Po^a iterS- J>Q NEDELJSKI ka 1 Din me«hio, MT^VJ ^M^ M -M Tcjcfon st. 2050 ia te .. »prejema Hat _________ __^^^^^ 3996. - Liat izha- 5 ^^^ TF ^ THT™^ ia poncdelitfk S ^M^M^fI/mLjSmZM^ is ratom p« dogovor« ^^^^^^ MHBH^ v ^^^^^ Rojstni dan kralja Petra II. Naš mladi vladar, Njegovo Veličanstvo kralj Peter II., obhaja danes štirinajsto obletnico svojega rojstva. Velik praznik je ta dan za naš narod in državo, ki vidi v svojem mladem vladarju simbol svoje velike skupnosti in edinosti, velik praznik tudi za srce slehernega državljana. Komaj enajst let je dovršil naš mladi vladar, komaj je utegnil pogledati s svojimi otroškimi očmi v svet, ko so odjeknili marsejski streli in živo zadeli našo jugoslovansko skupnost. Grd zločin mu je iztrgal ljubljenega očeta, njega samega pa postavil na odgovornosti poln kraljevski prestol. Tedaj nam je v hipu postalo jasno, da je naša edina rešitev, če se krepko strnemo okrog svojega mladega vladarja-sirotc. Tako smo storili in rešili našo skupnost. Ustvaritev Jugoslavije, njen obstoj in njena bodočnost so neminljivo združeni z našo slavno narodno dinastijo Karadjordjevičev. V tej dinastiji je utelešen genij našega naroda in zato nam je ona simbol naše državljanske skupnosti. Današnji slavljenec, naš mladi kralj, je potomcc te dinastije, ki je v dobrem stoletju izvršila največje delo v naši narodni zgodovini, namreč pod njenim vodstvom so se srbski, hrvatski in slovenski narod združili v eno skupno, močno državo. Karadjordje, Peter I. Osvoboditelj, Aleksander I. Zedinitelj, to so tri veliki imena v naši zgodovini, pred katerimi sc globoko klanja ves naš narod. In prav zato, ker se po žilah našega mladega vladarja pretaka kri teh junakov, nam je še posebno drag, zaradi tega ga še posebno spoštujemo. Iskreno in prisrčno se radujemo ob današnjem prazniku zlasti mi Slovenci, ki imamo čast, da naš mladi vladar tako rad biva v naši sredi, v srcu naše divne Gorenjske. Že v detinski dobi je vzljubil našo lepo slovensko zemljo in kadarkoli dopušča to resna kraljevska vzgoja, prihiti k nam na oddih, saj se že zdaj zaveda, da je tu sredi ljudi, ki so niu res iskreno vdani. Pomemben dan je današnji tudi za našo plemenito kraljevsko mater, kraljico Marijo. Po mučeniški smrti svojega visokega sojvroga se jc vsa posvetila svojemu velikemu materinskemu poklicu, vzgoji svojih otrok in še posebno vzgoji svojega prvenca, mladega kralja. In danes, ko njen sin-vladar stopa v petnajsto leto svojega življenja, ko prestopa prag v mladeniško dobo, so njena materinska čustva šc posebno prekipevajoča. Njeno radost deli z njo ves naš narod. Še kratka doba štirih let bo potekla in naš mladi vladar bo dejansko vzel krmilu naše države v svoje mlade roke. V teh štirih letih se lahko mnogo zgodi in se tudi mora zgoditi. Danes, ko so vse naše oči uprte v mladega vladarja, sklenimo, da bomo v teh štirih letih vse naše mori zastavili v lo, da bo Jugoslavija, ko bo današnji slavljenec vzel v roke žezlo in sprejel nase kraljevsko krono, močna in silna in da bo ljudstvo v njej srečno in zadovoljno. Naj živi naš mladi kralj! Naj živi naša kraljevska mati, kraljica Marija! Naj živi visoki kraljevski dom Karadjordjevičev! Od levo na desno: Vojvodini« K nilska, grofica Torinir s sinom, (sestra kneginje (lire), velika vojvo-dinja Jelena (mati kneginjo Olge), vojvoda Kei.tski, kralj Peter II., kraljica Marija, knozovič \lek-.iii-drr, kneginja Olga s princeiinjo Elizabeto. knez-namestnik Pavle. Spredaj sloje: Kraljevič Tnmi-I.iv, knezevič Niknla in kraljevič Andrej. Madžarska senzacija v Sinaji Jugoslavta bo pomirila sedaj še svojo severno mejo Nenapadalni pakt in Hodžovo gospodarsko Podonavje Sinaja, 31. avgusta 1937. Ravnokar se vračamo od obreda slovesnega prečitanja uradnega poročila o sklepih konference. Dež lije neprestano že tretji dan. Caraiman, visok 2300 m, ki se dviga skoraj navpično nad sinajsko naselbino bukareških denarnih magnatov se je spremenil v neizčrpno jezero, toliko vode je že nalil te dni na udeleženec konference Male zveze. Hudobni jeziki so dejali, da je narava sama hotela priliti nekaj vode v Malo zvezo... Res, uradno poročilo tudi ni nikogar presenetilo. Saj prihajajo sklepi o sodelovanju treh zaveznic danes mnogo manj od konferenc njihovih zunanjih ministrov kakor od sestankov ministrskih predsednikov in vladarjev. V Sinaji torej niso nič sklenili, kar hi Evropo zrevolucioniralo, vsaj sodeč po uradnem poročilu ne. Mnogo več pa se je zgodilo za kulisami. U tem uradno poročilo nič ne govori, a bo kmalu razpravljala vsa Evropa. Madžarski predlog Nenadoma se je po Sinaji raznesla vest, da sc je pojavil madžarski poslanik v Bukarešti grof Bardossy. Tisoči ljudi, ki so vso nedeljo sedeli po prostorih Kazine za igralnimi mizami ali drugod, so se kar vsuli ven v dož, tako je ta vest vplivala na njihovo radovednost. Madžarski poslanik na konferenci Male zveze. To je bila novost. Saj je Madžarska Malo zvezo do sedaj vedno omalovaževala in jo vedno v zasmeh postavljala. Kaj vendar prinaša madžarski diplomat. Dvorana Palače Hotela, kjer so stanovali in zborovali ministri s svojimi spremstvi, so je napolnila z radovedneži iz vseh krajev Evrope — časnikarjev je bilo na konferenci 1942 — in so delali špalir madžarskemu gospodu, ko je šel v prvo nadstropje, da zaporedoma obišče vse tri ministre Male zveze, začenši pri ministrskem predsedniku dr. Stojadinoviču. Kaj prinaša, kaj želi. Sam ni rekel ničesar in se je po sprejemu takoj zopet odpeljal ven v sinajsko ploho nazaj proti Bukarešti. O vsebini inadžarskega koraka, ki je bil nad vse presenetljiv, so je dokaj malo zvedelo in tudi uradno poročilo ga je zamolčalo, brez dvoma zato, da ne bi povzročalo prevelikega optimizma, ki bi ga bilo potem pozneje potrebno zopet popravljati, kor Madžari se do danes še niso pokazali v taki luči, da se jim sme brezmejno zaupati. Vendar pa so prišle v javnost nekatere podrobnosti o madžarskem obisku, ki jih potem časnikarji po svojo tolmačijo. Tako so dejali, da je madžarska vlada poslala svojega poslanika v Sinajo zalo, da Malo zvezo tamkaj uradno obvesti o želji Madžarske, da dobi popolno svobodo v oboroževanju in da naj Mala zveza tej želji da svoj pristanek, ker da Madžarska noče postopati tako, kot sta storili Avstrija in Nemčija, ki st« kar svojevoljno prekršili mednarodne pogodbe in Evropo postavili pred gotovo dejstvo. Madžarska da jo hotela istočasno iz- povedati tudi to, da Malo zveio priznava, da jo vpošteva, da je torej odslej ne mara več rušiti, ampak ji pripozna .ravico, da urejuje odnošaje v podonavski kotlini. Pogoji Male zveze Ministre Male zveze madžarska želja ni presenetila, ker je znano, da je Madžarska itak že do zob oborožena in da gre samo za pravno priznanje dejstva, ki že obstoja. Toda z veseljem so vzele na znanje, da je Madžarska po tolikih letili klonila in obstoj Male zveze dejansko — priznala. Z veseljem so vzeli na znanje tudi to, da Madžarska ne trobi več o reviziji meja, ampak govori le še o zaščiti svojih narodnih manjšin. Možnosti za pogajanje so torej nastopile v takšni obliki, da so za vse tri zaveznice enako sprejemljive. Zastopniki Male zveze so madžarskemu poslaniku povedali, da Mala zveza kot taka ne bo delala nobenih težav proti oboroževanju Madžarske, samo nekatera varnostna jamstva bodo zahtevali. Jamstva pa so dvoje vrst: prvo je političnega, drugo gospodarskega značaja. Na političnem polju bodo pogajanja T, Madžari imela za cilj, da vsaka posamezna zaveznica Male zveze podpiše z Madžari pakt o ne-napadanju v obliki, ki jo je takšnim pogodbam dala pariška pogodba proti vojni, ki nosi ime Briand-Kellogovega pakta. Potemtakem jo treba konkretno pričakovati v odmerjenem