Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj Leto XVII. Litija, januar 1976 Številka 1 Proizvodni in linnnčni plan za lelo 1976 Plan za leto 1976 predvideva nadaljnjo rast proizvodnje in celotnega dohodka. Kazalci, ki kažejo povečanja, so nad republiškimi pri fizičnem obsegu proizvodnje in tehnični produktivnosti, medtem, ko finančni kazalci napredka zaostajajo za republiškimi. Hitrejša rast proizvodnje in produktivnosti temelji na novih modernejših proizvodnih kapacitetah, boljši organizaciji dela in spodbudnejšem nagrajevanju. Plan predvideva počasno rast celotnega dohodka in stangna-cijo v akumulaciji zaradi porasta cen surovin, energije in ostalega materiala. Prodajne cene izdelkom se v letu 1976 ne bodo spreminjale in bodo iste kot so bile v letu 1974. Rast produktivnosti se bo odrazila na porast osebnih dohodkov, vendar bodo zaradi stagnacije v akumulaciji osebni dohodki naraščali počasneje kot tehnična produktivnost. V letu 1976 je predvideno nadaljnje povečanje obratnih sredstev. Zato bo potrebno po Zaključnem računu za preteklo leto za obratna sredstva namensko usmeriti del ostanka dohodka. Del obratnih sredstev pa se bo formiral tudi iz vkalku-lirane neporabljene amortizacije. Vsi ti ukrepi bodo nujni, da bomo zadostili zakonskim določilom o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Investicije bodo v planskem letu omejene na najnujnejšo mero, le za nadomestitve in odpravo ozkih grl v proizvodnji. Za družbeni standard bomo tudi v letu 1976 vložili znatna sredstva, predvsem za stanovanjsko gradnjo. SR Slovenija Predilnica Litija Razlika + ali — Fizični obseg proizvod. + 6,0 % + 9,4 % + 3,4% — predilnica + 2,6 % + 2,6 % — sukalnica + 9,0 % + 9,0 % — previjalnica + 36,0 % + 36,0 % Zaposlenost + 3,0 % + 0,8% — 2,2 % Produktivnost: — tehnična + 8,6 % + 8,6 % — ekonomska + 2- -3,0 % + 0,2 % — 1,8 % OD na delavca (nomin.) + 7,7 % + 6,8 % — 0,9 % Izvoz + 6,0 % + 10,0 % + 4,0 % Uvoz + 4,0 % — 11,0% — 15,0 % Porast cen izdelkov Družbeni proizvod + 5,0 % — 5,0 % Proizvodni program miki. Znatno se povečuje š< Inflacija bo v letu 1976 nekoliko bolj umirjena kot je bila v preteklih letih, vendar bo še močno vplivala na porast stroškov poslovanja. Ker podjetje za leto 1976 ne predvideva višjih cen za izdelke, bomo morali višje stroške pokriti z varčevanjem na vseh področjih in večjo proizvodnjo. Za leto 1976 smo načrtovali 9,4 % večji fizični obseg proizvodnje kot v letu 1975. Proizvodna enota predilnice bo v planskem letu proizvedla 6.450 ton enojne preje pri povprečni številki 32,5. nadalje proizvodnja preje iz umetnih vlaken. Proizvodna enota sukalnice ima naolgo, da v planskem letu presuka 3173 ton preje poprečne številke Nm 37,5 %. V primerjavi s predhodnim letom se bo proizvodnja povečala za 284 ton ali za 9,8 %. Porast proizvodnje temelji na večji produktivnosti in boljšem izkoriščanju strojnih kapacitet. Proizvodnja previte preje pa se bo zaradi novih previ-jalnih kapacitet povečala od 4560 ton na 6205 ton. Novi previjalni avtomati, ki so bili montirani v sredini lanskega leta povečujejo kapacitete te enote v tolikšni meri, da za- Struktura proizvodnje pa bo naslednja: v tonah 1975 Plan 1976 Indeks kardirana bombažna preja 2.409 2.304 95,6 česana bombažna preja 603 614 101,8 kardirana stanična preja 733 819 111,7 kardirana sintetična preja 2.540 2.713 106,8 skupaj 6.285 6.450 102,6 V skupni količini se zviša proizvodnja v primerjavi s preteklim letom za 165 ton. To predstavlja 8 dnevno proizvodnjo. Pri tem pa je treba upoštevati, da se bo v letu 1976 zmanjšal obratovalni čas zaradi stanja v polurnem odmoru na popoldanski in nočni izmeni. Tudi v strukturi proizvodnje so planirani pre- dostijo celokupnim potrebam predilnice. To tudi omogoča ukinitev stročnarne in znižanje določenih stroškov. Proizvodnja previte preje se bo povečala za 36 %. Proizvodne naloge niso majhne, zato se bomo morali prizadevati na vseh področjih, da jih bomo do konca le- (Nadaljevanje na 2. strani) Ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov, oziroma prvem povsem brezgotovinskem na hranilne knjižice, je bilo slišati v kolektivu nekaj negodovanja. Prvo popoldne na izplačilni dan je pošti, edinemu uradu, kjer je bilo popoldne mogoče vpisati in dvigniti osebne dohodke, zmanjkalo denarja. Tako številnega obiska strank prav gotovo niso pričakovali. Slabe volje zato ni manjkalo. Naslednji dan je svoje rekel tudi sindikat: Na izplačilni dem »Predilnice Litija« naj bi bila dežurna popoldne tudi podružnica Ljubljanske banke v Litiji, kajti vsakdo ima pravico še isti dan dvigniti denar. Vsak začetek je težak Zanimivo bi bilo napraviti anketo, kdo je bil najbolj glasen. So bili to res takšni člani kolektiva, ki morajo v teku meseca obrniti vsak dinar dvakrat? Mogoče ne, takšni ga imajo pogosto še do 15. in tudi do 20. v mesecu, ali pa še ostanek za hudo silo. Nemara pa nas je bilo tudi med glasnimi precej takšnih, ki smo za prihodnji mesec za trdno sklenili bolje gospodariti in izdatke planirati po tednih in še nekaj dni za rezervo. Čeprav je dokaj verjetno, da nam bo Ljubljanska banka šla na roke, pa nam ne bi škodilo, če se privadimo tudi nekoliko drugačne potrošnje. Naj enkrat ne občutijo vse trgovine v Litiji, frizerji, pekarna in celo mlekarna, in nazadnje še pošta in banka, kdaj je v Predilnici izplačilni dan. Priboljški in večja potrošnja bodo prav tako dobrodošli in ugodni tudi v sredini ali ob koncu meseca, ali pa enakomerno porazdeljeni preko celega meseca. Za veselje, da se splača varčevati tudi zelo kratek čas, pa nam je banka že obračunala decembrske obresti v novih knjižicah. Proizvodni in finančni plan za leto 1976 (Nadaljevanje s 1. strani) ta uresničili. Maksimalno bomo morali koristiti razpoložljive kapacitete, zastoje je treba znižati na minimum posebno tiste, ki so subjektivnega značaja. Dopolniti bo potrebno sistem nagrajevanja, da bo silil zaposlene k večjim učinkom. Glede na zahtevnost tržišča bo treba zboljšati kvaliteto izdelkov. Odpraviti se bodo morale pomanjkljivosti pri normah, zboljšati je treba vzdrževanje strojev, da se zmanjšajo zastoji. Naročila je treba vskla-diti z proizvodnimi kapacitetami, da ne bo prihajalo do ozkih grl v posameznih fazah proizvodnje. Proizvodnji se daje največji poudarek zato, ker večja proizvodnja znižuje fiksne stroške na enoto proizvoda, s tem pa se veča akumulacija podjetja, s tem pa tudi materialna osnova vseh zaposlenih. Delovna sila Predvidena proizvodna rast bo dosežena z minimalnim porastom delovnih mest. Število zaposlenih se bo povečalo od 1156 na 1165 delavcev ali za 0,8 %. Pač pa se predvideva še vedno velika fluk-tuacija delovne sile zaradi težkih delovnih pogojev. Veliko število novih delavcev bo zahtevalo intenzivno delo na priučevanju in usposabljanju novih delavcev, da bodo kos danim nalogam. Zahtevnost samoupravnega sistema narekuje več izobraževalnega dela med delavci. Produktivnost Leto 1976, ki je tudi jubilejno leto bo zopet eno od tistih, ko bo dosežen znaten napredek v produktivnosti. Fizični obseg proizvodnje bo hitreje naraščal kot število zaposelnih. Tak odnos bo povzročil, da se bo tehnična produktivnost povečala za 8,6 odst. Planirana produktivnost podjetja je daleč nad republiško, ki predvideva porast le-te za 2—3 %. Produktivnost dela je treba dvigniti zlasti s stimulativ-nejšimi oblikami delitve osebnih dohodkov, racionalnejšim zaposlovanjem, izboljšanim izkoriščanjem delovnega časa in večjo delovno disciplino. Ekonomska produktivnost t. j. produktivnost merjena skozi dinar bo v planskem letu stagnirala. V 1. 1975 smo ustvarili 92.455 din dohodka na zaposlenega, za letošnje leto pa je predvideno 92.627 din. Na stagnacijo ekonomske produktivnosti bodo vplivale višje cene surovin in materialu, ki jih trošimo v produkcijskem procesu. Z izboljšanjem tega stanja je potrebno racionalno trošiti surovino ter vnesti varčevanje na vseh področjih našega dela. Osebni dohodki Višina osebnih dohodkov je odvisna od individualnih učinkov ter obsega proizvodnje. V končni fazi pa tudi od finančnega uspeha. Plan predvideva visoki porast produktivnosti in proizvodnje zato se bodo povečali tudi osebni dohodki. S tem bo mogoče slediti stalni porasti cen življenjskim potrebščinam. Ker v finačnem planu ni predvidenega povečanja dohodka in ostanka dohodka od česar pa tudi zavisi višina osebnih dohodkov bodo osebni dohodki naraščali počasneje od tehnične produktivnosti. Sredstva za osebne dohodke se bodo povečala od 61.404.000 din na 66.532.000 din ali za 8,6 %. Medtem ko se bodo poprečni mesečni dohodki povečali za 6,8 % (produktivnost za 8,6 °/o). V planskem letu se mora uvesti nagrajevanje za razširjeni obseg posluževanja strojev in odpraviti pomanjkljivosti pri normah. Pravično nagrajevanje za dosežen učinek lahko največ Celotni dohodek 354.057 Porabljena sred. 228.087 Amortizacija 35.868 Dohodek 90.102 Poveč. doh. 453 Doh. za razdel. 