Izhaja:
10. in 25. vsakega mesca.
|* Dopisi naj sefrankujejo. Dokopisi se ne vračajo. Razpošilja se v tiskarni.
Vsakemu svoje !
Velja:
za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mir a“.
Leto TI.
V Celovcu 25. februarja 1887.
Št. 4.
Dr. Jožef Kahn — novi škof Krški.
Njegovo c. k. apostoljsko veličastvo, svitli cesar Franc Jožef, so z naj vi sim sklepom od 10. februarja 1887 blagovolili stolnega korarja Sekovske škofije v Gradcu, dr. Jožefa Kabn-a, za knezoškofa Krškega imenovati.
dolske prošnje Koroških Slovencev.
Leta in leta so nam dohajale britke pritožbe zavoljo ljudskih šol. Prosili so, naj jim pomagamo. Storili smo, kar premoremo. Podali smo v „Miru“ načrt, kako naj se napravijo prošnje na visoki državni zbor. Y tej prošnji Slovenci pravijo:
I.	Našo šolo obiskujejo samo katoliški otroci, zato prosimo za versko, katoliško šolo.
II.	Mi prosimo za šestletno šolo, kteri naj sledi tri- do štiriletna nedeljska šola.
III.	Mi prosimo za slovensko šolo in sicer tako, da bo v prvih treh letih poduk čisto slo-vensk, s početkom četrtega leta pa naj se podučuje tudi nemščina, pa le kot obligatni učni predmet, ne pa kot učni jezik.
In glejte ! brez vsega naganjanja in pritiska, iz Čisto proste volje došel nam je velik kupec tacih prošenj iz vseh slovenskih dolin na Koroškem.
Omenjene peticije je poslalo 22 ohčin, v kte-r'h živi po zadnjem ljudskem številjenju 38.697 slovenskih in le 1053 nemških prebivalcev, 48 far, kjer je vsega skupaj 63.924 slovenskih in le 8216 nemških faranov in 34 krajnih šolskih sovetov. Vseh peticij je torej 104. Peticije so se vlani odposlale državnemu zboru, ki jih je izročil peticij-skemu odseku. Letos — 7. februarja — je v šolskem odseku o njih sporočal g. poslanec Klun.
Iz njegovega sporočila zvemo, da je tem prošnjam nasproti državnemu zboru od koroških občin, fesi in krajnih šolskih sovetov došlo 49 drugih peticij, v kterih prosilci prosijo, da naj ljudsko šolstvo na Koroškem ostane, kakoršno je.
Gospod sporočevalec je omenjal, da versko šolo katoličani zahtevajo ves čas, odkar so bile fpeljane nove šolske postave, da so katoliški škofje precej v začetku in zopet lanskega leta povzdignili svoj glas. Rekli so, da si štejejo v posebno dolžnost tirjati versko šolo, in da ne bodo mirovali,
dokler je ne dosežejo. Enako zahtevajo tudi protestantje in Židje za svoje otroke, da je mnogo takih peticij došlo raznim deželnim zborom, da se je tiroljski zbor letos zopet pečal s to zadevo, in da vladi in državnemu zboru ne bode ostajalo dru-zega, kakor že skorej uslišati te prošnje, in šolske zakone v tem smislu premeniti.
Gledé šestletne šole je spominjal na obširne razprave pri šolski noveli, kjer so se povdar-jali nravni, gospodarski, denarni, kmetijski in obrtni razlogi za znižanje šolske dobe od 8 na 6 let. Tsled tega je bila sklenjena šolska novela, pri kterej gre za to, da se izvršuje. Slovenci niso zoper to, da otroci do 14. leta v šolo hodijo, — le to prosijo, naj hodijo do 13. leta v vsakdanjo, potem pa 3—4 leta v nedeljsko šolo.
Gledé tretje prošnje je poročevalec povdarjal, da imajo slovenski prebivalci pravico za svoje otroke zahtevati slovenski matrni jezik kot učni jezik. To vh eva pedagogika, to zahtevajo zakoni, zlasti 19. temeljnega zakona, § 1. državnega šolskega zakona in § 51. šolskega in učnega reda iz leta 1870. To pravico priznalo je pri raznih prilikah slovanskim državljanom državno sodišče. Sedanje šole na Koroškem so tako vravnane, da Slovenci nimajo ne ene slovenske ljudske šole, ker je tudi v tako imenovanih slovensko-nemških šolah poduk le nemšk. Tudi so neHeri učitelji trdi Nemci Slovenski jezik na Celovškej preparandiji še ni obli-gaten predmet. Odtod pride, da otroci ne znajo ne nemški, ne slovenski brati, da v poduku zaostajajo , da se zlati čas trati itd. Zatorej so škof in kateheti že leta 1879 prosili, da bi se otroci vsaj slovenski katekizem brati učili, pa zastonj.
Od nasprotnih peticij pravi sporočevalec, da one pravice do slovenskih šol ne morejo ovirati; došle so večidel iz čisto nemških krajev, ktere zadeve slovenskih občin nič ne brigajo. Pa tudi, ako bi prišle iz ravno tistih krajev, ne imele hi nobenega pomena, ker Slovenci ne tirjajo, naj se Nemcem vzamejo nemške šole, ampak oni le zahtevajo, naj se tudi njim pripoznajo enake pravice, kakor Nemcem.
Konečno gosp. poročevalec stavi te-le predloge :	Naj se omenjene peticije izročijo visokej
vladi in sicer gledé prve zastran verske šole s priporočilom, naj se kolikor mogoče na njo ozira, — gledé druge in tretje prošnje naj pozveduje, kako reč na Koroškem stoji in potem spolnuje dolžnost svojo.
Prvi se oglasi proti tem predlogom liheraljni poslanec Suess, ki je kumoval pri sedanjih šolskih zakonih. Omenja strašanske razburjenosti, ki
jo bode obravnava o teh peticijah napravila in ki zarad vnanje nevarnosti, ktera nam preti, in zavoljo sedanjih političnih okoliščin ne bi bila primerna. Ko se je pretresala šolska novela, zagotov-Ijalo se je, da je to zadnja prememba, da ne bo nič več prišlo za njo, in sedaj se tirja, da naj državni zbor zapusti podlago sedanjega šolstva. Nasprotje med raznimi strankami bode tako hudo, kakor še nikdar poprej ni bilo, zato naj se z ozirom na sedanje politične okoliščine obravnava o teh peticijah odloži.
Drugi kum sedanjih šolskih postav poslanec Beer je krepko pritrkaval Suessu in celò trdil, da se bode preobrnilo in na glavo postavilo vse šolstvo, ako se sprejemejo od poročevalca nasvetovani predlogi. Zato je priporočal Suessov predlog. Jako moramo obžalovati, da so se desniški udje precej vsedli na limanice, ki jih sta jim bila tako zvito nastavila Suess in Beer. Poslanec K ar lo n je brez pomislika potegnil za njima, češ, da zarad vnanjih razmer res ne bi bilo primerno te reči sedaj obravnavati in nemške dahove na levici vznemirjati. Najpriličnejši bi bilo, da bi se ta reč obravnavala o priliki, ko se bode razpravljal nov šolski zakon. V enakem smislu se je izrazil tudi poljski poslanec grof Dzieduszicki, pristavljal je še, da bi dotični sklep ne imel nobenega praktičnega vspeha, ker bi bilo še zmirom vladi prepuščeno, da kaj vkrene ali ne.