času podpisa nnnapadalnega pakta med Madžarsko in Jugoslavijo med Madžarsko in Češkoslovaško in Madžarsko in Romunijo. Na gospodarskem poljn pa je predsednik češkoslovaške vlade pripravil poseben gospodarski načrt, ki nosi tudi njegovo ime: načrt dr. Hodže, in ki predvideva poseben način gospodarskega sodelovanja med naslednjimi državami: Jugoslavija, Češkoslovaška, Romunija, Avstrija, Madžarska in Bolgarija, Kakšna ho točna oblika gospodarskega sodelovanja, še ni v podrobnostih določeno, gre pa v prvi vrsti za enotno carinsko zakonodajo ter za prednostno ugodnosti v trgovinskem medsebojnem prometu, kakor tudi za čim tesnejši skupni nastop na svetovnih tržiščih za ono blago, ki ga vse države v izobiliri pridelujejo. Kakor hitro bo Madžarska v načelu za la pogoja, ki sta silno lahka, pristala, bo Mala zveza pristala na oborožitev Madžarske. Italijanski povdareh Da bi madžarski korak dobil še večji poudarek, se je pripeljal v Sinajo še italijanski poslanik Sola v spremstvu generala Pele-grinija. Tudi njegov prihod je bil velika senia-eija. Očividno je Italija hotela na slovesen način pričati, da tudi ona Malo zvezo priznava in da je tudi njena želja, da se razmere v Podonavju ure- dijo na zadovoljiv način za vse podonavske države. Na zunaj je imel poslanik Sola sicer nalogo, da začne z romunsko vlado in z našim ministrskim predsednikom pogajanja za letalsko zvezo med Rimom in Bukarešto, ki pa bi šla v dveh progah tudi čez Jugoslavijo in hi bila velikega pomena tudi za promet med Italijo in Jugoslavijo. Pomen za Jugoslavijo Čeprav sinajska konferenca prav za prav ni imela bistvenega programa, so ji delavni načrt dali madžarski in italijanski korak in jo la kon- ferenca poslala ena najbolj važnih v zadnjih letih evropsko zgodovine, saj je prinesla prvič nficiclni pristanek italijanskega podonavskega bloka, da se pogaja z blokom Maio zveze za lepo skupno sožitje. Za Jugoslavijo |ia je ta konferenca pomembna zato, ker je podčrtala pravilnost njene zunanje politike in ker je sedaj odprla možnost, da pomirimo še zadnjo mejo. to je dolgo mejo z Madžarsko, da bomo odslej lahko šo z večjo odločnostjo posvetili svoje tvorne silo notranji ureditvi države in njenemu gospodarskemu napredku. Prc ostaja še Avstrija, s katero nameravamo, kot so tukaj v Sinaji govorili, urediti gospodarske zveze porenši z oktobrom, ko so začenjajo z njo trgovinska pogajanja. (lovorili so, da bo na sinajski konferenci pri šo I tla dnevni red tudi predlog, da medsebojne vojaške obveznosti še razširimo in da jo neka zapadna velesila v tem pogledu stavila izrecne po-goje. Kaj takega so v Sinaji ni zgodilo. Dotična velesila ni stavila nobenih predlogov in zunanji ministri Malo zveze so lahko rokii, da bo medsebojni pakt Malo zveze ostal najmočnejši in najbolj učinkovit, čo v vojaškem pogledu ostane to, kar jo iu sc mu ne priliva nobena nova vsebina. Tajinstvena podmornica odkrita? Nacionalisti prodirajo naprej San Sebastian, 5. sept. AA. Iz Francije je sem prisfiel neki Španec, ki je novinarjem izjavil, da se je razgovarjal s člani posadke špansko podmornice »C 4'., ki se jo v petek ustavila v francoski luki Verdonu blizu Bordeauxa. Podmornica je v petek priplula v francosko luko Verdon. Bila jo iiudo poškodovana. Mornarji te podmornice so mu pravili, da poškodbo ne izvirajo od letalskih bomb. Spričo toga sodijo, da je podmornica M 4-c ona tajinstvena vojna ladja, ki je bržkone napadla angleški rušilec »Havoe: in katero je potem rušilec. poškodoval z bombami, ki eksplodirajo fK>! morsko gladino. Podmornica so jo odpravila v francosko luko, kakor vse kaže, le zaradi tega, da bi kolikor mogočo prikrila svojo pripadnost španskemu nacionalnemu brodovju. Nacionalistične četo, ki prodirajo v bližini Po- tosa proli zapadli, so zavzelo važno strateško točke okrog leoea do Europa, najvišjega vrha Kantabrij-skih gora. S tem so bilo premagane največje težave na |x)ti proli Gijomi. Važna luka Lanes, v kateri imajo republikanci tudi svojo letališča ia oficirsko šolo, jo že v ognju nacionalističnega topništva. Po snočnjein nacionalističnem uradnem komunikeju so oddelki na leonski fronti zavzeli vas Cordolanos |iri Posabi do Valdoon ler postojanko zapadno od Chena. Na asturijski fronti jo kolona, ki prodira vzdolž obalo proti Gijonu, zavzela letališče pri Lanesu. Pri Zueri na aragonski fronti so nacionalisti dosegli jirav tako važne uspehe. Pričeli so prod i rati v republikansko ozemlje tmli južno od Ebra. Na sektorju |iri Bolchiti |>a jo bilo odbitih več republikanskih napadov. V leh liojili je imel nasprotnik velike izgube. Japonska blokira vso Kitajsko obalo Tokio, 5. septembra. AA. Zunanje ministrstvo je davi razglasilo, da se pomorska blokada v kitajskih vodah t. današnjim dnem razširi na vso kitajsko obalo. Izvzeto jo le pristanišče Cingtav. Kakor znano se h« vseblokada izvajala le proli kitajskim ladjam. Poveljstvo japonske vojsko v severni Kitajski je objavilo, da so japonske čete zavzelo Httsian, pomembno strateško točko vzdolž železniške progo Kalgan Tangu v pokrajini Šonsi. Japonci sedaj žo resno ogrožajo levo krilo kitajske vojsko, ki so umika od železniško progo Kalgan—Peking proti jugozapadu. Japonske čelo so žo pred tednom dni pričele z. ofenzivo na rečnem jiolotoku okrog Vusunga, da bi od tam vdrle proti znpadu in napadle Kitajce, v Kjanvanu in Capeju od strani. Ofenziva pa jim nj uspela. Poveljnik japonske vojsko je zaradi lega zahteval, naj mu iz. Japonske nemudoma pošljejo na pomoč še dve diviziji vojaštva. Japoncem iii uspelo priboriti si niti eno postojanke, ki bi bila večjega strateškega pomena. Mednarodni opazovalci sodijo sjiričo tega, da 1h> Japonska zaradi vojno nn Kitajskem zašla v kritičen položaj, če 1k> Kitajcem le uspelo vos ta ea.s paralizirati sleherno japonsko vojaško operacijo. Stran J Pi>nedcliskiSIovener, dne lom svojem jubileju s ponosom gledati na dosežene uspehe. Današnja proslava 30-letnice meščanskega Prosvetnega društva jo bila krasna manifestacija slovensko iu katoliško usmerjenih Moščanov, lo se pravi ogromne večine tega delavskega naselja. Že v sobolo, šo bolj pa danes, so se hišo v Mostah odele v zastave, okna so bila okrašena z zastavicami. Res je, da so izjemo delale nokatoro hišo znanih nasprotnikov katoliške prosvete, toda to nas ni motilo. Razveseljivo pa je bilo, ila jo skoraj ui bilo delavske hišice, ki no bi razobesila zastave. Uprizoritev „Mihlove Zale" V soboto zvečer je bila na Oražmovem travniku na selu uprizoritev narodne igro -Miklove Zale«. Priprave za to igro so bilo velike: na travniku jo bil iz desk zgrajen cel tabor, markirana jo bila hiša, trdnjava ter vse potrebno. V igri jo nastopilo na konjih in peš Kakšnih 10 divjih Turkov"., uprizorjena in ponazorjena je bila cela >ohcct« z vozovi, narodnimi nošami tor z velikim številom sodelujočih. Po širini prizorišča in veličini scenerije so niti Narodno gledališče v Ljubljani s svojimi nekdanjimi predstavami ua prostem no more primerjali s to moščunsko predstavo na prostem. Tudi v umetniškem oziru je predstava dosegla lep uspeh, za kar ima glavno zasluge režiser g. Požonel. Pri tej razstavi je bil obisk popoln in prireditelji zatrjujejo, da jc liilo razprodanih vseh HKK) vstopnic. Zbiranje množic in sprevod Davi točno ob 8 so so zbrale pred Ljudskim "domom na Zaloški cesti velike množice katoliških in slovenskih Moščanov, katerim so se pridružili še številni člani drugih prosvetnih društev iz Ljubljane, člani fantovskih krožkov v svojih krojih, v nurodnih nošah, naša dekleta, možje in fantje. Zastopstva društev so prihajata z zastavami. Okoli pol 9 se je pričel po Zaloški cesli od Ljudskega doma čez vse Moste velik in pester sprevod na