90.555 Pogodb, obvez. 5.801 Zak. obvez. 15.215 Oseb. doh. 291 Dr. oseb. prejemki 52.082 Ost. dohodka 17.166 Celotni dohodek bo v letu 1976 višji zaradi večje proizvodnje. Dohodek podjetja pa bo ostal skoraj na istem nivoju, kot bo dosežen v letu 1975. Dohodek se ne bo povečal zaradi porasta stroškov. Materiali in surovine se bodo zopet podražile medtem, ko Skupščina občine Litija nam je poslala v obravnavo in potrditev Samoupravni sporazum o financiranju nalog Krajevnih skupnosti v občini Litija za leto 1976. S tem sporazumom je opredeljen način financiranja krajevnih skupnosti in višina sredstev, ki jih je potrebno zagotoviti za dejavnost krajevnih skupnosti v letu 1976. Kdo zbira sredstva? Udeleženci sporazuma so: krajevne skupnosti na osnovi zbiranja sredstev iz različnih oblik samoprispevka, temelj- pripomore, da bomo v planskem letu dosegli načrtovani poprečni mesečni osebni dohodek 3.480 din. Finančni plan tv a področju finančnega poslovanja je bilo v preteklem letu sprejetih veliko novih predpisov, ki bodo imeli vpliv tudi na finančni uspeh podjetja. Zahteva se dosledna disciplina v finančnem poslovanju. Vsa nabava bo odvisna od zmogljivosti obratnih sredstev podjetja. Zadolževanje brez denarnega kritja ne bo dovoljeno. Celotni dohodek podjetja se v planskem obdobju ne bo oblikoval na osnovi izdanih faktur za prodane izdelke temveč na osnovi plačila za prodano blago. Za naše podjetje se predvideva, da novi predpisi na oblikovanje celotnega dohodka ne bodo imeli velikega vpliva obveznosti, ki bo 27. 1. in Zakonom o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev naše terjatve do kupcev spravljene v' normalne okvirje. Za leto 1976 je planiran celotni dohodek in njegova razdelitev takole: 399.000 408.569 102,4 250.599 260.658 104,0 41.524 40.000 96,3 106.877 107.911 100,9 106.877 107.911 100,9 7.427 7.900 106,4 19.184 17.878 93,1 662 601 90,7 61.404 66.532 108,3 18.200 15.000 82,4 so naše cene izdelkov zamrz- njene in ni izgledov, da bi se v letu 1976 povečale. Zaradi vsega tega se bo akumulacija podjetja zmanjšala, zato se predvideva, da bo ostanek dohodka za sklade manjši, kot bo dosežen v lanskem poslovnem letu. ne organizacije združenega dela na osnova sredstev, ki jih delavci lahko razporedijo iz svojega osebnega dohodka ali dohodka podjetja, samoupravne interesne skupnosti na osnovi nalog, ki jih opravljajo na območju občine ter skupnost samostojnih obrtnikov. Plan za leto 1976 Za uresničitev sprejetega plana za leto 1976 je potrebno zbrati 1,050.000 din, ne upoštevajoč sredstev, ki jih določi iz proračuna občinska skupščina in zberejo krajevne skupnosti same. Zaposleni v gospodarskih organizacijah in družbeni dejavnosti ter obrtniki zagotovijo ta sredstva na osnovi števila zaposlenih in sicer tako. da določijo za te namene krajevni skupnosti po 300.— din na azposlenega. To lahko uresničijo iz sredstev dohodka ali skupne porabe (po zaključnem računu), z enodnevnim zaslužkom (razliko pa pokrivajo iz prej navedenih sredstev), ali pa tako, da delavci prispevajo iz svojega neto osebnega dohodka predvideno obveznost, ali pa gre prispevek iz bruto osebnega dohodka delavcev. Krajevne skupnosti morajo sprejeti svoje programe dela, vsa sredstva pa se bdo razdelila mednje po vnaprej določenih ključih. Sredstva za financiranje krajevnih skupnosti je treba zagotoviti naj- Na zadnjem zasedanju DS so člani med drugim razpravljali tudi o predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba sa-moupravljalcev. Predlog nam je poslal Občinski sindikalni svet. Naloge kluba bi bile po samoupravnem sporazumu predvsem sledeče: — v klubu samoupravljal-cev se združujejo delavci preko svojih samoupravnih in družbeno-političnih organizacij in skupnosti z namenom, da neposredno izmenjavajo svoje izkušnje in izkušnje delegatov pri razvijanju samoupravljanja, — sprejeti skupni program d ružbeno-poli ličnega izobraževanja in usposabljanja samoupravi) alcev, ki bi ga uresničevali preko izobraževalnih organizacij, — delovne organizacije in druge organizacije bi morale odvajati 10 % od osnove, ki je namenjena za izobraževanje, t. j. v letu 1975 1,5 brutto osebnih dohodkov, od tega bi šlo 10 % kot že omenjeno za družbeno-politično izobraževanje, 90 °/o pa bi ostalo organizaciji za potrebe splošnega strokovnega in dopolnilnega kasneje do konca prvega polletja 1976. Naš delavski svet je gornii predlog obravnaval in sklenil, da podpišemo samoupravni sporazum za financiranje krajevnih skupnosti v letu 1976. Sredstva za kritje obveznosti iz tega sporazuma bomo odvedli iz ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1975. Samoupravni sporazum za obdobje 1976—1980 Delavski svet je istočasno obravnaval in potrdil tudi predlog Samoupravnega sporazuma za financiranje krajevnih skupnosti za obdobje 1976—1980, ki ima enake izhodiščne osnove, le da je dana možnost, da se prispevek 300 din na zaposlenega vsako le-revalorizira (ponovno ovrednoti) glede na gibanje cen. izobraževanja in za štipendiranje, —• skrbeti za svetovalno in drugo strokovno pomoč sa-moupravljalcev, organizirati dokumentacijsko službo samoupravnih aktov, dajati pobude in predloge organom sindikatov in drugim političnim organizacijam ter organom samoupravljanja za napredek samoupravljanja, — omogočati uresničevanje drugih nalog izobraževalne, informativne ali kulturne narave, ki bi jih določili ustanovitelji kluba. Iz navedenega opisa dejavnosti kluba samoupravi)alcev vidimo, da so naloge obširne in odgovorne. Če hočemo, da gre samoupravljanje po razvojni poti in doseže svoj namen pri utrditvi naše družbene ekonomske ureditve, bomo morali prav gotovo skrbeti za samoupravi) alske kadre. Zato je DS naše OZD bil soglasen, da pristopimo k ustanovitvi kluba samouprav-1 j alcev v Litiji. Premisliti pa bo potrebno, če bodo sredstva za izobraževanje, ki bodo ostala nam, zadoščala za potrebe preostalega izobraževanja v organizaciji. Posluževanje dvojilnega stroja zahteva velike ročne spretnosti v 000 din 1974 1975 1976/1975 Z zadnjega zasedanja DS Naloge in financiranje krajevnih skupnosti Tudi v Litiji ustanovljen klub samoupravljalcev Novi odbori zastavili delo Novoizvoljeni odbori, ki smo jih volili neposredno vsi člani kolektiva in odbori, ki jih je izvolil delavski svet, so se že sestali. Na prvih sejah so obravnavali poročilo o delu dosedanjih odborov in nekateri so si že zadali naloge in smernice za bodoče delo. Prav tako se bodo do konca meseca sestale imenovane komisije delavskega sveta. Sestav posameznih odborov smo navedli že v prejšnji številki glasila, sedaj pa objavljamo še novoizvoljena vodstva teh organov: IZVRŠILNI ODBOR: predsednik: Planinc Milena namestnik: Lovše Mirko ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA: predsednik: Stamatovski Niko namestnik: Bric Janez ODBOR ZA OBRAVNAVANJE ODGOVORNOSTI DELAVCEV: predsednik: Kovič Ljuba namestnik: Vizlar Jože ODBOR ZA STANOVANJSKA VPRAŠANJA: predsednik: Babič Dana namestnik: Sonc Marjan ODBOR DELAVSKE KONTROLE: predsednik: Borišek Franc namestnik: Bizjak Majda ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU: predsednik: Koprivnikar Lojze namestnik: Lesjak Franc ODBOR ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR: predsednik: Vidovič Gojko namestnik: Stamatovski Niko ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE: predsednik: Primožič Darko namestnik: Peterca Branko Ponovno revalorizacija osnovnih sredstev V preteklem letu je izšel nov zakon o revalorizaciji, to je ponovni ocenitvi vrednosti osnovnih sredstev podjetja. V zvezi s tem je bilo treba najprej vskladiti predpise podjetja in vnesti vanje tista določila, ki zadevajo naše podjetje. Osnovni namen teh predpisov je, da se osnovna sredstva ponovno ocenijo, oziroma zviša njihova nabavna vrednost ter s tem približa sedanji tržni vrednosti. Ta predpis je pomemben zato, ker se bo na podlagi ponovne ocenitve pravilno obračunala amortizacija, ki služi za nadomestitev strojnega parka podjetja. Naš delavski svet je sklenil, da se skladno s predpisi na novo ocenijo posamezne skupine osnovnih sredstev s in skupne porabe in da se povečanj določeni količniki za ponovno ocenitev osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe za 10 %, da bi se približali dejanski današnji tržni vrednosti. Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev ter sindikalna podružnica vas vljudno vabita na jubilejni ples predilcev ob 90-letnici delovne organizacije v soboto, dne 14. februarja 1976 s pričetkom ob 20. uri v sindikalnem domu na Stavbah. Igral bo ansambel Francija Lipičnika s pevcema Jožico Gabriel in Otom Pestnerjem Za dobro jedačo in pijačo bo poskrbela naša menza. Z mladinske konference Po več kot enoletnem obdobju je bila v mesecu decembru mladinska konferenca, ki bi praviloma morala biti vsako leto, vendar je zaradi premajhne aktivnosti in resnosti v prejšnjem letu izostala. Odziv na konferenco je bil glede na razdeljena vabila zadovoljiv in nam tako vlil tudi upanje na večjo aktivnost mladine v prihodnjem obdobju. Na konferenci smo izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Sevljak Stane, za namestnika Boldin Franci, tajnika Juvan Jelka in blagajnika Čarman Marta. Na konferenci smo pregledali dosedanje uspehe mladinskega aktiva Predilnice Litija. Organizirano je bilo sicer nekaj delovnih akcij in krasitev podjetja ob raznih priložnostih, vendar pa je to vsekakor premalo, da bi lahko govorili o uspešnem delovanju mladinskega aktiva. Ravno zaradi tega smo na konferen- ci sklenili, da se mora delovanje mladinskega aktiva v letu, ki je ipred nami okrepiti ter postati člen, ki naj ne bi deloval le individualno, temveč se povezoval tako z raznimi organizacijami v plodnejši uspehi. Na konferenci smo sprejeli tudi program, ki naj bo podlaga in usmerjevalec delovanja mladinskega aktiva Predilnice Litija. Glavna naloga, ki smo jo sprejeli za leto 1976 je Novoizvoljeni predsednik mladinskega aktiva tov. Ševijak Stane podjetju 'kakor tudi izven njega. Pri tem mislimo predvsem na večjo povezavo s sindikatom v podjetju ter z MA v krajevnih skupnostih in tudi s samo občinsko mladinsko organizacijo. Zagotovo se bodo ob črvstejši povezavi pokazali tudi priprava programa ob 90. letnici ustanovitve Predilnice Litija. Upamo in želimo si, da bomo zadano nalogo s trdno voljo in sodelovanjem sindikata uspešno izvršili ter se aktivnejše udejstvovali tudi pri ostali realizaciji programa. Še nadalje nočno delo žena DS večkrat obravnava razne probleme, ki nastajajo iz nočnega dela žena. Dne 26. 12. 1975 je zopet obravnaval predlog o nadaljnjem nočnem delu naših žena. Kot leta nazaj, moramo tudi letos prositi Republiški sekretariat za delo, da nam podaljša oz. da soglasje za nadalnje nočno delo žena. Zakon namreč tako delo prepoveduje, oz. ga še do- pušča izjemoma zaradi ekonomskih, družbenih in socialnih okoliščin, ko ni možno še zaposliti samo v dnevnem času ženske delovne sile. Zaenkrat druge rešitve ne vidimo, kot uresničitev v srednjeročnem razvoju predilnice, da se zgradi nov obrat predilnice, kjer bi se zaposlila ženska delovna sila z nočnih izmen. V naši OZD je zaposlenih 797 žena, od teh jih dela tudi v nočnem času 589. Pri nadal-njem nočnem delu žena bomo morali izpolnjevati vse ostale pogoje, ki se zahtevajo po zakonu in ki jih pogojuje soglasje, tako splošne in posebne ukrepe in normative varstva pri delu ter pogoj posebnega varstva žena, da ne smejo biti razporejene delavke na nočno delo med nosečnostjo in starostjo otroka do 1. leta, da žene soglašajo, da delajo ponoči, če imajo otroka mlajšega od sedem let. Na nočno delo razporejenim delavkam se mora zagotoviti topel obrok v ustrezni kalorični vrednosti, izpolnjena morajo biti pa še druga zagotovila, tako o varstvu, prevozu na delo in z dela, dodatka za nočno delo, upoštevanje nočnega dela pri odmeri letnega dopusta, nočna izmena pa mora imeti tudi nadzor oz. organizirano delo, ki ga vodijo strokovni delavci. Problem nočnega dela žena je iz istih vidikov obravnavala tudi konferenca sindikata in dala svoje mnenje delavskemu svetu v istem smislu kot ga je sprejel DS Analiza poškodb na delu po oddelkih in organizacijskih enolah v našem podjetju Litijski predilec je mesečno seznanjal v letu 1975 člane organizacije združenega dela o varstvu pri delu in o poškodbah na delu. Vsaka poškodba pomeni motnjo pri izvrševanju delala, za poškodovance pa največkrat bolečine in invalidnost. Zato morajo biti delovne priprave in naprave brezhibne, vzdrževane in obdobno pregledane; delavci na delov-nih mestih morajo biti poučeni iz zdravstvenega in tehničnega varstva pri delu in praktično usposobljeni in izprašani za varno opravljanje svojega dela. Na delovnih mestih morajo biti delovne razmere v skladu s predpisanimi normativi. Le ob normalnih klimatskih pogojih, dobri osvetlitvi delovnih mest, lahko pričakujemo izpolnitev delovnih nalog, večje osebne dohodke in zadovoljstvo v družinah. Značilno za našo OZD je nenehna skrb za vlaganje sredstev za nakup novih strojev in delovnih priprav, vlaganje sredstev za nakup stanovanj, gradnjo šol, vrtcev in komunalnih naprav. V petletnem razdobju (1971-vodnja: V petletnem obdobju je naraslo število delavcev za 180 oseb. Bolniški stalež je skoraj neizpremenjen in se giblje med 7,0 °/o in 7,5 %. Po srednjeročnem programu razvoja podjetja planiramo izgradnjo nove predilnice sintetike. Z dograditvijo nove predilnice bi ustvarili pogoje za ukinitev nočnega dela žena. Iz podatkov je razvidno, da je bilo več poškodb v oddelkih čistilnice, predpredilnice in menze s počitniškim domom. V čistilnici je večja pogostost na otepalnikih, ki so zastareli in je zato potrebna povečana pazljivost posluže-valcev in nadzor nad brezhibnim delovanjem delovnih priprav in naprav. Razveseljivo pa je, da so poškodbe na delu v rahlem upadanju, kar je razvidno iz podatkov po letih: leto: 1971 1972 1973 1974 1975 primeri 70 72 90 65 57 izgubljeni dnevi 1012 1369 1677 916 1275 na eno poškodbo izgubljenih dni 14 19 19 14 22 na 100 zavarovan- cev poškodb 7,2 6,9 8,1 5,8 5,0 Krožna žaga z urejeno varnostno kapo, razpornim klinom preprečuje poškodbe pri posluževanju krožne žage Iz podatkov je razvidno, da so poškodbe po primerih v upadanju, po resnosti poškodb pa v porastu. Resnost poškodb narašča na poti na delo in z dela .Število motornih vozil tudi v naši OZD nenehno narašča. Na poti so -1975) je bila dosežena proiz- 1971 1972 1973 1974 1975 kardirana in čes. preja 5.150 t 6.074 t 6.198 t 6.312 t 6.316 t prev! preja v sukal. 1.874 t 2.193 t 2.140 t 3.995 t 4.650 t sukana preja 2.103 t 2.456 t 2.290 t 2.625 t 2.893 t Po besedah generalnega direktorja podjetja tov. Mirtiča ,si prizadevamo, da zagotovimo delo tudi članom družin in prebivalstvu naše občine. Zato tudi število zaposlenih stalno narašča, kar je razvidno tudi iz podatkov. leto 1971 1972 1973 1974 1975 število zaposlenih 978 1040 1083 1126 1158 V posameznih primerih je bilo še premalo sodelovanja pri ukrepih zavarovanja stro- valnem stroju, rezkarju, ki je delavcu poškodoval prsta. Poškodovani delavec že dela na svojem delovnem mestu. Razveseljivo je, da se pri delovnih mestih na obdelo- največkrat poškodovani vozniki mopedov. Obratne poškodbe Zanimiva je primerjava obratnih poškodb po letih in organizacijskih enotah: Priloga razpredelnica 1 Zaščita rezkarja preprečuje poškodbe prstov posluževalcev stroja Zaščita nad noži poravnalnika posluževalcev na tem stroju jev pred nehotenim dotikom z vrtečimi se deli strojev, pri odstranjevanju napak. V predilnici je bilo več manjših poškodb. Ugotovljene pomanjkljivosti so bile tudi takoj odstranjene. V predilnici so bile poškodbe pri odstranitvi vretenske-ga voza, dvigu oziroma spustu ločilcev niti, padcu flajer-skega navitka na noge in poškodbe ob pretrgu vretenske. ga traku. Poškodbe ob odstranjevanju vlaken iz razteznih valjčkov in raztezal