Tudi Weitlof in Wildauer sta se oglasila za Suessov predlog, in poslednji se je zlasti spod tikal nad tem, da se eno in isto ime večkrat nahaja na peticijah, in da je toliko podkrižanih prosilcev.
Poslanec Klun je odgovarjal Suessu, ua jeor pač mislil, da bodo te peticije nemško gospodo na levi razburile, ali taka razburjenost je čisto nepo-rebna, ker gre le za pravico in ker mora tudi v .em slučaju veljati stari pregovor: „Fiat justitia, pereat mundus!“ (Pravica mora veljati, ko bi imel tudi svet poginiti!) Nasprotniki trdijo, da se ima šolstvo s temi predlogi ponplpom-a -spremeniti. To hi res; prvi predlog prepušča vladi, ali hoče kaj storiti ali ne, dokler državni zbor sam ne sproži zakona zastran verske šole, z drugim in tretjim predlogom pa se nobena postava ne spreminja, ampak ona le zahtevata, naj se obstoječi zakoni izvršujejo tudi slovenskim prebivalcem na korist. Kaj bi storili nasprotniki, ko bi imeli pred seboj n. pr. kako prošnjo iz nemškega Kočevja, v kterej bi se tamošnji Nemci pritoževali, da jim je deželni šolski sovet kranjski zaukazal slovenski učni jezik, kterega njih nemški otroci ne umejo, in bi prosili državni zbor, naj jim pomaga k njihovej pravici? Ali bi ne zagovarjali dotične prošnje in prosilcem ne dajali prav ? Kar je pa Nemcev prav in pravično, to mora biti tudi Slovencem, in kakor mora za nemške otroke veljati nemški učni jezik, tako mora za slovenske veljati slovenski.
Praktične vrednosti sklepi res ne bodo imeli, ako jih ministerstvo ne bo hotlo izvrševati. Ako pa ima dobro voljo, zamore goropadnim neprilič-nostim na Koroškem v okom priti tudi brez naših sklepov. Še dalje odkladati peticije bi ne bilo prav, in tudi ne potrebno. Odsek prav lahko vse te peticije reši brez odloga, ker bode pri vsem tem še zmerom mogoče obravnavo v zbornici odložiti,
ako bi se predsedniku dozdevalo, da bi ne bilo primerno jih zarad vnanjih nevarnih razmer obravnavati že sedaj. Saj je v njegovej moči kako reč dejati na dnevni red, ali ne. Zato konečno prosi, naj odsek ne sprejme Suessovega predloga, ampak naj se spusti v razpravo o peticijah.
Toda vse to prigovarjanje ni nič zdalo, večina je slenila, da se obravnava o koroških peticijah po Suessovem predlogu za zdaj odloži; proti temu predlogu sta glasovala edina poslanca Klun in Chotkowski.
Tako moško in neprestrašeno je gosp. sporo-čevalec Klun zagovarjal naše postavne in pravične prošnje. Koroški Slovenci mu izrekamo iz celega srca najtoplejšo zahvalo za ves njegov trud in se mu priporočamo tudi za prihodnje čase. Naše delo še ni dokončano ; mi ne mirujemo, dokler ne dosežemo, kar nam po postavi gre. Nastopili bomo drugi pot in pojdemo po stopinjah do najvišega državnega sodnišča, ktero bode gotovo prisodilo našemu slovenskemu jeziku postavne pravice.
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
Iz Celovca. (Imamo škofa!) Novi naš knezoškof, preč. gospod dr. Jožef Kahn, so rojeni 11. aprila 1839 v Meljskej dolini na Koroškem v fari Zagrič. Eno leto so hodili v tretji razred nemške šole v Celovcu, potem 1. 1851 šli na gimnazijo v Št. Pavlju in odtod jih je znana dobrotnica gospodična E gg er v Celovcu spravila v škofijsko deško semenišče Karolinum-Avgustineum v Gradcu. Po dokončanih latinskih šolah so stopili v bogoslovsko semenišče v Gradcu iu bili 19. julija 1863 posvečeni za mešnika. Najprej so bili postavljeni za kaplana v Weitz-u, potem za poma-galca semeniškega špirituala v Gradcu, potem za profesorja na deželnej realki in slednjič za stolnega korarja in vodjo škofijskega deškega semenišča.
O škofu, kterega si mi Slovenci želimo, smo vselej in poslednjič v 24. štev. 1. 1886 pisali takole : „Mi katoličani, kterih je na Koroškem ogromna večina, spoznamo in čestimo v svojem škofu najvišega dušnega pastirja in smo trdno prepričani, da nam bodo svitli cesar poslali pravega apostolskega moža. Veselje med katoliškimi Slovenci bode pa še tim veče, ako bojo novi škof zmožni tudi slovenskega jezika“.
Prva in poglavitna želja in prošnja naša se je, hvala Bogu! spolnila. Novi naš knezoškof, gosp. dr. Jožef Kabn, niso le samo visokoučen duhovnik, temuč so tudi mož — ves poln in vnet katoliškega cerkvenega duha, ves polu in vnet goreče ljubezni do sv. katoliške cerkve in do naše ljube Avstrije. Novi knezoškof so tudi spreten in izvrsten govornik, kterega poznamo iz govorov, ki so jih imeli pri zborih političnega katoliškega društva v Gradcu že leta 1874 in 1875. Slovenskega jezika sicer menda ne znajo, zvemo pa iz zanesljivih sporočil, da so se dozdaj kot vodja deškega semenišča in gimnazije vselej skazovali tudi Slovencem pravičnega in dobro hotečega moža. Še to smo tudi slišali praviti, da so gospod — še le 48 let stari — tudi trdne volje učiti se slovenske besede.
Zatorej odkritosrčno in toplo pozdravljamo no-vega knezoškofa, prosimo mu iz celega srca blago-s ov božji, da dolga leta veselo, srečno in zdravo v adajo našo Krško škofijo na svojo in vernih ovčic časno in večno srečo!