Oražmov travnik, kjer je bil |>ostavljen oltar. Sprevod je vodil fant na konju v narodni noši 7. državno tribarvnico, sledilo pa mu je še 15 konjenikov, vsi v narodnih nošah. Sledili so kolesarji, ki so imeli kolesa zelo okusno okrašena. Za njimi so Sli naši fantje v običajnih oblekah, nato pa močna skupina narodnih noš za zastavo Prosvetne zveze. Mengeška godba je vneto igrala koračnico in slovenske napevo, nakar so zastavonoše nesli zastave raznih naših prosvetnih društev in odsekov. Z zastavami so bili zastopani: Vič, Sv. Peter (Ljubljana), Sv. Jakob (Ljubljana), Rakovnik, Ljubljana-mesto. Kodeljevo. šišku, fantovski odseki, Homec, Kranj. Mladinski dom Kodeljevo, Brezovica, Vrhnika, Logatec in Domžale. Sledil je močan oddelek naSih fantov v krojih. Fantje so prišli iz raznih krajev. Za požrtvovalnost pa moramo navesti zgled vrle skupine fantov iz Križ, ki so se potrudili na dolgo pot, da sc vesele z bratsko moščansko Prosveto. Za fanti so šla dekleta v svojih ljubkih krojih, nato polnoštovilno zastopana trnovska Prosveta, tako možje, žene, fantje in dekleta, Sempetrska Prosveta in končno moščanska Prosveta s predsednikom g. Logarjem in urednikom g. Kromžarjem na čelu. Ves sprevod jo štel okoli 2000 oseb. Zvezo bojevnikov sta v sprevodu zastopala tajnik g. Lukež in blagajnik g. Gajšek. Udeleženci sprevoda so vos čas vzklikali Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, kraljevski vladi, ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, banu dr. Natlačenu, slovenski pro-svoli. slovenskemu narodu, slovenskim fantom in dekletom. Raz marsikatero okno se je vsipalo cvetje nu sprevod, množica na cesti pa je živahno odgovarjala vzklikom. V popolnem redu in disciplini tor mod petjem slovenskih hininov je sprevod prišel na okrašeni travnik, ki ga jc s svojo množico lakoj napolnil. Na travniku jo bil postavljen nn prostem oltar. Služba božja Službe božje in prosvetnega laliora v Mostah so so poleg številne množico udeležili tudi: g. ban dr. M. Natlačen, ki jo bil pokrovitelj tega prosvetnega tabora, mostni župan dr. Adlešič s svojo gospo tor občinskimi svetniki Novakom. Oružniom-Kozamoruikom, Musarjeni in drugimi. Cerkveni govor je imel trnovski župnik gosp. Cegnar, ki je spretno razvijal svoje misli o nalogi društev s krščanskimi in katoliškimi idejami ter je naglašal večne resnico in božje zapovedi, ki se jih mora sleherni kristjan držali, da tako odstrani sleherni madež s svojega naroda. Službo božjo je nato daroval moščanski duhovni pastir g. Miha Jonko, ki sta mu stregla dva funta v krojili. Ve- ličastno je bilo ljudsko petje ob spremljevalcu vrle mengeške godbo. Ze prod cerkvenim govorom je tisočglava množica zapela -Lepa si Roža Marija . med sIužIkj božjo pa jo pola pesmi z evharističnega kongresa. Ob koncu službo božje jo množica navdušeno zapola himno Povsod Boga. Dn je bil učinek še večji, je cerkveni govor, petje in pozneje tudi govor na taboru prenašal izvrsten zvočnik, ki gn jo dala na razpolago družba Radio. Tabor Prosvetni tabor jo olvoril predsednik moščansko Prosvete g. Filip Logar, ki jo pozdravil navzočim: g. bana, župana ler druge, nato jo predlagal udanostno brzojavko Nj. Vol. kralju Petru s čestitko 7,h jutrišnji rojstni ogo»lo prokinjeua navdušenim odobravanjem množice. Telovadni nastop Ob 3 po|k>ldne jo bil telovadni nastop. Nastopilo jo 70 telovadcev in okoli -tO deklet, ki so prišli z državno zastavo na telovadišče. Nagovoril jih je g. Peršuh, ki so je spominjal Nj. Vel. kralja m njegovega jutrišnjega rojstnega dne ter je očrtal naloge katoliških prosvetnih društev. Viharno pozdravljena jo nato nastopila mednarodna telovadna vrsta nu konju in drogu, tako g. Kermavner, Varšek, Hvalo, Natlačen in drugi. Krasen jo bil prizor, ko jc ob zvokih harmoniko nastopilo (» deklet iz Borovnico ter izvajalo telovadne plese. Vzoren jo bil naslop 15 Trnovčanov, izvajali so prosto vaje. Enako vzoren je Iti! nastop •><1 deklet s prostimi vajami. Mednarodna vrsta je spet nastopilu na krogih ter jo izvajala čudovite vaje, kakor jih zlepa ne vidimo. Ta mednarodna vrsta je nastopila nalo še na bradlji. Krasen prizor jo bil, ko jo ob sodelovanju godbe nastopilo 8 mož tor izvajulo proste vajo na melodije -Slovence som« in >V Gorenjsko oziram ue..'.« Telovadni nastop je zaključilo 12 deklet ob sodelovanju godbe. I udi dekleta so svoje telovadne vaje izvajalo precizno in pogumno. Vrle telovadec in telovadi, i njo je občudovalo okoli 2(XX) glodalrev Dodatno k našemu poročilu o uprizoritvi Mik love Zale v Mostah navajamo Se, da io (starosta slovenskih gledaliških igralcev £». Danilo glavni igralki Almiro g. Gerjolovi ob koncu igro osebno čestitat ter so ji zahvalil za lepo igro in ji izročil lep šop cvetlic. Kmetje litijskega okraja zbrani na veličastnem taboru v Zagorju Zagorje, 5. septembra. Stunovska zavest in borbeno hotenje slovenskega krnela se prebuja; slovenski kmet vstaja, organiziran v svoji stanovski organizaciji Kmečki zvezi, in terja svoje pravice. Nedeljo za nedeljo sc vrste po naših okrajiti veliki labori Kmečke zvezo, r.a katerih tisoči slovenskih kmetov glasno izpovedujejo svojo narodno kmečko zavest in zahtevajo pravice, ki jim kot najmočnejšemu in najpomembnejšemu stanu v državi pritičejo. Smernice, ki si jih je zastavila obnovljena in prenovljena Kmečka zveza, so res hvalevredne in v današnjih časih res tako nujne, da se morajo čimprej uresničiti. Kaj prav za prav hoče Kmečka zveza? Kmečka zveza jc povsem nepolitična, izključno stanovska kmečka organizacija, ki si jo kot prvo nalogo nadela, prebuditi v našem kmečkem ljudstvu njegovo stanovsko zavesi in ga trdno povezati v enotno fronto, ki bo mogla izbojevati kmetom staro pravdo. Toliko je še nerešenih, a obenem tako perečih zadev, ki tarejo naš kmečki stan. Prvi uspeli, ki so ga kmetje dosegli, je ustanovitev kmečkih zbornic, kmečkega stanovskega zastopstva. Izboljšali je treba cene kmečkim pridelkom, oskrbeti kmetom slaroslno zavarovanje, in kar jc najbolj nujno, organizirati zavarovanje našega kmeta proti vremenskim nezgodam. Milijonska narodna škoda, ki jo jo letos utrpel zaradi toče naš kmet, nam je resen opomin za to. Vse lo ima v svojem programu Kmečka /.voza. Da bi čim uspešneje izvrševalo svojo pomembno nalogo, prireja Kmečka zveza nedeljo za nedeljo Sirom Slovenije veliko kmečko tabore, ki povsod krasno uspejo. Agilna organizacija Kmečke zveze za litijski okraj je danes priredila kmečki talior v Zagorju. Litijski okraj je zelo razprostranjen, pod svojim okriljem združuje Zasavje, del Gorenjske iu del Dolenjsko Ija do Stične in Višnje gore. Zato so se danes nn talnim v Zagorju združili zasavski, dolenjski in gorenjski kmetje, ki jih vse tarejo isto skrbi, isto težave. Prišli so iz vseh občin in vasi litijskega okraja, peš, na kolesih, na okrašenih vozovih in na tovornih avtomobilih. Iz, Litijo je prišla močna skupina nad 200 kmclov, na čelu z litijskim županom g. Hinkom Lebingerjeni. iz št. Vida pri Stični je prišla močna skupina kmečkih mož in fantov ter deklet, prišli so kmetje z Bogonšperških hribov, iz Zasavja inz Gorenjskega od Čemšenika. Blizu 4000 je bilo zbranega kmečkega ljudstva danes v Zapor ju. V soboto so po vsem litijskem okraju Rekorden obisk na vele sejmu Ljubljana, 5. .septembra. Lepa nedelja je privabila na današnji velesejem rekordno število gledalcev — nočemo navajati številk, kajti če bi rekli preveč, potem bi nam ljudje ne verjeli, češ da pretiravamo v svojo korist, če jih pa navedemo premalo, zopet ne bi ustrezalo resnici. Tako se morajo naši čitatelji zadovoljiti s tem, da jim povemo, da jc bil obisk rekorden. V vseh paviljonih je bila velika gneča in popoldne v nekaterih urah skoro ni bilo mogoče priti skozi paviljone. Naravno je bilo največje zanimanje z.a novinarsko razstavo, v kateri so sc obiskovalci ustavljati pred razstavljenim materialom, zanimajo-či se za vse. Je pa zbranega toliko gradiva, da si je treba V7.eli časa, da si človek lahko vse pogleda. Mnogo jc ludi takega gradiva, da je zanj škoda, če bi se i7.gubilo po razstavi, ne da bi bilo ohranjeno tudi dalje. Danes je prišel na velesejem tudi urednik zagrebškega Jutarnjega lista« g, Peter Giunio, ki si je v spremstvu ljubljanskih tovarišev ogledal razstavo, o kateri nI mogel najli dovolj besedi pohvale. Profesor dr. Karel D'Ester, vodja novinarskega instituta na univerzi v Monakovem, je že par dni na razstavi ler je z njo izredno zadovoljen in jo zelo hvali. Prof. dr. D'Ester je šel razstavnemu odboru 6 svojimi bogatimi izkušnjami zelo na roko ter mu moramo bili hvaležni za veliko zanimanje, ki ga je pokazal za našo razstavo. Prirediteljem razstave jc izrekel iskrene čestitke. Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. so tudi umetniki, ki sodelujejo v velikem varieleju na Ljubljanskem velesejmu, hoteli prispevali. Na povabilo dvorne pisarne «o se včeraj dopoldne odpeljali The Ley'gthons akrobati, ekvilibristi in Zon-glerji, Margerila, ki izvaja čudovite VTagolije, in ■'pa Finit g 6Vojima dresiranima šimpanzoma, ki sa- mostojno, brez. vodstva, izvajata dolg program, 7. avtomobili na Bled. Z vlakom jim je sledilo 14 godbenikov vojaške godbe 40. pp. Triglavskega pod vodstvom kapelnika g. Zivanoviča in v spremstvu pianista g. Danila Gruma. Dvorni avtomobili so jih z Lesc pripeljali na dvor. Predstava je bila predvidena za tO uro, ker pa so medtem poslali še po otroke Nj. Vis. princa Pavla na Brdo, sc je predstava pričela šele ob 11 uri. Medlem jc godba s spremljevanjem g. Gruma na klavirju izvajala razne komade, ki jih je volil kralj sam. Poslušalci pa ko bili še: oba kraljeviča, svak Nj. Vel. kraljice Marije Anton Habsburški z obema sinovoma. Medlem so dospeli mladi princ in princesa z Brda in pa nad-vojvodinja Meklenburška. Predstava jc vse zelo zadovoljila in jim izredno ugajala. Sodelujoče arli-ste in godbenike jc zelo ljubeznivo sprejel adjutant kraljice g. polkovnik Branko Pogačnik. Vsa družba je bila po predstavi pogoščena, nakar se jc okrog pol dveh zopel odpeljala v Ljubljano. Kino-predstave na letošnjem velesejmu. Da izpopolnijo svojo odlično razstavo, so poskrbeli naši vrli novinarji na letošnjem velesejmu tudi še za odlične kino-predstave, ki nam predvajajo za izpopolnitev vsega ogromnega razstavljenega materiala postanek, ves dolgotrajni razvoj in tiskanje modernega dnevnika. Film nam prikazuje vso čudovito komplicirano tehniko modernega tiskarskega obrata in dopolnjuje tako vse pri ogledu razstave pridobljeno znanje. To jc nekaj takega, dn kaj podobnega Slovenci do danes še nismo videli. Poleg lega prinaša vulesejemski kino v paviljonu »K« lepo šlevilo zvočnih tednikov tvrdke »Fox« in kParamount« ter dobrih kulturnih filmov. Predstave so ob delavnikih dnevno ob pol 4 in ob pol 7, oh nedeljah in praznikih poleg tega šc ob pol 11 dopoldne. Vstopnina k tem kino-prcd6lavam je enotna din 2.—. zazareli po hribih kresovi, ki so naznanjali današnji praznik. Zagorje samo pa se je za sprejem tolikšnega števila gostov dostojno pripravilo. Po hišah so viselo zastave, na vseb koncih so bili postavljeni mlaji in slavoloki s pomembnimi napisi. Zlasti lepo pa je bil okrašen trg pred cerkvijo, kjer je bila maša in zborovanje. Slavnosten kmečki sprevod Današnje kmečko slavjo sc je pričelo s pestrim 111 krasnim sprevodom, ki so jo okrog pol 9. dopoldne pričel razvijati 7. zbirališča na trgu pred cerkvijo. Sprevod jo otvorila kmečka konjenica v narodnih nošah na čelu z veliko državno /astavo, za njo pa so je razvrstilo nad 100 kolesarjev na okusno okrašenih kolesih.-.Sledilo je -52 kmečkih jnirizarjev in drugih vozov, od katerih so mnogi predstavljali opravila našega kmeta. Videli smo pri delti kosce, žanjice, mlatiče, vozove 6 kmelskim orodjem in poljedelskimi stroji, tesarje, terico lana, mlekarsko zadrugo 7, Izlak itd. Drugi vozovi pa so vozili udeležence tabora iz posameznih vasi. Asi vozovi »o bili okusno okrašeni, skoro na vsakem je igral godec harmoniko in na mnogih so fantje in dekleta veselo jvepovnli. Za vozovi je Sla lepa skupina narodnih noš. Slikovita jo bila skupina kmečkih deklet v enotni obleki 7. zelenimi predpasniki, za dekleti so korakali kmečki fantje s pušetjjci in krivci, sprevod pa jc zaključila močna skupina dolenjskih in gorenjskih kmetov, na čolu s skoro vsemi župani litijskega okraja. Sprevod sta oživljali tudi dve godbi. Sprevod jo šol skozi Zagorje iu sc nato spol zlil na prostorni trg |>red cerkvijo, kjer je bil na okusno okrašenem odru postavljen oltar. Na loco je stopil ravnatelj Cirilovo tiskarno v Mariboru, zagorski domačin g. II rastel j, ki jo imel na zbrane globoko in dovršeno pridigo, v kateri je slikal Bogu in krnelo, ki sla si v naravi najbližja. Nalo je opravil sv. daritev novomeški prošt gosp. Karol Č o r i 11. Med mašo jc krasno prepeval zagorski cerkveni zbor. Po maši se je prlEel Kmečki tabor Začel ga je načelnik Kmečko /.veze za litijski okraj g. Strman Lojze, ki jc po/.dravii novomeškega prožita g. C o r i n u, ravnatelja Ilrastelja, okr. pod načelnika dr. Deva, tajnika glavnega odbora KZ dr. Voršiča, številne župane litijskega okraju Icr vso zborovalce. P reči tal jo pozdravne brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, notroujemu ministru dr. Korošcu iu banu dr. Natlačenu. Po prečilanju brzojavke vladarju je godba /.uigrala državno himno, zborovalci pa so priredili tople manifestacije mlademu kralju in kraljevskemu domu. Slednjič jo g. Strman prebral tudi brzojavko, s katero minister g. dr. Korošec pozdravlja kmečki tabor v Zagorju in 11111 želi čim lepšega uspeha. Ob loj priliki jc množica burno vzkliknila svojemu voditelju. Nato jo pozdravil tabor župun Zagorju gospod P rose nc, nakar jc spregovoril načelnik Kmečke K rojstnemu dnevu kralja Petra IL Belgrad, 5. sepl. m. Za jutrišnji kraljevi rojstni dan se je prestolnica žc danes popoldne odela v slavnostno oblačilo. Vsa državna in samoupravna poslopja ter vee privatne hiše 60 razobesile državne zastave. V skoraj vseh izložbenih oknih 60 postavili kraljevo 6liko, ovito z državno zastavo. Izseljenci pozdravljajo Beograd, 5. sept. AA. Notranje ministrstvo jc prejeto iz Charleroija v Belgiji naslednjo brzojavko: Kolonija jugoslovanskih delavcev v Charleroiju v Begiji pošilja ob priliki 14. rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. izraze svoje zvestobe in vdanosti ler mu kliče Zivio! — Predsednik Marjanovič. Inozemski časnikarji na Bledu Bled, 5. septembra. AA. Po prvotnem programu bi se moralo potovanje ravnateljev tujih novin-skih agencij, ki so sc udeležili VIII. občnega zbora Agencijske zveze, po Jugoslaviji zaključiti dne 4. t. m. na Bledu. Zaradi rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., ki bo na Bledu proslavljen posebno svečano, pa je večina tujih ravnateljev, med njimi tudi glavni ravnatelji agencij Havas, Reuter, Pal Četeka in drugih, izrazila željo, da bi ostali na Bledu tudi še o priliki teh svečanosti. Nocoj bc Blejsko jezero v proslavo rojstnega dne našega mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. svečano razsvetljeno, jutri dopoldne pa bo služba božja, katere se bodo udeležili tudi direktorji tujih agencij, zveze v Zagorju g. 11 ras tel j, ki jc navduševal zbrane kmeto za l jubezen do slovenske zemlje, do kmečkega dela ler kmečkega življenja. Poudaril jo zahtevo, da je treba kmetu na njegovi zemlji ohraniti. Za njim je povzel besedo tajnik