasilna društva ao bila tiate ease še redka in tudi zelo alabo opremljena. Dočim lahko danes popolnoma zaupamo našim vrlim gasilcem in njihovi motorki, ki izborno deluje. Razunie ae, da še irnajo tudi precej dolga, katerega pa nameravajo kriti z dobičkom od tombole, ki jo bodo priredili na dan blagoalovitve. Zavedajo ae pa tudi denarne krize, zato bodo prodajali tombolake table samo po 3 Din. Za io malo avotico ae bo lahko dobilo: novo moško kolo, novo žensko kolo, 3 ra finega blaga za obleko, blago za zimako auknjo, 1 budilko, 2 žepni uri itd., razen tega še nad 200 drugih lepdh dobitkov. Torej prijateljl »tiatih junakov« dne 17. maja prijazno vabljeni v lepe Cirkovcel Slov. Bistrica. Pri tukajšnjem okrajnem so* dišču je poatavljen za predstojnika sodnik g. Štefan Vodošek, za aodnika pa g. dr. Jože Do-> brošek, do zdaj pri deželnem sodišču v Ljub« ljani. Rešica ob Savinjl. Naš gospod šolaki upravitelj Zorko Kotnik je pričel kmetijako-nada-< ljevalno šolo, katero obiskuje 62 fantov iz naše župnije. Želimo mnogo uapeha! — Dne 2. marca t. 1. se je ponearečil pri apravljanju graščinskega leaa naš vrli mož Anton Krumpačnik iz Dolauhe; že drugič mu je zloneilc nogo v dveh letih. Dne 4. t. m. pa se je smrtno ponearečil na splavu pri Rimakih toplicah lesni trgovec in poaeatnik Franc Stopar, po domače Matjaž iz Nizke. Peljal je več splavov na Hrvaško v nadi, da bo iate prodal. A našel je amrt v valovih Savinje. Pred 7 leti je na splavu utonil tudi njpgov oče, brat pa ai je pri tem nakopal neiz-proano jetiko. Mladi mož, atar 35 let, zapuača staro mater, sestro ter mlado ženo z dvema otročičema. Preostalim naše prisrčno sožalje! Šmartno ob Paki — Skorno. Iz raznih krajev čitamo novice v našem priljubljenem glaailu »Slov. Goapodarju«, katerega zveati čitat#]ji amo tudi mi. Saj ^koro ni hiše v naši okolici, kamor bi ne zahajal ta potrebni učitelj. Malokdaj pa se v tem našem liatu oglaaimo. Letino amo imeli preteklo leto arednjo, a kaj pomaga, ker ne moremo vnovčiti naaih pridelkov. Sadj'1, kolikor ga je bilo, ae je aicer dobro in lahko prodalo, nima pa nobene primerne cene živina in lea. S atrahom gledama v bodočnoat, kako bomo krili naše vaeatranake izdatke, ker je v naših žepih praznina. Poročati tudi moramo nekaj o naši šoli. Po novem zakonu ae je oaamoavojila z laatnim odborom in proračunom. Nimamo pa učitelja. Odkar je naa radi bolezni meseca oktobra zapuatil aplošno priljubljeni učitelj g. D., ae je tukajšnji odbor trudil z raznimi prošnjami na razne oblaati za novo učno moč, a do danea še nismo uslišani. Zakaj, mi tega ne vemo. To pa vemo, da nam je prav težko, pošiljali naše otročičke v okoliške, eno uro in še več oddaljene šole. Gospodu D. pa želimo na tem mestu skorajšnjega ozdravljenja, da daruje, kjerkoli že, mladini svoje zmožne močil Drasnlja. Žaloatno so odmevali glasovi na_!h zvonov pri podružni cerkvi sv. Urše. Po k.ratki in mučni bolezni je namreč a tolažili sv. vere previdena mirno v Gospodu zaspala Marijina družbenka Ana Javornik. Dne 2. t. m. smo jo spremili na zadnji poti. Vlč. g. žup nik Sigl je ob odpptem grobu govoril prisrčno poslovilno beaedo, Lizika Leber pa je razložila Djeno lepo življenje. Tukajšnji pevski zbor je «apel ginljivo žaloatinko. Naj počiva pri Bogu y miru! Sv. Jurij ob južai žeL Pred kratkim je bila razatava raz/iih strojev v Novem, kjer je tudi naš rojak Joaip Čretnik, izdelovatelj raznih strojev in bivši ugledni trški župan razBtavil avoje stroje. Žel je od vaeli aplošno prisnanjo