Iz Prevaljske okolice. (Ču j te, kaj se pri
nas godi.) To vam je dobro znano, kako so pri O ičinskej volitvi nas nasprotniki osmukali. Zdaj misJiJo nam pa občino popolnoma raztrgati. Ne v,em> ali se gospodom v glavi meša, ali kaj? Mi-shjo namreč Šent-Uršeljsko goro pod Črno vtekniti, da bi ubogi kmet po 5 ur moral -hoditi, prej da k občinskemu uradu prišel. Podkraj in Na-vrški vrh pa so volje potisniti v Kotlje; nas je pa osti, da celo leto ali pa nikoli ne zajdemo v Kotlje. Tudi Šent-Danjelci niso zadovoljni ; ravno tako narobe mislijo s Stražiščem in Brisenco. Naši Vrli kmetje so šli že prosit zato, da bi jim nasprotno prošnjo naredili, obljubilo se jim je, pa roenda nič storilo. Tudi sem slišal, da se bodo sami pritožili. To menda vse počenjajo, ker mislijo, da pri volitvah ne bojo nikoli mogli zmagati, aao občina naša ostane kakor je. Pa to bi se vse vse lehko poravnalo, ko bi gospodje toliko nasprotni ne bili. Pa oni nam zmirom pri šolah nasproti delajo, to je bilo ravno zdaj 10. januarja. Kospod kaplan so namreč prosili, naj bi šolski otroci slovenski katekizem dobili. Naš liberaljni šolski sovet in učitelji so jim zavrgli prošnjo. Kako pa se bo 6- ali 7 letni otrok v tujem jeziku učil kerščanskega nauka? Dosti je staršev, ki pravijo, kaj bom otroka učil, saj 8 let v šolo hodi; ali se pa morejo slovenski otroci naučiti brez slovenskega katekizma? Tudi so gosp. kaplan prosili , naj se jim nekaj da za šolski trud ; imajo namreč 8 šol oskrbovati, za to ne dobijo ne vinarja, Kakor sem slišal, se jim je tudi ta prošnja odrekla. Prosili so tudi, naj bi po letu imeli otroci šolsko mešo, kakor jo imajo po vseh sosednjih farah. O tem se jim je neki obljubilo ; ali s® pa bode obljuba spolnila, to še ni gotovo. To nn vsi srčno želimo. Na Liešah je nek gospod slovenske starše močno prijel za to, ker so prosili za slovenski katekizem. Naša šolska postava pa zapoveduje, da ima šola nalogo, otroke izgojevati verno in nravno — „sittlich-religios“. Imamo take «Čke, ki sami nimajo vere, pa je tudi drugim ne Privoščijo. — Slišal sem tudi, da so se g. kaplan Pritožili na deželni šolski sovet, to so storili prav Po naših mislih: Slovenski otrok naj se uči po slovensko, nemški pa po nemško. Tudi to srčno želimo, da bi gospod dobili za svoj veliki trud Primerno plačilo. 16 ur v tednu brez vsega pia-olla, to je velika butara!
Iz Podjunske doline. (Kosmata laž.) „No-vice“ v Ljubljani so pisale to-le: „Neka merodajna oseba — (prej ko ne gosp. minister dr. Dautsch sam ?) — se je nasproti dvema naših zaupnikov v tej zadevi izrekla: „Vsi koroški Slovenci so že toliko omikani, da morejo ® s voj i m škofom tudi nemško občevati“. flmilovanja vredna je gospoda na Dunaju, ako je o naših razmerah tako slabo podučena, ali prav ?a Prav tako grdo nalagana. Kako kosmata laž 1® to, da morejo vsi Slovenci s svojim škofom tudi nemški občevati, pričajo nasprotniki naši sami. 10- februarja je imel odbor kmečke zveze veliko
sejo. Za kandidata nemško-liberaljne stranke je bil postavljen gosp. Laks. Sklenilo se je, na vse kriplje delati za njegovo volitev in spise razpošiljati v nemškem in slovenskem jeziku. Vo-lilci za državni zbor so gotovo najbolj omikani med vsemi Slovenci. Čemu je pa torej treba, njim pošiljati spise tudi v slovenskem jeziku? Tako so nam nasprotniki sami najbolj verjetne priče, da je to kosmata laž, da so Koroški Slovenci že vsi ponemčeni, da morejo s škofom nemško občevati. Drugih dokazov menda ni treba.
Iz Kotmare vesi. (M a r s i k a j.) Nemško-liberaljni osrečevale! ljudstva se mislijo jako. učene in prosvitljene, pa vendar kar vsak priprost človek ve, tega dostikrat ne vedó ali pa vedeti nočejo, namreč da se komu najlože kaj dopove v tistem jeziku, kterega on govori, tako Nemcu po nemški, Francozu pa francoski, in tedaj gotovo tudi Slovene^ najlože po „slovenski“. Vsak pa zna, kako sitno in imenovane) resnici nasprotno da je, če se v čisto slovenskih farah izklicujejo uradni ukazi in naznanila po nemški, in sicer tako, da še tisti, ki dobro nemški znajo, le težko zastopijo. Tako je tudi pri nas bilo za časa vlade prejšnega župana, g. Steinerja. Pa v tem se je obrnilo zdaj na boljše. Že več ko leto dni nismo slišali na semnjišču nemškega izklicevanja, vse se nam pove v lahko um-Ijivej, domačej slovenskej besedi. Ume se, da so vsi občani tega močno veseli. Sliši se, da si odbornik, g. P. Modrič (ki je bil predlanskim od naše stranke voljen v občinski odbor), prizadeva in trudi, da prestavlja nemške doposlatve v slovenščino. Toraj hvala mu! Mi pa prašamo, ali ne bi bilo še bolj prav, ako bi dopisovale občine visokej vladi, in slavnemu okrajnemu glavarstvu, in ta, onim le v slovenščini? Koliko truda in sitnosti bi se s tim prihranilo! Bog nam je dal milo domačo besedo gotovo v to, da se je poslužujemo. Cernu torej brez potrebe tiščati v tujstvo? Občinska predstojništva pomislite vendar enkrat! Brali smo, da bo prošnja, ki jo je naša občina poslala v visoki deželni zbor, menda vendar le vslišana. Dobili bomo podpore, da se poravna cesta. To je živa potreba.