so trenutno v upadanju. V sukalnici je večja nevarnost pri transportu. Od rednega vzdrževanja strojev in ureditve delovnih mest, je v odvisnosti varnost zaposlenih v tem oddelku. Neugodno počutje je zaradi večje jakosti ropota, zato je predpisana obvezna uporaba steklene vate, ki zmanjšuje škodljivosti ropota na človeški organizem. Resnejša poškodba je bila v letu 1975 na lesno obdelo- preprečuje poškodbe prstov valnih strojih utrjuje disciplina, ob upoštevanju varnostnih predpisov. Izpolnjena je tudi zaščita na krožni žagi, poravnalniku, reskarju in posameznih brusilnih strojih. Preizkus znanja iz varstva pri delu na delovnih mestih s povečano nevarnostjo za zdravje in življenje, krepi osebno odgovornost proizvajalcev, mojstrov in obratovo-dij. V tabelarnem prikazu je podan podrobnejši prikaz virov in vzrokov poškodb. Priloga razpredelnice 2 Iz podatkov je razvidno, da je največ poškodb na delovnih pripravah in strojih med obratovanjem. Naglica pri delu, neustrezen način dela in neprevidnost so najpogostejši vzroki za nastanek poškodb. Priloga razpredelnice 3 Iz razpredelnice 3 je razvidno, da so bili pri obratnih po- škodbah najbolj prizadeti prsti desne roke, posluževalcev strojev. Od 42 obratnih poškodb v letu 1975 je bilo poškodovanih 26 žena kar tudi ustreza strukturi zaposlenih. Po dnevih pa je stanje naslednje: ponedeljek 13, torek 12, sreda 5, četrtek 7, petek 2, sobota 1 in nedelja 2 poškodbi. Značilno je, da je prilagodljivost najtežja v ponedeljek in torek. V ponedeljek je bilo poškodovanih 7 žena in 6 moških, v torek pa je bilo poškodovanih 8 žena in 4 moški. Razveseljivo je, da se posamezni bivši alkoholiki zdravijo in uspešno sodelujejo s socialno službo. Poškodbe na poti na delo in z dela Na poti na delo in z dela je bilo v letu 1975 poškodovanih 9 žena in 6 moških. Značilno je, da je med 15 poškodovanci 9 voznikov mopedov, 2 voznika osebnega avtomobila in samo 4 pešci. Od 15 poškodb je bilo poškodovanih na poti na delo kar 12 oseb, iz dela pa samo 3 osebe. Poškodbam na poti na delo botruje hitrost, zmanjšana prisebnost voznikov in slabo vzdrževane ceste zlasti vaške poti. Značilno je da znaša poprečna oddaljenost poškodovancev od tovarne 7 km. Na območju Litije, kjer stanuje večina članov OZD, so ceste asfaltirane. V letu 1975 je bil uveden medmestni avtobusni promet. Podjetje pa vzdržuje, po pogodbi s SAPom, avtobusno progo Litija-Trbovlje, za delavce, ki delajo na izmenah. Priloga razpredelnica 4 Iz nepopolne analize poškodb so razvidne nevarnosti, ki so vplivale na njih nastanek, sami pa se prizadevamo, da v letu 1976 ne bomo uvrščeni med poškodovanci. Franc Lesjak Primeri obratnih nezgod Izgubljanj dnevi 1971 1972 1975 1974 1975 1971 1972 1973 1974 1975 1. Čistilnica 5 6 10 3 7 42 86 328 19 180 2. nikalnica in predpredil . 10 12 15 ' 4 6 169 409 405 34 111 3. Predilnica bombaža 10 11 12 14 5 271 120 105 186 66 4. Predilnica sintetike 5 4 6 6 5 74 55 59 105 49 5. Sukalnica 7 11 1 8 "6 98 111 17 129 54 6. Stročnarna 1 5 1 2 3 5 22 3 20 87 7. neb. delavnica 1 - 2 1 2 17 - 16 14 126 8. Vlagalnica 1 5 1 - 1 10 134 11 - 6 9. Transport 5 1 5 5 1 58 12 .6? 38 1 10. Zidarska skupina 1 - 2 2 - 12 - 27 48 - 11. Elektro delavnica - 2 1 1 1 - 36 13 29 9 12. Valjčkarna - - - 2 - - - - 32 - 13. Remont I 2 1 1 - - 19 33 8 - - 14. Remont II 3 2 5 2 1 25 38 25 14 38 15. Henza in poč. dom 1 2 1 1 4 9 16 36 11 98 16. Pomožno osebje - - 1 - - " - 6 - - 17- Klima naprave 1 - 1 - - 11 - 9 - - SKOPAJ 51 58 65 49 42 818 1072 1133 679 825 RAZPREDELNICA 1 E ! 1 E s 1 ■ šš S SS S 7 Viri poškodb Vzroki poškodb j Transpor | § j s i Naglica pri delu 3 1 5 Manjkajoča teh.zašč. 1 2 _ ! _ ! Okvare na sredstvih delovnih , ! 3 7 Neurejenost delovnega 1 _ 1 Neprevidnost 5 8 Manjkajoči nadzor Napačno izvej. operacij 5 2 9 Neupoštevanje varnostnih predpisov - 5 5 Ostali vzroki 3 3 RAZPREDELNICA 2 SKUPAJ 21 2 1 1 1 15 1 42 Deli telesa Število poškodb Stroji v čistilnici Mikalniki 1 a ! Previj.- in dvojilni stroji Avtomat, prev. stroji Delovne priprave in naprave Zunanja trans, sredstva 1 Brusilni stroj Ostalo Notranja transportne sredstva Glava 1 - _ - - 1 Oči 1 - - - - - - 1 - - - - - Prsni koš 3 1 - - - - - 2 - - - - - Desna roka 5 1 - - - - - 1 - - - - 3 Prsti desne roke 13 1 2 - 1 - 1 2 - 1 1 3 1 Leva roka 4 1 - - - - - 2 - - - 1 - Prsti leve roke 6 - - - 1 1 - 2 1 - - 1 - Desna noga 3 - - - 1 - - 1 - - - 1 - Leva noga 6 1 - 1 - - - 2 - - - 1 1 SKUPAJ 42 5 2 1 3 1 1 13 1 1 1 7 6 RAZPREDELNICA 3 Nezgode na poti - primeri Nezgode na poti število izgubljenih dni 1971 1972 1973 1974 1975 1971 1972 1973 1974 1975 1. Čistilnica 2 1 2 2 5 8 19 11 17 40 2. Nikalnica in predpred. 2 2 5 - 3 17 28 150 - 199 3. Predilnica bombaža 10 3 4 3 2 100 26 88 79 34 4. Predilnica sintetike - 1 1 3 - - 12 19 19 - 5. Sukalnica 2 4 6 3 2 17 93 147 20 45 6. Stročnarna - - 1 - - - - 5 - - 7. Nehanične delavnice - - - - - - - - - - 8. Vlagalnica 1 1 1 - - 5 50 67 - - 9- Transport 2 3 3 1 - 69 27 ' 81 102 10. Zidarska skupina - - - - - - - - - 11. Elektrodelavnica - - - - - - - - - - 12. Valjčkarna - - - - - - - - - - 13. Remont I . - - - - - - - - - - 14. Remont II ' 1 T 2 2 1 9 - 30 23 18 15. Nensa in poč. dom 1 - - - - / 38 - - - - - 16. Pomožno osebje - - - - - - - - - - 17- Klima naprave " - - - 1 - - - - 12 SKUPAJ 19 14 25 16 15 194 297 544 257 450 Razpredelnica 4 Označene transportne poti zagotavljajo varno vožnjo voznikom viličarjev in samim posluževalcem strojev Brusilni stroj z odsesavanjem in varnostno zaščito zagotavlja varno delo brusilca Koriščenje letnih dopustov Na podlagi samoupravnega 4. Vlaganje preje v zaboje sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki smo ga sprejeli 14. 2. 1974 in, ki je bil dopolnjen januarja in aprila 1975 je treba, da kadrovska služba do 15. februarja vsako leto pripravi pismena obvestila o dolžini letnega dopusta za vse zaposlene. Delavcu morajo biti tudi sporočena merila in osnove po katerih je bila določena dolžina letnega dopusta. Glede na to, da se bodo pričeli kmalu koriščati letni dopusti ož. ga je že kdo tudi delno izkoiistil povzemamo v tem sestavku najvažnejša določila, ki zadevajo letni dopust in, ki so vsebovana v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih. Delavci imajo Po 6 mesecih nepretrganega dela pravico do letnega dopusta. Delavec, ki je delal v drugi organizaciji pa preide v to delovno organizacijo, ima pravico do letnega dopusta, če je v vseh prejšnjih delovnih organizacijah delal skupaj najmanj 6 mesecev in če je prešel v to organizacijo v delovnih dneh in če ni dopusta izkoristil v prejšnji delovni organizaciji. Letni dopust delavcev traja najmanj 18 delovnih dni in največ 30 delovnih dni v enem koledarskem letu, po posebnih pogojih največ 36 delovnih dni. Delavci ,ki so združili delo za določen čas najmanj 4 mesece, imajo pravico za vsak mesec dela do 2 delovnih dni letnega dopusta. Po šestih mesecih dela pa se jim dopust odmerja kot onim za nedoločen čas. Dolžina letnega dopusta se odmerja po naslednjih osnovah in merilih: (pogoj, da pri takem delu dela najmanj 4 mesece v letu) — 2 dni 5. Varilec (delavec, kj je postavljen na to delovno mesto) —• 1 dan 6. Kurir — 1 dan 7. Delavci, ki delajo na nočnih izmenah (nočno delo najmanj 4 mesece v letu v turnusu) — 1 dan 2. matere z dvema ali več otroki do 7 let starosti — 2 dni 3. matere, ki imajo 3 ali več otrok, ki se redno šolajo šoloobvezni — 4 dni Do tega dopusta so upravičeni tudi očetje, če sami skrbijo za otroke (samohranilci — vdovci, razvezani, ipd.). 