in pohvalo. Komiaija mu je izrekla po hvalo in ga odlikovala radi njegove apretno_ti z zlato kolajno. Čeatitamo! — Ljudje povprašujejo drug drugega, kaj je rieki to, da golarji hodijo po ceatah, ne da bi šli v šolo. Da ne bo nepotrebnega in radovednega povpraševa.nja, odgovarjamo aledeče: Mi imamo y trgu pet razredov dekliške šole z 1 vzporednlco v 4. razredu In Seatrazredno deSko šolo. Na petrazredni dekliški šoli pa imamo znafcilno število učiteljev. Že par mesecev aem se trudijo tri, piši in bsri: tri ueiteljice v vaeh razredih. Pogoato ae ališi govoriti, da imamo že mnogo učiteljev, ki niao naatavljeni in torej brezpoaelni. Vpratiamo marodajne oblaati, kje so torej tiati brezpoaelni učitelji in učiteljice? Ljudje ae bridko pritožujejo radi dejBtva, da njihovi otroci znajo vedno manj, pritožujejo se pa tudi učitelji, da ne morejo doeeči v šoli primernega uapeha. Želja vaeh faranov torej je, da ae merodajne oblaati v doglednem čaau pobrigajo, da bo zopet urejen pouk na naši dekliški šoli, kakor je bil pred nedavnim. Šmarje prl Jolšah. Precej mrličev smo ime11 v pretečenih dveh meaecih. Tudi mladili ni manjkalo med njimi. Pa tudi goatij je bilo .veliko. Zaključek goatij za letošnji predpust 60 napravili pri Čakševih, po domače pri Goričkih v Gaju. Na spodbudo g. Turka ao zaivedni avatje darovali za tukajšnje proavetno 'društvo 120 Din, za kar jim kličemo priarčen: JJog plačaj! Novoporočencem pa želimo obilo fcožjega blagoalova. Šmaije pri Jelšah. V lepem številu dohaja k nam »Slovenaki Gospodar«. Pa ga tudi vsajkokrat komaj pričakamo in to poaebno še lejtos, ko nam prinaaa mično povest o Guzaju. iV naših aoaednih krajih se je godila in še dol jgo po Guzajevi smrti so tod govorili o njem In naa Strašili z njim. — Agentov dohaja v _.aše kraje vse sorte. Poštene sprejemamo e jprijazno besedo, čeravno jim zaradi atrahoviItega pomanjkanja denarja ne moremo dati taalužka, neipoštenih pa naa Bog varuj!! Eden |takih se je že pred tedni spuatil Iz Celja preJi_ Št. Jurija k nam in odtod proti Sotli aam J3og ve kam, da govori ljudem sladko ln tudi vsiljuje krivoverako sv. piamo neke fcingleake družbe. Nekaj mu jih je naaedlo še jcelo "v študiranih krogih, drugi pa so ga odločno odpravill. Imamo zadosti dobrih domaJMh knjigarn za nabavo neoporečenega čtiva! c_ V nedeljo dne 15. t m. so v lepem aprevoSiu spremill na slovenjebisrtriako pokopaliače J_rečko Lorberja, upokojenega zaaebnega urad jpika in hišnega posestnika v mestu. Bil je fcred 69. letl v Šmarju rojen in je v naših za¦tranjah preživel svojo mladost. Vea čas avo|ega javnega delovanja je ostal svojemu aloRrenakemu narodu zvest, globoko veren in sv. Łerkyi ptroško y.dan. Naj. _y iniru počiva! — Naše Prosvetno društvo namerava proalaviti Finžgarjevo 601etnico! Ker tako skrbi za naš pouk, mu ežlimo prav mnogo podpornikov in še posebe med onimi, ki jih a avojirai žulji podpiramol Sv. Križ pri Rag.aš& Slatini. Predpretekli teden amo tukaj pokopali dva atara moža, in aiicer: Lukaaa Mur_. na Vrheh. Star je bil 80 lert, Kljub avoji starosti je bil vedno zelo okreten ter korajžne narave in ai je tudi zelo rad veaelo zapel, Umrl je na poaledicali želodčne bolezni. Drugi pa je umrl Jožef Brantuša, prevžitkar na T,aatinah. Ta mož je bil eden izmed najstarejših križevakih mož, atar 92 let. Bil je svojčas posestnik na Laatinah. Prodal je avoje poaeatvo g. Sajku, kateri pa mu je moral dajati izgovorjeni prevžitek. Zadnji čas ae je preaelil k svojim ožjim aorodnikom v Teržišče in