Poslovni svet prvič v ožjem sestavu
Vesna Bleivveis - Delovna skupnost SOZD
Poslovodni svet SOZD Mercator se je prvič sestal v ožjem sestavu 7. maja 1981. Direktorji delovnih organizacij, združenih v SOZD so obravnavali obsežen dnevni red, saj je seja trajala celih šest ur. Kot najbolj konstruktivno lahko ocenimo razpravo o osnutku srednjeročnega plana SOZS Mercator za obdobje 1981-85.
Poslovodni svet SOZD Mercator se je prvič sestal v ožjem sestavu 7. maja 1981. Direktorji delovnih organizacij, združenih v SOZD so obravnavali obsežen dnevni red, saj je seja trajala celih šest ur. Kot najbolj konstruktivno lahko ocenimo razpravo o osnutku srednjeročnega plana SOZD Mercator za obdobje 1981-85.
V razpravi je bila poudarjena zahteva, da morajo planski akti SOZD dobiti novo kvaliteto, tako da bomo te akte resnično lahko obravnavali kot razvojne akte, in ne le kot seštevek planov TOZD in DO. Očitnih napak, ki se pojavljajo v planih TOZD in DO ne gre ponavljati tudi v planskih aktih SOZD. Omeniti velja ugotovitev, da načrtovana investicijska politika oziroma planirana dinamika graditve investicijskih objektov terja zagotovitev potrebnega finančnega potenciala v prvih treh letih srednjeročnega obdobja, kar pa je glede na restriktivno politiko temeljnih bank in zaostrovanja gospodarskega položaja nasploh nemogoče. Zato je nujno, da se dinamika investicijske izgradnje razporedi čez vse srednjeročno obdobje v prvi fazi pa se opravi tisti del investicijske izgradnje, ki lahko teče neodvisno od trenutnih družbenoekonomskih razmer. Osnutek srednjeročnega plana predvideva nekatere spremembe v samoupravni organiziranosti delovnih organizacij združenih v SOZD z namenom, da se z integracijskimi postopki realizira specializacija proizvodnje ter smotrnejša organizacija in delitev dela.
Predlog akontacijskih stopenj za razporeditev skupnega prihodka med organizacijami na debelo
V tej številki:

svobodne menjave dela in
moderne trgovine iz sestava Mercatorja
na 3. strani je poročilo ko-
organizacije in beležka o prejemnikih srebrnega znaka ZSS iz naših organizacij na 5, strani je prispevek iz novo pridružene KGZ Sora o razvoju zasebnega kmetijstva, ki se nadaljuje na 6. strani
na 4. strani je prispevek, ki je nastal v pripravah gradiv za III. kongres samou-pravljalcev, med delegati iz Mercatorja in prispevek o denarju v rubriki Mali ekonomski leksikon
strani 7 do 10 so napolnile organizacije iz Mercator Nanosa, ki bodo poslej v tem okviru pripravljale »Nanosov vestnik«. Po številu tozdov je ta delovna organizacija v Mercatorju največja in pokriva kraško obalno področje, spričo česar je tolikšna udeležba ra-2umljiva
stran 11 je stran organizacij severovzhodne Slovenije, koder prevladuje MIP s svojimi prispevki
Stran 12 prinaša drobne zanimivosti iz celotne sestavljene organizacije in je reportažno zasnovana stran 13 je kritična in samokritična
^ rnni 14 in 15 sta kakor na-_ adno namenjeni poslov-partnerjem oziroma jan ju o njihovih iz-[azlago posebnosti tartiklov
in organizacijami na drobno v SOZD Mercator za leto 1981, je naletel na hud odpor predstavnikov trgovine na drobno. Le ti so namreč vztrajali pri ugotovitvi, da je predlog za trgovino na drobno nesprejemljiv, kajti v predlogu upoštevana okoliščina vse težjih pogojev pridobivanja dohodka v trgovini se odraža tako v trgovini na drobno, kot v trgovini na debelo. Iz tega razloga je bil predlog zavrnjen, sprejete pa akontacijske stopnje za razporeditev skupnega prihodka med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v SOZD tako, da določa samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju ter zdru-
ževanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator.
Vse težje razmere na področju likvidnosti članic Mercator-Inter-ne banke so zahtevale nekatere ukrepe o katerih je poročala direktorica Mercator-Interne banke, Draga Vaupotič. Ti ukrepi se nanašajo na spremembo pasivne obrestne mere za avista sredstva, spremembo obrestne mere za kredite za Obratne namene in interka-larne obresti, določitev limitov za likvidnostne kredite, sankcioniranje prekoračitve limitov s kazenskimi obrestmi ter omejitev kroga potencialnih investitorjev s pre-
Mercator
GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV
LETO XVIII
Ljubljana, maj 1981
št.: 5
Iz priprav na tretji kongres samoupravlj alcev
Jože Rozman
Več kakovosti v delo delegatov
Štirje referati iz štirih tozdov delovne organizacije M-Rožnik so začeli tematsko razpravo o delovanju delegatskega sistema, ki je bila 22. aprila 1981 v Ljubljani. Razpravo, ki je bila namenjena pripravam na 3. kongres samoupravljal-cev Jugoslavije, je sklicala konferenca osnovne organizacije sindikata M-Rožnik.
Referate o težavah in problemih v delegatskem sistemu so prispevali tozdi Dolomiti, Grmada, Golovec in Metlika. Med bolj kritičnimi velja omeniti poročilo iz Metlike, ki ga zato tudi ponatiskujemo v celoti na 4. strani. V dolgi, izčrpni in kritični razpravi razpravljale! niso skoparili z lastnimi ali posredovanimi kritičnimi izkušnjami, mnenji in predlogi. Največ gorkih besed je letelo na račun skupnih oziroma strokovnih služb, ki delegatom ne pomagajo tako, kot bi morale, oziroma kakor si delegati želijo; gre mimogrede tudi za »pretežko« strokovnost, nerazumljivost in preobsežnost gradiv-. Jože Šketa, predsednik sveta za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema pri OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik, je k temu dodal, da mnogi predlagatelji delajo preobsežna gradiva tudi zato, da opravičijo svoj obstoj in da bo treba kar najhitreje določiti posebne normative za ta gradiva. Razprav-Ijalci so opozarjali tudi na to, da prevečkrat zaškriplje v odnosih med tozdi in delovnimi skupnostmi delovnih organizacij ali sozdov, še večkrat pa med tozdi in sisi, saj so delegati v razne sise preobremenjeni, zato včasih apatični in naveličani Tega dela, posebno če njihove pobude naletijo na gluha ušesa. Nazorno in preprosto je to opisala neka razprav-Ijalka z besedami »kako naj bo delegat tisti, ki je sam v »štacuni?«
Tu se je razprava tudi dotaknila tiste točke, h kateri so imeli vsi mnogo povedati, namreč pomanjkanja časa za ustvarjalno delo v delegacijah. To je še zlasti problematično v trgovini, ko se morajo delegati udeleževati sej izven delovnega časa, torej na račun svojega prostega časa, to pa jim včasih vzame kar več dni skupaj, upoštevaje še povratno informacijo, kot je dokazovala ena od razpravljalk.
Samoupravljanje je za nas edina alternativa družbeno-političnega življenja, vendar še ni zaživelo v polni meri, ni še docela vsebinsko, morda smo tudi premalo bogati zanj, predvsem pa se je na njegov račun preveč razmahnila birokracija, je bila tudi ena od izrečenih misli na razpravi. Kritične besede brez dlake na jeziku so ji dajale ton, saj je bil njen osrednji namen prav to: z neposredno kritiko iz vsakdanjega okolja zbrati paleto mnenj, ki naj postanejo delovne naloge kongresa samoupravljal-cev.
verjanjem likvidnosti. Za izvedbo teh ukrepov bo Mercator-Interna banka organizirala razgovore v vseh TOZD in DO ž vodji finančnih in komercialnih služb z namenom, da jih podrobno seznani z vsebino in posledicami ukrepov, s katerimi naj bi se izboljšala likvidnost njenih članic.
Pokrivanje izgube Mercator-Na-nos, TOZD TMI Postojna, ki jo je ta ustvarila v letu 1980 bo zahtevalo po vsej verjetnosti sodelovanje vseh delovnih organizacij v sestavu SOZD v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator. Možnosti da bi se nastala oziroma ugotovljena izguba pokrivala iz sredstev sklada skupnih rezerv Postojnske občine in sklada skupnih rezerv SR Slovenije, so minimalne. Ker mora navedena TOZD najkasneje do 8. junija letos predložiti sanacijski program skupno z zahtevo za pokritje izgube vsem partnerjem, ki z ustreznimi samoupravnimi sporazumi nosijo ri-ziko, je strokovna služba Mercator-Interne banke predlagala, da se odbori sanacijski kredit oziroma kredit za pokritje izgube pod naslednjimi pogoji: 4% obrestna mera, 3 letni vračilni rok ter rok pričetka vračanja - 1 leto po tem, ko so kreditna sredstva izčrpana. Pod temi pogoji naj bi članice SOZD iz svojih sredstev rezerv pokrile del izgube.
Pogoji pridobivanja dohodka so v petih temeljnih organizacijah povzročili take motnje, da te TOZD niso mogle ustvariti dovolj dohodka, da bi ga razporedile tudi na sklad skupne porabe.
Obe tovarni mesnih izdelkov v Postojni in Ljubljani ter trije tozdi Kmetijskega kombinata Sevnica -proizvodnja, klavnica in kooperacija so izpolnile pogoje za črpanje solidarnostnih sredstev sklada skupne porabe za namene regresa za letni dopust. Komisija za ugotavljanje upravičenosti do črpanja teh sredstev je ugotovila, da so zahteve upravičene, da je predložena vsa potrebna dokumentacija, ki jo zahteva pravilnik o oblikovanju in koriščenju solidarnostnih sredstev skupne porabe. Po predlogu komisije naj bi višina regresa na delavca, ki se izplača iz solidarnostnih sredstev znašala 2.560 din (neto) oziroma 3.072 din (bruto). Potrebna sredstva za namene regresa za letni dopust, ki jih morajo TOZD oziroma DO združiti znašajo 2.006.016 din. Komisiji je bila dana sugestija, da predlaga spremembo pravilnika v tem smislu, da bi bile upravičene do koriščenja solidarnostnih sredstev tudi tiste OZD, ki ne dosegajo oziroma ne izplačajo regresa za letni dopust v višini kot jo določa letni planski akt SOZD. Prav tako pa naj komisija pri presoji upravičenosti do črpanja solidarnostnih sredstev upošteva povprečno višino oblikovanih sredstev v vseh TOZD in DO za namene regresa za letni dopust. Ta sugestija izhaja iz dejstva, da so v mnogih TOZD in DO izplačali oziroma namenili za regres nižji znesek kot ga je iz solidarnostnih sredstev določila komisija. Kljub pripombam pa so člani poslovodnega sveta sklenili, da se glede na razmere v teh TOZD izplača regres iz solidarnostnih sredstev v višini, kot ga je predlagala komisija.
Ne po principu solidarnosti temveč na podlagi prostovoljne odločitve vsake TOZD oziroma DO naj bi se sredstva, ki so jih TOZD in DO preveč plačala delovni skupnosti SOZD združila za graditev počitniško rekreacijskih objektov. V ta namen bo za odločitev vseh TOZD in DO poslan dopis s konkretnimi predlogi za združitev teh sredstev.
Zaradi neobveščanja centra za obveščanja o stališčih, ki so jih delavci TOZD in DO sprejeli v zvezi s samoupravnim sporazumom o internih kompenzacijah v SOZD, usode tega akta ne moremo dokončno ugotoviti. Prav bi bilo, je ugotovil generalni direktor
Preko 460 delavcev Mercatorja se je udeležilo letošnjega pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«. Več o tem sj preberite na zadnji strani. Foto Matjaž Marinček
SOZD, da ta akt sprejmejo v vseh sredinah in da si tako poslovodni kot družbenopolitični delavci prizadevajo za njegov sprejem. Če v vaših TOZD oziroma DO tega akta še niste obravnavali, storite to čimprej in obvestite o svojem stališču center za obveščanje.
Poleg navedenih tem, ki smo vam jih predstavili v skrajšani obliki pa so člani poslovodnega sveta razpravljali tudi o problematiki zakonodaje s področja oblikovanja cen, zagotavljanju sredstev za dokončanje izgradnje tovarne sladkorja v Ormožu, oskrbljenosti trga z artikli osnovne preskrbe, novem načinu obračunavanja embalaže. V zvezi z izgradnjo tovarne sladkorja so bili člani poslovodnega sveta seznanjeni z najnovejšim predlogom o načinu zagotavljanja sredstev za dokončanje te tovarne. Podpisnice sporazuma o gradnji tega objekta so sklenile, da bodo sredstva sicer zagotovile do 14. junija 1981, vendar pa istočasno zahtevale spremembo samoupravnega sporazuma v tej smeri, da po izgradnji tovarne sladkorja ne bodo prevzemale obveznosti pokrivanja izgube in nosile poslovnega rizika. V delovno skupino, ki naj bi predlagala navedeno spremembo je s strani Mercatorja imenovan Mitja Ponikvar, svetovalec generalnega direktorja za področje agroživilstva.
Strokovne službe Delovne skupnosti so dale v razpravo predlog, da bi delovna skupnost na področjih kjer ima prostore kapacitete opravljala storitve tudi za organizacije izven SOZD. Predlog je vzbudil pomisleke, predvsem zaradi možnosti dodatnega zaposlovanja delavcev v Delovni skupnosti in pa pomisleke v zvezi z možnostjo, da se bo zmanjšal obseg storitev za člane SOZD. Predlog, ki naj bi ga glede opravljanja storitev za zunanje naročnike Delovna skupnost predložila delavskemu svetu SOZD, mora vsebovati čvrsto zavezo, da Delovna skupnost ne bo povečala števila delavcev in zmanjšala obseg storitev in njihovo kvaliteto za članice SOZD.
Izvozna
dejavnost
Mercator-
Mednarodne
trgovine
Center za obveščanje
Generalni direktor M-Mednaro-dne trgovine, ki je letošnje leto zaživela v novem sestavu po združitvi M-Slovenija sadja, dela M-Contala in tozda Stekla iz sestave M-Velepreskrbe, Mitja Marinšek, nas je na kratko seznanil z novim izvoznim poslom Mercatorja v letošnjem letu. V sklopu jugoslovanskega in slovenskega izvoza gradbenih uslug in materiala bo Mercator sodeloval v naslednjih letih na Bližnjem Vzhodu z oskrbo delacev na gradbiščih.
Konkrčtno gre za nedavno sklenjeni sporazum med SCT (združene Slovenija ceste in Tehnika) kot glavnim izvajalcem del ter Mercatorjem kot podizvajalcem za prehrano, nastanitev, organizacijo družbenega standarda ter trgovske usluge na gradbišču z velikim številom naših delavcev.
Za Mercator je to nova oblika dejavnosti v izvozu. Pri poslu bodo poleg nosilca, M-Mednarodne trgovine sodelovale še delovne organizacije Mercator-Hoteli gostinstvo ter Mercator-Rožnik s tozdom Golovec. Ustanovljen je konzorcij vseh sodelujočih na bazi dohodkovnih odnosov, kjer gre za skupni dohodek in skupni riziko glede na vloženo delo in sredstva.
Posel je za Mercator zanimiv z vidika prizadevanj za povečanje izvoza hrane in zaradi navezave drugih zunanjetrgovinskih stikov, med drugim tudi uveljavitve nove zasnove Mercatorjeve turistične dejavnosti, ki je na začetku.
Kakor je povedal generalni direktor M-Mednarodne trgovine, bodo delavci preskrbljeni ne le v gmotnem oziru, marveč bo poskrbljeno tudi za zagotavljanje informiranosti in za zadovoljitev kulturnih potreb delavcev, ki so po več mesecev ločeni od domovine.
Splošno združenje trgovine Slovenije podelilo priznanja
Jože Rozman
Odlikovanja pionirjem moderne trgovine
K razpravam o planih SOZD
Metod Škrjanc — M-Hoteli gostinstvo
Svobodna menjava — odnos samoupravne vzajemnosti
Ob sprejemanju letnega planskega dokumenta SOZD Mercator je bilo slišati ničkoliko razprav, posebno o tistem delu plana, ki govori o programu dela Delovne skupnosti, v smislu določil Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci Delovne skupnosti in delavci TOZD in DO, združenih v SOZD.
Slavnostna seja skupščine Splošnega združenja trgovine Slovenije, ki je bila 15. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani, je imela na dnevnem redu eno samo točko: podelitev priznanj za delo in dosežene uspehe na področju modernizacije trgovine.
Kot je dejal slavnostni govornik Jože Kovač, sicer predsednik odbora za podelitev priznanj, je zamisel o teh odlikovanjih, ki so jih tokrat podelili prvič, stara že nekaj let. Dobili so jih tisti posamezniki in delovne organizacije, ki so največ prispevali k modernizaciji predvsem trgovine na drobno po osvoboditvi ali ki so bili pionirji te modernizacije, ki jo je govornik označil kot velik razvojni korak naše trgovine po vojni. To obdobje je razdelil v tri etape in postavil dva mejnika. Prvi je leto 1965, ko se neha prva etapa in začne druga
z gospodarsko reformo in povezovanjem trgovine in proizvodnje, tretja etapa pa se začne po sprejetju nove ustave in zakona o združenem delu. Največji razvojni korak trgovine na drobno pomenijo v resnici samopostrežbe (prva v SRS leta 1958, na svetu pa leta 1912 v/ ZDA), ne le zaradi drugačnega pristopa kupca do blaga, bistveno večje storilnosti na zaposlenega kot v klasičnih trgovinah, temveč tudi zaradi spremljajočih procesov (embaliranje, pakiranje, pale-tizacija, zamrzovanje hrane itd), ki
so nujno sledili temu koraku. Nadaljnji skok naprej pa pomeni sa-moizbirna prodajna tehnika v veleblagovnicah, ki jih je bilo v SRS leta 1965 šele 15, danes pa jih je 70, s poprečno prodajno površino'več kot 2000 m2.
Med 6 delovnimi organizacijami, ki so dobile zlato plaketo, je tudi M-Rožnik. Srebrne plakete (vseh 27) so dobili MIP Ptuj, M-Univerzal, M-Tehna Investa, M-Velepreskrba TOZD Standard in M-Jelša.
Med 33 odlikovanci s srebrnimi plaketami so Branko Gorjup (MIP Ptuj), Jože Renar (TOZD Grmada) in Slavko Humar (M-Na-nos). 85 posameznikov je prejelo diplome, med njimi iz sozda Mercator naslednji: Drago Arhar in Vinko Turk (oba DO M-Rožnik); Franc Cvelbar, Stane Černe, Jakob Novak, Anton Rapelj in
Franc Strojan (vsi TOZD Golovec); Hinko Čop, Vinko Korenčan, Anton Stančič in Franc Kobe (vsi TOZD Grmada); Jože Mo-korel (TOZD Preskrba Tržič); Marjan Česnik (TOZD Investa); Ciril Jarnovič in Viktor Kotnik (oba TOZD Standard); Maks Mauer (TOZD Preskrba Portorož); Mirko Košmerl (M-Potroš-nik Lenart); Slavko Šulgaj (M-Rudar Idrija); Konrad Kovačič (M-Sloga Gornja Radgona) in Fi-: lip Škerjanec (M-Jelša, Šmarje pri Jelšah).
Vsebino vseh razprav lahko združimo v dva osnovna problema, ki nista specifična samo za delovno skupnost SOZD, temveč tudi za vse ostale, ne glede na njihovo organizacijsko raven in samoupravni status:
-	Kaj so dela skupnega pomena?
-	Koliko je potrebnih sredstev za delo delovne skupnosti?
Preden preidem k nadaljnjemu razmišljanju o vsebini problemov, bom skušal navesti nekaj osnovnih izhodišč svobodne menjave, ki so opredeljena v Ustavi, Zakonu o združenem delu in Zakonu o svobodni menjavi dela:
-	družbenoekonomski in samoupravni položaj delavcev, ne glede na to, kje združujejo svoje delo, izhaja iz odnosov med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci, ki jim delo služi izključno za zadovoljevanje njihovih in skupnih potreb;
-	v ustvarjenem dohodku TOZD in DO so vsebovani tudi rezultati dela delavcev delovne skupnosti, ki jih s svojim delom prispevajo k ustvarjanju nove vrednosti. Delo teh delavcev je komplementarna sestavina dela v vsaki TOZD in DO in vedno vpliva na gospodarski učinek v TOZD in DO - in ne samo delo delavcev neposrednih proizvajalcev;
-	delavci, ki opravljajo administrativna, strokovna, pomožna in tem podobna dela, imajo enak družbenoekonomski položaj v združenem delu, ker so ta dela deli enotnega delovnega procesa, ki morajo biti med seboj povezani, odvisni in prav vsa za obstanek in razvoj TOZD in DO tudi nujna, ne samo operativno proizvodno delo.
V dosedanjem razmišljanju sem opredelil administrativna, strokovna, pomožna in tem podobna dela kot dele enotnega delovnega procesa, ne glede na njihovo organizacijsko ip samoupravno raven. Z zakonom o združenem delu so tudi najmanjše in osnovne celice združenega dela dobile samostoj-
nost, ki je nujna in logična posledica uresničevanja osnovnih pravic vladajočega položaja delavcev v združenem delu, ki pa vedno izvira iz medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti v vseh oblikah združenega dela.
Povezanost, odvisnost in odgovornost se izkazujejo v celotnem delovnem procesu, v skupnem interesu, in so izražene šele v doseganju skupnega rezultata, ker je delež dela, ki ga morajo delavci opraviti, pogoj za uspešno uresničevanje proizvodnje in storitev, za katerih realizacijo so bile TOZD in DO ustanovljene.
Posebno očitna je medsebojna odvisnost v tistih TOZD in DO, v katerih ni bila oblikovana organizacija pred združitvijo na osnovi fazne delitve dela in ki ni predstavljala celovitega delovnega procesa v smislu zahtev učinkovite organizacije in v katerih niso bila oblikovana razmerja med posameznimi poslovnimi funkcijami v delovnem procesu.
Osnovni problem svobodne menjave izhaja iz natančne in celovite poslovne politike, natančne opredelitve delovnega procesa in delitve dela,
Oblikovanje delovne skupnosti za opravljanje administrativnih strokovnih, pomožnih in tem podobnih del ne izhaja samo iz načelnega prenosa pooblastil TOZD in DO, ki so sicer opredeljena v Samoupravnem sporazumu o združitvi, temveč iz dogovorjene ravni delitve reprodukcijskega procesa, upoštevajoč, da v nobenem primeru ne sme priti do prekrivanja in s tem do organizacijske in poslovne neučinkovitosti. Taka delitev dela v reprodukcijskem procesu pomeni postopno delitev sistema višje ravni na sisteme nižje ravni v organizaciji. Strateški cilji so v teh sistemih izraženi kot skupni cilji v SOZD, taktični pa cilji posamezne TOZD in DO, in predstavljajo vsak zase samostojno oblikovan sistem in zahtevo za uresničitev skupnih ciljev, povezanost svojih vhodnih in
izhodnih prvin organizacije.
In ravno v teh povezavah se izraža kakovost delitve dela, v vsebini usklajevanja posameznih delov delovnih procesov v TOZD in DO, v odločujočem vplivu in deležu dela vsake TOZD,'DO in delovne skupnosti za uspešno uresničevanje taktičnih in strateških ciljev.
Občutljivost te naloge ne povzročajo samo planirana potrebna sredstva za delo delovne skupnosti, temveč stalne motnje, ki se pojavljajo vsakodnevno in ki izhajajo iz nedorečene in nedosledne delitve dela, prekrivanja razmerij poslovnih funkcij v tako oblikovani delitvi reprodukcijskega procesa in na osnovi te delitve oblikovanih delovnih skupnosti.
Te motnje lahko pomenijo odklon od poti za doseganje strateških ciljev, razprava ob sprejemanju planskega dokumenta pa je zaradi teh motenj in občutljivosti problema vodena samo s stališča potrebnih sredstev v pozitivni, pa tudi v negativni smeri.
Zavedajoč se pomembnosti, pa tudi že omenjene občutljivosti delitve dela in usklajevanja delovnih procesov TOZD in DO, združenih v SOZD, je nujno, da natančno opredelimo raven posameznih aktivnosti, oziroma, da opredelimo posamezna dela delovnega procesa v organizacijske sisteme dela in da določimo njihovo povezanost.
Z navedenimi zahtevami po nedvoumnem izražanju vsebine dela in njegovih usklajenih povezav, smo prišli do bogate vsebine, do podatkov o delovnih nalogah posameznih delov delovnih proce- ; sov, do delovnih nalog v delovnih skupnostih.
Vsebina dela v programih dela delovnih skupnosti ni več samo birokratska zahteva - kot je bilo v razpravi tudi slišati - temveč ovrednotena vsebina delitve delovnega procesa, medsebojnih povezav* i je ovrednotena vsebina medsebojnih odnosov.
Svobodna menjava je organizacijski in samoupravni dogovor med udeleženci v reprodukcijskem in delovnem procesu, je odnos vzajemnosti med delavci delovne skupnosti in uporabniki njenih storitev in je odvisna od vrste in količine združenih poslovnih funkcij, stopnje udeležbe v delovnem procesu, kakovostna pa v toliko, kolikor so kakovostni naši dogovori, in v toliko, kolikor te dogovore spoštujemo.
Med odlikovanci je bil tudi Ciril Jarnovič, direktor tozda Standard iz Novega mesta. Foto: Jože Rozman
Sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi
Trgovina v razkoraku med možnostmi in pritiski
Predstavniki sozda Mercator so z odobravanjem sprejeli pobudo izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik, v kateri je sedež sozda, o sklicu seje IS SO v Mercatorju. Kakor je povedal predsednik izvršnega sveta Joško Vučemilo, se odloča IS za tako obliko dela takrat, kadar dnevni red zadeva katero od organizacij združenega dela na območju občine. Taka seja je bila v Mercatorju prvič v sredo, 20. maja 1981.
Center za obveščanje
S strani Mercatorja so sodelovali poleg generalnega direktorja in njegovega namestnika še predstavniki M-Rož-nika, tozda Dolomiti in tozda Grosist iz sestava M-Velepreksrbe. S strani organov občine je bil med drugim navzoč predstavnik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Janko Japelj ter predsednik občinskega sveta ZSS Janez Čebulj.
Ena glavnih točk je bila informacija o poslovanju organizacij združenega dela v občini v prvem trimesečju tega leta. Iz obsežnega gradiva navajamo le nekaj referenčnih podatkov: v gospodarskih dejavnostih občine je bilo ko-
nec marca letos registriranih 111 OZD. Edini sozd v občini je Mercator, ki ima na tem območju sedež dveh tozdov (Dolomiti in Grosist) ter dveh delovnih skupnosti (M-Rožnik in SOZD). V razpravi o gopodarjenju je generalni direktor seznanil člane IS o nekaterih značilnostih poslovanja sozda kot celote v prvem trimesečju. Prvič se je pojavila izguba kar v 10 tozdih, 11 pa ima »zglajene« bilance. Med njimi so 4 predelovalci mesa, vsi drugi pa so trgovske organizacije, kar kaže na slabšanje pogojev gospodarjenja v trgovini. Značilno je, da je index povečanja na isto obdobje lani pri celotnem prihodku 136, pričistem dohodku pa 105,
index izgub pa kar 1411. Res pa je, da so podatki za prvo trimesečje najmanj zanesljivi. Bistvo zadeve je, da je za indikacijo poslovanja odločilna razlika v ceni, k čemur se je generalni direktor povrnil pri posebni točki, ki je bila namenjena Mercatorju.
Tri nadaljnje točke dnevnega reda so bile zadeve iz pristojnosti izvršnega sveta občine, šesta točka je bila »Mercatorjeva«.
S širšega vidika je predstavil položaj Mercatorja kot pretežno trgovinske organizacije generalni dikretor. Obravnaval je najprej dohodkovno povezovanje med proizvodnjo in trgovino. Resda ima Mercator sklenjenih okoli 250 samouravnih sporazumov s proizvodnimi organizacjami širom Jugoslavije, vendar pa je za sklepanje stvarnihsporazumov splošna gospodarska klima dokaj neugodna. Skorajda ni več blaga, ki bi se ponujalo, zaradi česar je pripravljenost za vsebinsko, ne zgolj formalno sklepanje sporazumov pri proizvodnih organizacijah bistveno manjša, pri čemer pa je trgovina po zakonu dolžna pokriti s sporazumi najmanj 50 odstotkov svojega prometa, medtem ko te obveznosti zakon proizvodnji ne nalaga.