glavnega odbora Kmečke zveze dr. Voršič iz Ljubljane. Poudaril jo potrebo temeljile in udarno organizacije kmečkega stanu ter seznanil zborovalce z glavnimi smernicami Kmečke zveze. Kmečka zveza si jo zastavila za nalogo, jiosvečati jjozornost predvsem socialnim razmeram med kmečkim ljudstvom. Zato ima v svojem programu, izbojevati kmečkemu stanu starostno zavarovanje in splošno kmetijsko zavarovanje proti vremenskim nezgodam. Slednjič je govornik jwzval kmete, da organizirajo v Kmečki zvezi vse, ki na slovenski zemlji v znoju svojega obraza orjejo, sejejo in žanjejo. Temperamentni govor g. dr. Voršiča je množica sprejela z velikim odobravanjem. Nato je spregovoril župan v St. Vidu pri Stični in član Kmetijske zbornice g. Pevc Ignacij, ki je pozdravil _ustanovitev kmetijskih zbornic, katero čakajo važaie naloge. Toplo jiozdravljen jo nato dobil besedo gosp. Ilinko Lcbi ngor, župan litijski. Kot predsednik okrajne organizacije JRZ jc pozdravil zborovalco in čestital Kmečki zvezi k tako lopi prireditvi. V nadaljnjih besedah je orisal ležak jioložaj slovenskega kmetu pod bivšimi režimi ler poudaril izboljšanje razmer poldne ob |iol 3. so bilo pred cerkvijo li-tanijc, potem pa lep telovadni nastop na Stadionu. Kmečki tabor v Zagorju je prav lopo usjiel in njegovi sadovi bodo mnogo doprinesli k dokončnemu izbojevan ju pravic našega kmečkega stanu. * Zbor planinskih društev Novi Sad, 5. eept. m. Ob navzočnosti ministra za trgovino dr. Vrbaniča je bila daneis tukaj slavnost 12. kongresa Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije. Kongres je vodil predsednik Zveze dr. France Tominšek, ki je imel ob tej priliki daljši govor, v katerem je poudarjal potrebo pla-ninarstva za narodno gospodarstvo in kulturo. Po tem pozdravnem govoru je tajnik Zveze dr. Josip Pretnar podal izjavo o poslovanju v pretekli poslovni dobi. Po poročilih upravnega odbora je v Zvezi včlanjenih 151 planinskih organizacij 7. blizu 30.000 člani. Ob 11 so se vsi udeležcnci kongresa podali v sosedno dvorano, kjer je minister dr. Vr-banič odprl razstavo fotografičnih posnetkov naravnih krasot iz vse države. Prosvetni tabor v Hočah Maribor, 5. sept. Mladina izpod zelenega Pohorja in Dravskega polja jo daues 110 veličasten način manifestirala za svoje velike vzore. Prosvetni tabor v Hočah ob proslavi 40-lelnice prosvetnoga društva jo na svečan način dokazili slrnjenost vrst katoliške mladine. Starodavne Hoče so so odelo v praznično obleko. Slavoloki 1111 postaji, jired cerkvijo in drugod so pozdravljali na sioliue fantov in deklet, ki so prihajali v Hote. Najšlovilnejši so bili Maribor čani — okrog 150 jili je prišlo z vlakom, mod njimi okrog 20 uniformiranih funtov v krojili. V Mariboru so vzbudili veliko pozornost, ko so Sli skozi mesto /. godbo ua čelu nn kolodvor. V Hočah je bil na kolodvoru svečan sprejem. Tam sc je zbralo ogromno ljudi in sc jo nalo razvil sprevod, na čelu knteregu jo bila konjenica, za njo pn so bili kolesarji in narodne noSe, Člnni fantovskih odsekov v krojili in v civilnih obloknh, r,n njimi pn ogromno množim ljudi. Mod klicanjem in vzkliknil jem so jo sprevod jvimikul skozi lločo, jiolem pn so se podali vsi udeležcnci v cerkev. Pridigo jo imel stolni ka- nonik dr. Mirt. V dovršenem govoru je orisal krizo današnjih dni. Opravil jo tudi sv. mašo. Po sv. maši jo bilo javno zborovanje. Veliki prostor pred cerkvijo je napolnilo do 1500 ljudi. Zborovanje jo vodil Mirko Gcratič, ki je pozdravil okr. načelnika dr. šiško in niariborskegu j>odžupuna Kranja /olmtii. (ilavni govornik jo bil prof. Bitcnc, ki je govoril o nnrodnth nalogah katoliške mladino. Kaplan Zlicnr jo govoril o 40-letnlci prosvet-nega društvo v Hočah. Pojioldno so jo slavnost nadaljevala b telovadnim nastopom. Okrog 150 fantov in mladcev je nastopilo s jirostlmi vajami in 1111 orodju. Kljub lomu, do so kratek čas vodijo, jo bil njihov 1111-slop v vsakem oziru dovršen. Zbudili so's svo|im nastopom navdušenja pri množici, ki so je zbrala nu telovadišču poleg pokopnlišča. Pred iiastojiom je jiozdravil mladino I11 novzočne gosto g. Mirko Gerotič, za njim pa je diplomirani pravnik Franjo /ebot razvijal misli o kntoličanstvu in narodnosti. Prosvet ni tabor v Hočah jc bil mogočen izraz katoliško misli in bo ostal vsem v najlepšem spominu. Stev, 36. •Tonedcljski Slovenec, dne fr. septembra stran S /Vedel/sfci šport mmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmKmmt^m^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Plavalne tekme v Rogaški Slatini Zmaga Ljubljane nad Zagrebom v razmerju 51:36 Dva nova rekorda Kogaška Slatina, 5. sept. Kakor vsa lola sla se tudi letos srečali reprezentanci Zagreba in Ljubljane na plavalni tekmi. Tehnični rezultati so bili sledeči: lxl(Ml metrov prosto, dame: t. Ljubljana v času 4:30 v postavi Fine, Draguša, Vcrncr, Grošelj; 2. Zagret) 5:01. — Prva Ljubljančanka jo prinesla Vornerjevi dva metra prednosti, ki ga jo nato lu povečala na 'JO metrov. Grošljcva pa jo priplavala 30 metrov prod Zagrebčanko na cilj. Točke: 10:6 za Ljubljana 1x100 metrov prosto, gospodje: 1. Ljubljana (Friteoh, Ziherl, Cerer, Vilfan) 4:10; 2. Zagreb (štibler, Klein II, Ivkovio, Pclan) 4:40.4. Sigurna zmaga ljubljanske štafete. Ljubljana jo izboljšala državni rekord za 7 sekund. Stari čas jo znašal 4:26. Razmerje ločk: Ljubljana 'JO, Zagreb 12. l'o tej disciplini so državni reprezentanti v skokih Ziherl, Viduiar in Pribošek izvedli nekaj propagandnih skokov. Nalo jo bila prijateljska tnknm v vaterpolu dveh mešanih moštev z rezultatom 4:2 za boljše. Popoldanski program so jc pričel ob 10. 200 metrov prosto, gospodje: 1. Fritsch 2:30; •X Mihalek 2:31.4 (oba Ljubljana); 3. Klein II 2:35.4; 4. Stiblcr 2:30.8. — Pri tej točki so Zagrebčani vložili protost zaradi lega, ker je Fritsch prezgodaj slarlal po krivdi starterja. Žirija je, točko razveljavila in sklenila, da so. ponovi. 100 metrov prsno, Mamo: t. Verner (L) 1:37,4; 2. Fino Saša (L) 1:41.2; 3. Matota (Z) 1:43; 4. Ga-brifi (Z) 1:49.2. Vernerjeva jo lakoj prevzela vodstvo iu ga obdržala do konca, Finocva pu jc z lahkoto odpravila Malofo. — Točko 28:15 za Ljubljano. 100 metrov hrbtno, gospodje: 1. Polun (Z) 1:17.8; 2. Vilfan (L) 1:21.0; 3. Dcobuič (Z) 1:22.2; 4. Miklavo (L) 1:31. Stanjo točk 32:22 za Ljubljano. Vilfan je napravil Zagrebčanom malo vest Ijo iu prepustil sigurno prvo mesto. Plaval je zelo ležerno. To jo edina ločka, v kateri so Zagrebčani odnesli prvo meslo v moških disciplinah. 100 metrov prosto, damo: 1. Dragic (Z) 1:21; 2. Grošelj (L) 1:22.4; 3. Radoševič (Z) 1:21.2; 4. Kižati (L) 1:20.8. Stanje točk: Ljubljani 3t», Zagreb 29. Kakor pri vseh dosedanjih tekmah, so tudi tukaj Ljubljančanke odpovedale. 200 metrov prosto, gospodje; 1. Cerer (L) 3:0.3.4; 2. Vlaškarin (Z) 3:03.8; 3. Bindor (L) 3:13.8: 4. Roiser (Z) 3:17. Stanje ločk 43:33 za Ljubljano. Pri loj ločki jo čudno, da ni plaval Hribar, ki jo boljši od Bindorja. 