Iz Savinjske doline. („Šolski vrtec“.) Zadnja Celjanka („Deutsche Wacht“ imenovana) se strašno huduje nad c. k. uradniki in drugimi zavednimi ^ Celjani, ki svoje male otroke pošiljajo v slovenski „šolski vrtec". Ker utegne mnogim ta nova naprava neznana biti, naj jo malo razložimo. Bazumni detovodniki so spoznali, da za otroke je neizmerno dobro, da pridejo med otroke. Treba pa je otroke skrbno nadzorovati ter jih ne puščati brez primernega varha. Tako so nastali „otroški vrteči1', prostori, kjer so otroci od 2—3 let zbirajo ali pod milim nebom ali v posebnih sobah. Tam si otroci skupaj igrajo, pa se tudi začenjajo pripravljati za šolski poduk. Otroke nadzorujejo zato izšolane učiteljice, ki se slovenski imenujejo: „Vrt-narice". S takšnimi „Yrteci“, ako so dobro vredjeni, pomagano je starišem kakor otrokom. Starisi vedó, da so otroci v dobrem varstvu, otroci pa se ra-dujejo v primernej tovaršiji. Za naša ponemčena mesta imajo pa slovenski otroški vrteči še to posebno prednost, da se otroci drug od drugega nauči slovenskega oziroma obeh deželnih jezikov. „Celjanka“ trdi, da je to „pedagogična nesmisel",
da se otroci, ki od doma znajo le nemški govoriti, pošiljajo v slovenski otroški vrtec. Pa to ni „nesmisel“, ampak kaže modrost starišev, ki za otrokovo bodočnost s tem gotovo najbolje skrbijo, da mu dajo priložnost se obeh v deželi navadnih jezikov naučiti. Dokler nismo imeli slovenskega „Vrteca“ za otroke, morali so treznomisleči uradniki , profesorji in drugi meščani svoje otroke pošiljati v okoličansko ljudsko šolo, na kterej je poučni jezik slovenski, da bi se slovenskega jezika naučili. Pa tam se jim je od početka še slabša godila, kakor nam nekdaj, ko smo s kmetov v mestne nemške šole prišli, ker niso znali učnega jezika. V bodoče bo pa to vse drugače, ker bodo se otroci v „Vrtecu“ naučili že slovenski govoriti. Kdor trezno sodi, spoznal bo, da nemške ljudske šole za slovenske otroke so pedagogična nesmisel, nikakor pa ne slovenski vrteči. Bog daj družbi sv. Cirila in Metoda prav obilno udov, da bi zamogla po vseh slovenskih mestih takšnih koristnih naprav ustanoviti!
Iz Ribnice na Pohorji. (Bralno društvo.) Če tudi se nam Slovencem v narodnem obziru slabo godi, vendar ne obupamo zategadelj, ker se narodna zavest med našim ljudstvom povsod jako širi in raste. Dokaz temu je to, da se povsod usta-novijajo „bralna društva", — ognjišče narodne prebujenosti, in kjer se one ustanove, je oni kraj za na-protnike naše gotovo zgubljen. Košato Pohorje, ponos naš, se je v zadnjih desetletjih tudi očistilo precej peg nemškutarije ; najprej na južnej strani, kj^r jo obdajajo vrle Šaleške doline, dalje Vitanje, Konjice in Slov. bistriški okraj. Zdaj pa se je začelo daniti tudi na severnem od Maribora gori ; v Bušah so osnovali „bralno društvo", zatem v Šent-Lorencu in ko je par let preteklo, zablisnil je enak ogenj tudi v našej prijaznej Ribnici. Dne 23. jan. smo obhajali slovesno prvi občni zbor pri g. Straj-harju, pri kterem se je mnogo ljudstva zbralo. Po pozdravu predsednika osnovnega odbora so govorili krasen, pet četrt ure trajajoč govor č. g. Kocuvan, župnik iz Vuhreda, in v njem zbranemu ljudstvu razjasnovali pomen narodnih društev ter jo vnemali za nje. Potem se je izvolil odbor in sicer gg. S tra jh ar za predsednika, Držečnik namestnika, P. Miklavec tajnika, č. g. Kavčič namestnika, Pil. Miklavec blagajnika z namestnikom J. Vranom; dalje gg. Jož. Miklavec, A. Grubeljnik in P. Vomec za odbornike. Na to so se zbirali udje in da je društvo res stopilo v življenje, priča nam precejšno število okoli 60 društvenikov, za prvi čas v naših razmerah gotovo dostojno število. Potem se je začela veselica z govori in napitnicami, ktero so posebno poviševali dragi gostje z Vuhreda in Lehna, ki so se potrudili precej daleč k nam. Tudi so nas obiskali — žal da nekoliko prepozno — vrli pevci bralnega društva iz Ruš z čvrstim svojim vodjem gosp. Hlebom, kteri so nas celi večer jako zabavali s krasnim svojim petjem. Hvala jim in pa še na večkratno svidenje! Sploh pa nam bo ta večer nepozabljiv in le to želimo, da bi imel še več takih ali pa še lepših naslednikov! Mlado društvo pa rasti, cveti in razvijaj se veselo v napiedek našemu ljudstvu, v zavetje našej narodnosti, v čast in slavo ljubej našej domovini!
Iz Gabrovice v Istri. (Trda je!) Ker se od nas le redkokrat piše vrlemu „Miru“, naj tedaj povem, kako se pri nas godi. Tužna Istra ! to moramo tudi mi čutiti, ker pri nas začenjajo se istri-janske razmere, ktere seveda niso za kmeta nič kaj ugodne. Naj si bodo letine slabe ali dobre, ubogi kmet si ne more pomagati, ne more več izhajati; reveža lotili so se že judovski barantači iz bližnjega Trsta nadlegovati in mu vsiliti preležano robo za dragi denar. Lanskega leta smo , Bogu hvala ! pridelali še vender le dobre vinske kapljice, ktere ne moremo prodati, ker nobeden po njej ne poprašuje, akoravno so cene nizke: čeber belega po 9—10 gld. in črno nekoliko več. Upamo da znabiti zanaprej, ko zima nekoliko odneha, bo kaj bolje.
Kaj dela politika.
Delegacije so sklicane za 1. marca. Minister-stvo bo menda tirjalo 40 milijonov gld. za vojaške priprave. Bog nas varuj vojske ! Ako bi se vnela vojska, bilo bi to še veliko premalo. Razmere se kažejo bolj mirne; vendar gotovega nihče ne ve. — Nemški kljub našega državnega zbora je šel rakom žvižgat, — družniki so se med seboj razprli. Nekteri so se pridružili drugemu kljubu, drugi ostanejo divji, tretji so odložili svoje poslanstvo. — V Nemčiji je Bizmark vodo tako napeljal , da bode prej ko ne katoliški centrum razdrl in si pridobil pri novih volitvah take poslance, ki mu bojo dovolili vojake za sedem let. — Lahi •sv bili v Afriki hudo tepeni in zavoljo tega je mi-nisterstvo odstopilo. — Slavni Ceh dr. Rieger je v nekem ruskem časniku priobčil nek članek, v kterem pravi, da se Rusija in Avstrija lehko na Balkanu pogodite, in da ni treba med njima nobene vojske. Le Bizmark bi rad štreno zmedel, ker se Rusa boji bolj ko Francoza. — Na Bolgarskem je še vse pri starem. Rus noče sedanje vlade pripoznati za postavno; ponuja jim še vedno Mingrelskega princa za vladarja.
Gospodarske stvari.
Imeli smo na Koroškem nekdaj slovenski časnik za gospodarske stvari. Na svitlo ga je dajala naša kmetiška družba. Ker pa družba za slovenske kmete kaj doplačevati ni imela volje in srca, nehal je časnik izhajati. Kakor nemški potrebujejo pa tudi naši slovenski kmetje poduka o svojem gospodarstvu. Zatorej smo že unokrat omenjali , da „Soča“ v Gorici donaša prilogo „G o-spodarski list" s podobami, kteri bode izhajal dvakrat na mesec, vsak drugi petek, in kterega ureduje g. E. Kramer, vodja deželne kmetijske šole v Gorici. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dobivajo list brezplačno, sicer pa stane 1 gld. 20 kr. na leto. Prva številka ima dokaj lepih stvari v prav domačej, lehko razum-Ijivej besedi. V dokaz ponatisnemo to-le :
Ne zanemarjajte sadnega drevja!