Objektivno na tem področju deluje zaviralno tudi množica administrativnih predpisov, kajti kjer je predpisan delež, ni pravih pogojev za dohodkovno povezovanje.
Tretji problem so ekonomski pogoji poslovanja trgovine. Za velik del blagovnega prometa še vedno veljajo zamrznjene marže iz 3. avgusta 1979. Z resolucijo predvideni republiški zakon, ki naj bi uredil to področje iz pristojnosti republike, še ni sprejet. Pristop je pod vtisom zveznega načela, da se niti za paro ne sme povečati delež trgovine v poslovanju s proizvodnjo, kar pomeni slabitev trgovine. Edvard Kardelj je zelo jasno pisal, da mora biti trgovina enakopraven partner, in posvaril na nevarnost za samo proizvodnjo, če bi bila trgovina obravnavana zgolj kot distributer. Tudi an-
keta med proizvodnimi organizacijami je pokazala, da želijo imeti v trgovini močnega partnerja.
Trgovini ostaja minimalno sredstev za razširjene reprodukcijo, na drugi strani pa je pod pritiskom družbenopolitičnih skupnosti po vse večjih naložbah. Mercator je nenehno v razkoraku med možnostmi in pritiski, posebej še v sedanji situaciji, ko se je spremenila politika glede udeležbe bank. Mercator v naslednjih letih mora računati s ciklusom bolj skopega investiranja.
S poslovanjem Mercator-Rožnika in posebej tozda Dolomiti sta seznanila navzoče v. d. direktorja DO Jože Čandek in direktor tozda Ludvik Čampa. TOZD Dolomiti ima 45 odstotkov svojih prodajaln na območju občine Vič in okoli 56 odstotkov prometa ter približno tolikšen odstotek zaposlenih. Tozd izkazuje v zadnjem obdobju dokaj neugodne rezultate, za kar so vzroki, Jd jih je navedel generalni direktor, pa še specifični, kakor je veliko število
nerentabilnih podeželskih trgovinic. Tozd Dolomiti načrtuje v prihodnjem obdobju tri investicije na območju občine, čeravno je njihova prihodnost vprašljiva. Omenjene so bile težave pri adaptacijah trgovin, ki so v stavbah zasebnih lastnikov ali v upravljanju stanovanjske skupnosti.
Na seji, na kateri so člani IS z razumevanjem sprejeli težave Mercatorja, je bilo podanih še več informacij, med drugim o poslovanju in načrtih M-In-terne banke, o delu in organizaciji delovne skupnosti sozda, o čemer je poročal namestnik generalnega direktorja Vukadin Nedeljkovič, o slabih pogojih poslovanja Grosista v zastarelem skladišču, o čemer je poročal Slavko Zaletelj in drugem. V imenu IS je , predsednik Vučemilo obljubil nekaj konkretnih načinov in pristopov v pomoč za izvedbo planiranih načrtov Mercatorja na območju občine, pri čemer je bilo predvsem poudarjeno, da se ne sme odstopati od planiranih investicij.
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik uvaja v svoje delo tudi prvire komuniciranja z DO na svojem področju, s tem da z nekaterimi svojih sej gostuje v OZ"' ki jih problematika zadeva. Foto Matjaž Marinček
Ugotovitev komisije za izvedbo volitev SOZD
Center za obveščanje
Izvoljeni delegati organov
samoupravljanja
sestavljene
organizacije
Mercator
Komisija za izvedbo referenduma in volitev delavskega sveta SOZD Mercator, ki ji predseduje Anton Malnar, članici pa sta Ljudmila Andolšek in Marjana Martinec, je na podlagi zbrane dokumentacije o volitvah ugotovila naslednje:	,
1.	vse organizacije v sestavu sozda Mercator so opravile volitve v razpisanem roku, med 15. in 19. aprilom 1981.
2.	volitve so bile v vseh temeljnih in delovnih organizacijah opravljene na način, kakor ga določajo zakon in interni samoupravni akti. V vseh organizacijah so bile volitve veljavne, povprečna udeležba pa je 86,9-odstotna.
3.	V temeljnih in delovnih organizacijah so bili s potrebno večino glasov izvoljeni naslednji delegati:
a) delavski svet SOZD
M-Agrokombinat Krško 1. Pirc Alojz 2. Petan Peter
3.	Andolšek Ljudmila
4.	Dolenc Jakob
5.	Kmetič Cveto
6.	Pišek Zvonko
7.	Sedič Franc
8.	Munda Marjan
9.	Otorepec Anton
10.	Kužnik Marija
11.	Jazbec Ivan
12.	Podpadec Vinko
13.	Naglič Miran
14.	Jurca Edvard :
15.	Frlan-Magda
16.	Mlakar Franc M-Mednarodna trgovina 17. Kuntarič Ančka
18. Černič Metod
M-Emba
M-Hoteli gostinstvo M-Izbira Panonija
M-Jelša M-Konditor M-KK Sevnica
M-KGZ Žiri
M-KZ Cerknica
v notranjo arbitražo
1.	Kralj Ignac
2.	Stegel Ladislav
3.	Kovač Ivan
4.	Zadravec Franc
M-Nanos Postojna
M-Pekarna Grosuplje M-Potrošnik M-Preskrba Krško M-Hožnik
M-Rudar
M-Sadje zelenjava M-Sloga
M-STP Hrastnik M-Tehna M-Univerzal M-Velepreskrba
M-Zarja
19.	Marinšek Peter
20.	Lesnik Ivan
21.	Čuček Janez
22.	Strle Maks
23.	Plankar Stefan
24.	Domanjko Vlado
25.	Malus Anton
26.	Krkoč Marija
27.	Olivo Armand
28.	- Habič Tončka
29.	Hrastovšek Martin
30.	Šarčevič Nada
31.	Markš Vladimir
32.	Zor Bojan
33.	Kolmanič Jože
34.	Štravs Ivan
35.	Gjura Štefan
36.	Tivadar Franc
37.	Tolbuhin Bjedov
38.	Javoršek Jože
39.	Gorenc Srečko
40.	Smodek Buro
Delovna skupnost SOZD41. Vrhovec Sonja
5.	Coh Peter
6.	Zupančič Alojz
7.	Golob Avgust
8.	Mpliorič Stanislava
9.	Petrovčič Anica
10.	Naglič Tone
11.	Savle Viktor
12.	Glavič Jožica
13.	Golubič Stanko
14.	Koprivnik Anica
15.	Urbančič Franc
16.	Podobnik Marija
17.	Zajec Marija
18.	Drozdek Ivan
19.	Podlogar Bogomir
20.	Merhar Franc
21.	Zver Štefan
22.	Mole Dušan
23.	Medik Otmar
24.	Lepenik Branko
c) v odbor samoupravne delavske kontrole SOZD
M-Agrokombinat Krško - kmetijstvo M-Nanos Postojna - industrija M-Velepreskrba - trgovina na debelo M-Izbira Panonija - trgovina na drobno M-Rožnik - trgovina na drobno M-Mednarodna trgovina - zunanja trgovina M-Hoteli gostinstvo - gostinstvo in turizem M-Tehna - storitve Delovna skupnost SOZD
1.	Kotar Franc
2.	Jazbec Branko
3.	Bambič Alojz
4.	Šalamun Katica
5.	Vrhovec Marjanca
6.	Stošicki Franc
7.	Sterban Bronislava
8.	Jošt Emil
9.	Bitenc Mile
4.	Potrebne večine na volitvah niso dobili le delegati v M-Rožniku, TOZD Veleblagovnica Beograd, zaradi česar bodo v tej temeljni organizaciji volitve morali ponoviti.
5.	Dokumentacija o opravljenih volitvah se hrani v tajništvu organov samoupravljanja v centru za obveščanje Delovne skupnosti SOZD in v ustreznih službah temeljnih in delovnih organizacij.
Pred zaključkom redakcije smo prejeli zapisnik o ponovno opravljenih volitvah v TOZD Veleblagovnica Beograd, ki so bile dne 14. maja. Udeležba je bila 79-odstotna, izvoljena pa je bila v delavski svet sozda delegatka Šarčevič Nada, ki je dobila 200 od 308 možnih glasov.
Foto Matjaž Marinček
Tri odlikovanke iz Mercatorja
Podelili srebrne znake zveze sindikatov
Občinski svež Zveze sindikatov Ljubljana Vič-Ru-dnik je na slavnostni seji 14. maj 1981 v Cankarjevem domu v Ljubljani podelil srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije dvajsetim posameznikom in trem osnovnim organizacijam zveze sindikatov.
Napisi ispod tezge
^era Srečkovič
• Da svedemo potrošnju u real-se okvire? U redu, ali pre toga da e otvrde okviri nekih stomaka.
• • •
i * Sitnoj boraniji se konci naj-akse kidaju.
• • •
iv* Dni koji na blagajni primaju n J j nie koverte, obično izvlače i -debiji kraj.
• • •
ta? 2na dobro da tvrdi pazar, °citno i - kupi pazar.
Naš list pokreče nagradni kon-kurs »Koliko poznajete svoju or-ganizaciju«?
Pitanje svakako nije upučeno onima koji je poznaju jedino kroz - poznanstvo sa zdravstvenom knjižicom.
• • •
Imamo mi više samaca koji žele da stambene liste u našem SOUR-u liče na mleko u tetrapaku.
Valjda zato što i obečanja treba da imaju rok trajanja a možda i zato što mleko u tetrapaku treba da bude zaštičeno od razvodnja-vanja!
Med odlikovankami so tudi tri iz Mercatorja. To so Mira Oblak, zaposlena v Delovni skupnosti sozda Mercator, ki je dobila priznanje za dolgoletno družbeno-politično delovanje v družbeno-političnih organizacijah, predvsem v ZSS. Bila je večkrat članica in sekretarka IO OO ZS, dve mandatni obdobji pa tudi njegova predsednica; bila je pobudnik mnogih akcij, v katerih je sodelovala tudi sama in tako bila vzgled ostalim sodelavcem. Aktivno sodeluje tudi v samoupravnih organih.
Zora Petrič, samostojna referentka za cene v tozdu Dolomiti, je
Precejšnje število teh mladih delavcev izredno študira ob delu. Ker so to večinoma delavci z izobrazbo za poklic prodajalca, zdaj nadaljujejo šolanje predvsem na šoli za poslovodske kadre in obiskujejo razne tečaje za administrativne delavce in ekonomsko srednjo šolo. Manj pa je tistih, ki se izobražujejo na višjih in visokih šolah (predvsem VEKŠ in VŠOD), ker nekako prevladuje mnenje, da v našem tozdu ne potrebujemo več kadrov z višjo ali visoko izobrazbo, kot jih trenutno imamo. Mislim, da je tako mnenje napačno. Kljub temu, da je tozd majhen, vendarle potrebujemo tudi take kadre, če želimo, da gremo v korak s časom in da ne zaostanemo še bolj za tehničnim napredkom.
Skoraj vsem delavcem, ki izrazijo željo, da bi jim pri dopolnilnem izobraževanju finančno pomagali
pričela družbeno-politično delovati že v mladinski organizaciji leta 1950, udeleževala se je mladinskih delovnih akcij ter bila vseskozi aktivna v zvezi sindikatov in samoupravnih organih. Priznanje so ji podelili tudi za reševanje problemov delavcev, predvsem za izboljšanje pogojev dela v trgovini.
Za uspešno organiziranje sindikalnih skupin in njihovega delovanja ter dolgoletno delo v ZSMS pa je bila odlikovana Nada Rihtar, tajnica samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij tozda Grosist.
ali odobrili izreden študijski dopust, so prošnje pozitivno rešene.
Problemi mladih delavcev, ki študirajo ob delu, nastajajo drugje, predvsem zaradi dvoizmenskega dela. Zato se sami med seboj dogovarjajo, da jih ob dnevih, ko imajo predavanja ali izpite, zamenjujejo sodelavci v popoldanski izmeni. Vendar je to kljub temu še vedno kamen spotike. Prav zaradi tega se je v prejšnjih letih tudi povečala fluktuacija, ki pa se je v zadnjem času precej zmanjšala.
Izobraževanje za poslovodje in strojepisni tečaj organizira v Novem mestu Center za izobraževanje kadrov in produktivnost dela. Ekonomska srednja šola, ki je v sklopu EAŠC iz Novega mesta, je manj obiskana kot na primer poslovodska. Za poklic prodajalca pa morajo slušatelji obiskovati konzultacije v Šoli za prodajalce v
Mariji Škrabič v slovo
Težki so trenutki, ko izveš kruto resnico. Odreveneli smo in stisnilo nas je v srcih, ko so nam povedali: Marije ni več.
Še čisto mlado dekletce je bila, ko je prišla med nas. Štela je le petnajst pomladi. Letošnja pomlad je bila zanjo zadnja.
Radi smo jo imeli. Prišla je iz Prekmurja in pri nas se je izučila trgovskega poklica. Rada je imela to delo, a bolezen je bila vzrok, da je prosila za premestitev. Sprejeli smo jo v računovodstvo in tudi kot administratorka je dokazala, da zna biti prizadevna in marljiva. V sebi je čutila, da zmore še več; kma-
lu je napredovala in opravljala dela saldakontista.
Pa ji bolezen ni dala miru. Dve leti je tega, ko je spet zbolela. Želela si je, da bi se čimprej vrnila med sodelavce. Prišla je, a ne za dolgo, kajti bolezen je bila močnejša od njenega hotenja.
Lanske jeseni je spet odšla v bolniško in ni se več vrnila. Tako si je želela tople pomladi, sonca, zdravja. Zanjo je vse ugasnilo...
Hudo nam je, radi smo jo imeli. V nas je zapustila spomin na dobro delavko in sodelavko. Nastala je praznina, ki jo bo težko nadomestiti.
Še huje bo njenim domačim: zapustila je moža in dva sina.
Naj ji bo lahka slovenska zemlja!
Sodelavci tozda Golovec
in
Brežicah. Visoka ekonomsko-ko-mercialna šola iz Maribora ima tudi oddelek v Novem mestu, medtem ko je bil oddelek Visoke šole za organizacijo dela iz Kranja v Trebnjem v šolskih letih 1977/78, 1978/79 in 1979/80 na prvi stopnji za kadrovsko-izobraževalno smer, računalniško in proizvodno smer v prvem letniku, v drugem letniku pa so morali študentje računalniške in izobraževalne smeri obiskovati predavanja v Ljubljani ali Kranju, ker je bilo premalo kandidatov, da bi bila predavanja v Trebnjem.
Dogaja se, da tako izšolani kadri odhajajo v druge delovne organizacije, ker takoj, ko končajo izobraževanje, ne dobijo ustreznih del in nalog v našem tozdu. Tako izgubljamo včasih tako prepotrebne kadre, ki smo jim omogočili študij ob delu. Zato bi bilo nujno, da temeljito razmislimo o naši kadrovski politiki, kadrovskem planiranju in izobraževanju, saj bomo le z načrtnim in organiziranim delom bolje in smotrneje gospodarili. Tako se bomo tudi izognili problemom, ki nastajajo zaradi tega, ker preveč zapostavljamo ta del planiranja, ki je enakovreden drugemu.
Na skromni slovesnosti, ki je bila na sedežu sozda Mercator v Ljubljani, so se od rednega dela poslovili in se ob odhodu v pokoj srečali (od leve proti desni) Viktor Valentin, ki je 16 let opravljal vodilne funkcije v M-Panoniji in M-Izbiri-Panoniji, Stane Nunčič, ki je bil 18 let direktor krškega M-Agrokombinata, in Marjan Mokorel, ki je 14 let vodil tržiški tozd Preskrba. Slovesnosti so se udeležili tudi njihovi najožji sodelavci in vodilni delavci sozda. - Besedilo in foto Matjaž Marinček
Imamo že dovolj strokovnjakov?
Ljuba Sukovič - TOZD Standard, Novo mesto
Več pozornosti kadrom kadrovski politiki
Osnovna organizacija ZSMS Standard Novo mesto je imela 29. aprila 1981 volilno-programsko konferenco, kjer smo pregledali delo v preteklem mandatnem obdobju in ugotovili med drugim tudi to, da smo med evidentiranjem mladincev v našem tozdu našteli kar 157 mladih od skupno 300 zaposlenih ter 100 učencev v gospodarstvu.
• Mali ekonomski leksikon • Mali ekonomski leksikon • Mali ekonomski" leksikon • Mali ekonomski leksikon • Mali ekonomski leksikon •
Vukadin Nedeljkovič
Denar
Denar je specifično blago, ki ga rabimo za to, da nam kot univerzalno sredstvo posreduje menjavo drugega blaga. Denar se vriva kot vmesni člen med dva izdelka ali med dvema vrstama blaga. Živila kot izdelke ali pridelke rabimo v gospodinj stvur sredstva za delo v obratu, denar pa v prometnem področju.
Denar lahko dobi funkcijo menjalnega pripomočka. Denar preskakuje iz ene gospodarske enote v drugo, blago pa po nasprotni poti. Posledica preskakovanja blaga je, da se ono porabi, denar pa s tem preskakovanjem kar nadaljuje in nenehno kroži. To kroženje imenujemo denarni obtok. V tem obtoku je, kot rečeno, denar menjalno sredstvo. Če pa gre za menjavo storitev, je denar plačilno sredstvo. Denar v funkciji menjalnega sredstva mora biti realno prisoten.
Denar je bil prvotno različne oblike in teže. Njegov lastnik je garantiral njegovo težo s svojim znakom. Toda z razvojem trgovine, ko ta začne preraščati nacionalne meje, je država garantirala kvaliteto in kvantiteto denarja. Tako se pojavi moneta. To je kos kovine-denarno blago, kateremu je država s svojo avtoriteto določila težo in kvaliteto in mu dala ime. Ta kovina kot denarno blago se v funkciji menjalnega sredstva obrablja in izgublja prvotno točno določeno težo. Blago se menja za manj vredno denarno blago. Denar tako postane samo znak vrednosti blaga. Vlogo menjalnega sredstva opravlja denar, izdelan iz manj vrednih kovin: srebra, bakra ali aluminija. Končno pride kot manjalno sredstvo papirnat denar, ki ima prisilno vrednost.
Pri menjavi blaga hočemo toliko dobiti, kolikor damo, oziroma hočemo vedeti, koliko dobimo in koliko damo. Primerjanje se je olajšalo, ko je bila določena enota za merjenje vrednosti. Ta vrednostna enota je denar, ki je v funkciji mere vrednosti. Kadar je denar v tej funkciji, mu pravimo tudi računska enota. Vrednost blaga se meri z denarno vrednostno enoto in takrat pravimo, da je v denarju izražena vrednost blaga njegova cena.Ni nujno, da je denar v funkciji mere vrednosti realno prisoten, služi kot zamišljen denar.
Če se prekine proces blagovne menjave, tj, pride samo do prodaje blaga in se denar ne menja za drugo blago, potem je ta lastnikov denar v funkciji blaga, njegov lastnik pa obogati. Denar v funkciji blaga je realno prisoten. Denar ima posebne zmožnosti, kar nima drugo blago. Te so: privlačnost, trpežnost, deljivost, hranljivost, prenosljivost itd.; to je njegova obtočna zmožnost.
Vrednost denarja ne izhaja iz snovi, iz katere je narejen, npr. papirnat denar, ampak ima prisilno vrednost. Ta vrednost je neka prenosljiva terjatvena pravica. Da bi se te pravice ne pridobivale samo preko paprinatega denarja s prenašanjem papirnatih apoenov, so se začele pravice zapisovati v bančne knjige in so se prenašale iz enega bančnega računa na drugega. Na ta način nastane knjižni denar.
Prenašanje denarja, in sicer določene količine denarja v določenem obdobju, iz enih gospodarskih enot v druge, imenujemo denarni promet. Kadar v prometu ni realno prisoten denar, ampak gre za pravne sprfemembe, takrat govorimo o plačilnem prometu.
Devize
Devize so terjatve v inozemstvu, ki se glasijo na tujo valuto po katerikoli podlagi, ne glede na način razpolaganja: čeki, menice, napotnice (vse vrste efektivnega tujega denarja, razen kovanih zlatnikov).
Ustvarjene, pridobljene ali združene devize, se uporabljajo za plačevanje v poslih s tujino in za kreditne odnose s tujino, ki nastajajo na področju deviznega sistema v državi. Z ustvarjenimi devizami se prosto razpolaga. Pridobijo se z nakupom za dinarje na deviznem trgu v skladu z določbami zakona v državi. S kupljenimi devizami je dovoljeno razpolagati v skladu s
podlago, po kateri so bile kupljene.
Devizni sistem je skupno ime za vse oblike in določene načine ustvarjanja, pridobivanja, združevanja in razpolaganja z devizami v smislu devizne politike.
Devizna politika je del skupne ekonomske politike v državi in se uresničuje v okviru enotnega deviznega sistema in enotnega trga. Devizna politika obsega zlasti: politiko pospeševanja in spodbujanja izvoza blaga in storitev ter drugih oblik ekonomskih odnosov s tujino, politiko uvoza, politiko zaščite domače proizvodnje, politiko tečaja denarja, politiko deviznih rezerv, politiko kreditnih odnosov s tujino, politiko usklajevanja medsebojnih odnosov v državi. V naši državi določa skupno devizno politiko Skupščina SFRJ za vsako leto posebej. Za leto 1981 je skupna devizna politika objavljena v Ur. listu SFRJ, št. 4/81.
Devizni trg je organiziran sistem vseh nakupov in prodaj deviz v SFRJ na podlagi in na način, ki se določi z zakonom. Devize se kupujejo in prodajajo pri pooblaščeni banki oziroma menjalnici. Interna banka v OZD lahko pri pooblaščeni banki kupuje in prodaja devize za tiste OZD, ki so jo ustanovile. Na deviznem trgu se devize lahko kupujejo in prodajajo promptno ali na termine. Sestavna dela skupne devizne politike sta plačilna in devizna bilanca Jugoslavije.
Plačilna bilanca Jugoslavije je enotna in pomeni bilanco vseh finančnih in drugih gospodarskih transakcij med domačimi in tujimi osebami.
Devizna bilanca Jugoslavije je enotna in pomeni bilanco priliva in odliva deviz, ustvarjenih na podlagi vseh finančnih in drugih transakcij med domačimi in tujimi osebami.
Bilanca je stanje nekega premoženja (OZD, države) na določeni dan, izraženo v denarju.
Pasivna devizna bilanca je takrat, kadar je uvoz večji od izvoza.
Aktivna devizna bilanca je takrat, kadar je izvoz večji od uvoza. Kadar nastajajo motnje v devizni politiki in se ne uresničujejo cilji devizne in plačilne bilance, se uvajajo začasni ukrepi in sicer začasne omejitve plačil s tujino.
Z bilanco izkazujemo stanje premoženja na dan 31. XII. vsakega leta. Hkrati s skupno devizno politiko sprejme Skupščina SFRJ v začetku vsakega leta projekcijo plačilne in devizne bilance.
Projekcija plačilne bilance zajema: vrednost izvoza blaga in storitev, devizni prihodek iz neblagovnega priliva, vrednost uvoza blaga in storitev, odliv deviz na podlagi neblagovnih plačil, zadolževanje v tujini, stanje dolga po bilanci na koncu leta, stopnje obresti ter višino stalnih in tekočih deviznih rezerv.
Projekcija devizne bilance zajema priliv in odliv deviz po vseh pozicijah plačilne bilance.
Stalne devizne rezerve določa Zvezni izvršni svet za vsako leto in sicer v začetku leta. Za leto 1981 znašajo najmanjše stalne devizne rezerve 1.000.000 ameriških dolarjev in jih sestavljajo: monetarno zlato, tuji vrednostni papirji in del terjatev, ki so na računih Narodne banke Jugoslavije v tujini.
Stalne devizne razerve so del celotnih rezerv, s katerimi se zagotavlja minimalna likvidnost za izpolnitev obveznosti in nujnega uvoza.
Tekoče devizne rezerve so del
celotnih deviznih rezerv, s katerimi se zagotavljajo likvidnost plačil v tujini v skladu z predvidenimi razmerji plačilne bilance in devizne bilance.
Devizna kontrola zajema kontrolo izvrševanja predpisov in ukrepov družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na po-
dročju deviznega poslovanja in kreditnih odnosov s tujino. Devizno kontrolo opravljajo Zvezni sekretariat za finance, Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in carinski organi.
Valuta
Valuta pomeni vrednost. Valuta je denar, ki je sprejet kot zakonito plačilno sredstvo. Država ima lahko denarni sistem z zlato, srebrno ali papirnato valuto. Valuta se imenuje tudi osnovna denarna enota v državi, določena v denarnem sistemu: dolar, marka, šiling, dinar.
Na vprašanje, koliko je vredna osnovna enota denarja v neki državi (nacionalna valuta), je več ogovorov. Pravi odgovor je naslednji: vrednost osnovne enote denarja je enaka vrednosti blaga, ki se dobi za osnovno enoto denarja (za 1 dolar, za 1 dinar, za 1 marko itd.) V teoriji in praksi se srečujemo z naslednjimi pojmi:
Konvertibilna valuta. To je valuta, katero je možjio spreminjati v neko drugo valuto ali jo zamenjati za zlato. Imenujemo jo tudi svobodna valuta. V naših razmerah je sedaj konvertibilna valuta: šiling, frank (belgijski, francoski, švicarski), krona (danska, norveška, švedska), marka (z. nemška in finska), lira, pezeta, funt in dolar (avstralski, ameriški in kanadski).
Nekonvertibilna valuta. To je
valuta, katero ni možno zamenjati za zlato ali neko drugo valuto.
Obračunska valuta. To je med
dvema državama dogovorjena valuta v medsebojnem plačilnem
prometu. To je valuta ene od teh dveh držav ali valuta neke tretje države. Naša država ima dolar za obračunsko valuto z nekaterimi državami v medsebojnem plačilnem prometu.
Valutni tečaj je cena tuje valute, izražena v našem denarju oziroma cena našega dinarja, izražena v tuji valuti. Cena našega dinarja v razmerju do tujih valut se oblikuje na deviznem trgu z določeno politiko tečaja dinarja. Politika realnega tečaja dinarja je sestavni del celotne ekonomske politike države in posebej skupne devizne politike. Skupščina SFRJ določa politiko tečaja dinarja, medtem ko Zvezni izvršni svet določi tečaj dinarja v razmerju do obračunske valute ali v razmerju do ene ali več konvertibilnih valut. Narodna banka Jugoslavije spremlja gibanje tečajev na domačem in tujem deviznem trgu in če je potrebno intervenira na deviznem trgu v skladu z določeno politiko tečaja dinarja. Zvezni izvršni svet v skladu s tečaji, dogovorjenimina mednarodnih sestankih deviznega trga, določa tečaje tujih valut kot podlago za določanje osnov za obračunavanje carine in drugih davščin ter za potrebe statistike.
Kadar se tečaj valute spremeni, nastane pozitivna ali negativna tečajna razlika. Tečajne razlike pri poslovanju z devizami prevzamejo domače osebe v sorazmerju z zneskom deviz, ki jih uporabljajo..
Čvrsta valuta je tista, po kateri je veliko povpraševanja in ima visoko stopnjo konvertibilnosti (marka, dolar).
Mehka valuta je tista, po kateri ni veliko povpraševanja in ni vedno konvertibilna.
Zlata valuta v ožjem smislu je samo zlati kovani denar, v širšem smislu pa je valuta, katero je možno zamenjati za zlato.
Valutni ažio (ital. aggio) je pozitivna razlika med tečajem valute in ceno valute, ki se doseže s kupoprodajo. Nasprotni rezultat, kadar je negativna razlika, pa je valutni disažio.
Valutna klavzula se koristi v trgovinskih sporazumih. Kadar se dva partnerja želita zavarovati proti valutnemu riziku, se dogovorita za valutno klavzulo. To pomeni, da bosta vnaprej določila stalen intervalutarni tečaj za plačilo do trenutka zapadlosti obveznosti, ne glede na spremembe vrednosti valute.
Valutna rezerva je monetarno zlato in devizne rezerve, kar predstavlja za banko, ki ima pravico emisije denarja, kritje za denar v emisiji.
Valutni denar je tisti, ki se mora kot plačilno sredstvo prevzeti v neomejenih količinah. V preteklosti je bil to srebrni in zlati denar, danes pa je lahko kovanec ali papirnat denar.