20(1 metrov prosto, gospodje: 1. Mihalek (L) 2:29,1; 2. Fritsch (L) 2:11.2; 3. Klein (Z) 2:17.8; t. štibler (Z) 2:49.4. Stanjo točk 51:36 za Ljubljano. Sledil je poskus rušenja rekorda na 400 m prsno po Vornerjevi liditi (Ilirija, Ljubljana). Poskus so je posrečil v času 7:33.4. Novi rekord jo boljši od prejšnjega, ki ga jo držala Mulola iz Zagreba, za 10 sekund. V iitcrpolo-tekma se je končala z zmago Ljubljane v razmerju 9:1. Sodil jo dobro sodnik g. tloris Prezelj. Zvečer jo dobila Ilirija v stalno last pokal, katerega jc dal ravnatelj Zdraviliškega doma. Motorne v Zagrebu Zagreb, 5. septembra. Po treh letih se jo največji jugoslovanski motoklub 1. hrvatski uiotoklub Zagreb odločil, da zopet priredi veliko motorno dirko na letnem dirkališču v Miramaru. Veliki davki na motorna vozila in na športne prireditve so namreč popolnoma zavrli za nekaj lel ves moto-šport. Kljub temu pa so so letos zdramili motoklubi tor ponovno osvežili zanimanje zji la šport. Za dirkami na Ljubel, Pohorje, ljubljanski grad, Slije-tne, ki so bile izključno gorsko narave, so se danes zbrali v Zagrebu prvaki ter najboljši vozači, da si pomerijo svojo silo tudi na tem dirkališču. Zanimanje je bilo velikansko. Do 3. ure popoldne se jc zbralo na dirkališču blizu 7000 gledalcev. Prijavljenih jo bilo 100 tekmovalcev iz vseh kategorij. Med temi jo bilo 20 tekmovalcev tudi Slovencev z Ludvikom Staričem, Siikom Jankom in Dragom Kovačičcm na čelu. Kategorija lahkih dvotaktnih strojev do 100 ccm (9 tekmovalcev): 1. Tomašič Sluvko (HMK, Z) 4:13.4, 2. Drnovšek Alojz 4:13.6, 3. Prosonik Avgust 4:15. Kategorija športnih motorjev do 250 ccm: 1 ITroič Anton (l>K\V) 2:20.3, 2. Schuldhnbe (Puch) 2:38.1 (oba HMK, Z), 3. Blažinovič (Ariel) 2:52.3. šužtcršiu od Hermcsa jo zaostal zaradi defekta na motorju. . Kategorija novincev brca razlike motorjev: 1. Mastncc (Ariol) 3:44.1, 2. Planinšek .Slavko (Aricl) 3:46.1, 3. Kavčič Virgilij (flemios, Ljubljana), Subcani Tourist, 3:59. Kategorija turnih motorjev do 350 ccm: 1. Markovič Milivoj (Motoklub Zagreb) AJS, 2. Skaberno Poler (Hermes, Ljubljana) Puch 280 ccm. 3. Prosonik Avgust (DKW, 125 ccm). Prosonik je pokazal odlično tehniko. Kategorija športnih motorjev do 500 ccm: Na Podzveza je SK Ljubljana jc to nedeljo počivala po dveh nerodnih porazih v Belgradu. Vso jc kazalo, du lo nedeljo v Ljubljani nc bo kakšnih nogometnih spo-padov. Pred kratkim pa so bili objavljeni termini podzveznega prvenstva. In danes smo pričeli boj na zeleni trati. To pot so se vitezi udarili kar na treh pokošenih poljih: na idilični viški planjavi, na vročih šišenskih tleh in na slarem torišču SK Ljubljano, za artiljerijsko vojašnico. Drugi razred pa je pričel nekoliko vstran, tam doli na zelenem Rakovniku. Na Viču sta se borila za žogo Reka in Slovan, v Sjški sta se razhudtla Hermes in najmlajši, Miiiljončck? v podzvezi, ljubljansko »Jedinstvo«, SK Mars. Na Rakovniku pa sta so udarila pre-tondenta za višje stvari, SK Korotan in SK Slavija. Vsi ti spopadi so bili po značaju tipično prvenstveni, kur že skoraj poinenja tudi, da jo bil nogomet kvalitativno precej nizko v živosrc-brncm tulcu. Pa jo, tudi v resnici bil. SK Reka: SK Slovan 2: i Lc nerada so menjavajo slara pravila. Napovedovali so —- stalni obiskovalci domačih lokeni — da bo Slovan na Viču pogorel, kor jo bila lo doslej dobršna tradicija. Slovan io na Viču izgubljal, za laboratorijem rir. Knoippa tam doli v dičnih Mostah pa jo dobival. Zob za zob, milo za drago. Ti proroki so tudi danes obdržali svoj prav. Današnja viška prireditev jo pokazala dokaj skromen nogomet. Začetek jo bil precej nervozen, pozneje pa sc jo igra razživela. RcCani so podali so dokaj povezano akcije, Slovan pa jo, po starih šegah in navadah prcdvodol Igro, ki jo bila lopo opremljena z prodori. Rcčani so po daljšem času postavili 11 a noge telesno krepko enojstorico, ki v spopadih nc pnzna šale. Slovanskemu moštvu pa sc kaj močno pozna, da jo precej pisano sestavljeno. Komliciji obeh moštev bi bilo kaj močno oporekati. Nc prvi ue drugi po vsem videzu niso Iiogvo koliko trenirali. Druga dva junaka zelenih poljan sla sc oglodala ua igrišču SK Ljubljano, tam zadaj za hramom kanonirjev. SK Kranj: Svoboda 1:1 Gostjo z gorenjske strani so bili žo zadnjič v goslolt. Povabil jih jo miljenček -, ki jih jo tudi ugmil v kozji rog. Danes jih jo. spol privedel urni hlapon v Ljubljano. Kmalu po začetnih potezah so redki kibici lahko ugotovili, da bodo morali bili pričo slabotnemu nogometnemu vigroknziK. Ta nogomet je šo precej daleč vstran od sfootballa\ Pri vsem divjem trudu in obilnem znoju se_ ne prvini, 110 drugim ni posrečilo ustvariti količkaj zadovoljive, neprekinjen« akcije. Igra je bila vso preveč In gola borba /.a točke. Obe moštvi sta pokazali vsaj nekaj vedrejšega, precej dobri h;ilf- slartu manjka favorit Starič, ki so um jc. dopoldne jKikvarilo vozila Šiška jo na startu zamudil kakih 50 metrov. Start ni bil ravuo jiosrečcn in jc Her-niežau Kovačič vložil protcat. Uroič jc vozil zato brez pravega nasprotnika. Tudi drugo mesto je liilo žo odločeno s startom. Za trotje in četrto mesto sta se borila Ljubljančana Šiška in Kovačič. Časi so dobri. 1. Uroič nu Special YAB 3:20, 2. Belcšič Zvonko (IIIMK) na BSA 3:25.2, 3. Šiška Janko (Ilirija, Ljubljana) na BMW 3:36. Kategorija motorjev s prikolico brez ozira na moč motorjev. Vozilo sc jo v dveb skupinah, to jo z levo in desno prikolico. V drugi skupini jo zolo dobro vozil Mariborčan llobacber. 1. Tkalce Avgust (MZ) na BMW 3:39.2, 2. Duster Vlado na MatcJileee 4:01.3, 3. llobacber Walter (Motoklub, Maribor) na NSU 4:20. Kategorija športnih motorjev do 350 ccm: 1. Schildhabcn Anton na KDW 3:50.2, 2. Gabrou Ladko (Hermes, Ljubljana) na Standard 4:12.1, 3. šušteršič Ivan (Hermes) ua NSU 4:13.1. Oba Slovenca eta prodrla naprej šele v zadnjih treh rundah. Kategorija turnih motorjev do 1200 ccm: 1. Šo-štarko (IIIMK) na Ariel Turist, 2. Kavčič Virgilij (Hermes. Ljubljana) na Sunbeam, 3. Likar Edvard (IIIMK) na Ariel, 4. Zajec Jožo (Hermes, Ljubljana) na Sunbeam. Kategorija old boys: 1. l.ojnario Zvonko 1:0-1, 2. Hraščan Anton 4:04.1, 3. Sotlor Rupert 4:22.2. Kategorija športnih motorjev do 1000 ccm: 1. Uroič Anton (Y.\B) 3:09.1 (najboljši čas dneva), 2. Bonožič Zvonko (BSA) 3:22, 3. Kovačič Drago (llormes) Norton 3:40.2. Starič in Šiška sta morala oba odstopiti zaradi nezgod na progi. Proga je bila dolga 750 molrov ter so tekmovalci morali prevoziti progo šestkrat. z bojem liniji in dokaj uspošno obrambo. Njihova napada jia sta popolnoma poglavje zase. Napravila sta si dober tucat smrtttosjgurnih šans, pa ludi vse pi bn i la v nirvauo. F.n gol je padel iz cnajsterca, dru gega pa jo spremenil v točko prosti strel. Dobiček j« bil preščipnjen na dva dola. Brez dvoma so bili z izidom bolj zadovoljni Kranjčani, saj sc bodo oglodali s Svobodo še na hladni gorenjski trati. Tam pa ni izključeno, da bodo Svobodi ne kajkral zrahljali nircžo. . Brez dvoma je bilo najzanimivejše srečanje med hermežausko gardo, sedanjo elito ljubljanskega prvega razreda, in med presno pečenimi aberedarjk, poljanskimi Marsovci. Todu tudi ta zanimiva stvar ni mogla pratersko razpoloženih Ljubljančanov izvleči iz simpatičnih verand pri Ceklnovem gradu. Volesojem je samo dvakrat na leto. Pomišljajil ---- ŽSK Hermes :SK Mars 3:1 Dolgo časa so je po ljubljanskih kibiccvskili vrstah šušljalo, da Hermes zadnjo čase neznansko trenira. Na terenu pa tega moštva žo precej dolgo nismo videli. Zato jc radovedneže, ki jih Javornik in iUnion« nista mogla zapeljati, no-ugnana noga poncslu danes popoldne v šiško. Oba tabora sla bila dokaj ambiciozna, oba slu si v/. prvegn srečanja obetala poln dobiček. Tehtnica pa so je — kakor jc bilo pričakovali, odločila za starejšo borce. Obe točki jc pospravil Hermes ki za zdaj v naši skupini vodi. Začetek jo dovolj dober, treba pa bo igrati ves čas z enako voljo, česar smo vsa zadnja lota pri Herntežanih žal pogrešali. Že kar v prvih minutah jo Mars nekajkrat jirav krepko navalil. Trio jo hitro vdiral pred bormožanska vratu, llormosova obramba jc 1110 rala takoj v začetku opravili lovje delo v tekmi Mars jo silil kakor roj sršenov po lo.vnni krilu ki Jo s sijajnimi centri jio sprelnih pobegih uslvar jalo sila kočljive situacije. Hermes se dokaj časa ni mogel uroditi. Trio jc zopet nekaj mečkal in v šcslaajslorcu skoraj do potrebo po aspirinu kotu hiniral — kar so seveda odločni poljanski bok in lialfi zelo