„Imajo oči in ne vidijo, imajo ušesa in ne slišijo", so besede sv. pisma, ktere žalibog veljajo
[ p premnogim gospodarjem, posebno tistim, kterim ) J® . sadjarstvo deveta briga. In kako obilno pla-- eujejo sadna drevesa trud, ki ga je človek imel ž ; Alimi! Lahko rečemo, da niti polje niti vinograd ! 116 povrača gospodarju truda v toliki meri. Koliko , zaleže sadje v hiši ! Koliko ti pa gotovega denarja Pu^se y hišo,, o tem te lahko prepričajo Gorenjci . jj1 rolminci., ki so lansko jesen dobili za sadje na tisoče in tisoče goldinarjev. A koliko je gospo-xarJ®v, kterih ne moreš prepričati o tej zadevi. Gì jih grajaš, dobiš od njih odgovor: „E pri nas sadno drevje ne raste ; naš kraj ni za sadje“. Pripeti se dostikrat, da se v tej ali oni vesi tudi po več let niti jedno drevo ne usadi. Ce pa ta ali oni kako drevo usadi, stori to navadno napačno, tako da se drevo ne prime, ali pa da donaša tako sadje, ki ni za kupčijo, ker si ni izbral prave vrste sadja.
Podati hočem torej o tej zadevi v „Gospodar-skem listu" nekoliko nasvetov.
Ne sadi drevja pregosto; vsako drevo potrebuje prostora, zraka in svitlobe od vseh strani, drugače ti bo rastlo slabo in ti bo le pičlo rodilo.
Jame, v ktere hočeš vsaditi drevo, izkoplji Jeseni, ali pa k večjemu zgodaj pomladi. Jame naj bodo vselej vsaj 1 meter globoke in 1 meter široke.. Pri kopanji pazi na to, da se boljša zemlja loči od slabejše. Na jedno stran jame naj se meče zgodnja plodna zemlja, na drugo pa spodnja mrtva, da se potem korenine z dobro zemljo pokrijejo. Slabšo zemljo stavi na vrh, ali jo pa celo odstrani in z boljšo nadomesti.
Drevesca ne usadi niti pregloboko niti preplitvo. tako globoko, kakor je stalo poprej.
Drevesc ne kupuj nikdar na trgu; tam plačaš drevo drago in kupiš mačko v Žaklju, ker ti nikdo ne pove, ali je drevesce dobre ali slabe vrste, kadja slabe vrste nahaja se dovolj, premalo pa plemenitega ali žlahtnega. Kupuj drevesca le v zanesljivih drevesnicah ; a to že jeseni ali zgodaj Pomladi, ne pa meseca marcija ali celo aprila, ko se je iz drevesnic že vse najboljše izprodalo.
Torej ne zanemarjaj sadnega drevja
Za poduk in kratek čas.
Črna rojska.
.. Ko so napadali v starih časih Turki naše pokrajine ali ko so pridrli Francozje, postavil se jim je Pogostoma ves narod v bran. Vsak je popadel orožje, kakoršno je imel, in hajd na sovražnika. Tako vojno jmenovali so črno vojsko gotovo zavoljo tega, ker Jih je mrgolelo,. da je bilo vse črno. Posebno slavo pridobila si je črna vojska na Tirolah leta 1809, ktera je trikrat vrgla Napoleonove čete iz svoje domovine. Tudi Ziljani se radi spominjajo istih časov, ko so Francoze podili do Podkloštra. lakrat nikdo ni bil prisiljen udeležiti se boja; šli so, kedar je prihrul sovražnik v deželo , razšli so se, ko so ga zapodili.
Na Avstrijskem dobili smo, kakor bo že sploh znano, lanskega leta postavo o črnej vojski. O tej nočemo nekaj spregovoriti. Časi so resni. Govori G piše se o vojski toliko, kolikor že nekaj let ne. ileJe povsod. Na zapadu oborožujejo se Fran-
cozje, nič manj na Nemškem. Vzhodno prašanje razdvojilo je Kusijo in Avstrijo. Povsod imamo še mir, a to je mir z orožjem v roči. Tudi na Avstrijskem sklenila se je postava, s ktero se bo vojna moč države, rekli bi, brezmejno pomnožila. Meseca januarja t. 1. izdalo je vojno ministerstvo od cesarja potrjene izvršitvene določbe , kako se bo črna vojska uredila.
Kaj je namen črne vojske?
Namenjena je črna vojska 1. za dopolnjevanje stalne armade, da se bodo nadomestili v boju padli, 2. za podporo stalne armade, 3. za pomočna dela, ktera so opravljali do sedaj redni vojaki n. pr. za posadke v trdnjavah, za ceste, pota, mostove, za pisarnične službe po kancelijah, za prenašanje in postrežbo ranjencev, za stražo ob mejah itd. Za vsa ta opravila potrebovalo se je do sedaj mnogo rednih vojakov, namesto teh bodejo stopili črno-vojniki in redna vojna se bode lahko vsa postavila proti sovražniku.
Kdo spada v črno vojsko?
Vsak mož od prvega januarja tistega leta, v kterem dopolni 19 let do konca tistega leta, v kterem doseže 42. leto. Izvzeti so samo tisti, ki imajo ali na telesu ali na umu take hibe, da niso za nobeno rabo. Take napake so na primer : gluhota na obeh ušesih, slepota na obeh očesih, velik krof, zvita noga, če je kdo pritlikovec, mutast itd. Dosluženi vojaki, ki so prejeli odpust (Abschied), prestopijo potem v črno vojsko, kjer ostanejo do zvrhaj omenjenega leta. Celih 24 let je torej vsak mož v črnej vojski.
Tisti, ki so se svoje dni odkupili od vojaščine, podvrženi so tudi črnovojnej dolžnosti. Vendar ne bojo jih rabili za nadomestnike v stalnej vojni in v deželnej brambi, temveč za pomočna dela.
Letni razredi črne vojske.
Vsi črnovojniki razdeljeni so po letih v 24 razredov. Vsakemu letnemu razredu pripadajo vsi, ki so v enem in tistem letu rojeni. Vsi razredi dele se v dva sklica ali nabora (Aufgebot). V prvi sklic spadajo možje od 19 do 37 let, v drugi pa od 38 do 42 let, torej bo služil črnovojnik 19 let v prvem in 5 let v drugem sklicu. V najviši razred so zapisani dvainštirdesetletniki, v najniži pa devetnajstletniki.
Ali je med prvim in drugim sklicem kak razloček?