Dinar je osnovna valutna enota v Jugoslaviji, Iraku, Jordaniji, Adenu, Alžiru, Bahreinu, Kuvajtu in Tunisu. Izhaja iz latinske besede denarius, to je ime za neko vrsto denarja. V nekaterih krajih v Franciji se je imenoval denier, v Italiji pa denaro. Na Hrvaškem so se v XII. stoletju kovali denarii. Srbija je uvedla valuto dinar leta 1879 in ta valuta se zadrži v stari Jugoslaviji in v SFRJ.
Kje so še napake, pomanjkljivosti, slabosti?
O samoupravnem organiziranju in delegatskem sistemu
Anton Ambrožič — M-Rožnik, TOZD Metlika
Ocena razvoja samoupravnih odnosov in delegatskega sistema je namenjena pripravam na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Večkrat se sprašujemo, kako se uresničujejo določila zakona o združenem delu. Izvršene naloge so večkrat le formalno zadostilo določilom in bistvenih vsebinskih premikov ni čutiti.
Sozd Mercator je samoupravno organiziran tako, kot so to narekovale predvsem organizacijske in ekonomseke potrebe, vendar menimo, da bi bilo nujno to organiziranje racionalno nadaljevati z namenom, da dosežemo višjo kakovost dela. Tozdi izven Ljubljane se čutimo precej osamljeni, po drugi strani pa docela samostojni. Ne gre za kritikantstvo, vendar so tu razdaje velikokrat vzrok za slabšo povezanost in občutek nepripa-dnosti delovni organizaciji.
Samoupravna organizacija je formalno kolikor toliko zadovoljiva, to pa ne drži za povezovanje na nivoju delovnih organizacij oziroma sozdov v sami občini. V Metliki imamo večje število poslovalnic (Metalke, Jugotehnike, Novote-hne, Kokre itd.) ki imajo sedež tozda izven občine. Naši delavci se velikokrat primerjajo z delavci iz teh poslovnih enot predvsem glede osebnih dohodkov in vse to povzroča določen nemir. Poleg tega se delavci teh proslovnih enot ne vključujejo v razreševanje problemov same trgovine v občini, vprašljiv je njihov samoupravni položaj, kar se odraža tudi v neaktivnosti na vseh področjih. Še naprej ostaja odprto vprašanje samoupravne organiziranosti po teritorialnem principu, za to pa bi bilo potrebno izdelati dobre analize ob sodelovanju občinskih skupščin in ugotoviti dejansko stanje trgovine glede preskrbe, založenosti, rezerv itd.
Vprašljiva je tudi svobodna menjava dela, torej odnos med tozdi in delovno skupnostjo na nivoju DO in sozda ter odnos med tozdi in sisi. V temeljih planov za obdobje 1981-1985 so sicer cilji napisani, vendar se načelo svobodne menjave dela še prepočasi uresničuje. V odnosih med tozdi in de-
lovnimi skupnostmi skupnih služb je premalo upoštevano ovrednotenje del in nalog delavcev in njihova prizadevnost in zasluž-nost za povečanje dohodka. Velikokrat se financirajo naloge, ki jih v večini primerov opravijo tozdi sami. Posebno poglavje je vprašanje kvalitete dela skupnih služb, kvalitetnega mentorstva itd., saj se ljudje, ki delajo v skupnih službah, čedalje bolj oddaljujejo od baze, od delavca na delovnem mestu, za pultom, od njegovih problemov itd. In so le te same sebi namen.
Dela se prepočasi opravljajo, probleme med delavci, ki jih ravno v tem času ni malo, pa je potrebno hitro reševati. Tozdi bi vse to v veliko primerih lahko sami opravili, če ne bi bili vezani na skupna izhodišča, ki jih sicer pozdravljamo, vendar se mora vsak tozd posebej prilagajati svojim razmeram.
Tudi vprašanje svobodne menjave dela med tozdi in sisi družbenih dejavnosti kljub premikom ni zadovoljivo, ker je vse preveč proračunskih elementov, vse premalo pa resničnega samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja med uporabniki in izvajalci posameznih storitev. Programi si-sov še vedno niso v celoti odraz želja, potreb in možnosti delavcev v proizvodnji in drugje. Res je, da delavci v združenem delu tudi nimamo izoblikovanih predlogov glede lastnih potreb in interesov; zakaj je tako, bomo odgovorili v razpravi o delegatih. Več razpravljamo le ob sprejemanju prispevnih stopenj, medtem ko o programih ne govorimo veliko.
Delegatski sistem
O delovanju delegatov in delegatskega sistema smo veliko razpravljali zlasti na sejah, kjer smo
govorili o samoupravnem položaju delavcev. To so bili predvsem sestanki OOS v tozdu, kjer smo ugotovili naslednje.
Delegatski sistem še ni zaživel tako, kot je bilo zamišljeno. Posebna težava je sestajanje delegacij in obravnava gradiv za seje skupščin. Dejstvo je, da je čas tako dragocen, da se posebno sedaj, v času gospodarske stabilizacije in borbe za večjo produktivnost, vsak zaposelni bolje zaveda težkega gospodarskega položaja in želi k izboljšanju tega prispevati po svojih močeh. Zato delegat težko zapušča svoje delovno mesto, ker se zaveda delovne in moralne odgovornosti. Delegati so vse bolj apatični predvsem zato, ker njihovo delo zaradi nestrokovnosti, ki pa se je ni mogoče tako hitro pridobiti, posebno zaradi načina delovanja delegacij, ni kvalitetno in zgubljajo pogum ter prepuščajo odgovornost strokovnim službam. Le te pa bi morale biti v prvi vrsti predvsem strokovne, zaupanja vredne, z načelom odgovornosti. V zvezi s tem bi radi poudarili oziroma se vprašali, kako je s kolektivno odgovornostjo sisov, skupnih služb delovnih organizacij in sozdov.
Veliko je bilo govora tudi o tem, da morajo strokovne službe v tozdu nuditi pomoč svojim delegatom. Včasih je to možno, velikokrat pa ne, saj so strokovne službe v tozdu številčno omejene in zaradi obsega lastnega dela ne zmorejo dodatne obremenitve. Drugo vprašanje so povratne informacije; če so, kakšna je kakovost teh informacij in celo vrsta drugih vprašanj, ki jih žal tudi vodstvo tozda ne more in ne sme energično reševati.
Gradiva za seje so večinoma preobsežna. Vsak zaposlen ve, da se da napisati le bistvo zadeve, opozoriti na dileme, ki nastajajo-
Velikokrat se je zgodilo, da so bile bistvene stvari prikrite in da so zato delegati zgubili zaupanj6-ki jim ga bo potrebno vrniti. Str6' kovna obravnava oziroma anali23 gradiva je za strokovne delavc6’ medtem ko je potrebno delegatom predstaviti stvari in problem6 lažji obliki.
L
» Iz kmetijskih organizacij Mercatorja • Iz kmetijskih organizacij Mercatorja • Iz kmetijskih organizacij Mercatorja • Iz kmetijskih organizacij •
Važni niso le načrti, temveč tudi razmere kmetov-pridelovalcev hrane
Miran Naglič — dipl. ing. agronomije
Osnovne značilnosti razvoja zasebnega kmetijstva v M-KGZ »Sora« Žiri
Mercator - Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« Žiri je bila ustanovljena 19. marca 1948 kot splošna kmetijska zadruga pod imenom Kmetijska zadruga Žiri z.o.j. Pod tem imenom je zadruga poslovala do 1. avgusta 1961 leta, ko se je združila s kmetijsko zadrugo Rovte in se preimenovala v Kmetijsko gozdarsko zadrugo »Sora« Žiri. S 1. 1. 1981 se je vključila v SOZD Mercator in posluje pod imenom Mercator -Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« Žiri.
Teritorij zadruge
Področje zadruge obsega 27 vasi. Na tem področju je 499 kmetij, ki redijo govejo živino. Od teh leži na področju občine Škofja Loka oz. KS Žiri 321, na področju občine Logatec oz. KS Rovte in KS Vrh pa 187 kmetij. Skupna površina kmetijskih zemljišč je 3957 ha. Poleg tega ima zadruga v upravljanju 144 ha kmetijskih zemljišč splošnega ljudskega premoženja. Ta zemljišča imajo v dolgoročnem zakupu kmetje kooperanti, ki jih obdelujejo, ker zadruga nima lastne proizvodnje.
Osnovna značilnost kmetij na področju KS Žiri je, da so to manjše mešane kmetije. To trditev potrjuje dejstvo, da je od vseh kmetij 71,2% takih, ki redijo od 1 do 8 GVŽ (glav velike živine*500 kilogramov žive teže). Tudi posestna struktura kmetij je temu primerna, saj je 59,9 odstotka takih, ki imajo od 0,1 do 10 ha skupne površine zemlje. Stalež goveje živine na področju Žirov je 1613 glav, od katerih je 470 krav.
Kmetije na področju krajevne skupnosti Rovte in Vrh imajo nekoliko drugačne značilnosti, saj je
spravila in konzerviranju krme ter preurejanju in novogradnji hlevov. Tako je sedaj 33 novih hlevov, 42 jih je preurejenih, silosov je 39, prevetrovalnih naprav 90, molznih strojev 46, 13 kmetij pa ima čredinske pašnike s skupno površino 64 ha. Z okrepitvijo zbiralnih prog za mleko se je močno povečala oddaja mleka in je sedaj le še pri posameznih kmetijah odmaknjenost od zbiralnih prog vzrok za preusmeritev kmetije v pitanje živine. Glavni faktor, ki vpliva na izbiro proizvodne usmeritve, je razpoložljiva delovna sila in pa trenutni ekonomski pogoji za to ali ono smer. Izrazito specializiranih je le 81 kmetij, ostale pa lahko uvrstimo v kategorijo gospodarstev s kombinirano rejo.
Reja živine za proizvodnjo mesa je na tem področju relativno močno zastopana. Da bomo tudi vnaprej dosegli dobre rezultate, je potrebno rejsko delo usmeriti v uvajanje pasem, ki bodo kljub mlečni proizvodnji dajale dobre priraste. Skupaj z veterinarsko službo bi bilo potrebno razmisliti tudi o gospodarskem križanju.
Prašičereja predstavlja za veči-
^tefan Cigale iz Petkovca (KS Rovte) je največji pridelovalec mleka. Lani je oddal 34.000 dtrov mleka. Letos ima v hlevu 16 glav živine, na svojem posestvu pa gospodari na Pašnokošni način. Vse loto: Jože Rozman
^1,2% takih, ki redijo od 1 do 10 GVŽ ter 14% takih, ki imajo od 0,1 10 ha skupne površine zem-fhšč, 86% kmetij pa je takih, ki ^ttajo nad 10 ha skupne površine ^tnljišč. Stalež živine na območju KS Rovte in KS Vrh je 1187 glav, s :era da je delež krav nekoliko večji kot v Zireh.
V ravninskem predelu je pro-izredno velika razkosanot Posesti in ponekod neurejen vo-Poi režim tal. V višinskem področ-1U tega problema skoraj ni in bo Potrebno bolj dosledno uvajati Pašno-košni sistem gospodarje-h]a.
KS Žiri je še približno 5 od-otkov kmečkega prebivalstva, v k k Rovte in KS Vrh pa 15 odstot-
Obremenitev kmetijske zemlje z r^jooje na področju cele zadruge sr l^no enaka. Odstopajo le po-„ niezne kmetije. Na eno odraslo tiisu-do odpade skoraj 1,5 ha kme-(jj klh zemljišč. Tako stanje je tu-PoPosledica neugodnih naravnih t^l&Ojev (slaba geološka sestava Vr«; strme lege, nedostopnost po-nu, n,za. kmetijske stroje, opuščaja 5:abih senožeti), kar kaže tudi Pja rnar^še možnosti intenzivira-
VeČii njem času so bili storjeni Premiki pri mehaniziranju
no kmetij le dopolnilno dejavnost in pokrivanje potreb družine po svinjskem mesu. Tržne proizvodnje ni, če pa je kak prašič namenjen za prodajo, ga odkupijo drugi potrošniki. Tudi v bodoče ne kaže vlagati večjih sredstev v tovrstno proizvodnjo za trg, interesantna je le izgradnja parih farm plemenskih svinj za pokrivanje potreb po prašičih, ki bi jih kmetje pitali za lastne potrebe. Vedeti namreč moramo, da je to področje marginalno za proizvodnjo krme, ki jo lahko izkoristi prašič.
Zaradi vse večjega tehnološko-tehničnega napredka so konji zgubili svoj pomen in se je njihovo število močno zmanjšalo. V zadnjih dveh letih opažamo porast števila konj predvsem v KS Žiri zaradi rekreacije. Ob nenehni rasti cen goriva pa se konju vse bolj vrača tudi nekdanji pomen. Ne smemo prezreti pomena konj tudi pri ohranjanju žive krajine in pri potrebah SLO. Potrebno bi bilo zagotoviti sredstva za regresiranje nakupa konj, saj je cena ob tako majhni izkoriščenosti konj na kmetiji' prevelika.
Zaradi opuščanja za mehanizacijo težje dostopnih površin, bo potrebno proučitikakšne so možnosti izkoriščanja le teh z uvajanjem ovčereje.
Tržna proizvodnja
Glavna tržna viška na tem področju sta klavna živina in mleko. V zadnjih letih je bilo odkupljeno tudi nekaj krompirja, kar pa je v zadnjih letih praktično zamrlo. Ugotoviti pa moramo, da precejšen del tržnih viškov (mleko, krompir, prašiči), kmetje prodajajo neposredno potrošnikom. To se dogaja predvsem v KS Žiri, saj so se Žiri razvile v relativno močan potrošniški center.
Od staleža 470 krav, ki so na področju KS Žiri, je vključenih v organizirano proizvonjo le 83 krav s skupno 100.000 1 oddanega mleka letno. Na področju zadružne enote Rovte, ki zajema KS Rovte in KS Vrh pa je stanje drugačno, saj ni v bližini večjega potrošniškega središča ih je v organizirano proizvodnjo mleka vključenih 51% staleža krav. Čeprav je celo območje zadruge hribovito, ne kaže nobenega dela izvzeti iz proizvodnje mleka, saj ima poglobljeno rejsko delo s kravami pozitivne učinke tudi na prirejo klavne živine (primerna teleta, boljša tehnologija krmljenja).
Pomembna je tudi ugotovitev, da je razmerje dohodka iz gozda in živinoreje 60:40. Seveda pa so ti odnosi od kmetije do kmetije različni. Opažamo pa, da na tržno usmerjenih kmetijah delež dohodka iz gozdarstva iz leta v leto pada.
Notranja organiziranost zadruge
Zadruga je organizacijsko, kadrovsko in finančno ločena na več delovnih enot, ki skupaj tvorijo celoto. Te enote so: kmetijstvo, gozdarstvo, Žaga, Železnina,Market, Oprema Rovte, trgovina Vrh nad Rovtami, transport in skupne službe. Osnovna naloga H-KGZ »Sora« Žiri je usmerjanje in vodenje organizirane kmetijske proizvodnje na tem področju. Da bi svojo nalogo čim bolje opravljala, so se kmetje in delavci odločili, da poleg te osnovne dejavnosti organizirajo še dopolnilne, s katerimi bi oplemenitili svoje delo in si zagotovili optimalno preskrbo z reprodukcijskim materialom, stroji in opremo. To pomeni: preko samopostrežnih prodajaln v Rovtah in Žireh lahko kmetje prodajajo svoje pridelke neposredno potrošnikom. Preskrba z reprodukcijskim materialom, stroji in opremo je zagotovljena preko skladišč v Žireh in Rovtah ter železnine v Žireh in Opreme v Rovtah. Ker zadruga upravlja tudi s 345 ha gozda, ki je last SLP, in zato, ker na tem področju skoraj ni kmetije, ki ne bi imela vsaj malo gozda, so kmetje zgradili žago, ki predela surovino iz gozda SLP in dela usluge kmetom.
Če pogledamo poslovanje zadruge za več let nazaj, lahko ugotovimo, da so se sredstva, ustvarjena v dopolnilnih dejavnostih, vedno vračala v slabo akumulativno kooperacijsko kmetijstvo in s tem je bil dosežen še eden od namenov take organiziranosti. Vsako leto ugotavljamo, da bi brez take organiziranosti morali prekiniti z osnovno dejavnostjo, ki vedno beleži manjko, saj deluje po principu, da se kmetom zaračunava le minimalne stroške.
Mnenja smo, da je zadruga s svojimi dopolnilnimi dejavnostmi dosegla optimalno zadovoljevanje kmetovih potreb. Veljalo naj bi načelo, da ne bi omejevali dejavnosti kmetijske zadruge in njenih razvojnih možnosti tudi na druge dejavnosti (trgovina, predelava in podobno), kar je tudi v skladu z zakonom o združevanju kmetov. Kmetje so mnenja, da je tudi samoupravna organiziranost zadruge taka, da lahko kar v največji meri vplivajo na odločanje in poslovanje v zadrugi.
Kooperacijsko kmetijstvo
Mercator-Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« Žiri je nosilec organizirane kmetijske proizvodnje na tem področju. V ta namen združuje 256 članov in 50 kooperantov, ki imajo podpisane ustrezne pogodbe. Na področju zadruge imamo dve zadružni enoti (Žiri in Rovte) ter pospeševalno službo s sedežem v Žireh.
Poleg dveh glavnih tržnih viškov (mleka in klavne živine), zadruga odkupi tudi nekaj spremljajočih pridelkov ter zelišč. Tako ozko specializirano proizvodnjo narekujejo naravni pogoji (velika nadmorska višina - 480 do 1000 m; ostra klima, ki ne dovoljuje intenzivne poljedelske proizvodnje; oddaljenost od potrošnih središč; neugodna posestna sturktura, neugodna starostna struktura kmečkega prebivalstva; hribovi-tost terena...). Zavedati se moramo, da je tako ozko specializirana proizvodnja zelo občutljiva na razna njihanja na trgu in v preskrbi z reprodukcijskim materialom. Iz tabele, ki prikazuje odkup kmetijskih pridelkov v letih 1978,1979 in 1980, je razvidno, da se je odkup goveje živine, v primerjavi z letom
Vinko Maček, direktor M-KGZ »Sora« Žiri.
Miran Naglič, pospeševalec zasebne kmetijske proizvodnje v Žireh in Rovtah.
1979, v letu 1980 močno zmanjšal. Vedeti moramo, da so podatki za leto 1979 slabše primerljivi, saj je bila v tem letu močna suša, kar je povzročilo, da so kmetje pridelali manj osnpvne krme,zato so bili v jeseni 1979 prisiljeni oddati živino, ki bi jo sicer šele spomladi ali poleti 1980. Ob tem se je močno povečala še cena koruze, kar je povzročilo, da je kmetje niso več krmili živini, zato se je podaljšal čas pitanja živine na isto težo. Eden od vzrokov zmanjšanega odkupa pa je tudi neskladnost cen v proizvodni verigi.fTabela l)
Za dobavo živine imamo z Mer-cator-TMI Ljubljana in z Ljubljanskimi mlekarnami-TOZD Mesoiz-delki Škofja Loka sklenjena samoupravna sporazuma, katera bo potrebno dopolniti v smislu dohodkovnega povezovanja in deleža sredstev SIS za preskrbo. Dolgoročno bomo preusmerili koope-
Tabela 1
racijsko proizvodnjo v TMI Ljubljana, ter tako zaključili proizvodno verigo v okviru sozda.
Odkup mleka se stalno povečuje, če ne upoštevamo manjših nihanj po letih. Da bi to proizvodnjo čimbolj povečali, imamo urejenih 9 zbiralnic za mleko s hladilnimi bazeni in 4 zbirna mesta, kjer še ni hladilnih bazenov, nameravamo pa jih v najkrajšem času urediti. S tako gosto razvejano mrežo zbiralnih prog želimo kmetu čimbolj zmanjšati prevozne stroške ter zagotoviti ustrezno kakovost mleka. Skupaj z gorenjskimi kmetijskimi zadrugami imamo urejeno službo za pregled molznih strojev, katere sofinancer je tudi Zavarovalna skupnost Triglav - Gorenjska območna skupnost, nosilec pa ŽVZG Kranj. Z mlekarno Vrhnika, kamor oddajamo mleko, imamo sklenjen samoupravni sporazum na dohodkovnih odnosih.
Pospeševalna služba
Kot kmetijska organizacija imamo organizirano pospeševalno službo. Njeno delo je predvsem:
-	zbiranje in prenašanje novih tehnološko-tehničnih spoznanj v prakso (uvajanje pašnokošnega gospodarjenja, izboljšanje tehnologije krmljenja, izboljšanje tehnologije in pridobivanja mleka, svetovanje pri gradnji gospodarskih poslopij, pri nabavi strojev itd.);
-	spodbujanje	združevanja
zemlje, sredstev in dela kmetov-kooperantov (proizvodne in strojne skupnosti, komasacije, arondacije, hidromelioracije);
-	odkup zemlje ostarelih kmetov in oddajanje le te v obdelavo sosednjim kmetom;
-	spodbujanje	pridelovanja
osnovne krme doma;
-	organiziranje dopolnilne dejavnosti na kmetijah (kmečki turizem, domača obrt);
-	delo z mladimi zadružniki in aktivom kmečkih žena;
-	vključevanje v reprodukcijsko verigo in ustvarjanje pravih dohodkovnih odnosov v njej;
-	zagotoviti večjo socialno varnost kmetov in drugo.
Vsako leto organiziramo več strokovijih predavanj za kmete kooperante o pašnokošnem gospodarjenju, konzerviranju krme, o selekciji živine in molzni kontroli, o delu s kmetijskimi stroji, o higienskem pridobivanju mleka, krmljenju živine itd. Na teh preda- ' vanjih je udeležba kmetov dobra in kaže, da se zanimajo za tovrstno dopolnilno izobraževanje. Vsako leto organiziramo tudi nekaj ekskurzij na usmerjene kmetije z določeno temo, na primer gradnja hlevov. Naredili smo tudi več poskusov s siliranjem trave pod folijo z izčrpavanjem zraka, ki je zelo primerno za kmetije s pašnokoš-nim načinom rabe travnatega sveta. Rezultati poskusov so bili dobri, saj je bila silaža v 80% primerov nadpovprečne kakovosti.
Zaradi velikega deleža absolutnih travinj je najprimernejša proizvodna usmeritev v pašnokošni • način rabe travnatega sveta. Dose-daj imamo v to usmerjenih 13 kmetij s skupno površino 64 ha čredinskih pašnikov. Na vseh teh gospodarstvih smo dosegli več kot 100% povečanje proizvodnje za trg na enaki površini in z isto delovno silo.
Tudi na našem področju so kmetije, na katerih so ostali samo ostareli ljudje. Potrebno bi bilo odkupiti to zemljo, ljudem pa zagotoviti socialno varnost. To zem- * Ijo bi dali v obdelavo sosednjim kmetom. S tem bi se povečala intenzivnost rabe zemljišč in izboljšala izkoriščenost strojev.
Zaradi vse višje cene krmil je potrebno preusmeriti krmljenje govedi na doma pridelano krmo,* Glede na to, da naravni pogoji ne omogočajo intenzivne poljedeljske proizvodnje in s tem pridelovanja močne krme doma, se moramo preusmeriti v krmljenje živine z voluminozno krmo, ki pa mora biti zares dobre kakovosti. V lanskem letu so kmetje močno zmanjšali porabo močnih krmil,
Nadaljevanje na 6. strani
vrsta	1978	1979	1980
govedo 566 kom 288.972 kg		674 kom 339.579 kg 479 kom 242.579 kg	
teleta	45 kom	3.738 kg	60 kom 5.250 kg	13 kom 1.094 kg
mleko	714.382 1	691.875 1	746.254 1
krompir kože vseh		3.000 kg	1.200 kg
vrst	1.818 kom	1.589 kom	1.805 kom
i®
• Iz kmetijskih organizacij Mercatorja • Iz kmetijskih organizacij Mercatorja • Iz kmetijskih organizacij Mercatorja • Iz kmetijskih organizacij •
Važni niso le načrti, temveč tudi razmere kmetov-pridelovalcev hrane
Miran Naglič — dipl. ing. agronomije
Osnovne značilnosti razvoja zasebnega kmetijstva v M-KGZ »Sora« Žiri
Nadaljevanje s 5. strani
ob tem pa niso imeli dovolj kvalitetne osnovne krme zaradi slabih vremenskih pogojev ob spravilu. Posledice tega je bil manjši prirast živine in zato je bilo manj tržnih viškov mesa in mleka.
Če pogledamo izkoriščenost kmetijske mehanizacije, lahko ugotovimo, da je zelo slaba, predstavlja pa zelo veliko finančno obremenitev za kmetijo. Temu je vzrok neprimerna posestna struktura zemljišč in pa dejstvo, da so to večinoma mešane kmetije, kjer ima vsaka svojo linijo strojev, da lahko v popoldanskem času opravijo vse delo.
Z'združevanjem dela, sredstev in zemlje se bo povečala produktivnost ljudi, zaposlenih v kmetijstvu, povečala se bo izkoriščenost strojev in intenzivnost rabe zemljišč. Vedeti moramo, da so kmetje še marsikje obremenjeni s preteklostjo in se bojijo takega načina združevanja, zato bomo ta cilj dosegli le s smotrnim vlaganjem sredstev oziroma kreditov HKS.
Da bi imeli dobre kmečke gospodarje tudi v bodoče, je potrebno z mladimi, ki delajo v kmetijstvu, veliko stikov. Zato imamo aktiv mladih zadružnikov, nameravamo pa organizirati še enega. Z aktivom prirejamo ekskurzije na j usmerjene kmetije in družbena gospodarstva, strokovna predavanja in proizvodne krožke, družab-
ne prireditve in športna tekmovanja, več pozornosti pa bomo morali posvetiti tudi idejno-politične-mu izobraževanju mladih.
V okviru KK SZDL Žiri in pod pokroviteljstvom M-KGZ »Sora«
Emil Govekar, vodja delovne enote kmetijstvo.
Žiri deluje aktiv kmečkih žena s pododboroma v Rovtah in Zireh. Vsako leto organizira več strokovnih predavanj, zdravstvena predavanja in izlet za vse članice. Občasno pa organizirajo tudi tečaj šivanja, gospodinjski tečaj, razstavo
ročnih del, letos pa so kmečke žene izdale tudi svoje glasilo.
Vse delo pospeševalne službe je v končni fazi usmerjeno v stabilnejšo rast proizvodnje in življenjske rasti kmetov. K temu bo veliko prispevala boljša organiziranost tržišča na dohodkovnih odnosih celotne preskrbovalne verige. Zato se je »Sora« Žiri tudi vključila v sozd Mercator.
Eden od pomembnih ukrepov v kmetijstvu je premiranje in regresiranje. Potrebno je zagotoviti več sredstev za odpravljanje neskladij in neenakih pogojev pridelovanja hrane v hribovitem svetu. Potrebno bo prelivanje sredstev iz sklada za intervencije v kmetijstvu neposredno v proizvodnjo. Potrebno bo tudi uvesti ustreznejšo davčno politiko, tako da bo kmet progresivno obdavčen in da bo vedel, da smo zainteresirani, da ostane na svoji zemlji. V škofjeloški občini so tu že nekaj storili, stvari pa bo potrebno še izboljšati. Združeno delo se je odločilo, da bo združevalo 0,4% BOD za pokrivanje teh potreb, toda niso mu znali najti poti, po kateri bi to lahko izvedlo.
Kmetje, ki imajo sklenjene kooperacijske pogodbe in so vključeni v organizirano kmetijsko proizvodnjo, lahko koristijo ugodnosti za: nabavo gnojil, premiranje privezovanja telet, izvedbo zemljiških operacij (melioracije, komasacije), nabavo plemenske živine, osemenjevanje v hribotem svetu,
izdelavo projektov za gospodarska poslopja, nadomestilo obresti za kredite in zavarovanje živine. Slednje je zlasti pomembno pri zagotavljanju socialne varnosti kmečkega prebivalstva in s tem čimveč tržnih viškov mleka in mesa. Cilj je, da bo vsa živina zavarovana. To bomo dosegli le, če bodo premije za kmeta ekonomsko sprejemljive. Potrebno je poiskati ; finančne vire tudi v predelovalni industriji in v skladu za intervencije v kmetijstvo.