hitro in preprosto razdirali. V 16. mi mili je po surovem udarcu moralo levo krilo Marsa odriniti z igrišča med opnzovalco. S tem jo bilo Marsu iz rok izvilo najnevarnejšo orožje. V 22. minuti jo stekel vratar Pavlica lir oz potrebe iz golil in Ferjan jo porinil žogo mimo njegovih rok v mrežo. Hermes jo začel plavn stiskati z železnimi kleščami. Mars jo le sporadično šo napadal. V 31. minuli je spet udaril Ferjan neubranljivo — 2:0. Nekaj zrelili šans je hiperkombinatorni šišenski trio napotil rakom žvižgal, šolo v 43. minuti je Dorenda ušel halfu in od strani krasno udaril v lovi gornji kot — 3:0, Po polčasu jc igra ostala , zanimiva lo šc slabih deset minut. Potom pa s« i jc vsedlo; Mars sc jc trmasto branil, Hermes pa i jo izživljal v nogometni šoli in šaril po sredi polja. Malo življenja io spel prinesel euajsterec, ki g.i jo Mars zapisal za 3:1. Nekaj napadov so si Poljancj po leni golu sicer šo privoščili, pa niso mogli nič. opravili. Ilernic.su so ni ljubilo, glodal-i»m pu tudi ne. Ko je sonce zašlo za polhouraj-ko Grmado, jo misiopil zaželeni konec. Tomu povprečnemu, toda živemu (vzgleden, tu pu lam žo kar preveč osler štartl) nogometu jo prav dobro odil g. Vrhovni!;, ki jo zelo umestno posegel po radikalnem sredstvu iu pre,surovega igralca izključil. Mars — kljub porazu — obeta šo naježeno laso vsem svojim rivalom v pod/veznem razredu. Drugi razred: S K Korotan : Slavija 4 : t Na Rakovniku jo tekla živa, skoraj surova igra. Korolnn jo zmagal zasluženo. Glodalcev — kakor drugod — malo. Sodil je zelo strogo in prav dobro g. Kušar. Nogomet jo fair-sporl, 110 suvanje! V ponedeljek ob pol 5 vidimo ligaše SK Ljubljana je hotelu spravili zu dvodnevno poslovanje v Ljubljani Ilaška ali pa ('oncordijo. Oba sla odklonila? Čudni so ti Zagrebčani I Zato jo vodstvo kluba odredilo trening tekmo, kjer so pomerijo domačo silo,. V nedeljo bo huda! Sarajevska Slavija nas obišče. Vodstvo vabi ohčin-tvo. Trening tckiuu jc brez vstopnine! Balkanske igre v Bukarešti Bukarešta, 5. sept. Nj. Vel. kralj Karel s pre stolonaslcdnikom Mihajlom in številni člani vlade so prišli kljub dežju na svečano otvoritev prvega dne VIII. balkanskih iger. Na velikem stadionu ONEF jc bilo 10.000 gledalcev. Navzočen je bil tudi jugoslovanski poslanik z vsem osebjem. Prvi dan balkanskih iger jc prinesel naslednje uspehe: Romunija 30 točk, Grčija 23, Jugoslavija 18, Turčija 3. Bolgarija 1. Čeprav je Jugoslavija na 3. mestu, so naši dosegli izredno lepe uspehe in so postavili tudi nove balkanske rekorde. V teku na 800 metrov se je posrečilo Slovencu Gor še k u premagati večkratnega prvaka Grčije Gcorgakopulosa v času novega balkanskega in jugoslovanskega rekorda 1:57.4; 2. Gcorgakopulos v času 1:58.3. Met kopja. 1. Papagcrgiu (Grk) 58.25 metrov; 2. Romun Ramanu 56.29; 3. Romun Hotzl 5-1.69; 4. Markušič (Jug.) 54.29. Jugoslovan Miloš ni prišel v finale. Tek na 100 metrov. 1. Romun Gipescu t0.9; 2. List 10.9; 3. Bauer (J) 11.1, 4. Katalinič (J) 11.2. Skok v daljavo. 1. Grk Lambrakis 705 cm; 2. Romun Stoicescu 685; 3. Grk F"lekterianis 675; 4- Romun Caklani; 5. Jugoslovan Mišič 653 cm. Največji uspeh Jugoslavije je bila vsekakor zmaga pri Štafeti 4 krat 100 metrov, ker je Zagrebčanom ostal zelo dobro v spominu dvoboj Grčije in Jugoslavije leta 1934. Jugoslovani 60 zmagali v času 3:27, kar je nov balkanski in jugoslovanski rekord. 2. Grčija 3:30.4; 3. Romunija 3:32; 4. Turčija; 5. Bolgarija. Borba je bila zelo napeta. Vsi štirje Jugoslovani Despot, Banjščak, Gaberščck in Pleteršek 60 se dobro izkazali, taktično pa se jc izkazal posebno izkušeni Banjščak, ki je pustil Grke in Romune, da sc na progi borijo in izčrpajo ter jih jc potem v linishu dosegel in dobil veliko prednost, ki je najboljši Grki niso mogli več izenačili. Mariborski nogomet SK Železničar: SK Rapid 4:t (2: i) Predtekma rezervi SK Rapid : SK Železničar 3:2 (2:0). Dopoldne jc bila na stadionu SK Železničarja prijateljska tekma med SK Slavijo (Pobrcžjc) in SK Jugoslavijo iz Celja. Zmagala jc Slavija 5:2 (3 : t). Sodil je dobro g. Jančič, Celjski šport SK Celje : SK Olimp 4:3 (3:3) 14. kongres Zveze lekarniških sodelavcev V nedeljo dopoldan so .-o zbrali na kongres svojega združenja lekarniški sodelavci v unionski beli dvorani v Ljubljani. Kongres so ie začel, kakor je bilo v procraiiiu določeno, ob 9, ko ga jo otvoril in vsem prisotnim izrekel pozdrave predsednik zvezo mr. N. Kckic. Z navdušenjem so prisotni odobrili udmiostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru I L, nadalje knozii-namostiiiku Pavlu tor ministru za soc. politiko In narodno zdravje g. Dragiši Cvetkovlču. V imenu ministru Cvetkoviča tor burni dr. Natlačena jo pozdravi! kongres g. dr. Avrainovie, ljubljanskega župana dr. Adlešjča jo zastopal mostni fizik dr. Rus, Okrožni urad gosp. Danilo Bučar, Pokojninski zavod ravnatelj dr. Vrančir. Nadalje so bili prisotni tudi predstavniki Trgovskega bolniškega zavarovanja in Podpornega društva, ter zastopniki Delavskih zbornic j z Ljubljane, Zagreba in Bolgrada- Najprej so dali »voju poročilu posamezni odborniki, iii sicer je predvsem spregovoril tajnik zveze g. Depcder tor očrlal sliko celotnega delovanja /vezo o/jrotna odbora, obrazložil vsa pereča vprašanju lako v strokovnem luikor v socialnem pogledu, pred katera je postavil združenje razvoj in položaj slanu. Njegovemu obširnemu in izčrpnemu reforatu je sledilo blagajniško poročila Najdaljši čas zasedanja pa mi izpolnila predavanja. Mr. N. Kekič jo predaval o položaju v lekarniški široki, dr. N. Sliioillaka je obrazložil in nakazal poti stanovsko politike, dr. F. Solifi jo obdelal rprašuujo enakosti lekarnarjev sodelavcev, o vlogi kemije hranil v dijotelski prebrani pa jo spregovoril dr. I. Ruzdič. Kongres jo sprejel tudi posebno resolucijo, ki ohsoga osem točk ter so nanaša na strokovno in stanovsko stran lekarniških sodelavcev, ter zahteva revizijo zakona o lekarnah, zahteva nadalje, da so da vsa |K>dj)or;i razvoju in krepitvi /udruž-ništva, zahteva podpiranje socialnih uslanov, zaščito strokovnega dela lekarniškega stanu, sinno-slojno fakulteto, ureditev delavnih in mezdnih odnosov mod lastniki lekarn in sodelavci, kliču nadalje na delo zu izpopolnitev socialnega zavarovan iu i Id. Svojo jioročilo je dal tudi nadzorni odbor ter predlagal absolutorij. Sledilo so volitve in z malimi s|ireiiicnibauii jo ostal ves prejšnji odbor /. g. Kekičcm kot predsednikom. Kongres je jio/.no pojx)ldno uspešno zaključil svojo dolo. Požar pod Šmarno goro Ljubljana. 5. septembru. Danes okoli ene ponoči je nastal v VikrČah pod šmarno goro velik požar. Goreti jo pričelo gospodarsko poslopje posestnika Aljaža, bratu pokojnega župnika in skladatelju. Domačim so jc šo posrečilo rešili i/, poslopja živino, pač pu jo do tal pogorelo poslopje, mnogo krmo ter raznih kmetskih jiriprav. V nevarnosti je bila tudi Aljaževa hiša ter vsa vas. Požar so naglo omejili ga-silri, ki so z brizgalnami prihiteli iz bližnjih vari. škoda, ki jo posestnik trpi, jc zelo velika. Likvidacija celjskega okrožnega odbora obrtnih združenj V nedeljo, dne 5. septembra t. 1., je bila izredna skupščina Okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju v Obrtnem domu. Od 40 združenj, ki so včlanjena v celjskem okrožnem odboru, jc poslalo na ta zbor svoje delegate 34 združenj, glasovalno pravico jc imelo 46 delegatov. Izredno skupščino je vodil g. Holobar Stojan, predsednik OOOZ. Se pred glasovanjem o razidu okrožnega odbora sta sc na zborovanju jasno pokazala dva tabora, eden za ukinitev okrožnega odbora, drugi pa za nadaljnji obstoj. Oba tabora sta bila enako močna, zato sc je pričakovala ostra borba pri samem glasovanju. Nato sc jc glasovalo. Za