tom umrl. Naj oba počivarta v miru! — Zimaki aport tukaj neverjotno n-apreduje. Vse hoče a amučki na Boč. Bodisi razurnnik ali priprost kmetaki fant, vso danea tukaj ljubi zimaki šp-ort. Sv. Križ pri Ro.aški Slatini. Velika zdravatvena razstava ae je morala radi raznih nvir preložiti za dneve od 22. do 29. t. m. Sv. Ema. Dne 16. avečana je za vcčno zatianil avoje trudne oči v visoki staroati 93 let atari in najstarejši mož v naši župniji Valcnt Cverlin, po domače Kovaček, ki ae je brez bolezni, dozorj.en po ataroati, preaelil na drugi svet. Pogreb se je vršil dne 19. avečana. Kljub akrajno slabi poti ae je udeležilo pogreba veliko dobrih faranov in njegovih prijateljev, za kar ae vsem iskreno zahvaljujemo. Ranjki Valent je doaegel tako visoko aiaroat, ker je vedno živel zmerno in mirr.o, ae ni razburjal, zraven pa bil veaele narave. Kličemo mu vai aoaedi in sorodniki: Daj Bog, da ae vidimo nad zvezdami. V miru počivaj, dragi Valent! Podčetrtek. Zopet je pel mrtvaški zvon. Pre tečerii teden amo položili k večnemu počitku dobrega mladeniča, ki je ležal že dalje časa hrom: Jožefa Sinkovič. Kmalu nato pa je udarila v avet žalostna novica, da je umii v Imenem eden najuglednejših vaščanov goapod Franc Bračko. V alovo ao mu peli zvonovi domače župnije, pa tudi pri Sv. Ani na Hrvatskem, v Polju in pri Sv. Filipu. Bil jo pokojni povaod zelo spoštovan in priljubljen, kar je pokazal tudi njegov pogreb, katerega ata ae udeležila čč. gg. župnika iz Olimja in iz Buč. Pokojni je pomagal rad siromakom in cerkvam ter je bil vzor kriatjana. Naj mu bo Bog obilen plačnik! Njegovi ženi in bratom pa naae sožalje! Dobje. Od 22. februarja do 1. marca je bil v Dobju sv. miaijoa pod vodstvom čč. gg. lazariatov iz Celja. Kljub akrajno neugodnemu vremenu in slabih potov je bila udeležba na miaijonu vedno izredno velika. Ljudje ao samo rekli, zdaj imamo čaa, za slabo vreme se niao toliko -'nenili. Gg. miaijonarji so vedno govorili v napolnjeni cerkvi. Sv. zakramente je prejelo 2100 vernikov. Ob eklepu miaijona ¦je bilo uatanovljeno Apoatolatvo mož, v katero se je dalo vpisati okrog 70 mož. Sv. Rupert nad Laškim. Vse farane je pretreala novica o nenadni in ailni amrti šentpe terskega cerkovnika Janeza Rozman: y pejek dne 14. februarja se je vračal proti večeru farno cerkev; tudi konj s sneženim plugom je. šel preko njega, ne da bi ga zadel. Še le bliV zu poldneva v nedeljo dne 17. februarja je zai gledal poaeatnik Janez Pertinač na povratku iz Št. Ruperta v snegu kos auknje rajnega; začel je odkapati aneg in naael mrtvega Jai neza. Škoda dobrega moža. Bil je 19 let meži nar pri Sv. Petru, zvest in natančen v avoji službi, prsSten in povsod priljubljen. Počivaj v niii\: ;'i vavii'. — Par dni pozneje bi se v, snegu ..:.ro zupct zgodila nesreča: šolarji 2/ razredii v Sv. Rupertu ao papoldne pribiižno ob pol petih popoldne odhajali iz šole domov. V trcnutku, ko je atopala gruča peterih deklic pod kapom župnijakega goapodarakega poalopja proti Oblaku, ae naenkrat vsuje iz atrelie težka plast mokrega snega na otroke ter jih podsuje; navzoči odraatli so jim aeveda hitro priakočili na pomoč in jih rešili, a deklica Angela Tanaek bi ae bila skoio zadušila v aneženem grobu. Gcrsija ReUoa pri Laškcm, ki ima kakili sto hiSnih številk in ki ae nje prebivalstvo živi od kmetijatva ter zaalužka v bližnjem liudojamakem premogovniku, ima dvorazredno osnovno šolo, cerkve pa ni daieč naokoli nobene. Stara želja Rečičanov je, da bi imeli na svojem ozemlju vaaj podružnico in pri njej pokopališče, ker je aedaj ailno težavna pot preko enega, odnoano dveh liribov do farno cerkve Sv. Jederti, kamor Rečica spada. Za oboje, za cerkev in grobišče, je posestnik Golouh (Gornji Sadovšek) velikodušno prepustil potrebn-o zemljišče, ki je že odmerjeno po geometru in ga je komisija ocenila za prav pri-: pravnsga temu namenu. Stavbenik Gologranc iz Celja je naredil nekaj skic za podružnico, domačini so prispevali in ae bodo v gotovini in materijalu, cerkvena in avetna oblast je žs dala dovoljenje, in tako upamo, da ae nara bo z božjo in pomočjo dobrotnikov, Slomškovih čaatilcev, poarečilo zgraditi svetiače na čaat av. Antonu Puščavniku, krstnemu zavetniku našega apostola Antona Slomšeka. Gornfa Rečica pri Lnšker.i. 81 let star je zaprl trudne oči Martin Selič, po domače Gozdnikar. Tam ob rebri 1092 m visokega Gozdnika je gospodaril na veliki kmetiji v zdravem planinskem zraku, dokler ao mu dopuščale moči; nato ae'je preaelil niže k hčeri Barbari, pomagal pri kmetijakib opravilih skoro do po slednsjga dneva in, začaano previden a av. zakramenti, mirno zaapal. Rečiški gospod šolaki upravitelj mu je na domu govoril za alovo ter mu s avojim pevskim zborom zapel turobno odhodnico na grobišče k Sv. Jederti. Naj v miru počiva! Sv. Aadraž v Halozah. Pri naa je nenadoma legel k večnerau počitku Jožef Vidovič, posestnik v Trdobojcih, mnogoletni župan in šolski odbornik občine Leakovec in dolgoletni naročnik »Slovenakega Goapodarja«. — Blagi pokojnik, kateri je valed svojega zdravega in prijetnega humorja znal vaakega razveseliti, je bil dobrega in goatoljubnega arca. O' njeakozi oleško goščavo proti domu. Bil je več dni na žitni zbiri; truden in zdelan je hitel po aamotni gozdni potiproti Sv. Petru. Blizu kapele pri Oleščah mu je najbrž poatalo slabo, zgrudil ae je na tla; po aploanem mnenju ga je zadela kap, da je bil najbrž takoj mrtev. Celo noč je v divji burji po njem padal aneg, ki ga je tako viaoko pokril, da ga še tudi v nedeljo niao našli ljudje, ki ao hiteli v govi priljubljenoati je pričal njegov pogreb, na katerega je prihitelo ljudatva od blizu in laleč, da apremi spoštovanega pokojnika na ljegovi poalednji poti. Naj počiva y miru! Žalujočim naše sožalie! Goinja Sv. Kungote. Dne 25. marca po sv. blagoalovu priredi Kat. prosvetno društvo v svojih prostorih velezanimivo, v arce aegajočo igro »Goslarica naše ljube Gospe« v štirih dejanjih. Eonjice. Na praznik av. Jožefa, 19. marca, po ranem cerkvenem opravilu zborovanje naše Kmetske zveze. Clani, priditel Sv. Barbara v SIov. gor. Dne 28. avečana amo položili v hladni grob obče znanega Karla Krajnca iz Žikarc v 72. letu starosti. Pokojni je bil svoj čaa župan in oče aedanjega župana Krajnca. Vsegamogočni mu bodi miloatni aodnik in večni plačnik. Na sedmini se je nabralo 100 Din za dijaško kuhinjo in 100 Din za novo bogoalovje. Sv. Lovienc na Bravskem polju. Žal da ae je vgnezdilo v tej zimi pri naa preveliko mrtviio. Katoliško proavetno društvo je vprizorilo tridejanko »Pri kapelici«, sicer je vreme bilo rea neprijazno, a več zanimanja za društveno delo bi pa že moralo biti! — Zdaj ao ai fa.ntje uatanovili avoj fantovski odaek ter na pobudo govornika iz Maribora od vodstva fantovskih odaekov aklenili začeti z marljivim delom. Pa je rea že skrajni čaa, dragi lovrenčki fantjo, da ae zdramimo in lotimo organiziranega dela, ki nam bo v koriat in ponoa, ne pa v sramoto in škodo,__kor dozdaj maraikatere fan•tovake nerodnoati. Bratje, na delo!