Da in ta jako važen. Prvi sklic se namreč sme rabiti za dopolnjevanje stalne armade in brambovcev, kedar se bodo pokazale izgube, drugi pa ne. Kazjasniti hočemo to s primerom : Ako bi padlo v prvej bitki 300 mož iz koroškega pešpolka št. 7, bodo najprvo potegnili v nadomeščenje padlih vojakov nadomestno reservo, ako je pa teh premalo, potem se bodo poklicali črnovojniki prvega sklica, kolikor jih bo vojno poveljništvo potrebovalo. Dokler nisi dopolnil 37. leto, živiš den na den v strahu, da te porinejo ob času vojske v stalno armado , kar se nobenemu brambovcu nikoli pripetiti ne more. V tem oziru pomeni črno-vojna postava nič druzega kot podaljšanje vojaške dolžnosti za dobrih 5 let. Kdor bo doslužil pri vojakih recimo v 32. letu, dobil bo sicer odpust, ali zagotovljen ni, da ga ne pokličejo zopet v
stalno vojsko. To se nam zdi najhujša točka vse postave.
Kako se bo rabila črna vojska?
Kar se tiče dopolnitve stalne armade, smo že omenili. Iz ostalih črno voj nikov bodo osnovali črnovojne batalijone. Po vsakem črnovojnem okraju se bodeta postavila dva taka batalijona. Eden, ki bo moral zapustiti dom in služiti stalnej armadi v podporo, drugi pa ostane doma, za vzdržavanje občnega reda in v brambo, ako bi pridrl sovražnik v deželo. K prvim bodo jemali samo može iz prvega sklica, k drugim pa iz obeh. Razun teh pa se bojo porabljali črnovojniki po svojih zmožnostih v tovarnah , kjer se izdeluje in pripravlja vojno blago vsake vrste, Črevljarji, puškarji, mesarji, pekarji itd., po kancelijah, pri živini itd.
Kdo inkedaj sklicuje črno vojsko?
Črna vojska se skliče v službo na cesarsko povelje potem, ko je cesar poprašal in zaslišal vse ministre. Tudi razpuščala se bo vsled cesarskega ukaza. Sme se pa sklicati samo tedaj, kedar in dokler vojska preti, ali kedar je že vojska in dokler je. Redno bo služila črna vojska v deželi. Ako bo pa potreba, poslala se bo izimno tudi zunaj mej dežel in kraljevin zastopanih v državnem zboru, vendar takej porabi mora privoliti prej državni zbor s posebno postavo; samo v velikej sili in nujnej potrebi sme cesar porabiti črno vojsko tudi brez postave, po dokončanej vojski mora se tak ukaz državnemu zboru naznaniti. Iz tega se vidi, da naš državni zbor ne bo imel silo upliva do porabe črne vojske. To omenjamo zaradi tesa, ker so Ogri bili v tem oziru bolj previdni; Na Ogerskem se bo smela črna vojska le takrat brez posebne postave iz dežele poslati, kedar njih državni zbor ne bo ravno zbran ; da pa bo v takih časih zbran, skrbeli bodo že sami.
(Konec pride.)
Smešničai?.
Neka gospa poprime fanta, ki jej je mleko nosil : „Ti, kaj pa je to, da se mleko danes tako vodeno vidi?u Fant se pa odreže: „Je pa spet moja sestra deževnice prilila; mati so pa rekli, da naj vode iz studenca natoči1'.
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Kmečka zveza, ktere duša je gosp. Mačnik, je postavila gosp. Faksa za svojega kandidata. Nemško društvo v Celovcu je obljubilo, delati za njega na vso moč. Kterega duha bode torej novi državni poslanec, jasno je ko beli den. Zmaga nasprotnikov naših bode tim ložeja, ker ne bode pravega nasprotnika. Gospod Muri nikakor ne prevzame kandidature in merodajni naši rodoljubi so sklenili, ne vdeležiti se sedanje volitve. „Voliii smo, piše se nam, unokrat enoglasno gospoda ministra, ker smo ga iz po-prejšnih časov poznali za tudi Slovencem pravičnega moža. Kaj pa smo dosegli? Po vseh časnikih so nas Slovence obrekovali , črnili in sramotili, — naših opravičenih in postavnih prošenj in
želj se nobena — tudi najmenjša zastran ljudskih šol — trohice ni izpolnila, akoravno so se slovenski poslanci, ki sedanjo vlado krepko podpirajo, pri vsakej priliki prav bratovsko in moško potegovali za nas zapuščene Koroške Slovence. Po tem potu torej ne dosežemo ničesar; prisiljeni smo nastopiti drugi pot in ta je: Obrnili se bomo po stopinjah, če bode treba — do najvišega državnega sodišča, naj ono razsodi, ali imamo Koroški Slovenci pravico, po naših postavah tirjati za slovenske otroke ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, ali ne. To sporočilo naznanjamo vsem rodoljubnim Slovencem. — 19. febr. je odbor družbe sv. Mohora sklenil za ustanovo, namenjeno dvema Erjavčevima sirotama, darovati 500 gld. — Svitli cesar so cerkvi na Vrat ah darovali 150 gld., da se popravijo vnovič najdene podobe na stenah. — Gosp. Juri Štark, posestnik v Malvrščah pri Štebnu, in njegov hlapec sta 11. februarja prišla pod plaz in sta oba mrtva. — V Zvvickenbergu blizo Tiroljske meje je bila čudna poroka : ženin je bil star 67, nevesta 76, starešina 91 in župnik, ki so poročali, 85 let, — ti štiri ljudje so torej stari 322, tako da pride na enega več ko 80 let. — Gosp. S o-m a vili a Karol, okrajni sodnik v Steincu, pride kot svetovalec deželne sodnije v Celovec. David Kol er je postal finančni svetovalec. Gosp. Zamboni, dozdaj zdravnik v Počah na Nižeavstrijan-skem, je poklican za zdravnika na Bistrico v Rož-nej dolini. — V Nemškem Plajbergu so se zbali plazov in so tri hiše spraznili. — Na Grob-n iške m polju (Krapffeld) menjkajo pri vsakej hiši po 2—3 posli; koče, kajže in vsakovrstne luknje so pa natlačene; tam lenobo prodajajo «perice", «šivilje", «dninarce" itd. — V Brežahje železniški sluga Rener na tir padel in vlak ga je povozil. — Na nekej vesi blizu Brež se je dveletni deček igral z nožem, ki so ga na mizi pustili. Zabodel si ga je pa v grlo in vso krv si spustil. — V šolskej hiši na Dholici je v dimniku navstal ogenj ; kterega so pa srečno pogasili. — Na Trbižu živi 102 let stara mamka, hodi vsak den v cerkev in se počuti prav dobro. 13. feb. je zraven peči zaspala mesarica Wiedenhofer ; njena obleka se je pa vnela in sirota je za opeklinami umrla. — Pri D. M. na Žili je 5. febr. umrla daleč okoli znana, obče spoštovana in priljubljena posestnica in krčmarica Marija Na p o k o j, po domače «Šumiuca". Naj v miru počiva ! — Bor o v čiči so dobili nekaj dela za nove puške-repetirke. Hvala Bogu, — škoda da je le malenkost, ki bode skorej vsa dodelana. Veči dobiček je pa to, da so začeli zadružno strojnico (Ma-schinenfabrik) staviti na nos na vrat in potrebne stroje kupovati.—Krškej dolini so na cesti našli zmrznjeno neko žensko z dvema otrokoma. Tudi blizo Trga so našli na cesti zmrznjenega moža. — Danes (25. februarja) je sodnijska obrav-. nava proti Jerici zavoljo prikazni D. Marije na Radiščah ; 33 prič je poklicanih.