4. Samohranilke in samohranilci: (vdove ,nezakonske, ločene, razvezane) Če sami skrbijo za otroke in sicer za vsakega otroka 1 1. delovni pogoji (telesna in duševna napetost ,nevarnost poklicnih obolenj, nezdravo delovno okolje ) 2. skupna delovna doba 3. posebne socialne razmere (matere z otroki ,invalidi, bolehni delavci, samohranilke) 4. starost 8. Ženske, ki delajo v nočnih izmenah (nočno delo najmanj 4 mesece v letu v turnusu) — 2 dni c) Delovna mesta s posebnimi poblastili, odgovornostjo in posebno duševno napetostjo vodilni): dan, največ do časa, ko se nehajo obvezno šolati. Do dopusta po tem odstavku niso upravičeni, če jim pripada dopust po tč. d 1—3. e) Invalidi: delovni , voj ni in mirnodobski vojaški invalidi, kj imajo priznano invalidnost zaradi te- Letni dopust na delovno dobo pripada delavcu: lesne okvare in tisti, ki so a) postali invalidi zaradi vojnih dogodkov med vojno ali po od 6 mesecev do 6 let 18 dni vojni: od 6 let-. do 9 let 19 dni za 100 % 6 dni od 9 let do 12 let 20 dni 80 do 100 % 4 dni od 12 let do 15 let 21 dni 60 do 80 % 3 dni od 15 let do 18 let 22 dni 40 do 60 % 30 do 40 % 2 dni 1 dan od 18 let do 21 let 24 dni od 21 let do 24 let 26 dni f) Udeleženci NOV: od 24 let do 27 let 28 dni Nosilcem partizanske spo- nad 27 let 30 dni menice 1941 in španskim bor- ta) za delovne pogoje: 1. Delavci v čistilnici odpadkov (pogoj, da delajo v tem oddelku najmanj 4 mese-v letu) — 1 dan 2. Delavec na VVillovu (pogoj, da dela na tem delovnem najmanj 4 mesece v letu) — 2 dni 3. Zunanji transportni! delavci in šofer (pogoj, da dela na tem delovnem mestu najmanj 4 mesece v letu) —1 dan 1. nad 5 do 10 let delovne dobe — 2 dni 2. nad 10 do 15 let delovne dobe —• 3 dni 3. nad — 4 dni 15 let delovne dobe d) Matere z otroki: 1. z otrokom starim do 8 mesecev, (dopust je možno izkoristiti samo enkrat in sicer v letu, ko mati rodi, ali pa v naslednjem letu) —2 dni cem pripada 30 delovnih dni dopusta ne glede na dobo zaposlitve, če so v rednem delovnem razmerju. Ostalim aktivnim udeležencem NOV se prizna za najmanj 12 mesecev udeležbe še 2 delovna dneva dopusta, nato pa za vsakih 6 mesecev še po 1 dan. g) Starejši delavci: Delavcu, ki ima najmaj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti oz. delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, pripada lahko največ 36 delovnih dni letnega dopusta, če mu (ji) pripada toliko letnega dopusta izračunanega po osnovah in merilih po tem členu, iz točk a do f. Delavcu, ki še ni star 18 let pripada letni dopust po osnovah in merilih, ki veljajo za druge delavce, povečan za 7 delovnih dni. Pravica do teh 7 dni pripada ob koriščenju dopusta. Delavec ima pravico izkoristiti letni dopust v tekočem koledarskem letu. Neizkoriščen letni dopust se ne prenaša v naslednje leto. Če je podjetje krivo, da delavec ni izkoristil dopusta, je odškodninsko odgovorno delavcu. Delavec vloži zahtevo za odškodnino pri odboru za medsebojna razmerja. Delavec, ki nastopi letni dopust konec koledarskega leta ,ga brez presledka nadaljuje naslednje leto. Delavec ima pravico izkoristiti letni dopust v nepretrganem trajanju. Na zahtevo delavca, oz. z njegovo privolitvijo, sme organ pristojen za odločanje načrta letnega dopusta razdeliti delavcu dopust na dva dela. En del dopusta mora znašati brez presledka najmanj 12 delovnih dni. Dopust se ne sme koristiti po urah. Delavec ima pravico in dolžnost, da letni dopust izrabi v organizaciji, v kateri je pridobil pravico do njegove izrabe, razen, če ni sporazumno med organizacijami, za prehod delavca iz ene v drugo, izrecno drugače dogovorjeno. Čas kakršnekoli odsotnosti z dela, ki se priznava v delovno dobo, se ne sme odbiti od letnega dopusta. Delavec, ki je odšel na odslužitev vojaškega roka in se vrne po odslužitvi v podjetje najkasneje v 15 dneh, ima pravico do letnega dopusta, če zanj izpolnjuje ostale pogoje. Pristojni organ mora najmanj trideset dni naprej sporočiti delavcu, katerega dne se začne njegov letni dopust. Drugače kot je določeno v obvestilu o razporeditvi letnega dopusta lahko delavec izkoristi svoj letni dopust le izjemoma iz opravičenih razlogov (bolezen in smrt v družini, koriščenje dopusta v počitniškem domu, itd.), če se o tem sporazume v vodjo. Če ni sporazuma odloča o sporu odbor za medsebojna razmerja. Izrabe dopusta v nasprotju v razporeditvijo pomeni neopravičen izostanek z dela in hujšo kršitev delovne obveznosti. Delavca je možno poklicati na delo iz dopusta, če nastane nujen primer, ko je navzočnost prizadetega neobhod-no potrebna. To je možno tudi v primeru elementarnih nesreč. Prekinitev traja samo toliko časa, kolikor je to neob-hodno potrebno. Odločbo izda o tem kadrovska služba, lahko pa tudi glavni direktor oz. direktorji sektorjev. Podjetje je dolžno v takih primerih, če je delavcu nastala škoda zaradi prekinitve dopusta, povrniti nastalo škodo (potni stroški, stroški penziona in podobno). Če delavec med letnim dopustom zboli, se mu čas dovoljenega bolezenskega dopusta ne všteva v letni dopust. Po prekinitvi letnega dopusta zaradi bolezni, delavec praviloma nadaljuje razporejeni del letnega dopusta. Lahko pa se sporazume z vodjo, da ta dopust izkoristi v drugem času. Od letnega dopusta se ne odbijejo odsotnosti z dela, ki še po predpisih in samoupravnih aktih vštevajo v zavarovalno dobro in odsotnosti po notranjih aktih z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka. Davčne olajšave letos Po Zakonu o davkih občanov skupščina SR Slovenije za vsako leto posebej določa znesek skupnega čistega dohodka, iznad katerega so občani dolžni plačevati davek iz skupnega dohodka občanov ter zneske, ki se pri odmeri davka upoštevajo kot olajšave za vzdrževane družinske člane. Izvršni svet je že 2. decembra preteklega leta sklepal o predlogu, ki predvideva nekatere spremembe glede na do sedaj veljavni zakon. Tako naj bi se na primer znesek neobdavčenega dohodka zvišal od 40.000,00 din na 50.000,00 din, višina olajšav za vzdrževane družinske člane naj bi se zvišala za otroke od 16.000,00 na 20.000,00 din za druge vzdrževalne družinske člane pa od 13.000,00 na 16.000,00 din. Pomembneje naj bi se znižale tudi sedaj veljavne davčne stopnje. Po predlogu, ki ga zagovarja Izvršni svet skupščine SRS, naj bi se republiški davek od skupnega dohodka plačeval po naslednjih stopnjah: NAD DO DIN % 10.000 10.000 20.000 200 2 + 3 od presežka nad 10.000 20.000 30.000 500 + 4 od presežka nad 20.000 30.000 40.000 900 + 5 od presežka nad 30.000 40.000 50.000 1.400 + 7 od presežka nad 40.000 50.000 60.000 2.000 + 10 od presežka nad 50.000 60.000 70.000 3.100 + 15 od presežka nad 60.000 70.000 80.000 4.600 + 25 od presežka nad 70.000 80.000 90.000 7.100 + 35 od presežka nad 80.000 90.000 100.000 10.600 + 45 od presežka nad 90.000 100.000 150.000 15.100 + 55 od presežka nad 100.000 150.000 200.000 42.600 + 65 od presežka nad 150.000 200.000 75.100 + 80 od presežka nad 200.000 M. Sonc Izredni občni zbor naših gasilcev V decembru preteklega leta smo se zbrali člani Industrijskega gasilskega društva na izrednem občnem zboru. Poročilom predsednika, tajnika in poveljnika je sledila živahna razprava. Iz razprave imam namen navesti le najbistvenejše probleme, ki smo se jih dotaknili. Tov. Ankon je orisal delo gasilcev na splošno ter še posebej delo naših predilniških gasilcev Poudaril je, da dajejo naši interni akti velik poudarek Tov. Zupan Rudi je poro- gre predvsem zahvala dobri čal, da potekajo gasilske vaje točno po programu. Žal pa je opaziti slabo udeležbo ravno s strani vodij izmen. Izobraževalni program smo sicer izvršili, nismo pa še določili gasilske trojke po oddelkih. V vsakem oddelku moramo namreč določiti nekaj delavk ter jih seznaniti s praktično uporabo ročnih gasilnih aparatov. Letos bo tudi Republiško gasilsko kongresno tekmova- gasilski organizaciji. Ob koncu svoje razprave, se je to-varič Benčič še enkrat zahvalil IGD Predilnice Litija za tako aktivno sodelovanje z. Občinsko gasilsko zvezo in vso pomoč pri uspešni izvedbi 20-letnice obstoja Občinske gasilske zveze v Litiji. Udeleženci občnega zbora so tudi obravnavali nov statut oziroma pravila društva. Predloženi osnutek je predhodno obravnaval že tudi upravni odbor društva. Z delnimi dopolnili in korekturami je občni zbor statut soglasno potrdil. Mandatna doba upravnim organom IGD bo odslej trajala 4 leta. Občni zbor je smatral, da opravljata upravni odbor in operativni štab svoje delo zadovoljivo, zato ostaneta še naprej v istem sestavu. Na novo pa je bila izvoljena disciplinska komisija v sledečem sestavu: Koprivnikar Alojz — predsednik, Cvetežar Danilo — namestnik predsednika, Šušteršič Anton — član in Podkrajšek Karel — namestnik člana. Namesto tovarišice Jug Tatjane ,ki je odšla iz naše delovne organizacije je bila izvoljena v upravni odbor tovarišica Jug Marica. nje gasilskih desetin. Že sedaj moramo razmišljati, kako se bomo za to tekmovanje pripravljali, da ne bomo preveč izostajali iz svojih delovnih mest. Tovariš Gril Jernej je še povedal, da je prišlo v podjetje veliko mladih delavcev, ki še ne prejemajo gasilske literature. Pravtako jih je potrebno čimprej vključiti v gasilske vrste. V razpravi je tovariš Ankon Albin seznanil vse navzoče z osnovnimi načeli in funkcijo družbene samozaščite. Med drugim je dejal, da smo dolžni prav vsi ta načela uresničevati na svojih delovnih mestih. Družbena samozaščita nam zagotavlja varnost in tajnost v delovnih organizacijah, preprečuje razna zlorabljanja in odkriva vsa škodljiva in sovražna dejanja v družbi, čuva pridobitve ravno gasilski službi kot eni izmed zelo odgovornih služb, saj so skoraj vsi oddelki naše delovne organizacije naravnost idealni za nastanek požarov. Zato ni čudno, če so pogosti manjši požari, ki povzročajo materialno škodo in zastoje v proizvodnji. Zadnji večji požar v pred. predilnici je povzročil za okoli 2 miliojna starih dinarjev škode. Ob vsakem zanetku ali večjem požaru se pokažeta prizadevnost in odgovornost delavcev do naše gasilske službe. V podjetje prihajajo vedno novi delavci, predvsem mladi, ki za gašenje požarov še niso dovolj usposobljeni. Tudi redne gasilske vaje niso obiskovane zadovoljivo. Ne smemo se namreč zanašati na to, češ saj je delovna organizacija protipožarno zavarovana. Na vsakem koraku se moramo zavedati, da upravljamo z družbenimi sredstvi ter da vsaka nastala škoda posredno prizadene vse nas. Vsak posameznik se mora dobro zavedati, da je odgovoren tudi za požarno škodo. Tov. Lesjak Franci je poudaril, da je naše industrijsko gasilsko društvo zelo dobro opremljeno, skrbeti pa moramo, da bo vsa oprema nameščena na točno določenih mestih. Vse ugotovljene nepravilnosti v zvezi s požarno varnostjo moramo takoj sporočiti pristojnim organom, delavce, ki kršijo predpise o požarnem varstvu pa Predlagati v postopek. Tekoče moramo organizirati seminarje o požarnem varstvu, ter zaposlene seznanjati s preventivo preko našega interne-§a glasila. Vse priznanje zaslužijo delavci, ki znajo ob zanetku ognja hitro in pravilno ukrepati, kar se je izkazalo ravno pri zadnjem požaru v Predpredilnici. Predsednik IGD, tovariš Keržan Vinko je seznanil navzoče, da se je Gasilski vestnik podražil na 41,00 din. Njegov predlog, da v bodoče prispeva posameznik 25,00 din, razliko pa krije društvo, je občni zbor soglasno potrdil. Tajnik Občinske gasilske zveze, tovariš Benčič Jože je izrekel predilniškim gasilcem vse priznanje za tako aktivno in uspešno delo. Tudi v bodoče moramo prav tej dejavnosti posvečati vso pozornost, tako posameznik kakor vsi člani delovne skupnosti. Da v Predilnici ni večjih požarov NOB in naš samoupravni sistem. Tudi delavska kontrola ima podobne naloge in pomaga družbeni samozaščiti. Vodstveno osebje pa je dolžno predlagati vse negativne pojave v obravnavo samoupravnim organom. Tovariš Širok Leopold, komandir postaje milice je ob zaključku poudaril, da se popolnoma strinja z vsemi ukrepi tako glede varnosti v sami delovni organizaciji kakor tudi v zvezi s protipožarno varnostjo. Dejal je, da na tem področju Postaja milice in naša delovna organizacija ze- lo uspešno sodelujeta. Ko je govoril o družbeni samozaščiti je še poudaril, da naj naloge družbene samozaščite prodrejo do slehernega člana kolektiva, kajti le tako bomo znali varovati naše družbeno premoženje in našo ustavno ureditev. Biti moramo aktivni ter enotni na vsakem koraku. Le na ta način bomo lahko moč družbene samozaščite še bolj okrepili. R. Zupan Dokončna cena Za stanovanjski blok S-5 je bila z Betonom, Zagorje v letu 1974 sklenjena pogodba za ceno 7,700.000 din. V pogodbi je določilo, da se končna cena ugotovi ob koncu gradnje, skladno z odlokom o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za stanovanja, po predhodnem soglasju Zavoda SRS za cene. Tako je končna cena bloka S-5, ki vsebuje vse podražitve, 8,900.000 din ali podražitev za 1,200.000 din. Da bi lahko krili to vsoto, smo v preteklem letu zvišali stanovanjski prispevek na 10 %. Na osnovi vezave tega prispevka pri Ljubljanski banki, smo dobili posojilo v višini 5,979.830 din. S tem posojilom smo lahko dokončno zagotovili sredstva za poravnavo obveznosti do te gradnje. Sredstva za stanovanjsko gradnjo Sredstva za nakup in gradnjo stanovanj in za posojila zasebnim graditeljem lahko zbiramo na več načinov. Redno jih zbiramo na osnovi stopnje stanovanjskega prispevka od bruto osebnih dohodkov, ki jo delavski svet sprejme na začetku leta. Če ta sredstva vežemo pri banki, dobimo čez določen čas posojilo za stanovanjsko gradnjo. Prav tako pa zadnja leta občinski solidarnostni sklad iz vezanih sredstev razpisuje natečaj za posojila iz vezanih sredstev tega sklada. Delavski svet je na zasedanju 26. decembra 1975 sklenil, da bomo v letošnjem letu zbirali sredstva po stopnji 7 % (po zakonu je obvezna 6 % stopnja) od bruto osebnih dohodkov, s če- mer bomo zbrali približno 2.262.000 din. To ni veliko sredstev in z njimi ne bi mogli kupiti dovolj stanovanjskih enot. Zato jih bomo vezali pri Ljubljanski banki za dobo 20 let, banka pa nam bo po 18 mesecih odobrila posojilo v višini 170 %, prav tako za dobo 20 let. Istočasno je delavski svet tudi sklenil, da se prijavimo na natečaj Sklada za usmerjeno gradnjo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Litija za 1,000.000 din posojila. Tako bomo v letošnjem letu razpolagali le s sredstvi posojila za usmerjeno gradnjo (če nam bodo odobrena) in jih porabili za odplačila obveznosti ter nakup stanovanj. Novogradnja v letu 1976 ni predvidena. Poravnava obveznosti Glede na že sprejete družbene dogovore, samoupravne sporazume in pogodbe, so ob koncu prejšnjega leta ostale neizpolnjene še nekatere obveznosti. Delavski svet je sklenil, da jih pred zaključkom leta poravnamo iz sredstev skupne porabe oz. poslovnega sklada kot sledi: 1. Družbeni dogovor o financ, ljudske obrambe 112.700 din 2. Družbeni dogovor o združevanju sredstev razširjene reprodukcije 94.612 din 3. Družbeni dogovor o financiranju krajevnih skupnosti 74.445,25 din 4. Pogodba o financiranju izdelave idejne študije kanalizacijskih zbiralnikov in čistilnih naprav v Litiji in Šmartnem 25.000 din 5. Pogodba o sofinanciranju državne karte 30.000 din S tem smo uresničili vse naše dogovorjene obveznosti do splošne in skupne porabe za leto 1975. Nepričakovan uspeh naših športnikov v delavskih športnih igrah za leto 1975 Delavske športne igre za leto 1975 so potekale v 11. športnih panogah in so se odvijale skozi vse leto. Naše podjetje je sodelovalo v osmih panogah in to samo v moški konkurenci. Ni lepo, da podjetje s pretežno žensko delovno silo tekmuje sa-z moško ekipo. Vzrokov za to je več in jih tudi več ali manj poznamo zato jih tu ne bom navajal. Bolje da naštejemo uvrstitve naših ekip in posameznikov. Strelsko tekmovanje je bilo izvedeno z malokali-bersko puško v Šmartnem. Zasedli smo II. mesto med devetimi ekipami. Med posamezniki pa je bil Cvetežar Gusti šesti. V šahu smo zasedli med petimi ekipami prvo mesto in osvojili pokal. Med posamezniki je na na prvi deski osvojil Rink Jože 3 in 1/2 točke. V hitro poteznem šahu smo zasedli drugo mesto med štirimi ekipami. V namiznem tenisu smo med osmimi ekipami dosegli 1. in 6. mesto. V tej panogi smo sodelovali z dvema ekipama. Med posamezniki pa sta bila Pa-jer Veno ml. 1. in Tišler Janez 3. V košarki smo sodelovali z dvema ekipama in in zasedli med 8. ekipami drugo in četrto mesto. V kegljanju smo zasedli med 17. ekipami I., IV. in VII. mesto. Sodelovali smo s tremi ekipami. Med posamezniki jpa je bil Belec Janez (419) tretji, Pajer Veno st. (415) četrti, Kos Cvetko (404) sedmi in Vizlar Jože (402) osmi. V rokometu in odbojki nismo sodelovali; deloma zaradi slabe organizacije tekmovanja (v odbojki ni bil podeljen pokal) in slabe obveščenosti. V malem nogometu, kjer smo prejšnja leta zmagovali, smo dosegli slab uspeh. Med devetimi ekipami smo zasedli tretje in sedmo mesto. V balinanju smo bili med štirimi ekipami drugi■ mm Z vsemi temi rezultati smo že drugič zapored dobili v trajno last pokal skupnega zmagovalca delavskih športnih iger. Uspehi so iz tega razvidni zelo dobro. Osvojili smo tri pokale v posameznih disciplinah (kegljanje, šah in namizni tenis) in pokal skupnega zmagovalca. To je ona stran medalje, ki je zahtevala veliko dela. Saj delavske športne igre v Predilnici ležijo na ramah tridesetih ljudi, ki morajo nastopati v več panogah, organizirati ljudi, ki delajo v več izmenah in podobno. Ni razumevanja pri mojstrih (ne vseh) da bi pustili določene de- fr nančni strani mačehovsko obnašala do svojih članov. Res je, da tudi vodstvo tekmovanja ni bilo najboljše. Prejšnji predsednik komisije za šport je med letom odšel od nas in na hitro predal posle. Zato tudi ni bilo pravega vodstva. Upam, da bomo v bodoče odbor razširili na več članov, tako da bo za vsak šport zadolžen po en član. To je potrebno še posebno, ker so pred nami tekmovanja ob 90-letnici podjetja. Upam, da nas bo kolektiv podprl v tem finančno in drugače. Saj v letu 1975 je bila finančna pomoč nezadostna. Izplačana je bila samo razlika delavcu, ki se je poškodoval pri malem nogometu. Upam, da nisem bil prestrog s tem, samo stvari tako stojijo. Vse organizacije so svoje športnike pogostile, pri nas pa zaradi varčevanja tega ni bilo. V bodoče pa bomo napravili razpored po panogah in število igralcev in predračun za vsako tekmovanje. Upam, da bomo potem zadovoljni vsi, tako podjetje za uspeh in igralci za vložen trud. Sindikatu pa s tem ne bomo preluknjali proračuna. Uspehov, ki jih iz leta v leto dosegamo, pa tudi ne gre zanikati. Upam, da nisem bil preveč kritičen in bomo v bodoče na polju športa in rekreacije uspešno sodelovali. Jože Vizlar Oblikovanje primernih osebnostnih potez Za oblikovanje osebnosti je pomembno zadovoljevanje socialnih potreb v otroški dobi. Izmed vseh je najpomembnejša potreba po ljubezni. Otrok mora čutiti, da ga imajo starši radi takega, kot je, da mu pomagajo premagovati življenjske težave, da ga negujejo in da si znajo kljub utrujenosti utrgati urico časa in jo posvetiti samo njemu. Vsaj urico! Le v takšnem okolju se bo počutil dobro in le v takšnih odnosih bo sposoben prevzemati od staršev navade, se učiti ljubezni, socialnih pravil in norm. Le tako bo postal socialno bitje, sposobno živeti v kolektivu in se prilagajati zahtevam okolja. Kdor tega v domačem okolju ni spoznal, bo vse življenje prikrajšan. Ne bo poznal pozitivnih čustev. Do zunanjega sveta bo boječ, plah, v slehernem položaju preplašen ali pa narobe — grob, napadalen, surov. Dobro se spominjam fanta, ki je vlamljal v stanovanja in vse razbijal. Vzroke za takšno vedenje pa smo mu lahko prebrali z roke, kjer je imel vtetovirano: Kje si, mama? Poleg potrebe po ljubezni morajo otroci zadovoljevati tudi potrebo po uveljavljanju. To starši že zelo kmalu okušajo v obliki trme, s katero skušajo malčki uvel j av-viti svojo voljo. Starši morajo otroka pravilno usmerjati, da bo doživljal potrditve tudi na tem področju: pomagati mu morajo, da bo dosegal uspehe, morajo ga spodbujati in velikokrat pohvaliti, izogibati bi se morali sramotenju ali razvrednotenju zlasti pred drugimi otroki, se izogibati ponižujočim kaznim in s svojim zgledom kazati, kako naj se človek uveljavlja na pozitiven način. Če omogočimo otroku pozitivno uveljavljanje, mu veliko koristimo, saj mu s tem damo šolsko in pozneje poklicno trdnost in samozavest. V nasprotnem primeru se lahko izoblikujejo manjvrednostne, lavce za dve tri ure od dela. Pa tudi sindikalna organizacija se je po fi- Kot že nekaj let nazaj, je tudi letos obiskal naše otroke Dedek Mraz, v Sindikalni dvorani na Stavbah. Sodelovali so otroci iz vrtca Najdi-hojca z igrico »Snežna kraljica« in vrtca Kekec Z igrico »Bratec in sestrica«. Ob koncu programa so bili navzoči obdarjeni z darili, ki smo jih kupili pri Centromerkurju in zanje odšteli 118.041,25 din. Pri dekoraciji in obdaritvi so pomagali člani konference sindikata in mladinci, ki jih je potrebno še posebej pohvaliti. boječe osebnostne poteze. Takšni ljudje bodo s težavo premagovali šolske in delovne naloge. Dotaknili bi se še ene socialne potrebe, in sicer potrebe po novih doživetjih in stiku z ljudmi. To je ena izmed poglavitnih otrokovih potreb, če starši otroku pomagajo spoznavati svet okoli sebe, bo zadovoljen in bo z zadovoljstvom sprejemal nove vtise iz okolja. Čutil se bo tudi trdnega v odnosu do ljudi. Spodbuda staršev mu bo odprla pot do zunanjega sveta; tako bo razvijal igro, pridobival nova znanja, razvijal določene interese in s tem razširjal obzorja. Če starši preveč omejujejo otroka in se morda pretirano bojijo zanj, postane negotov, svet in predmeti okoli njega zanj izgubijo vrednost, otrok se z ničemer ne ukvarja. Brez vaje pa krnijo tudi njegove sposobnosti, ki bi mu pozneje koristile v življenju in delu. Iz glasila »Občan in delo« Telefonski pogovor z nadrejenim Poškodbe na delu V mesecu decembru smo imeli 3 obratne poškodbe in 1 poškodbo na poti na delo. Iz analize poškodb je razvidno, da poškodbe ne nastajajo zaradi nesrečnega slučaja, temveč so v vzročni zvezi z urejenostjo delovnega okolja skupno z delovnimi pripravami in napravami in osebno prizadevnostjo posluževalcev. Vključimo se v prizadevanja za varno delo v letu 1976. OPIS POŠKODB 1. JANEŽIČ Angelca — predica v bombažni predilnici Opis poškodbe: Predica je ustavila prstanč-ni stroj in s pomočjo kljuke spustila vretenski voz v spodnji položaj prstančnega stroja. S pomočjo ročke je dvignila ločilec niti, na podstavek kljuke pa postavila cevko preje, ki jo je uprla na ročico ločilcev niti. Po snemanju kopsov je z levo roko prijela podloženo cevko, z desno pa spustila ločilec niti v vodoravni položaj. Ob sprostitvi cevke se je premaknila kljuka in padla predici na stopalo desne noge in ji ga poškodovala. Vzrok: Naglica in neustrezen način. dela. 2. CEGLAR Franc — čistilec flyerskih cevk Opis poškodbe: Poškodovanec je v predpre-dilnici sintetike vlagal iz vozička v plastični zaboj lesene cevke. Nenadoma je dobil epileptični napad. Padel je na pod in se vrezal v brado z robom pločevinastega obroča lonca. Vzrok: Izguba zavesti. 3. ERŽEN Milan — transportni delavec v stročnami Opis poškodbe: Delavec je na dvorišču nameraval iz spodnjega lesenega zaboja prevrniti zgornji zaboj s cevkami. Z desno nogo je stopil na prečno letev spodnjega zaboja, z rokami pa je skušal prevrniti vrhnji zaboj. Ker je bila spodnja stranica zaboja primrznjena na spodnji zaboj, zaboja ni mogel premakniti. Ob potegu zaboja je z levo roko zadel v konico žičnika, ki je štrlela iz zaboja in si ranil kazalec leve roke. Vzrok: Primrznjen zaboj in neustrezen način dela 4. POGLAJEN Vinko — delavec v čistilnici Opis poškodbe: Poškodovanec se je peljal z mopedom iz vasi Preska nad Kostrevnico v službo. V rahlem klancu navzdol je poškodovanec zapeljal na poledenelo pot in mu je zato moped spodneslo. Skupno z mopedom je padel in si ob padcu poškodoval zapestje desne roke. Vzrok: Prekomerna hitrost voznika in neprevidnost Za varno delo z viličarji morajo biti vozniki še posebno usposobljeni Upokojeni sla bili Gripa rada komplicira Po tridesetih letih delovne dobe je z novim letom odšla v pokoj tovarišica LEA RAPPL, referentka za kadre, ki jo dobro poznamo vsi člani kolektiva. Tovarišica Lea je bila predstavnica generacije tistih entuziastov, ki so po vojni pričeli z delom tam, kjer je bilo treba in kakor so vedeli in znali. Učili so se ob delu in za delo, delali za zaslužek in udarniško. Ob delu so se gradili, kot se je gradila porušena domovina. Po vojni je pričela z delom na milici, nato je delala v Predilnici v raznih sektorjih, vmes začasno razporejena na Predsedstvo vlade v Ljubljano in se dokončno ustalila v splošnem sektorju podjetja. Bila je delavka z veliko delovne energije, ki se je vedno zagrizla v delo in probleme, dokler ni bilo končano. Tako se je obnašala sama in takšno delo je pričakovala od drugih. Drugačen odnos do dela jo je vedno jezil in takrat je znala biti tudi ostra in pikra. Takšen tempo dela, preživela partzanska leta v rani mladosti in kasnejši udarci življenja, so ji pričeli spodkopavati delovno moč in načenjati živce. Bila je preveč kritična, da bi delo nadaljevala z zmanjšano energijo. Ne smemo mimo tega, r.e da bi omenili dejstva, da je bila prva urednica našega glasila Tovarniški obveščevalec. Izobrazba ji je pomagala, da je prva uvajala tudi nova načela kadrovske politike v sodelovanju s samoupravnim organom in da je zapustila urejeno in dobro vpeljano delovno mesto. Prva se je v sodelovanj u z zdravniško službo spoprijela s problemi zdravljenja alkoholizma, pa tudi s socialnim delom. Bila je komunist iz mladih let, prekaljena v borbi in takšna je ostala. Brez dlake na jeziku, vedno je na glas in na pravem mestu povedala svoje mnenje. Bila je sodelavka ob vsakem času pripravljena svetovati, partizanka, ki je v trenutkih odmora znala mlajšim sodelavcem z zanosom pripovedovati vojna doživetja. Tako bogato in polno življenje zasluži mirnejši del. Takšnega in predvsem zdravega, ji tudi želimo tovarišici Lei. In pogrešali jo bomo kot delavko, sodelavko in komunistko. PUSTINEK JOŽEFA se je rodila leta 1928 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskovala v Litiji. Takoj po končani šoli leta 1943, to je bilo med drugo svetovno vojno, je morala na obvezno delo takozvani »Pflichtjahr« v Celovec, kjer je ostala do marca 1945. Po osvoboditvi julija 1945 se je zaposlila v Predilnici Litija, kjer je ostala do upokojitve. Najprej je delala kot snemal-ka oz. pomagalka na stroju, po enem mesecu pa je že sama posluževala stroj. Na delovnem mestu predice je delala do leta 1950, nato pa je bila postavljena za brigadirko. Leta 1970 pa ji bolezen ni več dopuščala opravljati delo brigadirke, ker je bilo zanjo prenaporno in je bila kot invalid III. kategorije premeščena na lažje delo, na delovno mesto čiščenje raztezal z RP. Vendar zaradi bolezni tudi tega dela ni dolgo opravljala in je bila koncem leta 1975 invalidsko upokojena. Zanimivo je to, da je delala ves čas zaposlitve pri nas v istem oddelku predilnice II in kot predica ves čas na istem stroju. V Predilnici Litija je bila zaposlena tudi njena mati. Prav tako je zaposlen pri nas že vrsto let njen mož. Na vprašanje kako bo preživela leta upokojitve, nam je dejala: »Doma v gospodinjstvu se najde vedno dovolj dela, poleg tega pa imam vnučke, katerim se bom sedaj lahko bolj posvetila. Obe hčeri sta zaposleni in bo varstvo za otroke še kako prav prišlo.« Njena skupna delovna doba znaša ob upokojitvi 32 let, v Predilnici Litija pa 30 let. Želimo ji, da bi leta upokojitve uživala še dolgo vrsto let. S prihodom hladnih jesenskih in zimskih dni se skoraj redno pojavljajo tudi razne infekcije dihalnih organov, ena najbolj razširjenih je gripa, ki skoraj vsako leto zajame veliko število prebivalstva. Kako se gripe nalezemo, vemo vsi. Da se je treba v času epidemij izogibati večjim skupinam ljudi v zaprtih prostorih, prav tako. Vsakdo od nas je že občutil glavobol, boleče mišice, vročino, kašelj in druge znake te neprijetne obiskovalke. Malo pa je tistih, ki bi se vnaprej spoprijeli z njo, kajti precej zanesljiva zaščita se doseže s pravočasnim cepljenjem, ko je človek še zdrav. Na voljo je živo in mrtvo cepivo, ki ga prenašamo v glavnem brez posledic, pomen pa ima predvsem, če se cepi večina ljudi, ki delajo v skupinah. Bolj kot gripa sama, se rade vzporedno z njo pojavijo še druge bolezni, ki otežkoča-jo zdravljenje. Kaj pravijo o tem zdravniki? V ustni votlini se pojavijo razna vnetja od angine, vnetja žrela, nosne sluznice ter vnetje srednjega ušesa. Prav tako niso redke komplikacije na požiralniku in sapniku. Vnetje bronhijev s kašljem pa je redni spremljevalec gripe. Najpogostejši vzrok težke bolezni in velike smrtnosti pa je gripozno vnetje pljuč, ki se najpogosteje javlja koncem prvega tedna bolezni, ko se gripozni znaki utišajo in temperatura pade na normalo. Takšno stanje pa včasih zahteva večmesečno zdravljenje. Gripa ne prizanese tudi srcu in krvnemu obtoku. Prav lahko komplicira tudi s prebavnimi motnjami, motnjami funkcije jeter in žolča ter vnetjem ledvic. Če se že niste cepili, ne kaže gripe premagovati stoje, postelja in zdravnik vam edina lahko pomagata, kajti le tako se bodo lahko preprečile komplikacije, ki so vzrok veliki materialni škodi zaradi izostankov z dela in, ki odnašajo tudi človeška življenja. Kritje izgube železniškega in luškega prometa Skupščina samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije je na 6. zasedanju obravnavala izgubo železniškega in luškega prometa v letu 1975 in istočasno sprejela predlog, da bi skupen izpad dohodka v letu 1975 v višini 450 milijonov dinarjev nadomestile iz svojih sredstev delovne organizacije po prispevni stopnji 3,7 % od osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka v letu 1975 in to brez obveznosti vračanja. Za naše podjetje znese to približno 1,679.000 din za preteklo leto. Nadalje nam je ista skupščina predložila v obravnavo in potrditev še Samoupravna sporazuma o združevanju sredstev za obdobje 1976—1980. — za združevanje sredstev za finaciranje razvoja železnic in — za združevanje sredstev za financiranje razvoja luškega prometa po enaki stopnji kot za leto 1975. Delavski svet je dal sicer načelno soglasje za podpis teh sporazumov, vprašanje pa je, če bomo ,iz ustvarjenih sredstev leta 1975 lahko odtujili tolikšen znesek. Istočasno bi namreč morali odvesti obveznost za leto 1975 (1,679.000 din) in vkalkulirati iz istih sredstev obveznost za leto 1976 (1,850.000 din). Tako bi tudi nam, po poravnavi še drugih že sprejetih obveznosti do družbe, ostal za lastno uporabo in razporeditev le skromen košček kruha. Kadrovske vesti PRIŠLI V MESECU DECEMBRU 1975 L 12. 1975 Grom Franc, Ustje 42 — predilski tehnik — pripravnik 1. 12. 1975 Berdajs Alojz, Obla Gorica 9 — čistilnica 4. izmena 8. 12. 1975 Čelik Albin, Leskovca 6 — sukalnica 2. izmena 8. 12. 1975 Kralj Ivan, Konj 11 — predpredilnica 2. izmena 8. 12. 1975 Groznik Alojz, Vrata 8 — čistilnica 1. izmena ODŠLI V MESECU DECEMBRU 1975 11. 12. 1975 Prijatelj Jože, Tlaka 11 — odhod v JLA 11. 12. 1975 Stopar Franc, Šmartno 83 — odhod v JLA 17. 12. 1975 Vozel Marija, Široka set 6 — odpoved delavca 22. 12. 1975 Končina Alojz, Vel. Štanga 17 — odpoved delavca 3. 12. 1975 Fločevar Stane, Ržišče 5 — izjava delavca, da ne želi več delati v OZD 31. 12. 1975 Rappl Lea, Cesta Zas. bat. 15 —• upokojitev UMRLI STA NAŠI UPOKOJENKI: Bokal Ela, Litija, Ljubljanska 16 — umrla 8. 12. 1975 v starosti 79 let Šuštar Frančiška, Litija, Trg na Stavbah 7 — umrla 23. decembra 1975 v starosti 53 let Nagradna križanka Na letošnjo pustno nedeljo bomo Litijo spremenili v Gruntovec bTLEZ 'bESED Rešitve oda j te v skrinjico LITIJSKEGA PREDILCA do vključno 5. februarja 1976 1. nagrada 50 din 2. nagrada 30 din 3. nagrada 20 din Takole je Dedek Mraz nagovoril zbrane malčke, p redno jim je razdelil darila Svojevrstni rekordi NAJ VEČJA OBJAVLJENA KRIŽANKA je imela 3185 vo-vodoravnih in 3149 navpičnih besed, sestavljal pa jo je Robert Stigenbauer iz Los Angelesa v svojem prostem času celih sedem let in pol. Izšla je leta 1949 v nekem časopisu v 125.000 izvodih naklade. Čeprav je uredništvo za pravilno rešitev razpisalo nagrado, ni dobilo nazaj niti enega izvoda časopisa, v ka. terem bi bila križanka vsaj delno rešena. NAJDALJŠE PISMO uredništvu je štelo 13.000 besed (tretjina povprečnega romana) in ga je pisal izdajatelju lista »Fishing Gazette« (Ribiški vestnik) bralec, ki se je podpisal z A. R. I. E. L. V majhnih črkah so 1. 1884 objavili pismo v dveh celih številkah časnika. NAJDALJŠO BRZOJAVKO kar jih je pošta dostavila naslovniku, je dobil predsednik ZDA Franklin Delano Roosevelt leta 1934 za svoj 52. rojstni dan. Vsebovala je 138.000 besed. Prva NAGRADNA UGANKA v Evropi je izšla leta 1803 v nekem pariškem časopisu in je pomenila pravo senzacijo. Navdušeni reševalci so poslali uredništvu kar 8874 rešitev. NAJDALJ IZPOSOJENA KNJIGA je bilo delo o vročinskih boleznih, ki jo je vrnil 7. decembra 1968 knjižnici medicinske fakultete univerze v Cincinnatiju (ZDA) Richard Dodd, izposodil pa si jo je leta 1823 njegov prapraded. Zamudnino za 145 let, ki je znašala 22650 dolarjev, so mu velikodušno odpustili. NAJKRAJŠI ČAS med oddajo rokopisa in izidom knjige je bil 66 in pol ure. Gre za knjigo »Papeževo potovanje v Združene države — zgodovinski dokument«. Napisalo jo je 51 avtorjev iz štaba »Ncw York Timesa«, natisnili pa so jo na 160 straneh žepnega formata. Po 75 centov jo je prodajala neka newyorška založba. Prve rokopise je dobila založba ob 12.30 uri 4. oktobra 1965, prvi primerki knjige pa so bili pripravljeni za prodajo ob 8. uri zjutraj 7. oktobra 1965.