likvidacijo okrožnega odbora v Celju jc glasovalo 22 delegatov, za nadaljnji obstoj pa 20 delegatov Rim, 5. sopt. Roma : Hajduk 4:3. Splitski Hajduk jo nastopil v Kinui ojučen z Zagrebčanom Kacijanoni in Mcdaričcm tor jc zelo častno zastopal naš nogomet. GDRADJANSKI ; VOJVODINA 2:0. FOTOAMATER Od negativa do pozitiva Izenačevalno razvijanje Vsako fotografsko snemanje je problem sve-tlostnega obsega snemanega objekta in svetlostnega obsega in gradacije negativnega in pozitivnega tvoriva. Rešitev tega problema je lahko samo kompromisna, ker je mogoče prenesti s snemanjem lc prav majhen del svctlostuega obsega objekta na negativno tvorivo in še neprimerno manjši de! s kopiranjem na pozitivno tvorivo. Svetlostni obseg se skrči torej dvakrat in ostanek je le skromna analogija slike, ki jo je videlo pri snemanju oko. te imamo opravili s tem problemom že pri harmonični razsvetljavi objektov, so težkoče šc neprimerno večje pri velikih svetlobnih kontrastih, « kakršnimi imamo opravka pri protisvellobnih posnetkih, pri snemanju notranjščin, pri nočnih posnetkih itd. Kakor pri vplivanju na zrnatosl negativov, lako |e tudi pri izenačevanju svetlobnih kontratlov potrebno, da vplivamo na končni značaj slike pri snemanju in pri razvijanju: osvetlitev mora biti odmerjena bogato, da morejo tudi najgloblje sence s svojo šibko svetlobo ustvariti v svetločutneiu Ivorivu dovolj krepko iatentno sliko, razvijanje pa mora biti izenačevalno, da dosežemo takšno tonsko postopnost negativa, ki jo jc lahko v čim večjem obsegu prenesti s kopiranjem na papir. Pri snemanju je poleg preosvetlitve potrebno izpolniti še nekaj pogojev. Predvsem je važna izbira najprimernejšega negativnega tvoriva, ki mora imeli čim vetji osvellitveni obseg pri čim položneiši gra-dacijski krivulji. Tvorivo s prestrmo gradacijo, kakor jo ima malo občutljivo tvorivo, ni uporabno za takšna snemanja. Najprimernejši so visoko občutljivi moderni filmi z dvojno emulzijo, ki prenesejo radi velikega osvetlitvenega obsega tudi zelo močne preosvctlilve. Nič manj važna ni brezobslrctnost negativnega tvoriva, kvaliteta in svetlobnost optike, uporaba prolisvetlobnega senčnika in umelna raz-svetlitev senčnih delov snemanega objekta z reflektorji, bliskovnim ali kakršnimkoli močnim umetnim svetilom, kjer in kadar jo to mogoče. Z izenačevalnim razvijanjem skušamo doseči čim večjo harmonijo v tonski lestvici negativa: risba v sencah mora biti toliko krita, da jo lahko kopiramo, ne da bi počrnele svetlobe do neprosoj-nosti. Uporabni so Ic posebni izenačevalni razvijalci šibke aktivnosti z majhno množino alkalija in brez dodatka kalijevega bromida. Izenačevalni razvijalci so izrazili površinski razvijalci. Ker učinkuiejo pri delj čas« trajajočem razvijanju ludi v globino iu razvijajo pri tem tudi kontraste, mora bili razvijalni čas odmerjen točno samo na površinsko razvijanje ter je razvijalni proccs prekinili, čim prične razvijalec delovati tudi v globino. Usedlina srebra v izenačevalcih razvitih negativov jc večinoma rjavkasta ali celo popolnoma rjava, krije pa občutno močneje kakor usedlina črnega srebra. Medel značaj takšnih negativov jc zato eamo navidezen in prevelika prosojnost samo dozdevna. Razvijanje je daljše od razvijanja v rapidnih razvijalcih in nevarnost zamrenjenja s tem večja. Zato jc najpri-poročljivejše časovno razvijanje v tankih ali dozah. Izcnacevalnih razvijalcev je veliko. Med najboljšo spada Windischev pirokatehinov razvijalec, ki smo ga v naši rubriki žc večkrat omenili in navedli tudi predpise za razvijanje v skodeli in dozi, izenačevalno pa delujejo tudi vsi razvijalci za drobno zrno. Razgovori F. K. v Lj. — a) Glede dislančne skale je težko svetovati kaj pametnega, nc da bi aparat videli. 6c niste pri demonlaži zaklops in optike napravili «ile objektivnici ali drugim važnim delom aparata, potem ste najbrž ali napačno pritrdili objektivni obod, ali pa niste optike pravilno montirali. Ce nc ho šlo pn ponovnem pregledu v tem pravcu, bo najboljše, da izročile kamero v popravilo v delavnico za fino mehaniko, da aparata še bolj ne pokvarite. b) Tovarniškim dostavnim lečam so po učinku enakovredni pozitivni in negativni merniki, k! jih prodajajo optiki kol očalna slekla. Pozitivni mo-nski tn konvoksno-konkavne zbiralne leče, negativni pa so konkavno,konveksne ra/prševalne leče. Korigirani niso niti pozitivni, niti negativni meniski ler imajo vse napake navadnih zbiralnih leč. Goriščnice takšnih očalnih sleke! so normirane z dioptrijami (1 dioptrija t 100 cm goriščnici). Goriščnico novega optičnega si«tema, ki bo našla! 7. vključeno dostavno lečo, si torej lahko izračunale. N. pr. v optični sistem kamere z goriščnico 20 cm nameravate vključiti zbiralno lečo, ki ima 2 dioptriji. Objektiv sam ima 100 : 20 5 dioptrij, novi sistem pa 5 dioptrij objektiva p!ue 2 dioptriji dostavne leče je 7 dioptrij. Ker jc 1 dioptrija 100 cm, jc dolžina nove goriščnice 100 : 7 okroglo 14 cm. AH: pred objektiv 7. goriščnico 10 cm nameravate namestili razprševalno lečo, ki ima 2 dioptriji. Objektiv ima 100:10—10 dioptrij, kombinirani objektiv pa 10 dioptrij ob|ektiva manj 2 dioptriji dostavne leče je 8 dioptrij ali goriščnica 12.5 cm. c) Bomo ustregli in priobčili morda že sporednn s scdaniimi članki, ie bo dopu.s'iul prostor. Nekaj nasvetov imate žc v današnjem članku. slovenska akademska mladina med svojim ljudstvom Zadnje dni avgusta se je zbrala v Šmihelu pri Pliberku vsa slovenska koroška akademska mladina, da bi se tako sredi svojega ljudstva lahko seznanila z njegovimi tegobami in bolečinami, razmišlja la o svojih dolžnostih in nalogah, ki jo čakajo v bodočnosti, pa tudi o nalogah, ki jih že sedaj narod terja od nje. Pred 18 leti je na istem mestu zborovala tedanja koroška akademska mladina, nad 80 mladih in-teligentov je takrat delalo načrte, kako pomagati koroškemu ljudstvu do narodne samozavesti in svobode. Toda tem akademikom ni bilo usojeno, da bi razvili svoje 6ilc na Koroškem. Morali so zapustiti svojo rodno zemljo in svoje ljudstvo, ki je tako stalo skoro brez vodstva in bilo izročeno na milost in nemilost zmagovalcu. Dolgo je trajalo, preden si je to ljudstvo od silnega udarca vsaj za silo opomoglo. Redki inteligenti so se trudili z vsemi silami, da bi rešili, kar se v takih razmerah rešiti da. loda potrebe manjšinskega naroda so velike in zahtevajo nešteto požrtvovalnih delavnih rok. Slovenska manjšina pa |c z enim mahom izgubila ves svoj \nteligenčni naraščaj in hkrati tudi celo vrsto starih, izkušenih borcev. Takega udarca bi celo narodno dokončno prebujen narod ne mogel brez škode prenesti, tem bolj živo pa jc bilo zadeto koroško ljudstvo, ki v svoji narodni samozavesti še ni bilo dovolj utrjeno. Kdor je mogel prisostvovati slovenskim dijaškim dnevom v Šmihelu, ta je moral znova zave-rovati, da slovenska stvar na Koroškem nikakor ni izgubljena. Obratno: v njem se je morala vzbuditi nova vera v bodočnost. Štirideset mladih ljudi, akademikov, štirideset bodočih borcev za pravice zatiranega ljudstva, je družila ena sama misel in volja: nuditi vse svoje moči svojemu narodu, da bi postal deležen lepše in pravičnejše bodočnosti, kako je krivična sedanjost. Iz razvalin vstaja nov LJUBLJANSKI VE LESE JEM rod, borben, plemenit in vnet za pravico. To je sila, ki je zrasla na koroški zemlji, to je naravni odpor samoohrane, ki se je porodil iz koroškega ljudstva in proti tej naravni sili bo tudi nemško nasilje brezuspešno. Dva dneva sta bila posvečena razmišljanju o potrebah naroda, o nevarnostih, ki grozijo slovenskemu rodu na Koroškem in o upravičenosti borbe za narodne pravice V prvem predavanju je predavatelj s precizno doslednostjo razpravljal o >