* (Bolnišnica usmiljenih bratov v Šent-Vidu.) Vsem ljudem je zemlja le solzna dolina, najbolj pa bolnikom. Ti so prave reve, naj bi bili še tako bogati. Kaj pa je z bolniki, ki nimajo ne jedi, ne obleke, ne stanovanja, ne zdravila, ne postrežbe. Tem največim revam so bolnišnice usmiljenih bratov edina pa tudi največa
Pomoč. Leta 1886 je bilo v bolnišnici: usmiljenih bratov v Šent-Vidu 868 bolnikov ; med temi jih ■l6 Mo iz Koroškega 772, iz Kranjskega 56, iz .j štajerskega 23, in iz Primorskega 9. Torej Šlo-venci sprejemljite usmiljenega brata, ki pride k yam pobirat, po starej navadi ljubeznjivo in pri-. Jazno, pa darujte, kolikor premorete. Saj darujete vse to le ubogim bolnikom, ki so največe, po-’ sebne pomoči najbolj vredne sirote!
- Na Kranjskem. V noči od 17. na 18. 3 februarja pogorelo je v Ljubljani deželno gledališče, i. Rešili so z največjo silo po lojtrah hišnega vratarja, njegovo ženo in otroke. Poškodovana sta i tudi en igralec in en požarni brambenik. Gle-i, dališče je za 85.000 gold. zavarovano, a škoda znaša mnogo več. — Umrl je na Viči poleg Ljub-» Ijane sloveč posestnik in tovarnar Tomaž Ločnikar i za srčnim mrtvoudom. — Podružnice sv. Cirila in Metoda se po Kranjskem prav veselo razvijajo in i snujejo.
!	_ Na Štajerskem. Visokošolci v Gradcu
i imajo podružnico ssv. Cirila in Metoda. 7. febr. je bil občni zbor, ki je bil prav dobro obiskovan. — Pri občinskih volitvah Slovenci slavno zmagujejo. V Velikej Pirešici blizo Celja so nemškutarji še pred kratkim visoko nosili svojo glavo, kjer so imeli svoj nemški šulferajn in so ponujali svoje znane groše ; v tej občini so popolnoma propadli. Ravno tako v Š k o fj e j v e s i in letošnjo jesen upajo zmagati v občini Celjske okolice. Slava! — Znani nemškutar dr. Foregger je odložil svoje državno poslanstvo in bojo Celjani imeli novo volitev. Bomo videli, ali so se Celjski „burgarji“ kaj zmodrili in spoznali, da stoji Celje na trdo slovenskej zemlji? — Delalci v Nemškem Gradcu se v svojih zborih krepko izrekajo proti temu, kar jim obljubljajo Plener in njegovi tovariši, češ, da do nemško-liberaljcev nimajo nobenega zaupanja. —■ V Ci-rilovej tiskarni v Mariboru je prišla na svitlo knjižica: „Jugoslovani v zlati Pragi in slavnem Velegradu“. Spisal popotnik Vekoslav Vakaj pri sv. Ani, pošta Murek. Velja le 45 kr. po pošti in naročnina naj se pošilja ali spisatelju pri sv. Ani ali tiskarni v Mariboru. Prav lepo in domače popisuje se to romanje in pripovedujejo se prav mikavne reči o Dunaju, Brnu, Pragu, Vele-gradu itd. Res to je knjižica za poduk in kratek Šas posebno za naše kmečke hiše!
Na Primorskem. Došel je od visokega c. k. ministerstva ukaz, ki odločuje, da finančni in davkarski uradi na Goriškem se imajo posluževati slovenskih tiskovin in spisov v občevanju z državljani, kterih matrni jezik je slovenski. Davke plačevati nikoli ni kaj vesela reč, vendar bomo ložej plačevali, ako v svojem jeziku zvemo, koliko da smo dolžni. — V Š ma rji blizo Kopra je umrl obče spoštovani in ljubljeni dekan Jožef Slaka r. Rajni je bil zvest rodoljub in pravi oče svojih farmanov. Naj v miru počiva! — V Trstu so francoske in angleške družbe sklenile z ruskimi trgovci pogodbo, da se bode ogromno veliko dobjih tramov, smrekovih in jelkovih dii in drugega lesa iz Rusije nakupovalo. Spet nova nevarnost za naše trgovce z lesovjem. — Nad vrati c- kr. glavne davkarije v Gorici se je napravil uapis v treh jezikih ; prej je bil do najnovejših
časov le v enem jeziku. Med to trojico se nahaja tudi naša poštena slovenska beseda.
* (Nemška in avstrijanska armada.) Res je, da gre grozno veliko denarjev za armade! Leta 1870 je ob mirnem času Nemčija štela 378 000 vojakov ; 1. 1871 že 401.059, 1. 1881 spet 427.274 in sedaj 468.000 vojakov. Zraven pa šteje še nemško mornarstvo 13.000 možakov. Na to armado je denarjev 1. 1871 šlo 163, 1. 1880 pa 242 in 1. 1886 že 267 milijonov goldinarjev. — Naša Avstrija pa je 1. 1886 za celo armado, mornarstvo , deželno brambo in žandarmerijo 124 milijonov, za 1. 1887 pa 143 milijonov goldinarjev potrebovala. Torej veliko menj kot Nemčija. Nasprotniki sedanjega ministerstva pa še vedno hujskajo in kažejo na Nemčijo, kakor da bi Nemci pod Bizmarkovo pikelhavbo živeli v paradižu.
Posnemajmo Slovence iz Amerike!
Kakor se razveselijo otroci prvih lastavic v vigredi, tako in še bolj smo se zveselili mi prvencev družbe sv. Mohorja , ki so se oglasili semkaj črez široko atlantsko morje iz severne Amerike po g. Bil banu. Ta častivredni mož ni duhovnik, ampak učitelj med Amerikanskimi Slovenci v državi Mi-nesota. Družbo je mogel priporočevati le v med-sobnem pogovarjanju in glejte kaj je zdalo: nabral je tako lepo število udov za družbo, kakoršnega bi se iz Amerike ne bili nadjali. To je pač preveselo za družbo, pa tudi za vse rojake v slovenskej domovini. To kaže, da se ti Slovenci nočejo odtujiti ne veri svojih očetov, ne jeziku svoje matere.