V celotni politiki regresiranja bi bilo potrebno storiti določen korak naprej. Vodenje dokumentacije, ki je potrebna pri regresiranju, zahteva od pospeševalcev preveč delovnega časa. Primerno bi bilo, če bi se to delo poenotilo in izvajalo iz skupnega sklada enkrat letno. Tako bi bil dosežen vsaj enak učinek, poraba delovnega časa pa bi se zmanjšala.
Pospeševalna služba se financira 50-odstotno iz sredstev KZS Škofja loka, drugo polovico pa
Krediti iz bančnih sredstev
Zaključek
V razvitem svetu postaja pridelovanje hrane prioritetna naloga in glavni problem vse družbe. V sedanjih političnih in ekonomskih razmerah moramo tej panogi tudi mi posvetiti veliko pozornost. Povečane cene energije, goriva in re-promateriala terjajo od nas novih naporov. Najti moramo pot, kako tudi v teh razmerah pridelati do-
prispeva M-KZG »Sora« Žiri. Program službe je usklajen s pospeševalno službo pri KZ Škofja Loka in s pospeševalno službo v občini Logatec.
Hranilno kreditna služba
Hranilno kreditna služba, ki deluje na tem področju, je samostojna pravna oseba. Ustanovila sta jo M-KGZ »Sora« Žiri in GG Ljubljana TOK Logatec kot soustanovitelja. Taka organiziranost zagotavlja večjo finančno sposobnost službe in s tem boljše zadovoljevanje kmetovih potreb. Vsa izplačila kmetom za les in izplačila M-KGZ »Sora Žiri za kmetijske pridelke gredo preko hranilnih knjižic HKS. Hranilno kreditna služba odobrava kmetom več vrst kreditov: iz bančnih sredstev investicijske kredite za kmetijsko proizvodnjo, iz lastnih sredstev pa ravnota-ko investicijske kredite za kmetijsko proizvodnjo, ter kratkoročne premostitvene kredite in stanovanjske kredite za čiste kmetije.
volj hrane po primerni ceni. Vedeti pa moramo, da vse to, torej pridelovanje hrane, delajo Ijudje-kmetje ter njihove oblike združevanja. Zato pri načrtovanju rabe kmetijskih zemljišč niso pomembni le naravni dejavniki, temveč tudi razmere, v katerih se kmetje lahko ukvarjajo s kmetijsko ali kakršnokoli drugo dopolnilno dejavnostjo.
leto	živ. objekti kmet. mehan.		kmečki tur.	skupaj
1979 1980	807.322 1.200.000	1.119.500 1.494.251	128.000	2.054.822 2.694.251
Krediti iz lastnih sredstev				
leto	živ. objekti in meh.	stan. kred.	dokup let	skupaj
1979 1980	1.732.277 3.371.366	75.000	300.000 250.000	2.107.277 2.621.366
Skupaj odobrenih kreditov je bilo leta 1979 4.162.099, lani pa 6.315.617 (indeks 152).
Srebrni znak sindikata tozdu Kavarna Evropa
Matjaž Marinček
Sindikat prisoten povsod
Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov občine Ljubljana Center je 15. aprila, na svoji 54. redni seji, na predlog komisije za organizacijsko in kadrovsko politiko ter nagrade in priznanja, sprejelo sklep, da se osnovni organizaciji zveze sindikatov tozda Kavarna Evropa podeli priznanje, srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Tozdu oziroma njegovi osnovni organizaciji sindikata je bilo priznanje podeljeno za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog.
Utemeljitev je suhoparna, zato sem za pestrejšo razlago poprosil direktorico tozda Kavarna Evropa, Jožico Blaznik.
»Naloge, ki so nam jih sindikati naložili ali dali, smo tudi izpeljali. Kadar to ni bilo mogoče, smo jih poklicali in jih o tem obvestili ali pa jih prosili za nasvet.
Osnovna organizacija zveze sindikatov tozda je prisotna pri vseh organih samoupravljanja in sploh v vsem družbenopolitičnem in socialnem življenju tozda.«
»Koliko se je po vašem mnenju vloga sindikata od časov, ko mu je bila poglavitna skrb ozimnice, spremenila?«
»Zelo, zelo veliko. Poglavitna naloga sindikata ni nakup ozimnice, organiziranje Dedka Mraza, proslave ob dnevu žena in podobno, temveč pomoč vodilnim in poslovodnim organom. Le če delajo delavski svet, sindikat in vodilni delavec z roko v roki, potem je lahko tudi poslovanje tozda učinkovito; brez tovrstnega sodelovanja je vodilni delavec lahko v marsičem nemočen.«
»Kakšna je bila vloga osnovne organizacije v času, ko ste prostore kavarne in slaščičarne prenavljali.«
»Prvi pogovori o investiciji oziroma prenavljanju so potekali
prav na sejah samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Zelo dobro pa smo se zavedali finančnih posledic - vedeli smo, da bomo v tistem letu imeli izgubo in brez sodelovanja sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij bi bila izguba mnogo večja, kot je bila. Ob tem naj omenim, da smo imeli takrat, ko so dela leta 1978. potekala in ko osem mesecev nismo poslovali, le 80 starih milijonov izgube, pri čemer smo polovico izgube ter vse
obveznosti in režijske stroške sami poravnali. Seveda je bilo za nekaj takšnega potrebno veliko odrekanja in samoodpovedovanja celotnega kolektiva.«
»Ali lahko naštejete nekaj akcij osnovne organizacije sindikata v zadnjem času? «
»Prav bi bilo, da bi o tem govorila predsednica osnovne organizacije sindikata tozda, Marica Novak.
Ob praznovanju 40-letnice OF smo se vključili v akcijo čiščenja okolja in jo tudi v celoti izpeljali. Omenim naj tudi srečanje z upokojenci, ki jih imamo razmeroma veliko - pri 53 zaposlenih imamo kar 20 upokojencev. Te smo povabili, jih pogostili in jim predstavili razvoj tozda.«
Po res pestri akivnosti osnovne organizacije sindikata tozda Kavarna Evropa sodeč, je priznanje Zveze sindikatov Slovenije prišlo na pravi naslov.
Nova samopostrežba tozda Grmada v Črnučah meri z bifejem, skladišči in vsemi ostalimi potrebnimi pritiklinami vred okrog 700 kvadratnih metrov. Foto Matjaž Marinček
Tozd Grmada odprl svojo 25. samopostrežbo
Jože Rozman
Nova trgovina v Črnučah
Kdor čaka, dočaka, bi lahko pregovorno rekli za previvalce krajevne skupnosti Rezke Dragar in okoličane iz Črnuč v Ljubljani, ki so 21. aprila 1981 končno le dobili novo samopostrežnico z bifejem.
Končno zato, ker so bili prvi dokumenti za gradnjo trgovine narejeni že leta 1968, torej je od takrat minilo kar 13 let. Kot je dejal direktor tozda Grmada Jože Renar, sta za to predvsem dva vzroka: stalno pomanjkanje denarja in zapleten ter dolgotrajen postopek za pridobitev vseh potrebnih dokumentov za pričetek gradnje.
Trgovino, ki meri z bifejem, skladišči in vsemi ostalimi potrebnimi pritiklinami vred okoli 700 m2, je projektiral dipl. ing. arh. Matjaž Tomori iz tozda Investa, ki je opravljal tudi gradbeni nadzor. Gradbena in instalacijska dela sta izvedli gradbeni podjetji Agroob-nova Ljubljana Bežigrad in SGP Grosuplje. Objekt bo s celotno opremo in zunanjo ureditvjo vred stal več kpt 3 stare milijarde; 60 odstotkov tega denarja so bančni krediti, ostalo pa združena sred-
stva sozda Mercator in lastna sredstva tozda Grmada.
Nova trgovina je tako peta v vrsti samopostrežnic, ki jih je v zadnjih štirih letih odprl tozd Grmada. Poleg SP v Dravljah, SP y Vižmarjah, SP v Draveljski gmajni, SP na Bratovševi ploščadi in te v Črnučah, je v zadnjih letih tozd Grmada odprl še diskont na Slovenčevi cesti ter obnovil in preuredil več trgovin v Ljubljani in zunaj nje.
Kot je dejal ob otvoritvi Jože Renar, ima nemalo zaslug za te delovne uspehe tudi dobro in razumevajoče sodelovanje z občin0 Bežigrad. Ob tej priliki se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodel0' vali ali pomagali pri gradnji trg0' vine v Črnučah, zlasti pa prizadej nemu gradbenemu odboru Rezke Dragar, organom skupš0’' ne občine Bežigrad in finanserjeh1 nove samopostrežnice.	^
Kje smo z reorganizacijo?
Tone Černe — predsednik kolegijskega poslovodnega organa
Prav gotovo je po tako kratkem časovnem obdobju od formalnega sprejetja makroorganizacije v naši delovni organizaciji pa do danes težko, deloma pa tudi nesmiselno celovito pisati o uspešnosti uvajanja nove organizacije dela oziroma o realizaciji njenih ciljev.
ki delajo v teh službah. Pri obdelavi knjigovodskih podatkov moramo vsestransko uporabiti sedanjo mehanizacijo, ki smo jo v ta namen kupili.
Seveda pa se ob uresničevanju reorganizacije zastavljajo pred nas
dileme, kako in na kakšen način reševati določene probleme, predvsem tiste, ki so posledica neuresničene delitve dela oziroma specializacije med tozdi, po drugi strani pa so ravno v takih sredinah problemi v konkretizaciji in uveljavljanju novih odnosov, za katere smo se samoupravno opredelili z novo organizacijo dela.
Menim, da se bodo morale, glede na problematiko izvajanja reorganizacije, poleg strokovnih služb še bolj aktivno vključiti vse subjektivne sile, da uveljavimo tako organizacijo dela, za katero se je naše združeno delo odločilo. Ta naloga je toliko bolj pomembna, če želimo uspešno uresničiti tiste cilje, za katere smo se v planskih aktih razvoja delovne organizacije in v drugih samoupravnih aktih odločili. Prav zato zaostreni pogoji poslovanja zahtevajo veliko več poslovnega sodelovanja, komuniciranja med nosilci uveljavljanja poslovno komercialne politike ter samoupravnih odnosov. Prav posebno pa ta položaj zahteva dosledno spoštovanje in uresničevanje zastavljene nabavno prodajne politike. Ta predvideva bolj usklajeno nabavo trgovskega blaga preko lastnih skladišč za potrebe naše maloprodaje v okviru delovne organizacije in sozda. Zahteva tudi večjo poslovno disciplino, ki je zaradi nelikvidnosti ter drugih težav še kako potrebna.
Ker smo se že ob sprejetju makroorganizacije opredelili za to, da bomo novo organizacijo dela po posameznih področjih uvajali postopoma, do konca leta 1981, lahko ocenimo, kaj smo doslej že storili in kako uveljavljamo določene organizacijske spremembe ter s kakšnimi ptoblemi se pri tem srečujemo.
Razumljivo je, da organizacijske spremembe same, tako na področju specializacije med tozdi kot v komercialni funkciji, iz vrste objektivnih' razlogov še ne morejo dati zaželenih rezultatov. Ne moremo mimo ugotovitev, da je že sama nepripravljenost določenih struktur na spremembo samoupravne organiziranosti naše delovne organizacije in heterogenost njihovih interesov preprečila celovite spremembe zastavljene makroorganizacije, predvsem na področju specializacije med tozdi. Prav zaradi nespremenjene samoupravne organiziranosti v nekaterih tozdih se s podobnimi tendencami - resda v manjšem obsegu in drugačnih oblikah - srečujemo tudi sedaj, ko uresničujemo mikroorganizacijo po posameznih funkcijah dela. Tako nam je nedosledno uresničena specializacija med tozdi odprla nove probleme. Zelja ter potreba po vzpostavitvi poslovne soodvisnosti med tozdi in v okviru delovne organizacije ter jačanje ostalih funkcij, ki so pomembne za integriteto M-Nano-sa, zahtevajo nekatere spremembe v okviru dogovorjene delitve dela v sozdu. Prav gotovo bomo morali te probleme vsestransko proučiti ter jih v korist integritete in medsebojne soodvisnosti reševati tudi v sozdu. Ne smemo pozabiti, da so še vedno odprte dileme v zvezi z nerazčiščenimi programi poslovanja med grosističnimi skladišči industrijskega blaga v okviru sozda, kar povzroča podvojene zaloge ter mnoge druge probleme.
Vsi ti problemi dokazujejo, da ne gre le za spreminjanje medsebojnih poslovnih odnosov v delovni organizaciji, temveč da gre Za proces in nujnost spreminjanja odnosov nasploh.
Dosedanje težave pri uveljavljanju mikroorganizacije na nekate-področjih dela nam potrjujejo, da so bili nerešeni problemi in kpnflikti mnogokrat rezultat podjetniške naravnanosti tozdov ozi-r°rna njihove avtarkične organizi-ranosti. Razumljivo je, da je tako stanje omogočalo uveljavljati ra-znčne parcialne interese, tako posameznikov kot tozdov. Intenziv-S°st integracijskih funkcij delov-e organizacije je bila zelo slaba, Posebno še njena poslovna ko-ercialna funkcija, ki je na ravni olovne organizacije, v vlogi župnega usklajevanja interesov srn^0V’ n* kilo- P° drugi strani pa oW ° ?£otavljali> da so se močno rePile komerciale tozdov, ki so le u g operativnih nalog tudi vodi-. Komercialne politiko in to izk-pno v interesu tozdov.
Toblemi, s katerimi se spopa-dj. ? v zadnjih mesecih na po-v ;,f?u nelikvidnosti, se pojavljajo Has e, Zaostreni obliki. Opozarjajo Hart’ n objektivno ni več mogoče Samo eVati dosedanjega,v bistvu do u Zadostnega vodenja poslov-°mercialne politike v tozdih.
Omenjeni in še drugi razlogi so nam narekovali, da smo pričeli uveljavljati novo organizacijo dela postopoma, s poudarkom na tistih področjih dela, ki zahtevajo njegovo delitev, specializacijo med tozdi ter pa področju vseh tistih funkcij, ki so pogoj za večjo medsebojno poslovno soodvisnost tozdov in višjo integriteto samoupravnih odnosov.
Z vidika racionalizacije je zelo pomembna tudi organizacija finančne in knjigovodske službe, saj opravlja.v naši dejavnosti ta dela precej delavcev. Makroorga-nizacija predvideva največjo mož- ' no koncentracijo teh služb ter točno delitev dela med temi službami v delovnih skupnostih skupnih služb in tozdih. Z reorganizacijo te službe moramo med drugim doseči tudi večjo ažurnost in točnost LETO I evidenc ter strokovnost delavcev,
Ljubljana, maj 1981	Št.: 1
Kako reorganizirati komercialno službo
Franc Koščak — DSSS
Vsaka novost poraja tudi nove probleme
V smislu izhodišč makro organizacije Mercator-Na-nosa je bila predvidena tudi drugačna organizacija komercialnega poslovanja in komercialnih služb oziroma nosilcev komercialnih funkcij, ki naj bi delovali
bolj usklajeno kot doslej, večje poslovne učinke.
V dosedanji praksi se je v M-Nanosu oblikovalo več parcialnih ali celo subjektivnih komercialnih politik, ki običajno zasledujejo zelo ozke cilje in interese (ti so si nemalokrat celo nasprotujoči), kar povzroča tudi več konfliktnih situacij in nesporazumov. Dostikrat je preveč prisotna le ozka orientacija trenutnega dohodka skozi odnos »kupi - prodaj«, ne glede na to, ali tudi v celoti takšna politika prinese združenemu delu večji dohodek ali ne.
Takšno obnašanje je do neke mere pogojeno z ne dovolj uveljavljenimi dohodkovnimi odnosi in neizpeljano dohodkovno odvisnostjo v skupnem faznem pretoku blaga; ta bi morala biti grajena na dolgoročnih dohodkovnih povezavah in interesih.
Premalo je pri dosedanjem delovanju komerciale prisotno načelo sistematičnega marketinškega obdelovanja tako nabavnega kot prodajnega trga, kar je eden od predpogojev za usmerjanje blagovnih tokov na osnovi dolgoročnih navezav ter združevanje dela in sredstev v vseh tistih panogah, kjer mora biti prisoten naš poslovni interes.
Ob stari organiziranosti se v delovni organizaciji pojavlja neusklajenost med nabavnimi in finančnimi tokovi, kar nemalokrat povzroča velike likvidnostne teža-
s čimer bi bilo moč doseči
ve. Nabave niso koordinirane in se opravljajo preko dejanskih finančnih možnosti, pa tudi brez doslednejše odgovornosti za posamezne poslovne odločitve.
S cilji, ki smo si jih ob reorganizaciji zadali na komercialnem področju, želimo doseči predvsem naslednje učinke:
-	ustvarjanje večjega dohodka oziroma skupnega prihodka z zagotovitvijo maksimalnega pretoka blaga preko lastne grosistične in maloprodajne mreže,
-	racionalizacijo in optimaliza-cijo zalog blaga, povečanje obračanja zalog in zagotavljanje stalnega izbora celotnega asortimenta blaga v posameznih blagovnih skupinah,
-	racionalno uporabljanje finančnih sredstev za poslovne odločitve, ki prinašajo najboljše učinke in usklajene blagovno-fi-nančne tokove,
-	usposobitev M-Nanosa za nosilca oskrbe s tehničnim blagom za SOZD Mercator in usposobitev tozdov za nosilce preskrbe po posameznih področjih v okviru skupnosti za preskrbo posameznih družbenopolitičnih skupnosti.
To so samo nekateri najpomembnejši cilji, ki jih opredeljuje elaborat o reorganizaciji in ki jih moramo uresničiti, če hočemo v
teh, za trgovino težkih pogojih gospodarjenja uresničiti razvojne cilje.
Pri vodenju komercialne politike so izredno pomembne metode dela, ki morajo zagotavljati predvsem veliko mobilnost pri sprejemanju poslovnih odločitev, obenem pa pozitivno aktivirati vse nosilce komercialnih opravil za dosego skupnih ciljev. Izkušenost komercialnih delavcev M-Nanosa - od poslovodij in trgovskih potnikov do komercialistov in ostalih poslovodnih struktur - so zagotovilo, da bomo v doseganju skupnih ciljev uspešni in da ne bo ogrožena socialna varnost delavcev.
Osnovno izhodišče pri opredeljevanju metode dela mora biti v tem, da se funkcionalno povežejo vsi delavci, ki delajo na področju komerciale ter se na podlagi team-skega pristopa k obdelavi problemov dogovorijo za najboljši način rešitve teh problemov ter da sprejmejo vsak svoje konkretne naloge in obveznosti ter jih seveda tudi izvršijo.
Verjetno bodo še določene težave pri konkretizaciji novih komercialnih prijemov, saj vsaka novost rodi tudi določene probleme in odpore, vendar pa je komercialna poslovna funkcija za dejavnost trgovine tako pomembna, da moramo vložiti maksimalne napore za čimprejšnjo dosego postavljenih ciljev, ki so za sedanji in bodoči razvoj združenega dela M-Nanosa nadvse pomembni.
"wca" nanos
Urednikova
beseda
Franc Glažar — DSSS
f q
Ne le obveščati, tudi biti obveščen, je dolžnost
Načrtovali smo in tudi sprejeli obveznost, da popestrimo in vsebinsko obogatimo našo obveščenost, ki je predpogoj za uspešno in tvorno sodelovanje v sistemu upravljanja. To dokazuje žfeljo vseh nas, da želimo biti obveščeni in da želimo aktivno sodelovati v samoupravljanju. Ta naša želja in pripravljenost je v skladu z načeli samoupravljanja, vendar pa ostane odprto vprašanje, kako postati obveščen?
Ko govorimo o neobvečšenosti, iščemo vselej razloge pri drugih, običajno pri tistih »zgoraj«, kot pravimo. Pogosto sicer drži ljudsko reklo, da »riba vedno pri glavi smrdi«, vendar pa moramo v primeru neobveščenosti pogledati tudi vsak v svoj lonec. Najprej si natočimo čistega vina: obveščenost ni samo pravica, temveč tudi dolžnost in odgovornost slehernega člana kolektiva.
Očitno je torej, da mora za obveščenost vsakdo nekaj storiti, predvsem pa:
-	aktivno sodelovati pri snovanju obveščanja,
-	poznati sistem in vire informacij,
-	poiskati tekoče, aktualne in potrebne informacije,
-	spoznati njihovo vsebino,
-	prenašati nespremenjeno vsebino informacij na sodelavce,
-	uporabiti ta spoznanja v delegatski, samoupravni in družbenopolitični vlogi,
-	posredovati lastna spoznanja in stališča sodelavcev v informacijski krogotok,
-	sodelovati v pripravi pisanega in slikovnega obveščanja ter celovito proučiti in uporabljati vsa posredovana gradiva.
Pri tem pa je nujno treba omeniti to, da v sistemu obveščanja nimamo vsi enake odgovornosti. Posebej odgovorim so tisti člani kolektiva, ki:
-	informacije pripravljajo in urejajo,
-	informacije organizirano posredujejo,
-	zbirajo povratne informacije,
-	morajo na podlagi informacij ukrepati,
-	informacije oblikujejo in posredujejo ob samoupravnem odločanju,
-	proučujejo vsebino informacij z družbenopolitičnega stališča in
-	informacijo spremljajo kot zadolžitev delavske kontrole.
Razčistiti moramo torej te odgovornosti in razdeliti obveznosti, če hočemo, da bomo res vsi celovito obveščeni. Zavedati pa se moramo, da imajo vodilni delavci, strokovni kadri, vodstveni kadri in vodje delavskih skupin posebno obsežne in tekoče zadolžitve glede priprave in posredovanja informacij ter da imajo nosilci samoupravnih, delegatskih in družbenopolitičnih funkcij posebne zadolžitve pri zahtevanju in proučevanju informacij.
Namen teh uvodnih misli in naukov ni v napihovanju težavnosti obveščanja, temveč ravno obratno: vse odgovorne faktorje obveščanja želimo opozoriti in pritegniti k organiziranemu obveščanju, ker pa ima v informacijskem krogotoku Nanosov Vestnik pomembno vlogo, želimr tolikšno in takšno sodelovanje, da bo pisana in slikovna informacija v njem zanimiva in uporabna. Glede na to, da je v takšno vsebino potrebno vložiti veliko prizadevnosti in truda, naj bo oproščeno moji pripombi, da je storjeno veliko škode in da pomeni nespoštovanje, če takšne informacije niti ne preberemo.
V uredniškem odboru ugotavljamo veliko volje in pripravljenosti, da obveščenost popestrimo, pričakujemo pa sodelovanje in predloge za kakovostno dograjevanje našega Vestnika.
Rezultati poslovanja M-lsTanosa v prvem trimesečju
Ditka Žiberna — DSSS
Celotni prihodek za skoraj tretjino večji
OV^lOv'\HM *	,	;	.
• ' u .».• tlii 'Hi';..
Prodaja trgovskega blaga ter razlika v ceni
Fakturirana prodaja trgovskega blaga na debelo in drobno se je v M-Nanosu v I. trimesečju, v primerjavi z enakim trimesečjem lani, povečala za 38%. 54% celotne prodaje predstavlja grosistična prodaja, ki je v J, trimesečju letošnjega leta naraščala nekoliko počasneje od rasti prodaje v trgovini na drobno. Ob upoštevanju porasta cen v trgovini na debelo in drobno ugotavljamo, da seje fizični obseg prodaje v prvih treh mesecih letošnjega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani, zmanjšal za 13 do 15%. Letni plan skupne fakturirane prodaje trgovskega blaga smo v I. trimesečju dosegli 23,5 odstotno.
Masa bruto razlike v ceni (RVC) se je v I. trimesečju, v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej, povečala le za 20%, na kar je vplivalo zmanjšanje povprečnega doseženega odstotka bruto RVC, ki je znašal v lanskem trimesečju 22,8%, planirali smo ga 20,2%, dosegli pa le 19,2 odstotno. Zmanjšanje povprečnega doseženega odstotka bruto RVC je vplivalo tudi na znižanje povprečnega odstotka neto RVC, ki se je v primerjavi z doseženim v lanskem I. trimesečju znižal za 2,44% na nabavno vrednost prodanega trgovskega blaga (s 15,94% na 13,50%), tako da se je ob nekoliko nižjih povprečjih pri prodaji danih popustov povečala letošnja trimesečna masa neto RVC v primerjavi z lansko za 20,2%, plan pa je dosežen 22,3 odstotno.
Celotni prihodek
Celotni prihodek delovne organizacije se je v letošnjem I. trimesečju, v primerjavi z lanskim enakim obdobjem, povečal za 29,5% (brez TMI za 36,5), letni plan pa je dosežen 22,3 odstotno (brez TMI 23,5 odstotno). Prihodki od prodaje predstavljajo 96,4% celotnega prihodka delovne organizacije, kar vpliva na približno isti indeks rasti celotnega prihodka kot je dosežen pri skupni fakturirani realizaciji prodaje.
Porabljena sredstva
Skupna porabljena sredstva M-Nanosa so v I. trimesečju znašala
794.202.440.00	dinarjev, kar je 34,3% več kot v enakem trimesečju lani. V analiziranem obdobju so se gibala 16,3% hitreje od celotnega prihodka in sicer na račun 18,6% hitrejše rasti nabavne vrednosti prodanega trgovskega blaga (od celotnega prihodka). Če pogledamo gibanje celotnega prihodka porabljenih sredstev in materialnih stroškov po tozdih, ugotavljamo, da so materialni stroški naraščali hitreje od celotnega prihodka v tistih tozdih, ki so v lanskem letu aktivirali nove naložbe, pri vseh ostalih tozdih pa so naraščali počasneje. Skupna porabljena sredstva so naraščala pri vseh tozdih hitreje od celotnega prihodka zaradi znižanja bruto RVC in na ta račun hitrejše rasti nabavne vrednosti prodanega trgovskega blaga.
Rast vseh štirih kategorij omejenih izdatkov (potni stroški, reprezentanca, reklama in propaganda ter izdatki za avtorske honorarje in pogodbe o delu) je bila na ravni delovne organizacije v I. trimesečju počasnejša od rasti celotnega prihodka. Delež zgoraj navedenih stroškov v doseženem dohodku je znašal v lanskem I. trimesečju 2,56%, v letošnjem pa 2,55%.
Dohodek
Dohodek delovne organizacije je v letošnjem I. trimesečju znašal
94.023.865.00	dinarjev, kar je 0,7% manj kot v istem obdobju lani, letni plan pa je dosežen 18,4 odstotno. Brez upoštevanja doseženih rezultatov tozda TMI pa je slika nekoliko boljša: lanskoletni dohodek I. trimesečja je presežen za 6%, letna planirana masa dohodka pa je dosežena 19,7 odstotno.
Zaradi hitrejše rasti porabljenih sredstev od celotnega prihodka po tozdih je pri vseh tozdih rast dohodka, v primerjavi z doseženim v
I.	trimesečju leta 1980, precej počasnejša od rasti celotnega prihodka.
Deleži dohodka tozda v dohodku celotne delovne organizacije so se povečali v vseh tozdih na račun 15 odstotnega zmanjšanja deleža dohodka postojnskega tozda Grosist in kar 85 odstotnega znižanja deleža dohodka postojnskega tozda TMI.
Delovna organizacija je v prvem trimesečju preteklega leta namenila za pokrivanje obveznosti iz dohodka 29,2%, preostali delež, to je 70,8%, pa je prikazan kot čisti dohodek delovne organizacije. V I. trimesečju letošnjega leta pa se je delež obveznosti iz dohodka povečal za 31,5% oziroma znaša 38,4% in sicer na račun zmanjšanja deleža čistega dohodka na 61,6%. V I. trimesečju letošnjega leta so vse obveznosti iz dohodka, razen prispevka sozdu in amortizacije nad predpisano stopnjo, naraščale v primerjavi z lanskim I. trimesečjem hitreje od dosežener ga dohodka. Delež obresti za kredite se je povečal z 9,7% na 10,2%, delež za prispevek delovni skupnosti delovne organizacije s 5,7% na 8%, najmočneje pa je, zaradi spremenjenega financiranja samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo, porasel delež prispevkov in davkov iz dohodka, in sicer z 11,6% na 18,3% ali za 57,8%.
Čisti dohodek
Glede na to, da je že dohodek, dosežen v prvih treh mesecih letošnjega leta nižji za 0,7% od dohodka, doseženega v enakem obdobju leta 1980, ter da so obveznosti iz dohodka naraščale hitreje od dohodka, je doseženi čisti dohodek nižji od lanskoletnega za 13,7%, plan pa je dosežen 16,1 odstotno.
Kar 97,4% čistega dohodka predstavljajo bruto osebni dohodki (OD), ostanek čistega dohodka pa je v delovni organizaciji kot celoti negativen. Izguba znaša
1.332.221,00	dinarjev. Osebni dohodki so v I. trimesečju letošnjega leta naraščali 3,5 krat hitreje od dohodka, tako da je izplačani zne-
Referendum o pripojitvi tozda Sadje Koper Dekani k tozdu Preskrba Portorož, ki je bil izveden 27. februarja v tozdu Sadje Koper Dekani, ni uspel. Razlogov za neuspeh referenduma ni mogoče pripisati predreferendumski aktivnosti, saj je bilo delavcem na zborih večkrat izčrpno pojasnjeno, kakšni so razlogi in kakšne prednosti združitve.
Bolj kot neuspeh referenduma v tozdu Sadje Koper Dekani pa preseneča sklep tozda Preskrba Portorož, s katerim je zavrnjen predlog o specializaciji maloprodaje na obali. Tozd Preskrba bo tako še naprej obdržal v svojem sestavu tri trgovine z industrijskim blagom, ki bi jih moral po kompromisnem predlogu prenesti v sestav tozda Indus Koper.
Vsa prizadevanja vodstva delovne organizacije, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in skoraj enoletno delo za enotno organiziranost M-Nanosa, je bilo zaman. To je toliko bolj
sek bruto osebnih dohodkov za
4.199.427,00	dinarjev višji od možnega za izplačilo (brez upoštevanja tozda TMI) po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. Pri tozdu TMI doseženi dohodek ne pokriva niti obveznosti iz dohodka, tako da ostaja nepokrita celotna masa izplačanih OD in bi brez upoštevanja minimalnih OD lahko prišteli preveč izplačanim OD celotno maso bruto OD tega tozda.
Povprečni nominalni čisti OD na zaposlenega je znašal v delovni organizaciji v letošnjem prvem trimesečju 8.453,00 dinarjev, kar je 23% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Ob upoštevanju porasta življenjskih stroškov pa ugotavljamo, da se je realni čisti OD na zaposlenega v letu dni znižal za približno 15 do 17%.
Povprečni izplačani čisti OD na zaposlenega, dosežen v M-Nanosu
presenetljivo, saj so bili prav direktorji obalnih tozdov s svojim pismom, napisanim novembra 1979, pobudniki reorganizacije, sedaj pa se na obali ni prav nič spremenilo.
Referendum o pripojitvi tozda Transport k tozdu Grosist, ki je bil 27. februarja, je uspel. Pripojitev je bila tako fizično in knjigovodsko kot tudi registersko že opravljena.
Tudi prenos grosistične dejavnosti iz tozdov Izbira in Trgovina Rakek v tozd Grosist je že v celoti opravljen. Kako velike so prednosti te reorganizacije, se je pokazalo že ob pripravi in sprejemanju notranje organiziranosti in začasnega razvida del in nalog tozda Grosist. Ugotovljeno je bilo, da bo tozd lahko uspešno opravljal vsa dela, četudi bo v administraciji manj delavcev. Seveda pa zaradi tega ne bo noben delavec brez dela in tudi ne bo smel dobiti občutka, da je odveč. Kadrovska sanacija bo potekala dalj časa, odvisno od naravne fluktuacije delavcev.
v prvih treh mesecih letošnjega leta, zaostaja za 10,5% za doseženim v trgovini SRS v letu 1980.
Ostanek čistega dohodka
Kot sem že omenila, je ostanek čistega dohodka na ravni delovne organizacije negativen in sicer za
1.332.221.00	dinarjev. Skupen pozitiven ostanek čistega dohodka znaša v letošnjem I. trimesečju
5.458.823.00	dinarjev, skupna izguba v tozdih Indus Koper in TMI Postojna pa 6.791.044,00 dinarjev. V primerjavi z lanskim trimesečjem se je ostanek čistega dohodka zmanjšal za 68%, izguba pa povečala za 332%.
Zaloge trgovskega blaga
Stanje skupnih zalog trgovskega blaga se je v letu dni povečalo za 39%, v letošnjih prvih treh mesecih pa za nadaljnjih 16,8%. Močneje so se povečale maloprodajne zaloge: stanje 31. 3. 1981 presega stanje 31. 3. 1980 za 72,7% (tudi vpliv na novo aktiviranih naložb), v prvih treh mesecih letošnjega leta pa se je stanje maloprodajnih zalog povečalo še za 21,3%; stanje grosističnih zalog se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 17,3%, v letošnjem trimesečju pa za nadaljnjih 12,8%.
Povprečne dosežene zaloge trgovskega blaga znašajo v I. trimesečju tega leta 666.220.439,00 dinarjev, kar je 30,5% več kot v lanskem I. trimesečju, povprečne planirane pa so presežene za
Rokovnik in postopek druge faze reorganizacije je 23. marca določil IO delavskega sveta M-Na-nosa. Ta obsega predvsem naslednja dejanja:
1.	novo organizacijo komerciale M-Nanosa. S posebnim aktom o organizaciji komerciale so, v skladu s sprejetim predlogom ma-kroorganizacije, podrobno urejeni:
-	cilji usklajene komercialne politike in naloge komercialne službe,
-	organiziranost komerciale,
-	način in metode dela komerciale,
-	odgovornost in
-	financiranje.
Novo organizirana komercialna služba dela že od 1. aprila dalje, vendar zaenkrat še v nepopolni kadrovski zasedbi;
2.	v skladu s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o združitvi in sprejetim predlogom makroorganizacije mora biti do 30. junija ustrezno organizirana posebna finančna služba, in to tako, da bo v tesni povezavi z M-Interno banko opravljala za temeljne organizacije vsa dela v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o združitvi;
3.	samoupravni organi tozd Grosist in Delovne skupnosti skupnih
20,3%.
PtODUtTIVUOST IkGUOMiCUOST TIHTJIMLMOST
Rešitev...
Reorganizacija teče naprej
Franc Čuk — DSSS
Na pomolu je že druga faza
Kompromisnega predloga reorganizacije temeljnih organizacij M-Nanosa na obali, kakršen je bil izoblikovan na sestanku vodstva tozdov, delovne organizacije in družbenopolitičnih organizacij prizadetih temeljnih organizacij ter določen na delavskem svetu M-Nanosa, delavci niso sprejeli.
Obračanje zalog trgovskega blaga se je v letošnjem I. trimesečju, v primerjavi z lanskim I. trimesečjem, zmanjšalo za 7,2% oziroma so se zaloge trgovskega blaga v lanskem I. trimesečju obrnile 1,38 krat, v letošnjem pa 1,28 krat. Trimesečni plan obračanja zalog je načrtoval faktor 1,87, dosežen pa je le 68 odstotno.
Kazalci uspešnosti poslovanja
Produktivnost, gledana skozi prodajo na zaposlenega, se je v letošnjem prvem trimesečju, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečala za 31,1%. Ob upoštevanju porasta cen v trgovini na debelo in drobno pa ugotavljamo, da se je fizični obseg prodaje na zaposlenega v delovni organizaciji znižal za približno 10 do 12%. Dohodek na zaposlenega je nominalno za 1,3% nižji kot v lanskem I. trimesečju.
Ekonomičnost: celotni prihodek je v letošnjem I. trimesečju, v primerjavi s I. trimesečjem lani, naraščal v vseh tozdih počasneje od porabljenih sredstev, tako da se je doseženi celotni dohodek na 100 dinarjev porabljenih sredstev v vseh tozdih znižal. Na ravni delovne organizacije smo v I. trimesečju lanskega leta dosegli 116 dinarjev celotnega prihodka na 100 dinarjev porabljenih sredstev, v letošnjem I. trimesečju pa le 111,80 dinarjev, kar je 3,6% manj kot lani.
Rentabilnost: zaradi povečanja zalog trgovskega blaga in aktiviranja novih naložb so se v letošnjem I. trimesečju, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečala povprečno - uporabljena osnovna in obratna sredstva na favni delovne organizacije za skoraj 30%. Povečanje povprečno angažiranih poslovnih sredstev in doseženi nižji dohodek kot v enakem lanskem trimesečju vplivata na 17 odstotno znižanje dohodka v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. V lanskem I. trimesečju je znašal dohodek 6,30 dinarja na 100 dinarjev povprečno uporabljenih poslovnih sredstev, v letošnjem trimesečju pa le 5,20 dinarja. Letni plan je dosežen 16,1 odstotno.
•
Razporeditev sredstev za osebne dohodke v primerjavi z dohodkom: delež osebnega dohodka v dohodku je znašal v I. trimesečju letošnjega leta 60%, kar presega lanskoletnega za 17,9%, delež pod-skupne dejavnosti, dosežen v letu 1980 v SRS, pa za 13,4%.
služb so že sprejeli ustrezne sklepe o prenosu vzdrževalne dejavnosti (zidarji, pleskarji, mizarji in električarji) ter dejavnosti družbenega standarda (menza, počitniški dom), ki so bile doslej v sestavu tozdov Transport in Grosist, v Delovno skupnost skupnih služb. Prenos bo opravljen 1. julija;
4.	dokaj zahtevna naloga pa je postavljena pred posebno strokovno komisijo, ki mora do 30. junija pripraviti predlog nove organizacije vodenja knjigovodstva-Sprejeti predlog makroorganizacije določa, da se knjigovodstvo za vse tozde vodi v Delovni skupnosti skupnih služb. V tozdih naj bi se opravljala le tista operativna dela, ki bi jih ne bilo smotrno oziroma bi jih bilo skoraj nemogoče prenesti na Delovno skupnost-Nova organizacija knjigovodstva mora biti izvedena najkasneje do 31. decembra.
Praktično gre v drugi fazi reorganizacije za ustrezno organiziranost skupnih poslov in zadev, ki so značilne za funkcije delovne organizacije in ki se normalno izvršujejo v Delovni skupnosti skup' nih služb. Zato bo potrebno v drU' gi polovici tega leta na novo uredi; ti medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti tozdov in Delov; ne skupnosti, v skladu z novim1 spoznanji, ki temeljijo na zakon11 o skupnih osnovah svobodne me' njave dela.
Me"!8W' nanos
Na sliki je glavni vhod v poslovne prostore M-Nanosa. To je vhod za oba največja tozda, Grosist in Izbiro ter za DSSS. Videz tega vhoda je zelo skromen, neugleden in vzbuja Nelagoden občutek o »solidnosti firme«. Vsak, ki prvič pride na sedež Nanosa, v dvomih išče glavni vhod, saj je ta, z majhnimi, sramežljivimi napisi in s podnivojskim stopni-sčem, bolj podoben zasilnemu izhodu v primeru požara. Projektanti so tudi pozabili na sprejemno pisarno, v kateri bi usmerjali stranke v prostore obeh tozdov in DSSS in kjer bi evidentirali izhode oziroma prisotnost na delu. Tako pa se je našla le zasilna rešitev za telefonista, katerega prostor je tesen kot pilotska kabina. Če k temu dodamo še parkirno m maneversko gnečo vozil na dvorišču ter embalažne razbitine, je očitno, da bo treba to vprašanje ustrezno rešiti.
Za embalažo je bil že pred časom izdelen velik plato, ki pa se je doslej bolj malo uporabljal. Bolj pri roki je dvorišče, ki je vedno nagneteno z embalažo in parkiranimi tovornjaki. Urejeni plato danes že uporabljamo za embalažo, lahko pa bi v pretežni meri služil tudi za začasno parkiranje tovornjakov.
Pri ureditvi okolja smo doslej poskrbeli le za en del prostora. Vse kaže, da onkraj poti, Ui vodi na plato, ni naš teren. Tam je nered in pravo skladišče nesnage, vsi odgovorni pa so očitno žal zboleli za industrijsko slepoto (bolezenjiri kateri vsak dan hodiš mimo neke stvari, pa je ne vidiš).
Vzroki za izgubo in slabo poslovno uspešnost
Mato Šoljič - TOZD TMI
Večni problem v razkoraku cen
Poslovno leto 1980. je postojnski TMI, tozd M-Nanosa, zaključil z izgubo 2.969.311,00 dinarjev. Izguba se ponavlja že tretje leto.
Kljub vsem prizadevanjem se je tozd TMI v preteklem poslovnem letu znašel še v težjem položaju kot v prejšnjih letih, saj se je kriza s svežim mesom še stopnjevala. Pogoji poslovanja so se še bolj poslabšali: preskrba s svežim mesom je bila najslabša ravno v višku sezone, ko imajo naše mesnice najvišji obseg poslovanja in ko si kompenzirajo izpad dohodka, do katerega pride v mrtvi sezoni.
TOZD TMI ima že po svoji naravi poslovanja pomembno vlogo v preskrbi prebivalstva in je na postojnskem področju nosilec oskr-. be s svežim mesom, s tem pa nosi tudi vso odgovornost za založenost trga. Z zadrževanjem dosedanjih cen mesa in mesnih izdelkov ter neupoštevanjem proizvodnih cen živine in živinske krme padajo vse organizacije združenega dela mesnopredelovalne industrije v izgubo ali pa že dolga leta poslujejo na meji rentabilnosti.
Vzroki za izgubo so že nekaj let več ali manj isti:
-	neusklajenost med maloprodajno ceno svežega mesa, ki je administrativno določena, in nabavno ceno, ki se giblje prosto, odvisno od ponudbe in povpraševanja ter se približuje maloprodajni ceni ali pa jo celo prerašča, kar se je dogajalo v drugem polletju lanskega leta, ko so bile nabavne cene višje od maloprodajnih;
-	neusklajenost med ceno surovine in ceno končnega izdelka, saj je precejšnje število izdelkov, pri katerih je že sama surovina dražja od končnega izdelka. Na nabavnem trgu se odvija zapiranje v velike agroživilske komplekse, kar povzroča, da je ponudba živine pičla oziroma je sploh ni. Preskrbo-valci živine pritiskajo zaradi podražitve reprodukcijskih materialov za vzrejo živine na določevalce odkupnih cen, naj jih zvišajo oziroma zahtevajo od mesnopredelovalne industrije, da sodeluje v kreditiranju reprodukcijskega materiala pri vzreji živine.
Posledica položaja na obeh trgih, prodajnem in nabavnem, je slaba poslovna uspešnost v mesnopredelovalni industriji. Za poslovanje tozda TMI je bilo še posebej problematično zadnje polletje preteklega leta, ko je bila cena živine zelo visoka, kar je povzročilo tolikšen pritisk na prekoračenje odkupnih cen, da se sprejeti samoupravni sporazum v SRS niso upoštevali.
Nadaljnji vzroki za slabo poslovno uspešnost tozda TMI so bili tudi padec prometa na maloobmejnem področju, ki je povzročil izpad dohodka, saj so maloprodajne enote na tem področju predstavljale v prejšnjih letih pomemben vir dohodka; neskladje med ceno živinske krme in določeno odkupno ceno mladega goveda in prašičev; velike finančne obveznosti zaradi rekonstrukcije in modernizacije mesnopredelovalnega obrata ter nevključevanje posameznih občin v problematiko oskrbe s svežim mesom, kar je imelo za posledico velik izpad dohodka.
Poslovanje tozda TMI je v preteklem letu spremljala vrsta težav. Veliki napori pri reševanju teh težav so razvidni iz podatkov, da je dohodek, kljub padcu celotnega prihodka, v primerjavi z letom 1979 porastel za 25%, čisti dohodek pa celo za 42%. To je rezultat izjemnih naporov za reševanje pereče problematike oskrbe s svežim mesom ter stabilizacijkega obnašanje v skladu s sprejetim programom stabilizacije in sanacijskim programom iz prejšnjega leta.
Tozd TMI je dosegel v preteklem poslovnem letu celotni prihodek v višini 380.238.520,00 dinarjev in tako dosegel 79,2% planiranega ter 99,6% celotnega prihodka iz leta 1979. Razloge za nedoseganje plansko predvidenega prihodka sem že naštel.
Doseženi dohodek v višini
29.319.138,00	dinarjev predstavlja 90,9% planiranega in je za 24,7% večji od tistega, ki je bil dosežen v poslovnem letu 1979. Na nedoseganje plansko predvidenega dohodka je močneje vplival padec
razlike v ceni. Vseeno pa rezultati porasta dohodka kažejo, da je bilo poslovanje skrajno racionalno in stabilizacijsko.
Čisti dohodek znaša
42.568.768,00	dinarjev in predstavlja 42,6 odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej, kar kaže na skrajno racionalno trošenje sredstev. Povprečni neto osebni dohodek je znašal 6.502,00 dinarja in predstavlja 99,7% planiranega. Zaradi nizkih osebnih dohodkov je bila prisotna močna fluktuacija delavcev. Osebni dohodki so bili med najnižjimi v delovni organizaciji, sozdu in občini Postojna.
Poleg objektivnih so slabo poslovno uspešnost v preteklem letu povzročili tudi subjektivni vzroki:
-	še vedno je prisotna orientacija tozda TMI na preskrbo s svežim mesom. Prestrukturiranje tozda iz trgovskega v prooizvodnega se odvija še vedno prepočasi, kar ima za posledico slabšo poslovno uspešnost, ker je trenutno slabša dohodkovna uspešnost pri prodaji svežega mesa kot pa pri proizvodnji mesnih,izdelkov;
-	prepočasno razvijanje povezav s Perutninskim kombinatom Pivka in usmerjanje proizvodnega programa na izdelke iz piščančjega mesa;
-	slaba organizacija dela, ki jo sicer lahko opravičujemo s poi-skusno proizvodnjo posameznih proizvodov in neustreznimi delovnimi prostori;
-	neučinkovito sodelovanje z nekaterimi tozdi Mercator-Nano-sa, ki se niso vključili v komercialno sodelovanje s tozdom TMI;
-	nerealizirani dogovori o vključitvi proizvodnega programa TMI v prodajni asortiment maloprodajne mreže sozda;
-	nedograjen sistem nagrajevanja po delu in premajhna pozornost delovni in samoupravni disciplini.
Kljub začetnim težavam pri uvajanju proizvodnje nekaterih novih izdelkov, na primer mortadele, pa smo v razmeroma kratkem času
dosegli zadovoljivo raven tehnologije. V letošnjem letu moramo posvetiti še večjo pozornost izdelkom iz piščančjega mesa, katerih proizvodnjo načrtujemo skupaj s PK Pivka. Proižvodnja piščančjih izdelkov bo morala v naslednjem srednjeročnem obdobju zavzemati večji del našega proizvodnega programa, saj predstavljajo ti izdelki finalizacijo surovin iz regije, kar obenem pomeni neodvisnost od nabave surovin z drugih področij. Izdelki kraškega programa so še vedno najakumulativnejši del proizvodnega programa, vendar se tu srečujemo z ozkim grlom sušenja, saj obstoječe sušilnice ne zadoščajo naraščajoči proizvodnji.
Poseben problem je predstavljala in še predstavlja nabava surovin za proizvodnjo, ki jih moramo zamrzovati oziroma kupovati v zmrznjenem stanju ter skladiščiti v hladilnicah PK Pivka, saj je v nasprotnem primeru kontinuira-nost proizvodnje zaradi stalnega nihanja ponudbe mesa ogrožena. V preteklem letu smo oblikovali povprečne zaloge v višini 150 ton, v letošnjem letu pa jih bomo morali še povečati, kar obenem predstavlja še večji strošek za skladiščne storitve.
Klavnica je z rekonstrukcijo in prizidkom hladilnih komor usposobljena za zakol živine iz širše notranjske regije.
Mesnice v mestnih centrih kažejo zadovoljiv trend rasti prodaje, medtem ko je stagnacijo opaziti pri vaških prodajalnah in na maloobmejnem področju. Tudi v perspektivi ni pričakovati kakšnega izboljšanja.
Kljub temu, da beležimo porast vseh ekonomskih pokazateljev, saj raste tudi fizični obseg poslovanja ob nespremenjenem številu zaposlenih, doseženi dohodek, kljub porastu, ne zadošča za pokritje vseh obveznosti. S problemom konstantnega izpada dohodka zaradi oskrbe s svežim mesom smo seznanili vse predstavnike družbenopolitičnih skupnosti v regiji, saj je reševanje tega problema nemogoče samo znotraj tozda. Odločilnega pomena za nadaljnji razvoj tozda TMI je preselitev obrata na novo lokacijo.
Precejšnje je število izdelkov, pri katerih je že sama surovina dražja od končneira izdelka. Foto Matjaž Marinček	6

Potreb več, denarja manj!
Drago Ponikvar — DSSS
Že pri sestavljanju letnega plana smo ugotovili, da bo leto 1981 izredno težavno za realizacijo investicijskih objektov. Restrikcije gospodarske stabilizacije v Jugoslaviji so prav v prvi fazi srednjeročnega obdobja 1981-1985 zajele investicije. Banke trgovske lokale minimalno kreditirajo, zahtevajo pa visoko lastno udeležbo, ki pa je trgovina ni zmožna zagotoviti. Zato se izgradnje novih trgovin-lokalov zavlačujejo, obenem pa se nezadržno podražujejo, kar nam onemogoča sestaviti pravilne finančne konstrukcije.
Kljub zgoraj navedenim težavam pa tozdi smelo programirajo in plane investicijskih naložb tudi izpolnjujejo. Vemo, da so tozdi v delovni organizaciji M-Nanos Postojna osnovni nosilci investicij, za katere so se odločili oziroma se samoupravno dogovorili s krajani, katerim je določena investicija namenjena. Vemo pa tudi, da je potreb več, vendar vseh v enem samem letu ali petletnem obdobju ne moremo zadovoljiti. Smo pa vedno pripravljeni sodelovati s krajani področja, kjer opravljamo svoje storitve, da skupno ugotavljamo ekonomičnost in potrebe po gradnji trgovskih objektov, ki jih krajani želijo.
Seveda so potrebe žal v razkoraku z možnostmi, zato se bodo začeta dela zavlekla in nove investicije bodo morale malce počakati. Sedaj pa si poglejmo, katere gradnje tozdi pripravljajo in katere so že začeli.
Tozd Izbira Postojna namerava letos pričeti gradnjo Blagovne hiše v Postojni, za katero ima že izdelano celotno tehnično dokumentacijo. V načrtu ima tudi gradnjo samopostrežne trgovine z bifejem v Razdrtem, za katero ima tudi urejeno potrebno tehnično dokumentacijo. Na žalost moramo povedati, da se je zataknilo pri gradnji trgovine v Dolnji Košani zaradi lastništva. Izbrali pa smo že izvajalce del ih zagotovili vsa denarna sredstva.
Letos smo začeli tudi zbirati tehnično dokumentacijo za razširitev Blagovnice v Sežani. V Ajdovščini pa nameravamo razširiti Bla-
govno hišo; tehnična dokumentacija je večinoma že narejena. Za letos načrtuje tozd Izbira še več manjših del, ki pa jih ne nameravamo obravnavati v tem članku.
Tozd Grosist iz Postojne ima izdelan osnutek zazidalnega načrta-prostora, ki je rezerviran za M-Nanos v Postojni. Pričeli smo zbirati tehnično dokumentacijo in z odkupom zemljišč za novo skladišče v Postojni.
Tozd Trgovina Rakek namerava letos začeti z gradnjo nove trgovine v Martinjaku. Začetni koraki za gradnjo samopostrežnice s površino 1.200 m2 v novem naselju v Starem trgu pa so že tudi storjeni.
Tozd Preskrba Portorož namerava začeti graditi novo trgovino v Izoli na že kupljeni parceli na Jagodju. Poleg tega ureja dokumentacijo za gradnjo novega skladišča v Luciji, s katerim namerava razširiti svojo dejavnost oziroma povečati zmogljivosti obstoječih skladišč.
Tozd Opskrbni centar Čabar
načrtuje gradnjo blagovne hiše v Čabru. Izdelujejo se glavni projekti, pridobljena je že lokacijska odločba. Večje obnovitve predvideva letos v trgovinah Prezid, Tršče in Plešce, kjer načrtuje celo novo montažno trgovino z mešanim blagom.
Temeljne organizacije združenega dela M-Nanosa, ki jih nismo posebej omenili v tem članku, pa predvidevajo letos le manjša vlaganja, predvsem kot investicijsko vzdrževanje že obstoječih objektov in naprav.
Postojna je praznovala
23. aprila je Postojna slavila občinski praznik v spomin na dan, ko so borci IX. korpusa z diverzantsko akcijo zažgali veliko količino sovražnikovega bencina, vskladiščenega v Postojnski jami.
Letošnje praznovanje pa je veliko pomenilo tudi za našo delovno organizacijo. Občinsko priznanje in plaketo »23. april« je dobil naš dolgoletni direktor, tovariš Slavko Humar. Ob slovesni podelitvi tega najvišjega priznanja občine, so delo, prizadevnost in ustvarjalnost tovariša Humarja celovito ocenili. Kakovost njegovega dela potrjujejo tudi rezultati, ki jih je dosegel M-Nanos. Ker smo o tem že pisali, naj danes poudarimo predvsem tole.'
Tovariš Humar je ob prejemu priznanja dejal, da sprejema to odlikovanje tudi kot priznanje celotnemu delovnemu kolektivu M-Nanosa, ker so vsi uspehi plod tesnega sodelovanja, dobre poslovne organiziranosti in prizadevnosti celotnega kolektiva. Besede zahvale delovnemu kolektivu Nanosa so prav gotovo sprejeli vsi sodelavci tovariša Humarja s ponosom.
Vsi pa vemo, da so njegove zasluge res velike in da jih je v skopih besedah nemogoče prikazati.
Prepričani, da izražamo voljo velike večine delavcev Nanosa, tovarišu Humarju čestitamo k prejetemu priznanju.
O tovariškem srečanju s Slavkom Humar jem-Hrastom
Lepo in prisrčno je bilo snidenje mnogih starih sodelavcev Nanosa z dolgoletnim.direktorjem, tovarišem Hrastom.
Tovariško srečanje je bilo po končani seji delavskega sveta M-Nanosa v novi cerkniški blagovnici, točneje, v njeni restavraciji. Že samo okolje in lepo urejen prostor sta pripomogla k temu, da je bilo srečanje prijetno, pristno in obenem slavnostno.
Za prijetno vzdušje so poskrbeli pevci cerkniškega društva Tabor, ki so si z ubranim petjem pridobili simpatije vseh prisotnih.
Iskreno zahvalo za trud, delo in požrtvovalnost je tovarišu Humarju izrekel predsednik poslovodnega odbora, Tone Černe. Veliko lepega, iskrenega in tovariškega je bilo v teh besedah. Vendar, kot je bilo poudarjeno, velja ponoviti tudi tu, 30-letno delo in uspehe ni
mogoče strniti v nekaj odstavkih in ni mogoče najti ustreznih besed za vse storjeno. Vendar pa to tudi ni potrebno, saj tovariša Hrasta vsi poznamo, poznamo njegovo delo in zasluge za razvoj Nanosa. Prav tako ni potrebno posebej ponavljati priznanja in zahvale, ki jo je izrekel tovariš Hrast vsem delavcem M-Nanosa in še posebej dolgoletnim sodelavcem. To ni potrebno predvsem zato, ker smo prepričani, da so vsi, ki so bili na tem srečanju, prenesli te želje svojim kolektivom.
Srečanje smo ovekovečili s spominskim posvetilom in s podpisi vseh udeležencev na koži gamsa, ki smo ga dali slavljencu v spomin na to srečanje.
Besedam zahvale tovarišu Humarju se pridružuje tudi naš uredniški odbor.
Franc Glažar
Slavko Humar je v zahvali izrekel priznanje kolektivu M-Nanosa in prikazal težave, s katerimi se je ta kolektiv srečeval na poti svojega razvoja. Iz povedanega je bilo očitno, da ima kolektiv veliko trdnega in skupnega, kar bi bilo potrebno spoštovati, gojiti in razvijati. Priznanje, ki je bilo naslovljeno na vse zaposlene, je bilo iskreno, z željo, da se poslovni in medsebojni odnosi tudi v bodoče razvijajo tako, da bo vsak član kolektiva ponosen na to, da združuje delo v M-Nanosu.
Da prijetnost tega srečanja ne bi odšla v Na tovariškem srečanju je vrednost zaslug in delo tovariša Humarja predstavil predse-pozabo, je bila slavljencu poklonjena koža dnik poslovodnega odbora. Tone Čeme. Izrečene misli, priznanja in zahvale delu Slavka gamsa s posebnim posvetilom in s podpisi Humarja so prenekateremu dolgoletnemu sodelavcu šle do srca. vseh članov delavskega sveta M-Nanosa in vseh drugih udeležencev srečanja. Prvi pa se je podpisal slavljenec sam.
t
Humor v delovni halji
Franček iz Kopra
Cvetke z obale
Pokorno javljam: Franček iz Kopra se spet javlja.
Naj se predstavim novim bralcem. Delovno mesto: Mercator-Nanos, TOZD Indus, poslovalnica Dom Koper. Funkcija: ta glavni. Starost: kar precej. Teža: da je kaj videti. Glava polna, ni važno česa. Jezik: normalen. Brki: signalno bele barve. Na okolico delujem različno.
Po hudi burji in neurju v tozdu sem si toliko opomogel in zbral, da se vam po dolgem času oglašam. Če bo kdaj kaj preveč slanega, mi oprostite - morje in cene so moj dolgoletni spremljevalec.
Upam, da bo moj prispevek uspel odpotovati iz Kopra, saj imamo tako zapleten cestni režim, da se vsak dan pred odhodom poslovim od žene, ker ne vem, če ne bom zvečer, po krivdi obvozov in nadvozov, pristal pri drugi ženi. Koprčani moramo pred odhodom v center dobro preštudirati horoskop, kako priti mimo vodnarja preko device in kozordga po bikovsko v center, na delovno mesto. Mnogo preje bi prišli peš, ampak, prosim vas lepo - kakšen Jugoslovan bi pa bil, če bi dva kilometra hodil peš?! Na nekatere bi to vplivalo zelo »manjvrednostno«.
Mercator
Nanosov vestnik, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik priloge Franc Glažar (telefon: (#67) 21-441) - Tisk ČGP Delo - Naklada 11.600 izvodov
IH
Sezona ob morju se bliža in prve lastovičke v bikinijih in Apoloni v bermudkah se že nastavljajo nestanovitnemu soncu. T? lastovice
pa so tudi alarm za nas, trgovce, da pričnemo malo bolj živo trgovati.
Domači potrošnik se je pod pritiskom stabilizacije začasno umaknil in se ne obnaša več tako pridno kot včasih. Vendar, mi smo uporni in ga bomo čakali, pa bomo videli, kdo se bo prej naveličal in popustil! Mi že ne.
Poslovalnice tozda Indus so založene in občutek imam, kot da so poslovodje in oddelkovodje kar tekmovali med seboj, kdo bo več nabavil. Pa saj je tako v celotnem sozdu in tudi drugod.
■ Sicer pa smo mi ena »faj n uigrana« ekipa, samo instrumente moramo še malo uglasiti.
Zaenkrat toliko, da se spoznamo, drugič pa kaj več in bolj pestrega.
nanos
Korel in Vencel
Korel: S to reorganizacijo mislijo pa nekam resno!?
Vencel: Ja, menda bo res treba začeti delati!
Korel: Pa misliš, da bodo res vsi začeli delati?
Vencel: Jaz že ne bom!
Korel: Kdo pa misliš da bo delal zate?
Vencel: Nihče. Imam dovolj minulega dela!
Korel: Se pravi, da si nekoč res delal?
Vencel: To ne, ampak imam zanesljive priče!
Avtor: Ludvik Bizjak, TOZD Izbir3
A
Ormoška Zarja v besedah in številkah
Anica Lukaček — M-Z ar j a
Prodajalne v dveh republikah
Delovna organizacija Mercator-Zarja ima svoj sedež v Ormožu. Nastala je z združitvijo štirih trgovskih organizacij v letu 1959. Za osnovno preskrbo v občini je takrat skrbelo 32 zaposlenih v sedmih prodajalnah, ki so bile v najemu.
Preureditev prodajalne na hiter in cenen način
Kristina Antolič — MIP Ptuj
Recept za manjše preureditve?
Temeljna organizacija združenega dela Maloprodaja je 30. aprila v Majšperku odprla preurejeno prodajalno Prehrana.
Svojo glavno dejavnost, trgovino na drobno, opravljamo sedaj v 52 poslovnih enotah. Občina Ormož je po stopnji razvitosti na predzadnjem mestu v Sloveniji, zato smo razširili maloprodajno mrežo na področju sosednjih občin v republiki Hrvatski. Tudi občine Ivanec, Ludbreg in Novi Marof (razen Varaždina) spadajo med manj razvite občine v svoji republiki.
Po narodnosti je 25% Hrvatov in 75% Slovencev, saj smo po svojem sestavu narodnostno tudi mešana občina. V skupnih službah imamo narodnostno približno enak sestav kakor v prodajalnah. Te pestre sestave v naših medsebojnih odnosih ne čutimo.
Naša maloprodajna mreža je razporejena v premeru 60 kilometrov, na področju petih občin in dveh republik.
Prodajni asortiment je prirejen potreben kmečkega področja, zato je v prodajalnah z mašenim blagom največ gradbenega materiala,
v prodajalnah s prehrambenim blagom
V večini prodajaln so zaposleni le do trije delavci. Prodajalne z enim zaposlenim so otežkočale kontrolo poslovanja ter kadrovanje, saj je bilo treba za vsako bolniško, dopust ali drugi izostanek z dela nadomestiti odsotnega delavca in opraviti primopredajno inventuro. Tudi s stališča ustvarjenega dohodka so bile te prodajalne delovni organizaciji v breme, saj nekatere niso pokrivale niti osebnega dohodka prodajalca. Poslovne prostore smo imeli v naje-mu, vendar niso ustrezali splošnim minimalnim tehničnim pogojem, ki jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, v katerih se opravka blagovni promet. Vse te okoliščine so privedle do tega, da smo v Preteklem letu osem takšnih prodajaln zaprli.
Manjše prodajalne narekujejo višjo kvalifikacijsko strukturo in otežkočajo nadzor nad poslovanjem in prisotnostjo na delu. Prizadevamo si, da delavci delajo v prodajalni, ki je čim bližje kraju njihovega bivanja. V sosednji republiki je več primerov, da so prodajalne v najetih prostorih naših delavcev, kjer ti delajo in bivajo.
V naši delovni organizaciji združuje delo 249 delavcev. Po spolu prevladujejo ženske, ki jih je 161. Med zaposlenimi je 13% nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, 67% kvalificiranih, 18% visokokvalificiranih in s srednješol-" sko izobrazbo ter 2% z višjo in visoko izobrazbo.
Zaposleni fluktuirajo: odhajajo v razvitejše sredine ali pa zapuščajo trgovinsko dejavnost, kadar se odpirajo nove možnosti zaposlitve.
Doslej smo v uk sprejemali okrog 30 učencev na leto, za to šolsko leto pa smo razpisali le 10
štipendij. Zaposleni se izobražujejo tudi ob delu; v Ormožu smo imeli organiziran oddelek srednje komercialne šole, sedaj pa imamo poslovodsko šolo.
Prizadevamo si neprestano dvigovati izobrazbeno raven, da bomo lažje obvladovali vedno zahtevnejše naloge na področju samoupravljanja in na strokovnem
področju. Sodobnim potrebam trgovinske dejavnosti se moramo prilagajati ne le z modernizacijo poslovnih prostorov, ampak tudi na kadrovskem področju.
Trgovinski delavec mora slediti novim vrstam blaga, poznati mora poslovno politiko svoje delovne organizacije, upoštevati mora specifičnosti stranke in oceniti, zakaj se stranka odloči ali pa ne odloči za nakup.
Naše prodajalne se zelo razlikujejo po doseženem prometu, po prometu na zaposlenega in po ustvarjenem dohodku. Največji promet je dosegla prodajalna Kne-ginec v občini Varaždin in to 109.564.000,00 dinarjev. V primerjavi z letom poprej je promet povečala kar za 102% in tako s šestimi zaposlenimi dosegla tudi najvišji povprečni mesečni promet na zaposlenega v preteklem letu. Prodajni prostor meri 80 m2; najeli smo ga od krajevne skupnosti Kneginec Donji. Ob prodajalni imamo lastne nadkrite skladiščne prostore, ki merijo 120 m2.
Rezultate našega poslovanja v prvem trimesečju letošnjega leta ocenjujemo kot zadovoljive: celotni prihodek je v primerjavi z letom 1980 višji za 39%, dohodek pa za 44%. Menimo, da je takšna rast dohodka v položaju, ko so marže omejene, stroški poslovanja pa neprestano naraščajo, zadovoljiva.
Obveznosti iz dohodka so se v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu zelo povečale. Stopnja rasti teh obveznosti znaša 68%, kar je za 24 indeksnih točk hitreje od rasti dohodka. Čisti dohodek je za 39 indeksnih točk večji od doseženega v preteklem obdobju. Razporeditev čistega dohodka je usklajena z usmeritvami, ki jih določa družbeni dogovor o delitvi dohodka v letu 1981. Te usmeritve pa so take, da akumulacija narašča hitreje kot pa osebni dohodki. V naši delovni organizaciji raste masa bruto osebnih dohodkov za 24 indeksnih točk, skladi pa mnogo hitreje. Sklad skupne porabe za ostale namene narašča za 20, poslovni sklad za 109, rezervni sklad pa za 44 indeksnih točk. S takšno delitvijo čistega dohodka smo delež akumulacije v dohodku, ki je bila 31. marca 1980 18,4%, povečali v tem letu na 25,5%. Delež neto osebnih dohodkov in sklada skupne porabe pa je zmanjšan od 42,4% v letu 1980 na 38% v letošnjem letu.
Iz teh podatkov je razvidno, da v svojem poslovanju natančno spremljamo višino akumulacije, ker je to osnova za krepitev materialne podlage našega poslovanja.
Pred osemnajstimi leti je bil v Majšperku zgrajen trgovski paviljon, v katerem imata poslovne prostore prodajalni Prehrana in Tekstil, obe v sklopu tozda Maloprodaja.
Z otvoritvijo novih proizvodnih prostorov Konusovega tozda Lahka obutev se je v tem kraju pokazala potreba po povečanju prodajnih prostorov prodajalne Prehrana, ki je dotlej poslovala na klasičen način. Prav zaradi tega so se v tozdu Maloprodaja odločili, da prodajalno preuredijo v samopostrežnico.
Čeprav v svojem letnem oziroma srednjeročnem planu dela tega niso predvideli, so se brez odlašanja lotili del. Pomočnik direktorja tozda Maloprodaja, Franc Sedič, ki je ves čas vodil strokovno delo ter vso tehnično organizacijo, in Martin Hameršek, vodja servisne ekipe, sta delo dobro opravila. S preureditvijo prodajalne so pričeli 23. marca.
Vse razen toplovodnih in nekaj manjših kovinskih del je opravila servisna ekipa tozda, ki jo sestavljajo zidarji, pleskarji, mizarji in električar. Prodajni prostor so povečali za približno 16 m2, tako da sedaj znaša skupna površina 75 m2. Delo je bilo opravljeno v rekordnem času in sicer v enem mesecu.
Mizar Anton Pintar je izdelal blagajniška pulta za prodajalno in del skladiščne opreme. Pred vhodom v prodajalno so delavci servi-
sne ekipe postavili vetrolov, ki ga prej ni bilo; enako so storili tudi pred sosednjo PE Tekstil.
Vsa dela so stala približno 800.000,00 dinarjev. S tem, da je servisna ekipa opravila 85% dela, so v tozdu Mglpprodaja prihranili okrog 400.000^00 dinarjev. Z zelo kratkim časom, porabljenim za preureditev, so prihranili tudi pri dohodku, saj je bila prodajalna zaprta le dober mesec dni.
Delavci v prodajalni so ostali isti kot prej preureditvijo, že po prvih dneh poslovanja v prenovljenih prostorih pa se je izkazalo, da bo potrebno njihovo število povečati. S povečanjem prodajnih prostorov in samopostrežnim načinom prodaje se je povečala tudi izbira blaga.
Prvi kupci so bili nad preureje-nostjo prodajalne navdušeni, le tu in tam je kakšen starejši krajan zmajal z glavo, češ, le kako je bilo to moč izvesti v tako kratkem času.
Med drugim so v tozdu poudarili, da bodo v prihodnje vsako leto posodobili po dve poslovni enoti, prav tako pa so se že lotili specializacije prodajaln, kar je bil tudi cilj integracije pred več kot dvema letoma.
Prav te dni so pričeli s preureditvijo dveh prodajaln s tekstilnim blagom v Ptuju, ki ju bodo specializirali: poslovno enoto Oblačila v prodajalno ženske in otroške konfekcije, enoto Slavica pa v prodajalno moške konfekcije, volne in meterskega blaga.
Prikaz števila prodajaln in zaposlenih ter doseženi promet po občinah
Občina	število število prodajalnzaposlenih		%	doseženi promet	»
Ormož	34	161	64,92	307.035.644	54,25
Ljutomer	1	2	0,80	3.073.009	0,54
Novi Marof	2	4	1,61	9.935.132	1,75
Varaždin	9	23	9,29	163.121.552	28,80
Ludbreg	6	16	6,45	31.708.791	5,60
Ivanec	3	10	4,03	51.038.684	9,04
Ormož - uprava		32	12,90		
skupaj	55	248	100.00	565.912.814	100.00
Delavci servisne ekipe tozda Maloprodaja so pripomogli k hitri in poceni preureditvi prodajalne v Majšperku.
Pregled poslovnih prostorov po občinah (v m2)
občina	prodajni prostori	skladišča
	lastni	najeti	skupaj	lastna	najeta	skupaj
Ormož	2.111	670	2.781	1.396	532	1.928
Varaždin	-	341	341	150	161	311
Ludbreg	-	245	245	120	215	335
N. Marof	-	83	83	—	60	60
Ivanec	-	200	200	-	375	375
	2.111	1.539	3.650	1.666	1.343	3.009
Stanislav Graj - M~Univerzal, Lendava
Pripadni kolektivu
Tudi letos je osnovna organizacija sindikata Mercator-Univerzala priredila srečanje z našimi jubilanti za deset, dvajset in trideset let delovne dobe. Za jubilej jim je čestital Ladislav Feher, direktor M-Univerzala in jim zaželel še veliko tako uspešnega dela kot doslej.
Kegljači so se pomerili
Kristina Antolič — MIP Ptuj
Vrnjeno srečanje
Čeprav je bil deževen in na videz neprijeten dan, to ni motilo kegljačev delovnih organizacij M-Univerzal in M-Izbira-Panonija, ki so se v petek, 24. aprila pomerili v podiranju kegljev na ptujskem kegljišču KK Drava.
• Deset let delovne dobe so praznovali: Marjeta Gje-rek, prodajalka v SP Blagovnice, Stefica Šantl, natakarica v bifeju Blagovnice, Nada Kontrec, prodajalka v SP Lendava, Katarina Bukovec, natakarica, Cecilija Željko, Prodajalka v PE Živila Ren-kovci, Terezija Novak in Lidi-la Varšič, obe prodajalki v SP Mursko središče, Justina Ba-^až, natakarica v PE Izvir Peti-sovci, Gizela Leber, prodajalka v PE Zvezda Dolina in pucko Štefan, šofer v voznem Parku Lendava
•	Dvajset let delovne dobe so proslavili: Magdalena Bači, prodajalka v Blagovnici Lendava, Peter Kranjc, poslovodja oddelka pohištva v Blagovnici Lendava, Helena Varga, prodajalka v PE Potrošnja Dobrovnik, Rozalija Balantič, poslovodkinja v SP Odranci, Jože Grenčer, voznik viličarja v voznem parku Lendava in Anica Zver, fakturistka v skupnih službah
•	Trideset let delovne dobe je praznoval Jože Žalik, poslovodja PE Izbor Turnišče.
S tekmovalci iz Lendave so prišli tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in drugi iz delovne organizacije M-Univerzal. Ob prijetnem vzdušju, ki je vladalo na kegljišču, je bilo čutiti nekoliko nervoze, predvsem pri igralcih delovne organizacije MIP, ki jim ni in ni šlo tako, kot so želeli.
V posamičnem tekmovanju, 100 metov mešano, so posamezniki in ekipi dosegli naslednje rezultate:
M-Univerzal
1. Stanko Graj s 398 podrtimi keglji, 2. Franc Bažika 384, 3. Ev-
gen Požgaj 380, 4. Jože Adoljan 378, 5. Štefan Žižek 347 in 6. Zdravko Bohnec z 276 podrtimi keglji. Ekipa M-Univerzala je skupaj podrla 2163 kegljev.
M-Izbira-Panonija
1. Nikola Vranješ s 370 podrtimi
keglji, 2. Anton Krampelj 358, 3. Maks Filipič 353, 4. Ivan Ceh 329,
5.	Jože Bombek 324 in 6. Marjan Kujavec s 313 podrtimi keglji. Ekipa M-Izbire-Panonije je skupaj podrla 2047 kegljev.
Zmagali so torej kegljači lendavskega M-Univerzala, ki so podrli 116 kegljev več kot njihovi tovariši s Ptuja.
Kot zanimivost naj omenim, da je najboljši kegljač iz Lendave, Stanko Graj, tudi dopisnik glasila Mercator.
Po večerji, ki so jo pripravili gostitelji iz M-Izbire-Panonije, so ob prijetnem kramljanju pozno v noč tako gostje iz Lendave kakor tudi domačini skorajda pozabili na povratek domov.
Čeprav je takšnih in podobnih srečanj že bilo nekaj, si jih kegljači M-Izbire-Panonije želijo še več.
mercatorjev
To je že tradicija
Mile Bitenc
Zaostreni kreditni pogoji so prizadeli tako kupce kot tudi prodajalce. Za nekatere proizvode naše industrije so krediti povsem ukinjeni, za druge pa je treba odšteti visoke pologe. Mnogi kupci si sicer ogledujejo pohištvo (zanj je treba ob nakupu na kredit odšteti 50% pologa v gotovini), vendar pa se za nakup ne odločijo. Čakajo na ugodnejše čase, kot nam je povedala vodja blagovnice s pohištvom v Tržiču, Ivanka Kurnik.
Gostinci se selijo pod sonce, bi lahko rekli, saj so nekateri že uredili vrtove oziroma ploščadi, kjer postrežejo v poletnih dneh. Pa kaj, ko je letošnja pomlad tako muhasta, da zunaj postavljene mize največkrat pere dež.
Ob izviru Ljubljanice, v Močilniku nad Vrhniko, ima naša »Mantova« prikupno restavracijo. Od časa do časa gostinci poskrbijo za kakšno posebnost. Tako za soboto, 13. junija, pripravljajo zabavni večer. »Ples pod radensko marelo« bo verjetno za obiskovalce prijetno razvedrilo, kuharji pa bodo ta večer pripravljali prekmurske specialitete. Ne bosta manjkala ne bograč ne gibanica.
V Mercator Turistu je razstava olj naše delavke Tatjane Košir. Več o tem pišemo v naslednji številki. Radi pa bi, da bi tudi v naprej v prostoru naše agencije razstavljali svoja dela naši delavci. Prav gotovo so med vami takšni, ki v prostem času slikajo, se bavi-jo s fotografijo, vezejo gobeline in razna druga ročna dela. Če bi svoja dela radi predstavili drugim, se nam oglasite. Pokličite kar v Studio za ekonomsko propagando (tel. 061 24020, tovariš Mile) in dogovorili se bomo za sodelovanje.
V gostilni Močilnik na Vrhniki so zadnji teden v aprilu v sodelovanju s HP Drogo pripravili »teden morskih rib«. Ljubitelji rib, školjk, rakov in drugih dobrot iz morja so prišli na svoj račun, saj so lahko izbirali med skorajda tridesetimi različnimi jedmi. Obiska je bilo dovolj in to zgovorno priča, da so takšne gostinske »prireditve« še kako dobrodošle. Morske specialitete je pripravljal znani kuharski mojster Evelin Grižon.
V mesecu aprilu je Rezka Rijavec iz tozda Grmada prejela lepo priznanje: srebrni znak sindikatov. Tovarišica Rezka združuje delo v Mercatorju že polnih triindvajset let. Veliko časa in dela je v teh letih posvetila družbeno-poli-tičnemu delu, še posebno prizadevna pa je bila pri delu sindikata. Več o tem in o delu, ki ga sicer opravlja (je poslovodkinja samopostrežbe na Celovški 104), bomo zapisali v naslednji številki Mercatorja.
Gostilna Jelen v Šentvidu (pri Ljubljani) je bila včasih znana in cenjena kot dobra »oštarija«. Vendar pa si ne morem kaj, da ne bi zapisal tegale: nekajkrat v zadnjem času smo z družbo posedeli tam. Ko smo izbirali jedi (v jedilnem listu jih je kar precej -napisanih!), pa nam je natakar kar prevečkrat odkimal. Nimajo tega, ne onega, ne tretjega. Celo sveže solate, ki je je povsod na pretek, ti ne postrežejo. Ponudijo pa rdečo peso, papriko - seveda iz kozarca. Malce čudno in škoda, saj ima Jelen navsezadnje le tri zvezdice!	Mi/e Bitenc
Ljubljanska kavarna Evropa, ki je obenem s slaščičarno in gostilnico Ajda tozd v sestavu delovne organizacije M-Hoteli gostinstvo, slovi bijked drugim tudi po odličnih sladicah. Tako so menda še edini lokal v Ljubljani, ki izdeluje oziroma »kuha« sladoled sam, po svo-
jem receptu in ga, za razliko od drugih, ne kupuje že pripravljenega. Prav po tem sladoledu, ki je
Jeziki na razstavi
Planinska postojanka na Bohorju vsako zadnjo nedeljo v aprilu zaživi v malce drugačnem vzdušju kot sicer. Takrat je tam vse v znamenju jezikov. Ne, ne kažejo si jih planinci, pač pa tisti dan izbirajo naj-jezike.. Prekajene in kuhane, pa surove: goveje in svinjske, dolge, kratke,tanke, debele, lahke, težke. Da, tako je na jezikovi nedelji.
Iz Krškega, iz našega hotela Sremič, so mi člani planinskega društva poslali ljubeznivo povabilo na jezikovo nedeljo. Napisali so, da
vse to zagotovo drži. Mimogrede: ne le na takšnih prireditvah, ampak tudi na gostinskih zborih in drugih tekmovanjih, kjer vihti svojo kuhalnico, pobira nagrade. Tako je bilo tudi letos. Vendar pa, pojdimo lepo po vrsti.
Štefka pravi, da je idejo za letošnji izdelek dobila pravzaprav v zadnjem trenutku, ko je izvedela, da je razen tradicionalne jezikove nedelje tudi trim nedelja. Tej ideji je priredila svoj letošnji izdelek. Tako je nastala »jezikova trim družina«.
Spekli so, kot pravi Štefka, veliko pogačo iz ajdove, bele in koruzne moke. V sredini pogače je bilo mesto za trdo kuhana jajca in jezikovo družino. Vsak jezik je imel klobuk oziroma ruto, mali »sinček jeziček« pa je imel še dudico in stekleničko z dudico. Vendar pa v steklenički ni bilo mleko, temveč prava planinska slivovka. »Jezikova trim družina« je imela kajpak pokrivala, narejena po meri, za kar je poskrbela vestna šivilja.
Ni kaj, izdelek je bil domiselno pripravljen in je zgovorno pričal, da so Štefka in ostali, ki so »jezikovo trim družino« pripravili, vedeli, kaj delajo. To pa je vedela tudi komisija, ki je jezike ocenjevala. Nagrada je prišla v prave roke.
In potem? Potem se je jedlo in pilo in veselilo. Ni manjkalo ne pesmi ne plesa. Pogača z jeziki je bila tako velika, da so imeli planinci pravo pojedino, ob kateri pa seveda ni manjkalo dobrega dolenjskega cvička.
Verjemite,da je bilo veselja, smeha in dobre volje na pretek. Pa tudi trebuhi so bili polni. Le kdo bi se takšnim dobrotam mogel odreči?
odličnega okusa in pri katerem sanitarni inšpektorji vedno naletijo le na neoporečne vzorce, gostje kavarne in slaščičarne često povprašujejo.
Leta 1978, ko so prostore kavarne in slaščičarne prenavljali in ko se je »rodila« tudi gostilnica Ajda, so se odločili tudi za nakup avtomatskega stroja, ki sladoled kuha in zmrzuje. Seveda pa stroj, čeprav avtomatski, sam po sebi ne bi dosti pomagal, če ga ne bi vodile in upravljale vestne roke. Ivanka Švajger (na sliki) je na stroj ponosna kot na pridnega otroka in ga temu primerno tudi neguje. Če k vsemu temu prištejemo še redno in natančno interno higiensko nadzorovanje, je priljubljenost Evropinega sladoleda povsem razumljiva. Besedilo in foto Matjaž Marinček
vabijo na ocenjevanje vseh najdaljših, najlepših, najdebelejših, najtežjih, najmanjših, skratka naj-jezikov. Tudi tole so pripisali:
»Ne bojte se, ne to treba pokazati vašega, saj bodo merili in tehtali le tiste, ki jih boste imeli v nahrbtniku, ali pa, če bodo zelo majhni, kar v žepu. Po ocenjevanju vse naj-jezike pojemo. Gostija bo lahko obilna.«
Prijazni in tudi malce hudomušni so ti Krčani, kajne?! Pa saj je tako tudi prav, saj takšni planinci morajo biti. Sploh pa, če na takšni »olimpiadi jezikov« sodelujejo tudi sami. Človek že kar pričakuje, da bo njihov izdelek gotovo »naj«. Idej imajo veliko in dobro se ve, da v kuhinji krškega hotela nastajajo okusne dobrote in mojstrovine. Če je pri vseh teh opravilih zraven še Štefka Colarič, potem
Vrli planinci iz hotela Sremič so nam poslali fotografijo, na kateri so skupaj z nagrajeno »jezikovno trim družino«. Foto Danica Čargo
Novo iz Mercator-Embe
Mile Bitenc
Benko je dobil bratce
V prodaji trije novi Benko frapeji - Okus po jagodah, malinah, bananah - Prve ocene odlične - Vsestranska uporaba
Že lani smo pisali o tem, da naša Emba pripravlja nove napitke v družini Benko. Kajpak nobena stvar ne nastane čez noč. Tako so tudi tehnologi v Embi porabili precej časa za preizkušanje novih proizvodov. Zdaj so novi Benko napitki tu in prav je, da jim posvetimo nekaj besed.
Poraba mleka v Sloveniji, pa seveda tudi drugod, se precej veča. Veliko mleka tudi spijemo, z dodatki, kot je na primer Benko, pa mu lahko poljubno izboljšamo oziroma spremenimo okus. Napitkom, ki so pomešani z mlekom in sadnega okusa, v svetu pravijo fra-pe. To je morda pri nas še manj znana beseda, a se bo prav z uporabo novih sadnih Benkov vejetno kmalu razširila in udomačila.
Zakaj novi Benko, z novimi okusi? V Embi so rekli takole: Benko z okusom kakava se večinoma pripravlja kot topel napitek, ki ga običajno ponudimo pri zajtrku ali pijemo zvečer, frapeji pa so bolj dnevna, hladna mlečna pijača. Za osvežitev marsikomu prija kozarec hladnega mleka, kateremu lahko z dodatkom novih sadnih Benkov okus spremenimo.
Ko so v Embi pripravljali nove Benko napitke, so opravili mnogo testov in pokušin ter dobili na kupe ocen. Naključno izbrani otroci, mladina in tudi starejši, so novi izdelek pohvalili. Rezultati raziskav kažejo, da bodo novi Benko frapeji našli pot v naše domove, pa v šole, obrate družbene prehrane in bifeje. Prav nobene bojazni torej ni, da Emba z novim proizvodom ne bi uspela.
Novi izdelek bo v prodaji sicer šele v zadnji polovici meseca maja, vendar pa so v Embi že prej napolnili nekaj sto doz in jih dali v prodajo v samopostrežbo na Slovenčevi in v novo trgovino Grmade v Črnučah. V dveh dneh so kupci pokupili vse do zanje in na račun novih Benko napitkov tudi Benko z okusom kakava ni ostajal na prodajnih policah.
Novi Benko frapeji so trije, s tremi prijetnimi okusi po jagodah, malinah in bananah. Uporabljajo se, kot sem že napisal, za pripravo frapeja s hladnim mlekom. Zrnca se v hipu raztopijo in ne puščajo usedlin. Seveda pa se novi Benko izdelki lahko uporabljajo še za po-
sipanje po mlečnem zdrobu, rižu, za pripravo raznih premazov in drugo. Tudi odličen sladoled lahko pripravimo in recept zanj nam bo Emba priskrbela za naslednjo številko glasila.
Morda ne bo odveč, če zapišemo tudi tole: Benko frapeji bodo prav tako polnjeni v 400-gramske PVC doze z ličnimi nalepkami. V transportnem kartonu bo po 8 doz, kartoni pa bodo tudi na zunaj označeni tako, da bomo vedeli, kateri Benko je v njem. Maloprodajna cena sadnih Benkov bo nekoliko nižja od kakava. Za šole, obrate družbene prehrane, vrtce in bifeje bodo Benko pakirali v petkilo-gramske vrečke, kar bo izdelek še pocenilo. Za letošnje leto načrtujejo proizvodnjo 60.000 doz sadnih frapejev Benko.
Tehnologija za proizvodnjo novih sadnih Benkov je enaka kot za Benko "kakao. Osnovne sestavine so sladkor, sadje v prahu, mleko v prahu in živilske barve. Arome so naravne, proizvaja pa jih Etol iz Celja.
Pokusite nove Benko frapeje in verjetno boste navdušeni nad prijetnim okusom. Niso uporabni le za napitke - spretna gospodinja jih bo lahko uporabila še na mnoge načine.
Emba vas vabi k sodelovanju
V tej številki smo vam predstavili nove izdelke iz družine Benko. Ti pa ne služijo samo za pripravo mlečnih napitkov -frapejev, temveč še za marsikaj. Spretna gospodinja bo kaj hitro našla kup domislic, kako uporabiti Benko z okusom maline, jagode in banane.
Pošljite nam recept - seveda po svoji zamisli. Vaš predlog bomo pregledali, preizkusili in najboljše tudi nagradili z izdelki Benko.
Napišite recept na kos papirja in skupaj z vašim točnim naslovom pošljite na naslov Mercator, Studio za ekonomsko propagando, 61000 Ljubljana, Breg 22. Na ovojnico obvezno pripišite »recept Benko«!
Tole je družina Benko. Lične nalepke na dozah prav vabijo k nakupu novega izdelka. Foto Mile Bitenc
Predvidoma 26. junija 1981 bo odbor za zgodovino pri ZKOS pripravil enodnevno posvetovanje s predstavniki lokalnih časopisov na temo »Pisanje o kulturnem dogajanju«.
Glavne teme posvetovanja bodo:
-	o strukturi listov in drugih značilnostih
-	kako pisati za glasilo
-	o stilu pisanja, kompoziciji, namenu in odmevnosti teh listov.
Sodelovali bodo tov. Štefka Bulovec, Janko Liska, Doro Hvalica in Branko Žunec. Prispevki bodo kratki, v obliki tez, ki naj spodbude razpravo in izmenjavo izkušenj.
Prosimo, da prijavite vašega predstavnika najkasneje do 12. junija 1981. Na podlagi prejetih prijav vas bomo obvestili o kraju in uri pričetka posvetovanja.
Predsednik odbora za zgodovino pri ZKOS: JANKO LIŠKA 1. r.


Drugi o nas od 11. marca do 29. aprila
Kmečki glas, 11. marca: Krško za kmetijstvo. Krajši članek o dosedanjem in prihodnjem razvoju kmetijstva v krški občini, katerega nosilec je M-Agrokombinat Krško s svojimi kmeti kooperanti. Ti imajo 16.890 ha kmetijskih zem-jjišč, sam Agrokombinat pa 1.014 ha sadovnjakov, vinogradov, polj ter jagodovih nasadov. Kljub ugodnim klimatskim razmeram se kmetijstvo dosedaj ni dovolj hitro razvijalo, zato za sedanje srednjeročno obdobje načrtujejo'več kot deset odstotno (10,6) rast kmetijske proizvodnje. Zato bodo zgradili farmo za prirejo 30.000 prašičev letno, pridelali bodo 900 vago-nov sadja in 400 vagonov vina, 50 do 70 milijonov litrov mleka, načr-tujejo pa tudi novo temeljno organizacijo za predelavo sadja in zelenjave in tovarno beljakovinske hrane, ki bo izkoriščala odpadno
pozorni na kakovost in ceno izdelkov, ki jih kupujejo, imajo tudi dežurni inšpektorji vse več dela,« se začenja članek, ki med drugim pove tudi, da so v M-poslovalnici tozda Golovec podražili liter traminca za 30,10 din in tako zaslužili kazen. Drugje pa se je zmotil občan, ko je v neki M-trgovini kupil kruh in v njem na vrat na nos našel mišje iztrebke. Natančna analiza je pokazala, da gre le za močno zapečen kruh z ostanki pepela, saj je bil kruh pečen v peči na drva.
Delo, 19. marca: Trgovci ne upoštevajo želja kupcev.Merca-tor in Ljubljanske mlekarne nista upoštevala protesta svetov potrošnikov. Ko so na predsedstvu mestne konference SZDL pregledali gradivo o delovanju svetov potrošnikov v Ljubljani, so se precej vznejevoljili nad podatkom, da sta tozd Dolomiti (DO M-Rožnik) in
škropiva iz svojih skladov vnaprej dati 5 milijonov dinarjev, moder-r no rečeno, ta denar so združili z ruško tovarno, sicer bi sedaj ne imeli niti praška gnojila.
Dolenjski list, 26. marca: Nova polnilnica vina.Objavljena je bila slika s podpisom, da v Leskovcu ob graščini, kjer je vinska klet kra-škega Agrokombinata, raste nova zgradba, v kateri bo tozd Vinogra-dništvo-kleti namestil sodobno polnilnico. V njej bodo lahko napolnili v eni uri 2.000 litrov cvička.
Delo, 27. marca: Teden tujih kuhinj. V rubriki »Foto utrip« na ljubljanski strani je bila objavljena slika z madžarskimi kuharji v ozadju, spredaj pa se blešči bakren kotliček, v katerem se je kuhala kakšna madžarska specialiteta v gostišču Močilnik pri Vrhniki, to je obrat tozda Hotel Mantova Vrhnika.
skih občin. Vsi so sisu za preskrbo mesta Ljubljane že predložili svoje razvojne načrte, med njimi tudi M-KZ Cerknica. Notranjski kmetje nameravajo namreč zgraditi 250 stojišč za pitance, mehanizirati svoje kmetije in urediti skupne pašnike.
Delo, 31. marca: Pogoj-dobava hrane. Gre za isto temo kot'zgoraj, kar ni nameren dokaz za prejšnjo trditev. Zvemo še to, da so na sisu za preskrbo Ljubljane razpravljali o merilih za pridobitev denarja iz omenjenega sklada. Govorili so tudi o tem, da morajo imeti kmet-je-kooperantje enake pravice do tega denarja kot družbena posestva, prav tako pa ne sme biti oddaljenost od Ljubljane pogoj za denarno pomoč, saj v neposredni okolici Ljubljane ni več pravih pogojev za kmetovanje. Dogovoriti se bo treba tudi o trdnejšem načinu združevanja sredstev, saj lanski in letošnji način, to je iz presežkov proračunov, ne more biti zanesljiva in trajna oblika.
Dolenjski list, 2. aprila: Zvodenela pomoč kmetijstvu. Krški M-Agrokombinat ne more zagotavljati normalne oskrbe z mesom, re-
Trgovci ne upoštevajo želja kupcev. V tem primeru to ne velja, saj so tole staro in nemogočo trgovinico v Vnanjih Goricah (Tozd Dolomiti) zaprli takrat, ko so v istem kraju odprli novo samopostrežnico.
Jubje iz Tovarne celuloze in papirja. Sproti pa bo treba reševati še hup drugih perečih stvari. To so določene cene, ki ne pokrivajo Proizvodnih stroškov, pomanjka-Pje umetnih gnojil in repromate-bala, premalo delovne sile ob ^Pravilu pridelka, nezaupljivost hmetov-kooperantov, sistematič-Po financiranje kmetijstva iz zdru-Zenih sredstev, uvajanje sodobne tehnologije, varovanje kmetijskih Površin itd.
Dolenjski list, 12. marca: V Sremiču teden madžarske kuhinje.
Kot je povedal direktor hotela
Ljubljanske mlekarne predlani in lani v občini Vič-Rudnik zaprla sedem manjših trgovin, češ da so nedonosne. Obljubili so sicer nove, vendar jih še ni. O istem je pisal tudi Dnevnik ravnotako 19. marca,kjer je Marjan Orožen še dodal, da ne sme biti prostora za podjetniško miselnost, kadar gre za osnovno preskrbo občanov.
Dolenjski list, 19. marca: Gnojila prihajajo - sevniškemu Mercatorju od 3.000 ton zagotovljenih pol manj-sovlaganja. Direktor M-KK Sevnica Albin Ješelnik je povedal, da so morali za gnojila in
Delo, 27. marca: Mesto bodo oskrbovali tudi kmetje iz okolice. Zopet smo pri priljubljeni temi, ki se v zadnjem času vsaj dvakrat mesečno pojavi na Delovi strani »Iz naših krajev«. Očitno se tam držijo načela, ki mi ga je nekoč povedal nek direktor kmetijske organizacije, da je treba o kmetijstvu pri nas veliko pisati, da se malo doseže. No, zlobo na stran, kajti gre za tole: devetnajst pridelovalcev hrane računa na denar, ki se bo letos nabral v mestnem skladu za pospeševanje kmetijstva iz presežkov proračunov Ijubljan-
gresi pa so preskromni, da bi pomenili izdatno pomoč kmetovalcem, iz meseca v mesec se manjšajo odkupljene količine mleka, nesorazmerje med končnimi cenami in repromaterialom je očitno, kmetijci morajo najemati neugodne premostitvene kredite, Hrvati, kjer so višje odkupne cene mesa, pobirajo tržne viške; o vsem tem je, da bi seznanil občane s stanjem kmetijstva in živinoreje v krški občini, govoril delegatom občinske skupščine Ivan Kozole, direktor TOK Kooperacija krškega Agrokombinata.
Dolenjski list, 2. aprila: Prvi resen korak k spremembi. Do leta 1985 bodo zgradili regijsko hladilnico v Novem mestu in skladišče za globoko zamrzovanje v Sevnici, tako so se dogovorili kmetijci Posavja (tu tudi M-Agrokombinat Krško in M-KK Sevnica) in Dolenjske, ter se zmenili tudi za usklajene razvojne programe, skupno organizacijo proizvodnje in prodaje.
Delo, 8. aprila: Za ljubljanska gostišča bo zavel ugoden veter. V
naslednjih petih letih bo Ljubljana vložila v gostinske in turistične objekte milijardo in 653 milijonov po predračunskih vrednostih. Ljubljanski izvršni svet je namreč sprejel listo prednostnih naložb, ki naj zaokrožijo turistično ponudbo mesta. Med njimi sta tudi prenovitev motela Tikveš (Tozd Ilirija Ljubljana), ter gradnja novega hotela A kategorije, vendar bi bilo tu finančno breme za enega preveliko (mišljen je bil sozd Mercator), zato naj bi denar zanj zagotovili z združevanjem sredstev večih organizacij, ki naj bi ustanovile poseben konzorcij.
Delo, 10. aprila: Kmalu štiri nove živilske trgovine. Gre za Ljubljano, mišljena pa je tudi trgovina tozda Grmade v Črnučah, o kateri pišemo posebej. Članek govori še o tem, da Mercator načrtuje za letos še gradnjo štirih trgovin (v Hrušici, Fužinah, Kozarjah in Horjulu), vendar je vprašanje, če bo za vse dovolj denarja.
Dnevnik, 15. aprila: Cerknica se prebuja. K temu največ pripomore nova restavracija nad blagovnico v Cerknici (Tozd Trgovina Rakek), kjer ne postrežejo le s pijačo in jedačo, ampak imajo ob koncu tedna tudi plese (25. aprila je bil recimo ples pod marelo Radenske), kulturne in drugačne zabavne prireditve. Objavljena je bila tudi slika, ki prikazuje modno revijo v restavraciji.
Dnevnik, 29. aprila: Predpraznična preskrba. Ljubljanski pre-skrbovalci so se sestali že sredi aprila in se dogovorili, kako bodo založili trgovine pred prvomajskimi prazniki. V glavnem dobro, saj je primanjkovalo le svinjine, suhomesnatih izdelkov in zlasti margarine, kot je povedala tudi Jožefa Žuna, poslovodkinja M-samopo-strežbe v Savskem naselju v Ljubljani. Novinarka Dnevnika se je oglasila tudi v M-Sadju zelenjavi, kjer so ji povedali, da imajo na zalogi še okrog 1000 ton jabolk, ki jih lahko prodajo do meseca junija, da dnevno prodajo od 15 do 20 ton jabolk in da zadnji mesec niso dvignili cen zaradi stroškov hlajenja.
Zbral in zapisal: Jože Rozman
Vi*! Stavraciii nad Blagovnico v Cerknici Rot <iel akademskega slikarja Milana Prilit 2 upodobljenimi motivi iz okolice Roz n° P°Pestriio prostor. Vse foto: Jože
v Krškem (DO D llnstvo) Peter Markovi tujih kuhinj več na OH?eu riti Ponudbo in na i seriJ^tinov6 goste, kar ji
Gospod Stedič špara v šparovčku
Marija Malus - M-Mednarodna trgovina,
TOZD Contal
Stabilizacija
na drobno
Z gospodom Stedičem sva se srečala na Rožniku. Pritrimal je za mano po strmini in najin pogovor bi se bil končal z običajnim: »O, dober dan, kako?«, »hvala, dobro!«, če gospod Štedič ne bi odgovoril »oh, lepo vas prosim, ne sprašujte gospa!« Odkar se poznava, se nazivava z gospod in gospa. Jaz njega zato, ker vedno diši po nekakšnih posebnih vodicah po britju, tistih v steklenicah s črnimi in olivno zelenimi etiketami, na katerih potem z zlato barvo piše Pacco Rabane ali kaj podobnega. Nekako gosposko deluje tak ovoj in tudi vonj vsebine ni ravno podoben vonju »Črne mačke« ah »Pokošenega sena«. On pa mi tudi ne more odgovoriti: »Hvala, tovarišica!«, če je že tako lepo nagovorjen.
»Slabo se nam piše, gospa, vsem! Tale stabilizacija - pa Podobne zadeve, ni da bi govoril!«
In sva sedla na klopco, ki je bila ravno tam. Prav radovedna sem bila, kako bi lahko gospoda Stedi-ča pestile take težave. Mene stabilizacija prav nič ne prikrajšuje. Se vreden jo je sploh kdo omenjal, sem živela v njenem duhu, le da ji nisem vedela uradnega imena. On pa - hiša, posestvo na deželi.
dobra služba, dva avtomobila...
»A veste, da ga ne spravim v denar, enega od konjičkov. Noben hudič več ne kupi avtomobila. Stran ga bom vrgel. Pri teh cenah bencina sega pač moram znebiti!«
»Zakaj ste pa kupili dva?« sem kar nesramno vprašala.
»Ja, parni in neparni! Menda se ne bom vozil v službo s temi pre-natlačenimi avtobusi! Pa še ženinega VW se bo treba znebiti.
Povem vam, to preveč žre! Kar kolesa smo si nabavili. Vsak svojega. Odšteješ tistih šest milijončkov pa se vsi trije vozimo.« »Šest milijonov, ja kakšne ste pa kupili?«
»Nič posebnega. No ja, malo boljši so, saj veste, čisto drastičnih skokov le ni treba delati.«
»Kaj pa barka, ta gre tudi na bencin, ne?«
»Se bomo pa malo na veter vozili letos, ko gremo na križarjenje. Saj ima tudi jadra. Ja, drugače pa ne prideš skozi, vam rečem!«
Tista njegova plavajoča zadeva, zasidrana v marini v Portorožu, bi bila na smrt užaljena, če bi slišala, da jo obkladam z barko. Krepkih trinajst metrov šteje in tisti, ki čolne količkaj poznajo, že vedo, kakšno plovilo je to.
»Denarja ni, v trgovinah ni niče-
sar...« Gospod Stedič si je otiral tri m s ki znoj.
» Veliko bolje je po trgovinah,« sem si drznila ugovarjati. »Praški se dobijo, kave je dovolj...«
»Kava, praški! To so vendar najosnovnejše stvari! Kam pa pridemo, če še tega ne bi bilo! Danes, samo da vam povem primer, sem vse popoldne iskal zemljo. Navadno zemljo. Ni je, če se ubiješ! Okrog vikenda na Dolenjskem bi si posadil rožice. Kje pa, po kilcah jo dobiš! Sem si pa rekel, naj gre k vragu vse skupaj! in sem naročil ureditev okolice hiše pri podjetju. Vam povem, da je ceneje. Prihranek živcev, časa in denarja!« »Ja, štediti je treba znati,« sem neumno bleknila. Kaj pa naj bi drugega?
»Pa da ne boste mislili, da je zunaj kaj bolje! Prejšnji teden sem dobil iz Nemčije surf. Ja, saj so nori, kako so navili cene! Pa carina! Saj ne prideš več skozi! Kakega našega »nudlpreta« pa tudi ne maram, saj razumete!«
Na misel mi je prišlo, da sem se ravno prejšnji teden nasmihala našemu prevodu samostalnika »surf«. Menda je ta šport pri nas postal sila moden. Slovenci bodo to poletje »deskali«, da bo veselje. Na sejmu Alpe-Adria tele deske niso bile ravno poceni...
»Komaj sem prebolel letošnjo ceno Atomicovih smuči in Looko-vih okovij, na, pa bum s surfom. Do nove vodne smučke pa to poletje tako ne bom prišel. Mule jo bo pa hotel. Ne gre, gospa, ne gre! Ampak s športom se pa človek tudi mora ukvarjati,« se je kritično pogladil po zaobljenem trebuhu.
»Kaj pa žena, je tudi ona tako zagnana športnica?«
»Kaj še, ta pa ta! Komajpripotu-
jemo na počitnicah v kak večji kraj, je že po trgovinah. Za rekreacijo se še ne zmeni ne! Je pa res, vam povem, da se onstran naših meja za enak denar človek veliko bolje obleče. Prihraniš, ne boste verjeli!«
Na tihem sem pomislila, kakšen neki je tisti enak denar, rekla pa nisem nič, zato tudi nisem izvedela, kolikšen je prihranek. »Bova še malo tekla,« je gospod Štedič ogovoril svojega bokserja, ki je ves čas mirno sedel pod klopco. »Ti si tudi potreben malo shujševalne kure!«
Potem je še obupano zakrili »Ne morem in ne morem sezneb ti teh nekaj kilogramov! Vse ser že poskušal: telovadbo, stradanji celo z avtosugestivnimi kuram Zdajle sem dobil iz Avstrije tist posodo, saj veste. AMC, se mi zd se imenuje. Vse brez masti in vod kuhate v njej. Krom, nikelj, ros frei; jo poznate? Malo zasoljena okrog tri milijone sem dal v šilir gih za celo garnituro, ampak imat vraga in pol v njej! Pa vse bre masti, da se ob tako pripravljer hrani hujša. Prihraniš na zabeli i. energiji. To zadnje bo letos zel važno! Kako pa vi, gospa, držit tako linijo?«
»Kaj jaz vem, kar sama od seb se drži...«
Odgovor sem raje skrajšala. Ka bi mu pripovedovala: iz službe te kam, iz trgovin vlačim polne vreč ke, popoldne lopatim v vrtu, po noči vstajam k dojenčku, dvakra ha teden inštruiram, poleti doma pri starših, nagrabimo kak voz se na... Ampak to ne bi sodilo k te mi, ki jo je načel gospod Štedič Pri takem življenju prav nič m prihranim in res ne vem, kje h začela stabilizacijsko ukrepati...
Šest knjig — 800 din
Prešernova družba vabi
Ljudska knjiga
Mesec maj se izteka in z njim tudi nagradno tekmovanje, ki ga je za najlepše urejene izložbe razpisala Radenska.
Tudi v letu 1981 bodo naročniki Prešernove družbe v zbirki Ljudska knjiga prejeli šest mojstrsko napisanih, zanimivih, pretresljivih, zabavnih in napetih romanov iz svetovne književnosti.
V januarski številki Mercatorja smo vas povabili k sodelovanju. Dolgo smo čakali na prvo prijavo, dokler ni »prebila ledu« aranžerka iz cerkniške blagovnice: prva seje okorajžila in poslala prijavo. No, o tem sem obširno pisal že v prejšnji številki. Pa vseeno: morda je prav Iva izzvala k tekmovanju še ostale aranžerje, ki so kmalu za njo začeli pošiljati prijave.
Najprej smo prejeli dve prijavi iz Ljubljane. K ogledu svojih del sta nas povabila aranžerja iz tozdov Grmada in Dolomiti. Moram reči, da smo si njihove izložbe ogledali skupaj s predstavniki Radenske in bili prijetno presenečeni. Oceno smo si kajpak zapisali v našo beležko.
Nekaj dni kasneje smo se oglasili v Ribnici na Dolenjskem. Lani so odprli novo blagovnico, ki ima prostrane izložbe in Bernardi Tkalec najbrž delo ni bilo težko. Napravila je, v stilu Radenske seveda, kar tri izložbe in z domiselno urejeno obešanko poudarila še prodajni prostor.
Prav gotovo ni nobena umetnost postaviti nekaj steklenic radenske, deita ali swinga in temu dodati ogledne kartone, ki jih je pripravila Radenska. Od vseh, ki so sodelovali pri aranžiranju, smo pričakovali lastne domislice, nekaj svojega, izvirnega. Prav Bernarda Tkalec je morda doslej dodala največ svojega. Veliki izložbi je spremenila v piknik, kjer pa se seveda pijejo le radenski napitki. Med skale je postavila roštilj, lutke oblekla v športna oblačila in s pravo mero posluha izložbo napolnila še z drugimi dodatki in napisi. Ravno prav - ravno toliko, da vse le ni prenatrpano. Prijetno na po-
gled in tudi nam je bilo prijetno, ko smo si zabeležili oceno.
No, pa da ne bo to videti kot nekakšen slavospev. Tudi aranžer iz Tržiča je bil kar dober in domiseln, pa izbložbe v Ptuju, Lenartu in Radencih. Vendar o tem kaj več drugič.
Januarja smo se v našem prvem sestavku o Radenski dogovorili, da bo tekmovanje trajalo do konca maja in mesec maj, se je skoraj že iztekel. Ocene bomo pregledali in kmalu bo jasno, kateri so najboljši.
Saj se še spominjate,kajne, da najboljše in najbolj domiselno urejene izložbe - oziroma avtorje, čakajo lepe nagrade. Če ste morda pozabili, naj še enkrat zapišem, kakšne nagrade so to.
Prva nagrada je pet dni bivanja v Zdravilišču Radenske, v hotelu Radin. To je hotel A kategorije in
sodi med najsodobnejše in najlepše v Sloveniji. Radin vsakemu ponuja res veliko - oddih, zdravljenje in razvedrilo. V hotelu je čudovita restavracija s specialitetami domače in mednarodne kuhinje, pa aperativ bar, kavarna, klubski prostor ter dvorana za pitje Radenske iz samega izvira. Imajo tudi velik pokrit bazen, pa savno in solarij. Če vse to ne bo dovolj, potem se boste morda odločili za športne aktivnosti in sprehode v lepo okolico. Kdo bo nagrajenec, bo znano prihodnjič.
Pet dni bivanja v termalnem kopališču v Moravcih je druga nagrada. Tam se boste tudi prijetno počutili in se lahko po mili volji nakopali v topli zdravilni vodi.
Lepo pa je tudi na Pohorju, še posebno v planinskem domu Zarja. To pa je nagrada številka tri.
Vse nagrade so za dve osebi. Mogoče še to: nagrad ni mogoče spremeniti v denarno obliko.
Do prihodnjič bo malo nervoze in nestrpnosti, kajne? Vsem veliko sreče in tudi upanja ter lep pozdrav v imenu Radenske.
Janosch: HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE. Pripoved, polna zabavnih dogodivščin, ki se odigravajo v ozadju »Velike nemške zgodovine«.
Philip Roth: ZBOGOM CO-LUMBUS. Prikupna ljubezenska zgodba o študentu Neilu in najstniški razvajenki iz bogate družine.
Adil Jakubov: ULUGBEGOVI ZAKLADI. Zgodovinski roman iz časov, ko so v deželah okrog pravljičnega Samarkanda divjali hudi boji med potomci slovitega Timurlenka.
Kobo Abe: ŽENSKA S PEŠČIN. Zbiralec žuželk Džumpel Niki izgine in oblasti ga proglasijo za mrtvega. V resnici pa mož živi v majhni obmorski vasi, ki jo nenehno ogroža povsod prodirajoči pesek. - Ta japonski roman je bil preveden v vse svetovne jezike, film, ki je bil posnet po njem, pa je prejel posebno priznanje na festivalu v Cannesu.
NAROČILNICA
Leonard Kibera: GLASOVI V TEMI. Delo kenijskega avtorja sodi med najboljše stvaritve sodobne afriške literature. - Podobe bogatašev in revežev, črncev in belcev, v novi družbi ljudje ne tkejo več prijateljskih vezi, kot v nekdanji vaški skupnosti.
Siegfried Lenz: VZOR. Zberejo se trije pedagogi, ki naj bi sestavili nekakšno čitanko in z njo pokazali mladini naše dobe vzor, po katerem bi se lahko zgledovala. Tedaj izvedo za mlado biologinjo, ki je odšla v Grčijo in se pridružila odporu zoper polkovniški režim...
Preko 1500 strani zanimivega branja. Najcenejša tovrstna zbirka na Slovenskem. Format 17 X 11,5 cm, tiskano na brezlesnem papir, vezano v platno in opremljeno z večbarvnim ščitnim ovitkom. Dve knjigi sta izšli aprila, dve izideta junija in dve septembra.
Ena izmed izložb Radenske, ki jih je v Ribnici pripravila Bernarda Tkalec. Foto Mile Bitenc
Naročam zbirko »Ljudska knjiga« 1981 (6 knjig). Naročnino 800 din bom poravnal
a)	v celoti, takoj po prejemu prvih knjig
b)	v največ 4 zaporednih mčsečnih obrokih
Ime in priimek:--------------------------------------------——----------
Ulica in hišna št______________————------------------------------------
Pošta in poštna št_____________________________________________________
Datum:-----———---------------------------------------------------------
Podpis:----------—-----------------------------------------------------
Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana
pomamo
pred svojim
pragom
Hodim po ljubljanskih ulicah. Gledam izložbe, mimogrede stopim v trgovino. Pot me zanese na Beethovnovo ulico. Zazrem se v napis nad vrati; ta opozarja na vinsko klet Agrokombinata iz Krškega. Saj res, pravim, morda, pravzaprav prav gotovo je to tisti Agrokombinat, ki je v sestavu družine Mercator.
Naslednji dan v službi prelistam sporazum o združitvi v SOZD Mercator. Dobim podatek, da se je Agrokombinat Krško vključil v našo »družino« 29. marca 1977. Torej pred štirimi leti!
Res je, da so napisne table ne ravno najbolj poceni. Toda tudi z minimalnimi stroški bi se dalo dodati tisto besedico Mercator, ki jo sporazum pravzaprav zahteva.
Sicer pa: prelistam telefonski imenik za mesto Ljubljano. Gledam pod Mercator in seveda iščem Agrokombinat. Ta ima v Ljubljani predstavništvo, pa vinsko klet, točilnico. Iščem zaman.
Agrokombinat najdem kasneje, ko gledam pod črko A! Seveda tudi iz telefonskega imenika ni razvidno, da je v sestavu Mercatorja. Zakaj tako, kaj pravite?
Obzornik
Želimo predstaviti še slovensko poljudno ljudsko revijo z zelo pisano in vsestransko zanimivo vsebino, ki jo že 29 let izdaja Prešernova družba. Gotovo bi se nanjo naročil še marsikateri delavec, če bi jo bolje poznal.
Razen kratkih novel domačih in tujih pisateljev prinaša »Obzornik« na 80 straneh vsak mesec zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zgodovina, potopisi, narodopisje, problemi daljnjih dežel in ljudstev, razvoj tehnike in znanosti, revolucije in vojne, razvojna pot človeškega rodu ter perspektive prihodnosti, življenjske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimivi kulturni problemi in dogajanja, pa še pisane podobe iz narave in živalskega sveta. Revija posveča posebno pozornost umetniški in estetski vzgoji bralcev ter je bogato ilustrirana. Zanjo se navdušujejo tako prosvetni delavci kot mladina prav tako pa tudi ljudje vseh poklicev, od preprostih ljudih do izobražencev. V njej objavljajo tudi poročila o delovanju Prešernove družbe, pisma, ki jih pošiljajo njeni člani in odgovore nanje. Revijo ureja uredniški odbor z glavnim urednikom Tonetom Fajfarjem in odgovornim urednikom Stankom Janežem.
Letna naročnina (12 številk) »Obzornika« 1981 je 300 dinarjev, lahko pa jo poravnate tudi v največ 3 obrokih. Polletna naročnina je 150 dinarjev, posamezna številka pa stane 30 din. Naročite jo lahko na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana.
V središču Ljubljane je vinska klet Agrokombinata iz Krškega. Saj je to tisti, ki je v sestavu sozda Mercator, kajne?! Foto Mile Bitenc
lek ljubljana
Lek sprašuje: poznate AIAX?
Pregovor pravi, da je urejeno in čisto stanovanje ogledalo dobre gospodinje. Res je: vestna gospodinja postane kaj slabe volje, ko vidi, da stanovanje ni več povsem čisto. Seveda, toliko je raznih opravil, da za temeljito čiščenje stanovanja vsak dan sproti ni časa.
Posebno tam, kjer je v družini več majhnih otrok, se kaj hitro povsod poznajo odtisi njihovih prstkov: na pohištvu, štedilniku in hladilniku, pa na steklih, vratih - skratka, povsod tam, do koder sežejo otroške roke. Tal niti ne omenjam, saj so umazana in popackana mimogrede.
Kljub vsej zaposlenosti pa si vendarle želimo, da bi bilo stanovanje snažno in vsak dan vzdrževano ter da bi bila občasna, temeljita čiščenja čim manj naporna. Za to pa moramo imeti seveda dobro čistilo. Takšno, ki z malo truda veliko zaleže.
Prav zato vam tokrat predstavljamo AIAX beli tornado, univerzalno čistilno sredstvo z visoko koncentracijo amoniasola. Hitro in brez napora čisti vse gladke pralne površine, ki so običajno najbolj izpostavljene umazaniji.
Kako uporabljamo AIAX beli tornado? S krpo, namočeno v raztopino AIAX (na dva litra vode uporabimo en pokrovček AIAX), obrišemo kljuke, vrata, pa umivalnike, ploščice, mize, stole; tla... Že v nekaj minutah bo stanovanje
spet snažno. Intenziven vonj po snagi vas bo prepričal, da vaš trud ni bil zaman. Stanovanje boste tako lahko zlahka očistili in slabe volje prav gotovo ne bo več.
Z malo napora in s pomočjo AIAX - a bo snažno stanovanje vsak dan vaš ponos.
Kakovost izdelka zagotavlja Lek Ljubljana v sodelovanju s Colgate-Palmolive.
	lttv- NAPoV. M ISA	ŽCMfKO INC	NIHAL- MICA	PiSAMA tror. PAPIGA						1L1TA	AVTOM. OJNAKA ZENICA	Drago R.RAt-1	6 ČRKA	LOŠČI- LO	AVSTR. ShuC. KAN S	ZAČAS- NA s-vezA-, z-bnujL- BA
EKSPL. telo										p						
tel 6UI>A- MSčA										►			ce6ka PRlTRt). TR0P3K.I lenivec			
iLOG,			AMPER MESTO V ZAHOt). NEHČiJT							MED- DELAVKA NA TERENU	CilAVNI Š1EVNIK	H0ZOL- TAVOST IZ.RAS -				
&. •s'8ear>e		URAN VEMKA ROSObA		smeha - LEC ŽAhbAR- ŽIC										DE LAVEC NA STREH/	citer 2-EN. IME	
Pft|PonoČ6< °&K.L£PA(J7t vs-Vr					w		akab.	«00 KA	W				C.R CEkA			
								1 Gi LA STO DREVO					o sta n 6 k PRI TOPU MASLU			
OST (L NO AKTIVNO SREDSTVO v AlA X~u											'OCeiov BRAT ŠAlTIVA PRIPOVED					
MA POLHE																
PAvtA Šobrom			VetiKA POSObA 6>LA<50									tl&ANI				
Mic		LAZ VZHob					MeSto V t>ALMA- ccji				-	OVITEK				
Moško IME				CLEKTRO in&ust. ESPAKA			KRAT 2-NAN PO SITULI					pota v MA VObt				
Pevka t>ITKA							14 RV- SK.LA0A- tELT krsto					matniJa Kravica AcAM ladd				MET
ST. £it>-OVAK.I mracj				ZBRU- MARObl			reka V PREDNJI Atih							2IOOV mestsa četrt	46.CRKA r«u?atv. f ACItrTF	
S«: k. KoiJec. polo- toka			TZKEk)	l-IM k. SAHOGi- M .črka			1- SAMCGL		Sestanek os- ZAIMEK.				t			
‘JHlRAM-f E		TALISOVO PIVO					AR.	FOZ.tCI JA PR.I ŠAHU				papirni preparat Z-A CIK-LOSTI -RANTE	EN BERGANT			taipč. boa SorJcA
		MLIMSIC! XLEBl						VESNI K U SR.EDU					XNAK srebra			
i1? iilh				znača- Tl						□UB1TEU KANON f/ ORL -VOL-				i ;		
Strupe- na Kača				4-. IM SAMOOL-			URAN		TONA		SLTR6 V ST-GjRSMH					
				Anica			AMlfsi		VELIKAN		ŠVED.TIZIK Alfred					
h.7AVA Barva					PRODATA NA VELIKO XA GOTOVINO								NEX- MANec.	MAV TAKO	fCNTR.. kOMrrr	PREB. c.\je
žlaht- ni Plik/	'				SAMANTHil &'£<SO$			OPOR -NIK			'					
					bEL TENI Š. K5R.E			G R.E4T kfclMfN								
R-imska EnjA		LA ST NO Sl AI AV-ci GtORA V ŠVICI														
				evcntu- elho (OK.HA1.)			K.RAT NA tolhikj- •SKE-M						tONA		NETO METEIL	
mesre- C£				p Aval . ZAIMEK.			hO£§vAR	MOC					JURA HATt BA6ICA			
Nagradna križanka AIAX
V današnji nagradni križanki predstavljamo zopet enega izmed proizvodov Leka iz Ljubljane. To je univerzalno čistilno sredstvo AIAX. Nekaj njegovih kvalitet boste spoznali tudi, če boste
pravilno rešili križanko.
Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali tri, reševalci pa bodo prejeli nagrado, ki jo bo prispeval Lek iz Ljubljane. Rešitve s pravilno izpolnjenim kuponom pošljite v ovoj-
nici na naslov Mercator, Studio za ekonomsko propagando, Ljubljana, Breg 22, s pripisom »Nagradna križanka Aiax«, najpozneje do 10. junija.
Sestavila: Maja Hočevar
Razglas
Delavski svet delovne organizacije Mereator-Kondi-tor, p. o. je na svoji 2. seji, dne 12.4.1981 sprejel sklep, da delovna organizacija proda 2 počitniški hišici v Ankaranu po knjižni vrednosti, ki znaša za obe počitniški hišici 65.800,09 din.
S hišicama upravlja počitniška skupnost »OD-DIH« Ankaran, katere član Je organizacija združenega dela, ki ima počitniško hiši-co v tej skupnosti. V vsaki hišici so 4 ležišča. Sanitarije in objekti za prehrano so skupni.
se zanimajo z< "»ercator-Kondit Počitniški hišii KUPcem.
v: Merca to g Ljubljana,
V sredo, 20. maja popoldne, se je ob stadionu Svobode na Viču v Ljubljani, v počastitev dneva mladosti, odvijala tovariška tekma med ekipama - ljubljanskega tozda TMI - delavci mesne predelave in klavnice (mlajšimi igralci) ter prodajalci v mesnicah (starejšimi igralci). Zmagale so mlade moči, pri čemer so starejši igralci ves čas poudarjali, kako pomembno je sodelovati... Srečanje, ki se je odvijalo na skorajda profesionalni ravni, je odlično pripravila osnovna organizacija ZSMS tozda. Pripeljali so celo ozvočenje in duhovitega napovedovalca in bilo je prav zabavno. Besedilo in foto Matjaž Marinček
'V
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke
			1:	g	S	
mM		E	K	L	J	
je	F j A	R	R	0	%	Si
	Al	N.	E	sa	I	vti
“T'		A	M	A.		0;
BS-			A	z	L	2i
	ar	£		rr	V	ot
■	cT	L	v	E	r	T!
	riz	g	L	s	E	1
	VjA	u		A	R	S
—	Tfe-				A	5
ss;	SP~		r,:	2	sr-	
E	Ko	I	M	fl	t	Lj
BSi	Alk	E	E	i	H	Ri
	Tp	M	0	g? s	C	0
3	biK,	yi	i	B	A	m
1	VIA		t	ss	J	Aj
	Afc	A	S	f	S	P
sr	RJE	E	A	v	r	0
5T	Sm	&	L	0	S.	L
I		K	E	R		O
		5T	--	~™			m	i
r	2	A	ji	S		f	T	i
0	js	A		Tl	T	I		
M	A		K	A	L	1	sl	
■ 2T		R	r	E	Ati	K		1
	I	E	E	A.	S- TL		a	1
m	ž	M	zzr		L	u	T	\jsr
k		T	o	r		0	Al	s
®	p		E	ŠL	c	L	M	h
K	\o\		A	FF	E	K		H-
Oj	R	m.	I	0		l£l	s	I
P	£	R	A	e		2	A	s
A	g	A	1	M	E	v		A
It	o	M		E	K	J_	0	R
N	L	Z		||	A	T		
. Aj		S		%	T	A	V	A
5	I	V	0	s		K	E	&
.0		A	r	&:		R	T	
%	s	X	A	g	M	E		A
	E	A	N	E	E	M	t	L
r	S;	s . 2SS	LL	m	2	5	C	Ai
r-KUPON KRIŽ ANK A-
Ime in priimek ---
Naslov iz delovnega mesta
DO ali TOZD
Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite - Nagradna križanka, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali.
H
I
I
I
I
I
t
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
-J
• • •	•		• • •
• •	•		• • • •
O • « •	•		• • • • •
••••••			• • • • •
• • • •	• •		• • • •
• • ••• •••••
*
V zadnji številki našega glasila smo predstavili izdelke za nego las in lasišča, ki so namenjeni pravzaprav vsakomur. V današnjem nasvetu pa bomo zapisali nekaj besed o kozmetiki, ki je namenjena le ženskam. Morda že poznate kolekcijo Inblue, vendar pa bomo tokrat o njej povedali še nekaj več. Prav v teh dneh namreč v Iliriji-Vedrog nastajajo nekateri novi preparati, ki bodo že kmalu tudi v prodaji.
Že kar na začetku naj zapišem, da sodi kolekcija izdelkov Inblue po kakovosti in po cenah v vrh srednjega razreda. Torej je lahko dostopna sleherni ženi, tudi tisti, ki se ne hvali z ravno debelo denarnico. Sploh pa kozmetika v današnjem času ni in ne sme biti privilegij izbrancev. Na voljo naj bo vsaki ženski, ne glede na njeno starost ali poklic, in ker tokrat teče beseda o kozmetiki Inblue, naj uvodoma povem še to. da je kolekcija sestavljena pravzaprav iz dveh vrst izdelkov: iz tistih, ki negujejo, in onih drugih, ki jih v kozmetiki imenujejo dekorativni.
Kolekcija Inblue je namenjena vsem, ki želijo za svojo negovanost in lepoto skrbeti sami. Večna mladost in lepota sta resda nemo-
so za normalne do mastne vrste kože, drugi pa za normalne do suhe vrste kože. V obeh kolekcijah so na voljo po štirje preparati, ki so namenjeni čiščenju kože, hranjenju in osvežitvi.
Poglejmo še, katere proizvode vsebuje kolekcija: to so čistilno mleko, osvežilni tonik, dnevna vlažilna krema in nočna vlažilna krema.
Prav gotovo ni ženske, ki ne bi vsaj delno poznala lastnosti posameznih negovalnih pripomočkov. Preveč bi bilo, če bi našteli vse takšne in drugačne lastnosti, ki jih posamezni proizvodi imajo. Zapišem naj le to, da so izdelki iz celotne kolekcije izbrani tako, da se idealno dopolnjujejo.
Dekorativna kozmetika Inblue
Ženska pa se želi olepšati še z nečem drugim. Na negovano telo in negovan obraz nedvomno sodi tudi ličilo, ali, kot temu pravijo kozmetičarji, make-up. Ta naj bo seveda čim bolj naraven in predvsem v skladu s tipom dekleta, ki ga uporablja.
Poglejmo, katera štiri najpomembnejša ličila sestavljajo dekorativno kozmetiko Inblue. To so
goči, vendar pa lahko sami veliko storimo za to, da svoj mladostni videz ohranimo čim dlje. V Iliriji-Vedrog vedo o tem res veliko in pravijo, da nam prav kolekcija Inblue lahko pri tem veliko pomaga. Za vse je potrebna nekaj minutna nega dnevno in trud bo prav gotovo bogato poplačan. Seveda pa moramo pripomočke, ki jih kolekcija Inblue vsebuje, pravilno izbrati.
Negovalna kolekcija Inblue
Leta naredijo svoje in to se pozna tudi na koži. Vsi se dobro zavedamo, da z leti koža postane bolj občutljiva, saj njeni obrambni mehanizmi ne delujejo več brezhibno. Naj bo normalna, suha ali mastna - na vpliv okolja, spremembe letnih časov,napačno prehrano in na duševne obremenitve takšna koža ne reagira več normalno. Postaja vedno bolj suha in neelastična; začetek staranja je tu.
Proces staranja ne prizanese prav nikomur, prične pa se okrog petindvajsetega leta. Koža je z vsakem dnem manj sposobna, da bi se sama obnavljala, zato ji moramo pomagati s kozmetiko. Vendar pa moramo za to »pomoč« izbrati pravilne in kakovostne preparate, ki koži dajejo vse, kar potrebuje za svež, negovan in mladosten videz.
Negovalna kozmetika Inblue vsebuje dve vrsti preparatov. Eni
liquid make-up (hidratantna emulzija), lipstick (ustno črtalo -šminka), glossy (lak za nohte) in e ye shadow duo (senčilo za veke).
Hidratantna emulzija je na voljo v petih peščenih barvah. Rdečila za ustnice se lahko poleg izredne kakovosti pohvalijo tudi z enajstimi modnimi odtenki, v istih barvah pa so tudi laki za nohte. Senčila za veke so kaj različna, pet kompletov s po dvema niansama pa bo ustrezalo še tako zahtevnemu okusu.
Novost: Inblue special
Uvodoma sem zapisal, da v razvojnih laboratorijih Ilirije-Ve-drog nastaja nova negovalna kozmetika. Inblue special je kozmetika, ki je namenjena posebni negi kože.
Štirje novi preparati - hidratantna dnevna krema z NMF je namenjena vsaki koži, hranljiva nočna krema je za negovanje izredno suhe kože, osvežilna kremna maska od normalne do suhe kože in osvežilna kremna maska od normalne do mastne kože - bodo kmalu tudi v prodaji.
Zlati Savropak je priznanje, ki ga Beograd vsaka tri leta podeljuje za dosežke dobrega designa na področju embalaže in pakiranja. To visoko priznanje je za leto 1980 prejela Ilirija-Vedrogin sicer prav za celotno kozmetiko Inblue.
•»IURUA-VEDROG
LJUBLJANA, n. sol. o.
Izid žrebanja rešitev nagradne križanke Lek
Ljubljana
Na naš naslov smo do predpisanega roka prejeli 672 rešitev križanke Lek. Med pravilnimi smo izžrebali tri, ki so jih poslali:
•	Bernarda Dujc, M-Nanos, DS, Postojna, Tržaška c. 59;
•	Albina Fušnik, upokojenka, Hrastnik, F. Kozarja 14;
• Brigita Leskovec, M-Velepre-skrba, TOZD Grosist, Tobačna 7, Ljubljana.
Nagrade, ki jih je prispeval Lek Ljubljana, lahko izžrebanci dvignejo sami ali preko svojih zastopnikov v Mercatorjevem Studiu za ekonomsko propagando, Ljubljana, Breg 22.
Mercatoriada ’81 Mercatoriada ’81
V soboto, 6. junija, se bodo delavci in kmetje SOZD Mercator zbrali na 4. letnih športnih igrah - letos gostje M-Hožnika, TOZD Jelka Ribnica - v Ribnici
Odkar so se leta 1977 organizacije združenega dela s področij kmetijstva, industrije, trgovine, zunanje trgovine, gostinstva in turizma ter storitev s sklenitvijo samoupravnega sporazuma združile v sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator, je bilo do danes največ naporov vloženih v uresničevanje dogovorjene skupne poslovne politike, skupnega uresničevanja razvojnih investicij z združevanjem sredstev, skupnega opravljanja bančno-kreditnih poslov, skupne zunanje trgovinske dejavnosti in skupnega ter enotnega razvijanja poslovno informacijskega sistema z elektronsko obdelavo podatkov. Za svoje dosežke na teh področjih je Mercator prejel in prejema pomembna družbena in tudi neuradna priznanja. Sami bi morda morali biti bolj ponosni na pomen takšnih dejstev, kakor je podatek, da je Mercator v svoji panogi med 60 največjimi pretežno trgovinskimi organizacijami v Jugoslaviji na 4. mestu po skupnem prihodku, po družbenem proizvodu pa na 3. mestu in s tem prvi med podobnimi slovenskimi trgovinskimi organizacijami.
Z začetkom tega leta v Mercatorju združuje delo in sredstva 10 delovnih organizacij, v katerih je skupno 52 tozdov, ter 13 enovitih delovnih organizacij, z vseh slovenskih regij. Njihovi sedeži so v 39 slovenskih občinah, ene pa še v SR Hrvatski in ene v Beogradu. Razen tega ima Mercator poslovne enote še v 17 občinah drugih republik in pokrajin. V teh organizacijah združuje delo preko 11750 delavcev in 3000 združenih kmetov.
Pri tem, ko smo svoje moči v zadnjih letih usmerjali pretežno v uresničenje prizadevanj, da bi v pogojih hudih gospodarskih ni-
hanj in celo nerazumevajočega odnosa do trgovine s svojimi lastnimi močmi obvladali težke gospodarske pogoje, in smo pri tem tudi uspevali, nadalje, da smo težišče naše notranje politike postavili na krepitev homogenega političnega in strokovnega jedra sestavljene organizacije in kar najbolj čvrste medsebojne odnose med tako raznolikimi in po področjih razprostranjenimi kolektivi, smo gojili tudi takšne prireditve in manifestacije, kakršne so naše skupne športne igre, s pridržkom, da Učinki teh akcij niso presegali zanje vloženih sredstev. Naj vas spomnim, da je bila prva letna mercatoriada leta 1978 na Ptuju, druga v Portorožu, lanska v Krškem in letošnja v Ribnici. V tem menjavanju krajev in naših vsakoletnih gostiteljev se prav tako izraža naša težnja po vzajemnosti, ki je baza našemu sožitju, in zaradi katere smo združeni, da namreč vsakdo daje in vsakdo prejema, zdaj ta, drugič drugi. Na teh naših srečanjih se med sabo bolje spoznavamo, spoznavamo kraje, v katerih delajo naše organizacije, in njihove ljudi, vsi ti pa spoznavajo nas.
Kakor smo že nekoč poudarili, pa naše igre niso namenjene manifestiranju firme kot take, marveč nam samim, delavcem in kmetom Mercatorja. Kot firma si moramo ugled pridobiti na druge načine -s kakovostjo naše vsakodnevne ponudbe in poslovanja, s kakovostjo naših notranjih odnosov. Zaradi tega naša prireditev ni namenjena nastopanju Mercatorja pred javnostjo in ji v sredstvih obveščanja ne dajemo posebne publicitete. Zbližanja med nami na teh igrah pa so neprecenljivega pomena za naše notrahje delo in življenje, v prid sodelovanju tudi na drugih področjih, zaradi katerih smo se združili.
Program tekmovanja 6. junija v Ribnici
7.00	zbor vseh ekip 7.30 svečana otvoritev
8.00	začetek tekmovanja za kegljanje, streljanje, košarko in mali nogomet
9.00	namizni tenis, šah
10.00	plavanje
14.00	kros
15.30 vlečenje vrvi
17.00	razglasitev rezultatov in zabavni program
Gostiteljica Mercatoriade’81
Anton Kočevar — studio za EP
Ribnica
Najprej smo se zbrali ob doslej najznosnejši jutranji uri pred sozdovsko poslovno stavbo na Emonski ulici, kjer smo dobili belo-rdeče čepice, ki so vsem soudeležencem letošnjega, po udeležbi rekordnega, jubilejnega 25. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« dale vedeti, da organizirano sodimo »pod isto kapo« ... Od tod smo krenili na zbi- ' rališče. Trg osvoboditve (slika 1), kjer smo hoteli, še vedno skupaj in organizirani, vsi naenkrat v Viatorjevega zelenca (slika 2). Vsega hudega (beri: sardinske gneče) vajeni uporabniki storitev avtobusnega prometa smo kljub vsemu ugotovili, da se nas na nikakršen način ne more preko 460 naenkrat stlačiti v avtobus, zato smo se, kot to tudi sicer često počnemo,»razbili« v skupine in se, s tujimi komolci med rebri, odcijazili do Fužin. Tu smo »sestopili« in se podali v prirodo (slika 3), v prebujajoče se zelenje (slika 4) in od sončne pripeke potenje. »Glava« kolone, z zastavami na ramenih mladincev (slika 5), je bila tudi zadnjim v približno kilometer dolgi koloni dobro vidna in so ji zlahka sledili. Prava poletna vročina in pot navkreber sta naredili svoje: nekateri so se utrudili (slika 6), prav vsi pa so se razveselili malice, ki je čakala na pol poti (slika 7). Sendvičev, jabolk in osvežilnega čaja, ki sta ga brhki točajki pridno delili
(slika 8), je prav kmalu zmanjkalo in polni dodatnih moči smo jo skozi bujno, ozon oddajajoče zelenje mahnili naprej (slika 9). Po kakšnih dveh urah in pol hoje smo rahlo utrujeni, vendar pono-
sni nad prehojeno potjo, na svoji desni ugledali grad (slika 10) in se podali na Trg revolucije, kjer je bila sklepna prireditev letošnjega pohoda. - Besedilo in foto Matjaž Marinček
Ribniška dolina se je oblikovala ob tektonski prelomnici in je bila nekoč jezero polno rib. Jezero je polagoma usahnilo, spomin na obilico rib pa ni ostal le v imenu kraja, temveč tudi v grbu Ribnice.
Ribnica je v svoji zgodovini tesno povezana z gradom, ki ga prvič omenjajo v listinah leta 1082, čeprav so ga gospodje Žonveški postavili že prej. Fevdalni lastniki so se menjavali vse do leta 1810, ko ga je kupila rodbina Rudež, od nje pa leta 1873 vojska. Med vojno je bila v njem najprej italijanska, nato pa partizanska bolnišnica. Da se ne bi v njem utrdili domobranci in Nemci, so ga partizani porušili. Po vojni so grad delno obnovili in je danes pod spomeniškim varstvom.
Še kot fevdalni podložniki so Ribničani in okoličani sloveli kot spretni rokodelci, zlasti suhorobarji. Žal danes domača obrt izumira in jo uspešno izpodriva industrijski način izdelave znamenitih žlic, sit ih druge suhe robe. Le v Sodražici je še nekaj suhorobarjev.
Ribniška občina šteje nekaj več kot 12.000 prebivalcev, ožje 'področje pa okrog 2.500
prebivalcev. Poleg kmetijstva je razvita tudi industrija z znanimi organizacijami združenega dela INLES, RIKO, SLOVENIJALES-ŽIČNICA, DONIT in ITPP ter obrtna dejavnost.
V Ribnici je tudi naša temeljna organizacija združenega dela JELKA v sestavi Mer-cator-Rožnika. Kot trgovsko podjetje JELKA RIBNICA je bila ustanovljena 25. maja 1956. leta in hkrati z mercato-riado praznuje 25-letnico obstoja. Od prvotnih 14 prodajaln s 63 delavci se je JELKA v razvoju podvojila in v njej danes združuje delo 144 delavcev v 28 poslovnih enotah.
Lani so delavci JELKE, združeni v Mercator, odprli prvo blagovnico v Ribnici. Letos je prav ta blagovnica skupaj z restavracijo prizorišče slovesnosti četrtih letnih iger delavcev in kmetov sestavljene organizacije združenega dela Mercator.
K organizaciji športnih iger so delavcem Mercatorja nesebično priskočile na pomoč tudi družbeno-politične organizacije občine in JLA, tako da moramo Ribnici, kot gostitelju letošnje mercatoriade, izreči vse priznanje.
Obiskali smo hišo cvetja!
Precej časa smo si že v kolektivu Mercator-Sadja zelenjave želeli, da bi obiskali Beograd in grob našega dragega predsednika Tita. Želja se nam je pred dnevi končno izpolnila. Osnovna organizacija sindikata in Mercator Turist sta bila organizatorja tega nadvse uspelega izleta.
Zbrali smo se v popoldanskih urah pred upravnim poslopjem naše delovne organizacije. Bilo nas je kar precej - skoraj sto. Že ko smo se zbirali, je bilo čutiti nekakšno napetost pred odhodom in vsem, kar nas je čakalo. Odpeljali smo se na letališče Brnik, opravili vse formalnosti na letališču in poleteli proti Beogradu. Tudi tisti, ki so se prvič peljali^z letalom, so se kar vživeli v vzdušje ob poletu. No, tudi kakšna solzica strahu je stekla, ki pa se je posušila po varnem pristanku na beograjskem letališču v Surčinu. Pod vodstvom vodičev Jane in Jožeta smo se zapeljali v za večino še neznani Beograd ter se ustavili pri hotelu Sla-vija, kjer smo prenočili. Po večerji se nas je večina v napetem pričakovanju odpravila k spanju.
Po zajtrku smo se odpravili na Dedinje. Ta svečani trenutek je na vse napravil izredno močan vtis. Ni bilo potrebno dolgo čakati in že smo bili v zadnjem domu predsednika Tita. Molčali smo, marsiko-
mu je zastal dih, s pogledom pa smo si želeli vtisniti zadnjo ped prostora, ki nam je po smrti predsednika Tita tako znan in tako blizu. Kar prehitro smo končali obisk. Tudi kasnejši obisk muzeja je hitro minil, saj smo spoznali samo skromen del Titovega življenja, daril in posvetil, ki so mu jih poklanjali predsedniki, organizacije in tudi preprosti ljudje, ki so s jem skušali pokazati svojo ljubezen in neomajno vero vanj.
Po ogledu smo se polni' vtisov
napotili na Avalo. V lepem in sončnem vremenu smo obiskali spomenik neznanega junaka in šele potem postali zgovornejši. Preostalo nam je še toliko časa, da smo si ogledali center mesta, Tera-zije, Kalemegdan, se sprehodili po Knez Mihajlovi ulici, najbolj vneti so obiskali še živalski vrt. Kar nenadoma je prišel čas povratka. Polni vtisov smo še v letalu ugotavljali, da je bil izlet čudovit, da nam bo za vedno ostal v spominu.
Mirko Vaupotič
Tisti dan...
Takrat je majsko sonce zahajalo in temna tančica je ovila zemljo v noč, ki se zate, Tito, ni nikoli končala. Ta strašna noč, ko je kri v žilah zledenela. Prišlo je jutro, ko se je mesto zavilo v črnino. Tvoje slike na vsakem koraku. Ob njih postajamo, srečni in nesrečni hkrati. Takrat spoznamo, kako blizu smo si. Kako blizu sta si življenje in smrt. Od bolečine nam solze zalivajo oči in zagristi moraš ustnice, da ne bi zajokal naglas.
Ne, dragi Tito, tega dneva se ne da opisati. Povsod gruče ljudi, ki s solzami v očeh spremljajo tvojo zadnjo pot, ki se počasi končuje pod večno žalostnimi brezami.
Danes je zopet maj, majska noč, z bolečino kot pred letom dni. Sama sem in čakam na nekaj, kar se ne bo nikoli zgodilo, ker z zadnje poti ni vrnitve, kajti glas sirene je pomenil slovo.
Marija Starič Celovška 104
Mercator
g;s tarasfsa	^ m.,.
Matjaž Marinček (telefon 21-488) - - Tajnica redakcije Katja Jesenovec (telefon: 21-488) - Tehnfčn ™iedni^
temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator7- NakSda?ll SOOizvodo6"0