Ta toliko vesela dogodba pa nas je tudi močno užalila. Spomnili smo se namreč tistih slovenskih hiš, kamor še družba ni prodrla s svojo dušno hrano, akoravno obstoji in dela že celih 30 let. Mnogo far je še na slovenskej zemlji, kjer šteje družba le malo udov, in to od leta do leta zmirom iste, kar je pač dobro znamenje, da se jim je družba prikupila, ker se ne ločijo lahko od nje, ki so jej enkrat pristopili; pa tudi slabo znamenje, da se jih še veliko drugih ne briga dosti za njo, sicer bi jej pač tudi pristopili. Spomnili smo se pa še posebno žalostnega srca tistih far, na ko-roško-slovenskej zemlji, kjer še ljudje celò ne vedo, da je in kaj je družba sv. Mohora. Fare, kjer družba ne šteje niti enega uda, so : v celovškej dekaniji Blatnigrad; v spodnjej dravberški : Sent-Lorenc; v tinjskej : Šent-Lipš in Ot-manje. Zastopane po samih č. g. župnikih, torej tudi tako rekoč mrtve so fare v celovškej dekaniji: Šent-Rupert, Gospa Sveta, Šent-Jurje, Cajnče, Otok —vkup 9 slovenskih ali vsaj deloma slovenskih far.
Slovenci v Ameriki se budijo, oživljajo in pristopajo družbi sv. Mohora na besedo enega vnetega moža, čeravno se jim bukve po 14 dnevni vožnji črez morje podražijo, Slovenci v domovini pa ostajajo družbi tuji, tik plamenečega ognja se ne ogrevajo vsi. Ali se naj tako naprej godi? — Kako bi bilo pač vse lehko drugače in veselejše, ko bi bile šole slovenske ! Nemške šole za slovenske otroke so res smrtna sapa za narod — to vidimo povsod, kjer jih imamo!
Ees hude so razmere za nas Slovence posebno na meji, ali obupati ne smemo. Posnemajmo slovenske rojake v Ameriki; en sam mož je naenkrat pridobil 40 udov. Da se tudi pri nas kaj takega zgoditi more, temu izgledov ne manjka. Poglejmo le v Grabitanj, Brnco in Blače. Bilo je vse tako zaspano, da leta in leta ni bilo tam ne enega družbenega uda ; zdaj pa ima Grabštanj 82, Brnca 51, Blače pa 24 udov. Nekaj let sem se saj prej tudi mrtvi Šent-Tomaž že nekoliko giblje. Šent-Janž na Mostkču, v kterem se menda o Moborjevej družbi še poprej nikomur sanjalo ni, je komaj dobil novega župnika, č. g. Angererja, pa so že prišli s par utb in gotovo jih bodo s časom še več pridobili. Žrelec in Šent-Jakob poleg Celovca se zmirom boljše čutita. Torej ne obupajmo!
Naročniki „Mirovi“, ki so menda pač vsi tudi pri Moborjevej družbi, in drugi nje udje naj opominjajo družine, ki doslej še niso pri družbi, posebno pa znance, žlahto iz far na slovenskej meji, da pristopijo; če brati ne znajo slovenski, če pa vendar latinske črke poznajo , naj jim razložijo še črke c, č, s, š, z, ž, naj jim posodijo kako knjigo ali časnik „Mir“, da se bodo navadili slovensko brati. Duhovnike, pastirje naroda, pa prosimo v imenu cerkve in naroda, naj koj oznanjajo, vabijo in priporočujejo družbo sv. Mohora kakor morejo in smejo : v cerkvi raz lece in v osebnem pogovoru ; vselej in pri vseh njih glas ne bode ostal glas upijočega v puščavi.
V to pomagaj Bog ! Posnemajmo Amerikance !
Duhovniške spremembe v Krški škofiji.
Gosp. Seebacber Jak. je postal provizor v Apačah, g. baron Zucco Ask. provizor v Greifen-burgu. G. Vršeč Luk., provizor v Medgorjah, oskrbuje tudi Kadišče; g. Trobež Ant., župnik v Mohličah, faro Galicijo. — Umrl je pens. župnik Streit Juri. E. I. P. !
Loterijske srečke od 19. februarja.
Gradec 4	40	12	9	50
Dunaj	53	90	52	46	79
Tržna cena v Celovcu.
Žitna cena je ostala poprejšna; pšenica je za nekaj krajcarjev padla, oves, turšica, rž in sladko seno so nekaj poskočili; — tudi drva so zavoljo mraza nekaj nategnila.
Red sa točenje (Schank - Ordming)
za županstva na Koroškem,
natisnjen v obeh deželnih jezikih (nemško - slovenski) in na željo nekterih občinskih zastopov založen, dobiva se (po 10 kr. iztis) v tiskarni družbe sv. Mohora v Celovcu.
Kdor hoče delovati za dobro stvar ter si poleg tega tudi kaj prislužiti, prevzame naj
zastop banke „8 L AVI J E“.
Oni, ki imajo obširno poznanstvo, mogli bi uspešno poslovati kot potovalni zastopniki. — Ponudbe pošiljati je glavnemu zastopa banke „Slavije“ v Ljubljani.
Jvmiarna Denceljevih sjnov v Mariboru iz-
^VUllal na deluje lepo ubrane zvonove iz najboljšega blaga; krona se dà vrteti; vsa druga priprava iz hrastovine, jekla in vlitega železa se tukaj priskrbi. Tudi se po ceni dobijo oltarni zvončki s 3, 4 in 5 glasovi.
Za merjenje zemljišč
Poschinger, potrjen in prisežen zemljemerec (geometer) v Borovljah.
Frano RllHhnlTPr urar v Celovcu na ri ant» nUUIIUIZ.dl , sadnem trgu zraven
Leonove bukvarne, prodaja in popravlja vsake sorte zlate in srebrne žepne ure, drage ali dober kup, kakor kdo želi; potem ure na stene v izbah in za kuhinje. Zaloga je zmirom velika, da si vsak izbere, kar mu dopade. — Ure se popravljajo po ceni in dobro.
l/miapmpa y kteri voda goni : meh, kladvo l\UvaliSiEud; in brus, daje se o sv. Jurju v najem. Več pove M. Easinger, Podkorenom. Pošta Kranjska gora (Gorenjsko).
z v^e£a železa, prav lepo Ul UUIIG	ju trpežno pozlačene v raz-
ličnih visokostih, prav dober kup (preskrbim tudi napise) priporoča
ITVairo Sadnikar-,
trgovec z železnino v Celovcu, Burggasse 6, nasproti Hotel Moserja.
Priznano nepokvarjene, izvrstne
vošreite sveče
izdelujejo
P. & R. Seemann v Ljubljani.
ljubljanski Zvon." \
y Stoji celo leto gld, 4.60, pol leta 2.30, četrt leta 1.55. t
l*rošnja.
Naročnina na ...Ilir" za 1. 1887 naj se pošilja ali na ime : uredništvo ..Hirali pa na ime And. Einšpieler.
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Einšpieler. — Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu.