It. štev. V Trsiir, v sobtoo f. avgusta 1908. Lelo \ Razsodilo V Imenu Njegovemu Vclicmisl vil Cesarju! C. k. deželno sodišč«*, v Trstu kot sodišče v tiskovnili zadevali, odloCivši na zaprosim e. kr. državnega pravdnjštva z dne 17 7,OS Ss 58/8'/1 izreka: 1). Vsebina članka: ■ Klic na žene! in sicer od stavka ki začenja z besedami : »A isti božji namestili-ki ... in končuje z besedami namestniki povejo, uvrščenega v časniku j.železničar- z dne K>. julija 1908 št. 10, ima vse objektivne znake pregrešim po § ;10"2 k. z. ter članka. IV. zak. 17, XII 1862. šl. 08. CIIKUsicH. Parlamentarna in vladina komedija s železničarji. .Septembra meseca letošnjega leta poteče vladi rok, tekom katerega .se je pred tremi leti obvezala, udovoljiti zahtevam železničarjev, •kakor so jih predložili v posebni spomenici. Do letos se vlada ni zmenila za to spomenico in gotovo se ne bi bila niti ganila, ako jo ne bi bili spomnili na dano obljubo socijalistični državnozborski poslanci. Le-ti so jej hoteli pomagati pri tej akciji in poslanec Dr. Ellenbo-gen je zbral vse zahteve železničarjev v en predlog in izračunal, koliko bi bilo potrebno denarja, da sc vsem tem zahtevam more ugoditi. Dotični znesek, 20 milijonov kron, stavil je v drugi predlog ter to oboje predložil v Žena in Eva Piše Marija Rakovec. Ako bi človek premišljeval, kako žrtev si je izbral klerikalizem, da doseže svoje črne namene, bi se mu kar stemnilo v glavi. Mislil bi, da pod solncem kaj takega ni mogoče, ali vendar je res. To vemo, da je svet že več tisoč let pred Kristovim rojstvom stal, ali tega ne ve nihče na svetu in tudi nikdar ne bode vedel, koliko časa da stoji. Konečno vemo le še toliko, da so ljudje nekdaj nagi po zemlji tekali, ker niso znali delati ne platna ne sukna, da bi si bili napravili obleko. Niso si znali napraviti ne ognja ne hiš; potikali so se po h osti in si iskali zavetja v skalnatih votlinah, podzemskih jamah ali pa pod grmovjem ter so se hranili s surovimi rastlinami. Z jedno besedo, živeli so ko divja žival. In ti ljudje naj bi bili morda za več tisoč let nazaj poznali natanjko življenje svojih »prednikov* in naj bi bili tudi vedeli, da je bilo prvima človekoma ime Adam in Eva! Niti sanjalo se jim ni o njima in še manj, kako bi jima bilo ime ! Takoj pri prvah besedah, s katerimi začenja klerikalizem svoja podjarmljenja, se vidi, kako kruto vara ženo, ko vedno kriči, da za Evin greh mora ona biti sužnja celo svoje življenje. Ravno ta »Evin greh* mu je sredstvo, da opravičuje zapostavljanje vsega ženstva in na ta, »greli* se sklicuje, ko tišči ženo v večno tej s«“ji odbili kot en mož oba predloga;- dočim srt socijalno-demokratičnf ftfistopniki kot en mož zanje glasovali. Gospoda v železniškem ministerstvu so se vedno izgovarjali, da I>i radi ugodili zahtevam železničarjev, a tla jiimajo za to potrebnih denarnih sredstev, ker jim finančni minister odreka vsako pomoč. Dr. Ellenbogen je vsled tega hotel pomagati finančnemu ministru iz te »zadrege* in je stavil v proračunski soji predlog, da se v to svrho zviša proračun za železniško ministerstvo za, 20 milijonov kron, kateri naj bodo železvišk«mu ministru na razpolago. Finančni minister se je . takoj ustrašil, da bi ta predlog v resnici prodrl, in da bi moral res šteti daljnih 20 milijonov iz državne k ase, a potolažil ga je hitro njegov tovariš, ' gosp. Derschatta, ki se je trudil, ta Ellenbognov predlog prikazati le kot golo demagogijo, češ da se za zahteve železničarjev z 20 milijoni ne opravi prav ničesar in bi bilo za to treba najmanj 150 milijonov ki on, kar pa država absolutno in* more dati. Finančni minister je torej priznal opravičenost železničarskih zahtev, ni pa maral, da dobi na razpolago sredstev, s katerimi bi te zahteve tudi realiziral. Ellenbogen je zahteval 1* 20 milijonov in ne 150, a tudi te malenkosti ni maral dobiti na razpolago. Da, pretil je, da kar demisijonira, če bi se dovolila ta sv»VMezničarjetn. Dne 2(>. junija razpravljalo seje o Ellen-bognovih predlogih v plenarni seji. Tudi tu je propal predlog za zvišanje proračuna za 20 milijonov, dasi je bil sprejet prvi predlog, to je oni, v katerem je Ellenbogen natančno preciziral vse zahteve. In glej zopet komedijo ! Isti gospodje, ki so s svojimi glasovi pobili 20 milijonski predlog s razloga, da ta svota ne zadostuj«; za železničarje, stavili so takoj nato drugi predlog, v katerem zahtevajo za železničarje h* 15 milijonov, ki naj bi pa zadostovali. Petnajst je torej več nego štiri in dvajset! ? In še nekaj interesantnejega se je zgodilo! Isti finančni minister, ki je z jedne strani trdil, da ne more dati za železničarje prav ničesar, kor nima odkod vzeti denarja, in s druge strani taka bremena da pod njimi tisoče in tisoče njih prezgodaj premine. Da govorim resnico, zadostuje nam en sam izgled. Vzemimo ženo, ki ima morda deset otrok, njen mož zasluži po dve kroni na dan, ob nedeljah in praznikih in ob slabem vremenu pa celo nič, torej mesečno največ dvainpedeset kron. Računajmo najmanjše stanovanje za dvanajst ljudi deset kron, in dvanajst kron za drva, obutev in obleko, tedaj ostane za hrano vsej dvanajsterici skupaj, na mesec trideset krone. Ge to razdelimo na posamezne osebe, dobi vsaka le’ osem vinarjev na dan. Ako bi torej človek štirikrat na dan jedel, mora, žena napraviti kosilo za dvanajst oseb s štirindvaj-setimi vinarji. Pri teh številkah sploh ne moremo ničesar govoriti, nego samo misliti. Toda družina morebiti še ni vsa tukaj ; žena jo mlada in dasi ima že desetorico otrok, vendar družina še raste naprej. Vsa obupana potoži pri spovedi, da seje začela braniti otrok, ker jih nima s kom preživeti. Grom zagrmi v spovednici in strele švigajo nad ubogo ženo. Pekel in vica se široko odpro, dajo požro, ako se protivi »božji volji*. «Ze Rog poskrbi zanje ; Eva je grešila v raju, ti moraš pa sedaj za njen geh ti peti; trpi, Rog ti bode že pomagal* ; to so tolažilne besede božjega namestnika. No in tako pridemo tudi še cl> dvanajst ali pa tudi do več otrok. Tu sem pojasnila slučaj, če ima žena dobrega, ljubečega moža, ki prinese domov toliko, kolikor več more zaslužiti. Poglejmo pa ženitev, pri kateri mož ne poroči svoje žene iz ljubezni, nego si jo je kupil od klerikalizma samo za svojo samopašnost. Taki možje mislijo, povdarjal, da je 20 milijonov naravnost smešna svota, s katero železuičarjejn ni prav nič pomagali o, ker je za ureditev njihovega gmotnega stanja treba najmanj 150 milijonov, ponudil je sam, svojevoljno brez vsakega pritiska 20\S milijonov, ki naj bi se razdelili mej vs«* državne uslužbence, tako, da bi železničarji dobili od tega svotico 8*3 milijonov. Kar na hitro je dobil tedaj finančni minister 20-S milijonov, dočim je pred kratkem trdil, da je državna kasa prazna, a se pred kakimi osmimi meseci še bahal, da znaša prebitek državne blagajne 14(5 milijonov. Dvajset milijonov kron je bilo toraj premalo poslancem v proračunski in v plenarni seji; ista svota ni zadostovala ministrom finance in železnic, a takoj po glasovanju, s katerim jo bila ta svota odbita, smatrali so meščanski poslanci 55apost.no 15 milijonov in finančni minister celo 8-3 milijonov. Dragi železničar! Kaj naj se vendar vse stori s temi par novčiči! V Posmehni se vendar tej sramoti ! Oe računaš, daje od vseh 179.357 državno-železniških uslužbencev le 100.000 de ložnih teh »milijone^*, ker moramo od računati uradnike, ki so izvzeti, vodi, da pripade tebi mesečno borih 7 reci sedem kronic!? To je naravnost nekej strašnega; neodpustljivega! Železničarji, danes poznate dobro svoje prijatelje, parlament in vlado. A tudi vlada vas dobrg pozna, videla vas ji* na koalicijskem shodu na Dunaju, v hotelu Suro//. Tam se vas je ustrašila in boji se vas. Svoboda dela. Za časa, ko je živel kmet in delavec kot suženj svojim postavljenim grajščakom, vihteli so biriči bič po njihovom znojnem telesu, da so izrabili vso njihovo moč za procvit, bogastva tiranov. Ako se je predrznil tistikrat človek pobrati gnjilo jabolko izpod grofovega drevesa, ali pa piti vodo v tiranovem paradižu, zažvižgal je valptov bič po njegovem hrbtu in odveden je pil pred tiranov tron, kjer je bil «milostno» obsojen na zapor v temno pod- ela so že storili svojo dolžnost, če so plačali poroko, in da smejo potem na svojej ženi tudi drva sekati, češ, saj se mi je pri poroki povedalo, da mi mora biti pokorna i t. d. Recimo, da ima tak mož isto plačo in istotoliko družino, kakor sem omenila pri prvem slučaju. In mesto da na dan plačila prinese svoj bori zaslužek, ga domov gred«* zapije ali pa zaigra. Ženo in otroke pa doma pretepe, mesto da bi jim bil prinesel kruha. Ne bodem tu navajala trpljenja žena, ki živijo v srečnem zakonskem stanu. Kar pa trpi žena v takem zakonu, čegar drugo polovico sem ravno opisala, to more vedeti in čutiti le ona sama, ki trpi. Iz tistih solza, ki so jih pretočile in jih še pretakajo, take vrste žena, prodane po klerikalizmu v to dosmrtno sužnost, napravila bi se morja in ne le reke. Morebiti bi se bile žene že same rešile iz te sužnosti, ali klerikalizem je dobro preskrbel za to, da se ne morejo ganiti. Otrok mora živeti in ravnati toliko, kolikor jih jej »Bog da*. Nejevoljna je velikega števila, ali kljub temu ljubi vse 111 se ne loči od njih. a še manj z njimi vred od svojega moža, ker ne ve kam. Noč in dan dela za svoje otročiče, vedno je v tej službi, niti jedne proste ure nima. Ali, za to delo nima plačila. Kaj naj bi tedaj jedla, ako bi zapustila /, otročiči vred svojega moža. In tudi, ako bi jej morda vest ne bila pretežka, če bi pustila vso družino možu in se spustila sama. v širni svet, iskat zaslužka, si ne zboljša tudi v tem slučaju. Službe za ženske so redkejše in dosti slabše plačane, nego moškim. Komaj sama zase bi si prislužila najpotrebnejše. Ne preostaja joj zato druzega, nego PROSTA VODI POT K NAPREDKU GLASILO SLOVENSKIH ZELEZNISKIH NASTAVLJENCEV Uredništvo se'nahaja v Trstu ulica Bosehetto, o - Telefon 1570 Upravništvo Dunaj V. Zen ta ga,- se 5. Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo' N11 r o č 11 i 11 a za celo leto i>.40 K. za pol leta 4.70 K. Pozamezna štev. is vin. Pr. »a 8. seji proračunske komisiji* v odobrenje. Toda meščanski klerikalni in liberalni poslanci so v zemsko ječo. Ni se smel opravičiti niti z lahko besedo, ker gospodar je imel nad njim vso moč, mogel ga je tudi kratkomalo ubiti. Delati je moral le tako, kakor mu je tiran ukazoval in plačilo za delo je bila zadnja stvar. To staro brutalno suženjsko razmerje seje premenilo v današnjo moderno sužnost, Danes ne tepe več gospodar svojih delavcev, nima pravice soditi jih in zapirati v podzemske ječe, pač pa ima »pravico* vreči svojega delavca z vso njegovo družino na cesto ter ga pustiti tam gladu poginiti. Ta moderni tiran, kapitalist, ima tudi pravico določevati svojemu delavcu ceno za njegovo delavno moč. Ako je ta cena še tako nizka, ubogi moderni suženj se more toliko pomagatii kakor si je mogel srednjeveški suženj; delo mora sprejeti, ako si hoče ohraniti vsaj svoje življenje. In to imenujejo danes nekateri svobodo de/a. V imenu take svobode dela seje množilo bogastvo trustom, se zidale palače, speljavale železnice in gradile ceste, da se je laglje spravljalo blago, ki ga je produciral delavec v šestnajsturnem dnevnem' delu za svojega gospodarja. Vse to po zakonu globoke malhe kapitalističnih tiranov! In nihče jih ne sme motiti, kadar preštevajo konci leta milijone, zaslužene s žuljevimi rokami svojih delavcev. Poprašaj se, delavec, kje so tvoji letni dohodki, kje je letni trud tvojega suženjskega dela! Tam v onih milijonih tiči, ki jih premešava tisti, ki ti daja delo. De temu modernemu tiranu potožiš, da nimaš ničesar od vsega svojega truda, odgovoril ti bode, da si svoboden, da lahko delaš ali ne delaš, češ da te nikakor ne sili, da delaš pri njem za plačilo, ki ti jo •on daje. To je tvoja svoboda ! Današnji proletarec se torej le malo razlikuje glede svojega gmotnega stanja.od svojih pradedov. Naš dom je tovarna, rudokop, železniška proga in če hočemo preživeti sebe in svoje družine, moramo takorekoč nepretrgano sužnjevati v teh domovih. Naše življenje je torej še vedno suženjsko, sibirsko in duša našega delovanja se steka še danes v globoke blagajne naših delodajalcev. Da, še danes smo čuvani od kapitalističnih čuvajev, ki pazijo na nas kakor na ljudi brez vsakega poštenja, brez vsake časti. Kakor na zločinca gledajo nate pri južni železnici oboroženi privatni biriči, uniformirani »kijučarji* in pazijo, da se ne skrivi kak las požrešnemu kapitalistu. Tudi to v imeu svobode dela ! ? ln ti delavec, ki se zavedaš svojih človeških pravic, vedi tudi, da istih ne bodeš iz-vojeval v bratstvu s kapitalistom in z njegovimi biriči. Ne pusti se zapeljati in ne daj se prodati. Denuncijantstvo je najustudnejši posel sveta. In to opravilo ti nalagajo kapitalisti, če se jim hočeš prikupiti in njim služiti. Vedi, da še devetindevedeset tvojih tovarišev ostane v istem siromaštvu in v i štej sužnosti, ako seje posrečilo morebiti tebi z umazanim denunci-janstvom izboljšati svoje stališče. Ostani v združenih vrstah, v vrstah svetovnega proletarijata. Zavedaj se ti, slovenski železničar, ti slovenski proletarec, da tvoj italijanski, nemški tovariš trpi isto, kar trpiš ti in da se moramo vsi združiti, krepko združiti, da dosežemo toli že-Ijeno svobodo v obče in posebno s vobodo dela. Delavec je imel nekdaj le jednega jedi-nega sovražnika, svojega podjetnika, s katerim ostati v tej sužnosti do smrti. In njena tolažba je jedino ljubezen do svojih otrok. Morda mi bode pa kdo mož očital, da. sem opisala samo nerodne može ne pa tudi nerodnih ženit. Tudi to se seveda mora priznati, da je na stotine mož nesrečnih radi svojih žena, ki nimajo nikdar zadosti denarja. Porabljajo ga za lepa krila in frizure, družino pa pustijo stradati. Kako klerikalizem skrbno čuva, da posebno priprosto ljudstvo ostane v temi nevednosti in kitko skriti, da bi se nikomur ne zdanilo v njegovej prastarej glavi, vidimo v tem, (hi ne upa podučiti ljudstva o najjednostavnej-sili resnicah znanosti, katere je slednja dokazala po svojih zastopnikih in katere seveda stoje v protislovju z »jedino pravo resnico«, s svetim pismom. Povej kmetom, da je zemlja okrogla, da se zemlja vrti okoli solnca in ne narobe in da so sobice, luna in zvezde sami svetovi, kakor je tudi naša zemlja zvezda! Večina njih se ti bode smejalo in za norca imelo. Kako pa nasprotno poznajo dobro ves katekizem in »svete* zgodbe; vse očake stare in nove zaveze vejo povedati po imenu. Adama in Evo imajo tako živo pred očmi, kakor bi bila na njih vrtu. In kako natančno ve vsakdo povedati o veliki vrednosti prejemanja zakramentov svete pokore in sv rešnjega telesa, ne ve pa, da jih ni postavil Kristus, ampak 121 f> let po Kristovem rojstvu tisti, ki njegov nauk z nogami teptajo. In če vprašaš te uboge nevedne in zaslepljene ljudi, zakaj ti božji namestniki ne delajo tako, kakor je delal Kristus ? ! Zakaj ne učijo tudi oni kar pod milim nebom, na polju, v gojzdu ali na morju, kakor edinim se je moral boriti na življenje in smrt v njegovem podjetju. Danes se nam nastavljajo pod plaščem narodnosti še drugi sovražniki, hujši parazitje. Nezavedni so in zapeljani od kapitalistov. V boju za svobodo dela tvorijo vojsko janičarjev, ki morijo svoje brate, svoje sotrpine. Tudi oni so lačni, a zapeljani in nezavedni pretijo: ako nečeš ti delati tukaj za to plačo, pa bodem delal jaz. Ako vse to premisliš, proletarec, železničar, postal boš soeijalist in zavedel se boš svoje naloge v človeški družbi in v tistem trenutku bode izgubila nad teboj, južni železničar, vso moč N. D. O. in z njo vred vsa garda njihovih oboroženih ključarjev in postal boš svoboden delavec pri svojem delu. I. M., e. Kranjski klerikalci pri poštenem dele. Da slovenski klerikalci niso bili v svojem boje vnem orožju posebno izbi rij ivi, vč pač vsak otrok, da pa zabredejo v take globine, kakor so to v zadnjem času pokazali, vendar nobeden pošten človek ne bi mislil. Značilno je, da so si za »poskušne zajce« izbrali železničarje, kateri bodo pač našli potov, častivrednim (?) gospodom, igro prav temeljito pokvariti. Poseben znak slovenskega farja je, da vtakne svoj nos v vsako stvar in če o nji nima ni najmanjšega pojma. Ne moremo se toraj čuditi, če se je velik del teh nebodijihtreba poprijel v zadnjem času postranskih poslov, ki jim naj polnijo nikoli site bisage. Tak gospod je tudi župnik St. Lorenške fare na Dolenjskem, znani Oblak, kateremu dohodki njegove fare ne zadoščujejo in je vsled tega primoran, se pečati še z mlekarsko kupčijo. Seveda ima o kupčiji, ki naj bi bila na reelni podlagi, kaj čudne pojme in smatra konzu-lhente za take tepce, ki ne poznajo razločka med vodo in mlekom, ali pa, ki pričakujejo od Oblaka čudežev, kakor o njih beremo iz Kane-Galilejske. Ali mož je za enkrat napravil račun brez krčmarja in odjemalci njegovega mleka so mu bili primorani potom sodnije povedati, da imamo v Avstriji nekak zakon, ki prepoveduje ponarejevanje živil. Gospoda Oblaka se seveda s takim opominom ne spravi z ravnotežja, tem manj, ker poleg svojih vsestranskih poslov vendar še dobi časa, brati dobro poučenega »Slovenca* in »Domoljuba«, iz katerih povzema, da imajo danes izklučno prevlado v državi klerikalci, ergo se mu ne more skriviti las mi prebrisani glavici G'" Logika, ki se jo je bil mož napravil ni bila slaba, posebno, ker je zvita buča prišla do zaključka, da se njegovo mleko vozi po železnicah proti Trst-u i t. d. in da so na teh železnicah nekaki ljudje, katerim se sme pač po njegovem mnenju v obraz vreči najpodlejša natolcevanja. Zagovor pred sodiščem mu je bil toraj lahak in sama izpovedba, da so železničarji dolenjske mleko St. Lorenške mlekarne kradli in tako nastali primanjklaj dopolnjevali z vodo, je zadostovala, da se je prepričal sodnik o popolni nedolžnosti gospoda fajino-štra, češ: »Mož, ki ima pol svojega življenja opraviti le z molžnjo, mora ta posel gotovo razu- meti in njegov vzvišen stan v družabnem življenju mi je porok za njevovo poštenost, med tem, ko ves svet ve, da so na železnicah usluž-beni sami nezadovoljneži, o katerih se v obče govori, da dobre kaplje ne zavračajo*. Ge med te dobre kaplje železničarji prištevajo tudi mleko, o tem se seveda ni govorilo. Oblakova in sodnikova logika ni bila prvemu . na k var in gospod Oblak je bil, prestopka proti ponarejevanju živil oproščen. Umazani pa so ostali slovenski železničarji, za katere se nobena oblast, ne živ krst ne zmeni. Da, še več! Našlo se je revše v državnem zboru, o katerega zmožnosti nobeden človek ne ve, in se drznilo interpelirati gospoda železniškega ministra o stvari sami, vprašaje ga, če misli preprečiti, da se v prihodnje po dolenjskih železnicah ne bo več mleka kradlo. Ta zadnji čin, je spravil kri slovenskih železničarjev v hitrejši tok, in gosp. Dr. Hočevar se ne sme prav nič čuditi, če I o vsled njegovega možatega? nastopa, dobil odgovor, ki mu bode gotovo dalj časa zvenel po ušesih. Za taeega gospoda seveda bi bil bič edino pripraven odgovor. Železničarji pa bodo nastopili svojo pot v obrambo njih neopravičeno osumnjene časti in so prvi kotjak v tem oziru storili na svojem shodu dne 23. julija v Spodnji .»iški. Resolucija, ki so jo na tem shodu soglasno sprejeli se glasi tako le : Resolucija. Dne 23. julija v Spod. Šiški zborujoči državni železničarji najodločneje protestirajo, proti povsem neutemeljenemu sumničenju klerikalne svojati, ki skuša svojo popolno nezmožnost na gospodarskem polju, zakriti s pavšalnim sumničenjem poštenih ljudi, ki so slučajno uslužbenci c. kr. drž. žel. in kot taki primorani, na vsega obsojanja vrednih dolenjskih železnicah, službo opravljati. Shod protestira proti nečuvenem dejstvu, da se je Št. Lorenško mlekarno, ki je bila radi sleparije naznanjena, oprostilo, edino le radi tega, ker se je vodja te mlekarne skliceval na nepoštenost železničarjev in s tem sumničenjem, brez vsacega dokaza, oblatil v državni službi uslužbene ljudi. Shod nadalje najodločneje protestira proti neopravičeni denuncijaciji drž. poslanca Dr. Iločevar-ja, kateri je .udi v državni zbornici, računajoč na svojo imuniteto, žalil, na edino le klerikalni svojati lasten način, železničarje, dobro vedoč, da je imela njegova interpelacija edino le namen, prikriti zanikerno gospodarstvo St. Lorenške mlekarne. Shod konečno, v rešitev časti železničarjev, obločno zahteva od merodajnih faktorjev, in to v prvi vrsti od tržaškega ravnateljstva državnih železnic, da uvede disciplinarno preiskavo proti vsem uslužbencem, kateri so imeli z mlekom dvomnopoštene mlekarne opraviti, in poskrbi na podlagi te preiskave, svojim u sl u ž b e n ce m zadošče i > j a. iz Besnice pri Kranju. Vse na svetu se preklicuje. Ta presneta socijalna demokracija res hoče prevrniti celi svet. Celo v našo zakotno vas se je že zaneslo to seme. Naš gosp. župnik 1 .. 1 m je učil Kristus?! Zakaj se s tistim denarjem, katerega se vporablja za zidanje večine nepotrebnih cerkev, ne zidajo hiše za revne ljudi, ki jih je neizprosni kapitalist z otročiči vred vrgel na cesto in so brez vsakega zavetja?! Zakaj se denar, mesto za svečavo mrtvim svetnikom ne razda rajši ubogim družinam, ki po zimi trepetajo mrazu, ker nimajo novčiča, da bi si kupili drv in si segreli stanovanje?! Zakaj ne hodi papež bos in vedno v isti suknji, kakor je hodil njegov mojster-učenik in zakaj ne dii rajši tistih 200.000 kron, ki jih porabi na leto za svoje obleke, ubogim družinam, ki nimajo s kom obleči svojih otrok?! Zakaj ne vzame papež tudi onih milijonov, katere mu ponuja vsako leto laska vlada kot odškodnino za odvzeto mu posvetno oblast v Rimu in ne razdeli te ogromne svote mej stradajoče, da bi si kupili kruha?! Na vse to ne dobiš druzega odgovora, nego : ne sinemo jih gledati, smemo jih samo poslušati. Zakaj pa so Kristusa smeli poslušati in tudi gledati!? Posebno se pa potrudi klerikalizem, daje žena dobro podučena o njegovih »naukih*, vedoč dobro, da je v ženstvu glavna njegova opora in da je vsled tega ženstvo treba obdržati za vsako ceno v jarmu nevednosti. Žena je prva učiteljica otrok. Ako je ona nevedna, so taki tudi njeni otroci, ne otrok kaj čuje v šoli od učitelja, doma povpraša svojo mater, če je res, kar je učitelj, povedal. In od matere je odvisno, da ostane otroku to, kar je čul v šoli. | kot nauk v praktičnem življenju. Sicer se bode pa otrok nekaj naučil in zapomnil, nikdar pa ne verjel. Vsled tega je pa na tem poliu treba velikanskega preobrata, ako hočemo, da bode ljudstvo napredovalo, .leden ali drugi bode morda vprašal, kako vendar iztrgati to nesrečno 'ženstvo iz ostrih krempljev klerikalizma! Kako raztrgati te močne verige, v katere ima oklenjeno nevedno ženstvo! Je orodje, s katerim se ženstvo more rešiti krempljev in verig in to je volilna reforma poslancev svobodomislecev, ki zahtevajo da bodi volilne pravice pod določenimi pogoji deležno tudi ženstvo. Ako klerikalizem zahteva, koliko je treba znati, da človek mora biti deležen vzeh zakramentov, tedaj sme tudi svoboda zahtevati za sebe gotovega znanja od ono ženo, ki hoče biti tudi res svobodna. Klerikalizem seveda kriči, da se žena nima časa učiti. Kljub temu pa zahteva, da se ženska nauči vse kar klerikalizem predpisuje za prejemanje zakramentov, da hodi sedet v cerkev i t. d. Svoboda naj zahteva v prvi vrsti, da žena zve, kaj jo pravzaprav klerikalizem uči in kak namen ima vsa ta klerikalna vednost. Le na tak način je mogoče osvoboditi ljudstvo. Vse na svetu je danes že na novo urejeno, vse je postalo moderno, in vse staro je izgubilo svoj vpliv. Klerikalizem pa je ostal stari nazadnjaški kot vedno in še danes upli-ven. i;as je, da se tudi tega vrže med staro šaro in se reši svet njegovega zasužnjenja. Duhovni naj pa vendar tudi sami uvidijo, da ni vse prav. kar delajo pod pritiskom Rima in naj začno popravljati, kar so tekom stoletij zakrivili. a,. se je pa tega menda tako ustrašil, da je čutil hitro potrebo, ustanoviti katoliško izobraževalno društvo. Seveda ima grozen križ s tem društvom, ker ne more nobenega noter spraviti. Najbolj se pehajo Spaneevi trije, da bi župnika izvlekli iz te velike zadrege. Vsi trije so železničarji, oče in dva sinova.' Posebno vnet agitator je tudi čuvaj Janez. Ne vemo, zakaj se le-ta hoče župniku prikupiti; morebiti bi mu rad dal svojo sestro Francko za ku-liarco. Toda, če kaj takega misli, se jako moti, ker Julke gotovo ne izpodrine. Kljub vsemu naporu pa župnik ne doseže ničesar z vsemi svojimi katoliškimi hlapci. Mala je naša občina in malenkostno število železniških uslužbencev stanuje v njej, a vendar se je v zadnjem času oglasila kar clesotoriea k železničarski organizaciji. Župnik kar škriplje z zobmi, ker sovraži vse, kar je naprednega. Seveda je nujna potreba, da bi se ustanovilo pri nas izobraževalno društvo, ali tako, ki bi ljudstvo res izobraževalo, a ne še bolj vkovalo v klerikalno poneumovanje. Radovedni smo, kaj bo to društvo doseglo za železničarje. Tu pač ne bo šlo drugače, da bodo Spančevi trije in pa čuvaj -Janez za maše slagali, ki jih bo molil župnik za spreobrnjenje finančnega in železniškega ministra, da bi jih vendar Bog razsvetlil in jima dal to pamet, da bi uslišala Železničarje. Sicer pa župnika to jako malo briga, kake koristi • ima član od tega njegovega nazadnjaškega društva. Samo da otegne ljudi napredku, soci-jalni demokraciji in da je njegova bisaga polna denarja zbranepa od župljanov in članov, pa je v njegovem farovžu vse veselo in srečno. Kar še primanjkuje, da je sreča nekaljena in veselje; popolno, pomaga še Julka in župnik zavriska. Železničarji, ki so se ali se bodo še vjeli v župnikovo zanjko izobraževalnega društva, naj le dobro premislijo, kako velikansko škodo delajo samim sebi. Ne pozabijo naj, kaj so storili z njihovimi zahtevami klerikalni poslanci na Dunaji; in če nimajo same ajdovce v glavi, se bodo gotovo z jeso obrnili od njihovih podrepnikov, to je od vseh duhovnikov, ki skušajo še danes slepariti železničarje s tem, da jih vabijo v svoja društva zato, da jih tam pripravljajo na slepo pokrščino proti klerikalnim poslancem. Iz Trsta (južna železnica). V skladišču C so zadnje dni debatirali naši, socijalno-detno-kratični delavci prav po akademiški z delavci krumirske organizacije; no, pa da ne bodo preveč užaljeni, recimo z delavci N. D.» O. to je Narodno-domovinskega-Ovaduštva. Glede izobraženosti velja gotovo vsak naš sodrug za ■dvajset njih in je vsled tega jako umevno, da so nasprotniki morali sprejeti par prav gorkih moralnih zaušnic. Ker zapeljani krumirji niso vedeli in znali kaj odgovoriti na te moralne zaušnice, so se v tej velikanske) zadregi obrnili kar naravnost do svojega »očeta* iz Abrahamovih časov, gospoda nadzornika Reale a. Le-ta je pritekel v vsej naglici, kar sicer pri njegovih službenih poslih ni navadno, nad naše sodruge ter jih je z vso brutalnostjo nahrulil. Prepovedal jim je v času službe debatirati, češ naj rajši delajo, dasiravno to njemu prav nič mari, ker je delo akordno. Tako je mahal tam pred njimi, da so bili reveži v strahu, da jih nabunka s pestmi po glavi. Kaj takega naši delavci pač niso pričakovali od nadzornika ekr. priv. južne železnice, kateremu so pripisovali pač več uljudnosti nego jo je pokazal pri tem svojem nastopu. Sicer pa ga poznamo že dalje časa. Povsod hoče imeti svoj nos. Kaj pa vendar briga gosp. nadzornika mala debata mej delavci glede njih gmotnega stanja! ? Saj je vsak tak pogovor vendar koristen, ker se zapeljanemu, nepoučenemu in nezavednemu delavcu daje prilika, da se mu razjasnijo nekoliko pojmi. Sploh mu pa naši delavci tudi toliko ne zamerijo, ker vejo, da je starokopitnež in prestar, da bi se mogel strinjati z današnjimi modernimi idejami železničarjev. Menda se ta gospod zaveda, da s svojo uradno službo res nič več ne koristi železnici in skuša v tej dobri zavesti spopol-nit.i svojo pridnost na ta način, da hodi mej delavce zgago delat. Gospod Resic ! Pojdite rajši domov in premišljujte v mirnem pokoju, koliko več danes vejo o človeški družbi vaši delavci nego vi ! 2 Opčin. Jako nelepo, da naravnost o d urno postopa južna železnica s ponesrečenci in njihovimi družinami. O tem naj priča sledeči slučaj : Dne T>. julija je ponesrečil v Sežani spremembni čuvaj Fran Kocjan. Na neraz-jasnljiv način je vtaknil glavo pod peteline pri cilindru ter se je tako hudo poškodoval na glavi, da so ga morali prepeljati v tržaško bolnišnico. Nesrečnež je bil nameščen na Opčinah. Meseca marca 1.1. so mu bile za kazen odvzete vse legitimacije in izkaznica za prosto vožnjo, zanj in za njegovo ženo, ker je svojo izkaznico za prosto vožnjo posodil nekemu drugemu spre-membnemu čuvaju. Mimogrede naj omenimo, da je stvar ovadil asistent Podboj, kar ga bode gotovo dobro kvalificiralo pri direkciji v izvr- ševanju njegove službe. »Vsa čast mu* ! No in ta uboga žena mora sedaj hoditi peš z Opčin doli v Trst s svojim otrokom, ker nima denarja, da bi si mogla kupiti vožni listek. Obrnila se je že do višjega nadzornika s prošnjo, da bi jej dal legitimacijo ali pa izkaznico za prosto vožnjo vsaj za toliko časa, dokler je mož v bolnišnici. Prošnja pa jej je bila zavrnjena z motivacijo, da ne dobi vsled tega legitimacije, ker je mož dal o nesreči napačne informacije. Tu moramo zopet pripomniti, da je ta motivacija naravnost izmišljena. Ponesrečeni do tedaj, ko je žena prosila legitimacijo, sploh ni mogel ničesar izjaviti o nesreči, ker je bil dalje časa v nezavesti. Naravnost čuditi se moramo takemu postopanju in še bolj tako odurnim nastopom od strani jednega višjih uradnikov. Vsakemu mora kri zavreti, ko vidi, da se tako brezobzirno, brezsrčno in brezvestno vede član železniške uprave protf družini v njihovej službi ponesrečenega delavca. Kako naj potem uslužbenci ljubijo in spoštujejo svojega gospodarja ! Ni se čuditi, če so zato vsak trenutek priprav ljeni, pokazati zobe svojemu delodajalcu. Klin s klinom ! Poročila o shodih. Diui 12. julija se je. vršil v Sv. Petru na Krasu občni zbor krajevne skupine, s sledečim dnevnim redom : L. a) poročilo predsednikovo ; ,b > poročilo blagajnikovo; e) poročilo kontrole; II. volitev odbora ; III. predavanja,: Zakaj smo ubogi V IV. Raznoterosti. Predsednik, sodr. Vuk je poročal o delovanju krajne skupine, blagajnik pa o stanju blagajne in o Huktuaciji članov. Novih članov je pristopilo 2(1, prestavljenih drugam 22, umrli so Ji, izključenih je bilo 41 — tako, da jih je ostalo 190. pohodki krajne skupine znašajo 481 kron 91 vin; izdatkov je bilo 252 kron 46 vin. ('istega dohodka ostane 229 kron 45 vin. Podporo so se dovolile 12 sodrugom od 6 do 20 kron v skupnem znesku 122 kron ; za delegacije in agitacijo se je porabilo JiS kron. Krajna skupina je naročena na liste «yMrzničar», Rdeči prapor* in »Naprej*. Staremu odboru je kontrola izrekla zahvalo in mu dala abso-1 utori j. V odbor so bili jednoglasno voljeni sledeči so-drugi : predsednikom Fran Beber, njemu namestnikom Henrik Ostermaner; blagajničarjem Fran Hazpotnik in Matej Srečenik; zapisnikarjem Fran Gorek in Iran Bernik; pregledovalcem računov Fran Smnr in .Jernej Vod enak; knjižničarjem Anton Brine; odbornikom Alojzij Coilcelj, Maks Stalzer, li-cin Istinič in Alojzij J/usti. K tretji točki dnevnega reda je govoril sodr. Kopač iz Trsta. V poldrugourneni govoru je raztolmačil začetek naše revščine, njo razvoj in sedanje stanje pro-letarijatn. Zgodovinsko j (i opisal postanek neznosne bede, v kateri se danes proletarec nahaja in pokazal je pot, ki vodi do konečne odstranitve revščine. Dne 18. julija se je vršil shod na Jesenicah, v salonu pri Boč.ivalniku. Bil je izvanredno dobro obiskan. Predsedoval je sodr. Udovč iz Dobrave. Na dnevnem redu je bila , shod .vsehjužnih železničarjev. Poročilo prinesemo v prihodnji številki. Razne stvari. Zaplena. Zadnjo številko našega lista je zadela stroga censura državnega pravdnika. V podlistku «KUc na ženo ! je našel gradiva, ki bi po njegovem mujenju moglo biti nevarno duhovščini in pa vojni. Skromna ženska delavska roka je napisala zapljenjeni odstanek. Kako daleč smo že vendar! Tudi že ideje in svete resnice izražene od priproste ženske, osebujejo nevarnost za sedanji kapitalistični obstoj države in sploh vse človeške družbe. In kaj tako hudega je vendar napisala Marija Rakovec. Povedala je vedno ponavljajočo se parolo: udu-šiino klerikalizem oh jednem s kapitalizmom, ker ravno klerikalizem v svojem glavnem zastopstvu, v duhovščini, je zraven militarizma najhujši pomočnik kapitalizmu in ob jednem najhujši sovražnik proletarijata. Dasi nas na jedni strani mora boleti, da državno pravdni-štvo popolnoma neosnovano zapleni list in s tem oškoduje železničarsko organizacijo gmotno, vendar nas mora z druge strani zopet tolažiti istina, da se na tak način ne bode zaprla organizaciji pot do prave realne izobrazbe, nego, da je prav tako postopanje najbolje sredstvo za agitacijo k napredku in k izo-bražbi. Kako bi bila *Wahvmwidom» brošura tako zaslovela po celej Avstriji, če Wahra>unda radi iste ne bi bili tirali pred sodišče, hote ga obsoditi v zapor radi motenja vere in radi ščuvanja proti duhovščini. Zaplena nekaterih mest iste je seveda ostala pravomočna, a interpelacija radi iste v državnem zboru je pripomogla, da danes čitamo IVahrmuudovo brošuro v izvirniku, v celem obsegu, tako, kakor jo je on napisal. Ljudstvo danes hrepeni po resnici in po pravici. Resnica pa vedno v oči kolje današnje vladajoče kapitalistične korifeje in njihovo sredstvo, da se tem resnicam zabrani pot v svet, je rdeči svinčnik državnega pravdnika. Toda mi napredujemo kljub temu ; če proletarec železničar ne sme zvedeti takih resnic v svojem skromnem strokovnem glasilu, pa jih bo skušal zvedeti na zasužnjenje in v večno trpljenje in jej nalaga drug način. Samo da pride do cilja, do pravega spoznanja, to je namen železničarske organizacije. Ako mu le-ta ne more vsega nuditi v svojem strokovenm glasilu, ker se temu protivi državni pravdnik, pa bode ista preskrbela, da ga poduči na drug način o tem, kar mu je treba vedeti o pravi svrhi in o oi-iju duhovniške kaste. List je bil zapljen, ko je bil že odposlan in je deloma tudi dospel na poštne postaje ob sedežu posameznih podružnic. Državno pravdništvo je brzojavilo za njim! Tiskar je pa že tudi razdrl jedno celo stran, tako, da se je za drugo izdajo moralo staviti nekaj lista popolnoma na novo in je vsled tega list zakasnil. Vsem naročnikom pa tudi povemo, da se je napravila od upravništva natančna revizija vseh odjemalcev in bodo list od sedaj naprej dobivali redno in točno. Ex-lemenatar gosp. Zbona, višji nadzornik pri južni železnici v Trstu in ob jednem akci-*joner tega podjetja, se boji, da južna železnica ne bi osirotela s tem, da bi dovoljevala svojim uslužbencem prosto vožnjo. Kakor poročamo na drugem mestu, se namreč vrši v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. v Ljubljani velika železničarska veselica in ob jednem manifestacijski shod. Povabljeni so železničarji vseh južnih pokrajin. No, tudi tržaški južni železničarji so se zbrali v precejšnem številu, da posetijo ta dan Ljubljano. Po službenih inštrukcijah imajo oni delavci, ki so že 10 let pri žeieznici, pravico do proste vožnje. Seveda je treba za tak vozni listek vložiti posebno prošnjo. Neki uslužbenec je vse te prošnje pobral ter jih je nesel na inšpektorat. Na poti ga sreča mali možicelj gospod Zbona, in hitro vtakne svoj nos med papirje, ki jih je delavec nesel na inšpektorat. In kaj se zgodi !? Vzel mu jih je iz rok, odbral nekaj njih, katere si je pridržal, češ da ni dovoljeno dajati prostih voznih listov za take zabave. Povedati moramo prav krepko na uho gospodu nadzorniku, da imajo delavci pravico do zabave posebno pa do prostih voznih listkov, katere so si morali prislužiti po napornem dolgoletnem službovanju. Sicer ta gospod vedno ruje tam po postaji in bo ruval toliko časa, da konečno res zagrabi v kako sršenovo gnezdo. Naj se nikar ne domišljuje, da res on sam ves inšpektorat «gor drži*, čeravno je akcijoner. Ker on ne more mirovati napram uslužbencem in jih pika o vsaki mogoči priliki, tedaj se bodemo tudi mi delavci nekoliko več zanimali zanj in ga hočemo zasledovati prav po lisičje. In vse, kar bomo o njem «lepega» in ' «ddbrega» čtili in zvedeli, priobčimo v našem «/j‘le:ni-rarja*. S tem pa zve tudi javnost, da ima ravno železniška uprava take nadzorovalne faktorje, ki provzročajo nevoljo inej nižjimi uslužbenci, da ne opravljajo svoje službe s ta kim veseljem, ki bi bilo v korist in v varnost prometa. V Divači se vrši v nedeljo dne 'J. avgusta t. 1. ob :>. Uri popoldan, v prostorih dvorane .Mohorčič, občni zbor tukajšne skupine Pravo-varstvenega in strokovnega društva. Govoril bo sodrug Kopač iz Trsta. železničarji! tovariši! Zdramite se in pridite vsi ! Skrajni čas je, da se začne delati, da s združenimi, močmi nastopimo za naše pravice in da s druženimi močmi nastopimo tudi proti krivicam, ki se dogajajo vsak dan nam in našim tovarišem. Na svidenje ! Na Dunaju se je vršil dne 14. julija, v dvorani hotela Saro//, VI. Mariahilferstrasse 81, javen železničarski shod, sklican od koaliranih železničarskih društev. Na dnevnem redu je bila »proračunska debata v parlamentu in zahteve železničarjev* ter »odnosni predlogi in sklepi*. Shod je bil izvanredno dobro obiskan. Tudi zastopniki vnanjih 'organizacij so posetili 'shod v velikem številu. Poročal je sodrug Tomschik. Razvcn njega se je shoda vdeležilo še pet drugih socijalističniu poslancev. Shod je jednoglasno izjavil, daje vladina predloga glede izboljšanja železničarskih plač absolutno nevspremljiva, nezadostna ter je iz-• razil nado, da se morebiti vlada premisli še v pravem času ter ugodi zahtevani železničarjev v smislu Ellenbognovega predloga. Sodrug G rali je po daljšem obrazloženju predlagal sledečo resolucijo : »Današnji shod izjavlja, da svota 7'.-! milijonov, . ki jo je avstrijska vlada določila za izboljšanje plač gmotnega • stanja državnih železničarjev, nikakor ne zadostuje, da bi se plače uslužbencev in tudi uradnikov mogle toliko zvišati, da bi odgovarjale vsaj deloma -današnjim draginjskim razmeram. Shod pričakuje, da ; se' ek. avstrijska vlada še pravočasno odloči in konečno : vendar ugodi zahtevam vseli kategorij, tako, kakor so iste predlagane v Ellenbognovi resoluciji«. Ta rcsolucija je bila jednoglasno sprejeta. Izpred razsodišča poklicne zavarovalnice avstrijskih železnic proti nezgodam. Vsled nezgode je zgubil pamet. Strojevodja Rihard Stanka ztiSel je IS. avgusta 1906 na postaji Purkeršdbrf s svojini vlakom v odbijala. Grozno se je prestrašil vsled tega sunka. Tožil je večkrat, da ga boli glava in tudi nekako zmešano je govoril včasih in radi vsake malenkosti se je razburjal Sicer je mogel po malo dneh nastopiti zopet službo, a stanje se mu je takoj tako poslabšalo, daje 9. febr. 1907 moral službo popolnoma pustiti. Zavarovalnica mu ni hotela dati zato nikake odškodnine, ker sta železniški zdravnik in pa zaupni zdravnik zavarovalnice izjavila, da nezgoda z boleznijo Stankovo ni v nikaki zvezi. Pri razpravi pred razsodiščem, kamor je odvetnik Dr. Fried vložil za ponesrečenca tožbo, je zvedenec zdravnik Dr. IloereJ izjavil, da jo Stanka slaboumen in da se mu ima imenovati varuha. Vsled tega se je vršila druga razprava s zastopstvom varuha, pri katerej je bilo zaslišanih vrsta prič, v dokaz, da je bil ponesrečenec pred nezgodo popolnoma normalen. Po zaslišanju teh prič je gosp. Dr. Hoerel potrdil svojo izjavo dano v prvi razpravi ter izrazil mujenje, da ima slaboumnost ponesrečenca prav lahko svoj izvor v tej nezgodi. Izgubo na njegovi zmožnosti za delo je cenil na 100 odstotkov. Razsodišče je na podlagi tega pravdnega materijala obsodilo zavarovalnico na zaostalo plačilo 2328 kron Ob vin. in na odrajtovanje mesečne rente 27V kron 53 vin., vse to seveda v roke ponesrečenčevega varuha. „Zato si ponesrečil, ker si bil pijan11, je rekel železniški zdravnik v Ljubljani, sprevodniku Antonu Jugoviču, ki je hoteč menjati šipe na zadnjem vagonu vlaka, stopil na cementno ploščo nad kanalom, in se mu je ista pod nogami prelomila, tako, da je zdrčnil v kanal in si pri tem poškodoval precej občutno levo nogo. To se je dogodilo 17. nov. 1905 na Ljubljanskem kolodvoru. Noga se mu ni hotela nikakor zazdraviti. S presledki je sicer opravljal službo, četudi le težko, a dne 31. maja 1901) je vendar moral definitivno izstopiti; dne 21. oktokra pa je bil umirovljen. Zavarovalnica mu je plačevala le rento v času zdravljenja, a mu je siser odrekla vsako drugo odškodinino. Jugovič je tožil zavarovalnico po odv. D.ru Frieda. Na razpravi je zavarovalnica predložila razsodišču izjavo južno-železniškega ravnateljstva, katera pravi, da je bil Anton Jugovič umirovljen le radi pijančevanja in da njegovo zdravstveno stanje ni v prav nikaki zvezi z nezgodo. Kot priča zaslišani železniški zdravnik Dr. Illner je tudi menil, da je neo-zdravljivost noge pripisovati temu, da je Ju- govič kroničen pijane. Drugačnega mnenja pa sta bila zvedenca zdravnika in profesorja Habe r da in Dr. Hoerel. ki sta konštatirala, da je Jugovičeva bolezen posledica nezgode in sta cenila njegovo izgubo na zmožnosti za delo na 20 odstotkov. Razsodišče je vsled tega obsodilo zavarovalnico na plačilo zaostalih rent v znesku 610 kron 30 vin. in na pločevanje mesečne rente 30 kron 51 vin. Na znanje! Prejemamo in objavlj: mo: — .lednega tukajšnjih gostilničarjev, ki ima tudi mesarijo, so mnogoštevilni železničarji kot njegovi gostje že opetovano pozvali da sceni meso. Ker do-tičnik tej zahtevi absolutno ni hotel ugoditi, je javen podružniški shod dne 10. julija t. 1. pod predsedništvoni sodruga Pičinina in v spora-zumljenju navzočega mesarja gosp. Ferdinanda Pošavkota, ki je železničarjem naklonjen in tudi priljubljen, odnosno točko dnevnega reda rešil tako-le: 1). vsi v Pragerskem in izven Pragerskega stanujoči železniški uslužbenci dobijo od 15. julija 1908 naprej pri g. Pošavkotu goveje, telečje in svinjsko meso po 1 kroni, po 1 kroni 20 vin. in po 1 kroni 28 vin ; 2.) Vsi zborovalci se zavežejo, kupovati vse za svoje družine potrebno meso edino le iz mesnice g. Pošavkota.; 3) vsak mesar, ki bi hotel z nižjimi cenami konkurirati z gosp. Pošavkom, bo od železničarjev brezobzirno bojkotiran. V organizacijo sodrugi! Samo tem potom moremo napraviti konec brezobzirnemu izko-riščevanju neusmiljenih kapitalistov. I' Pragerske/a 22. julija 1908. Združene železničarske organizacije vabijo na veliko ljudsko slavnost, ki se vrši ‘2. UVKlINtil I. I. v vseh gostilniških in vrtnih prostorih Narodnega doma v Ljubljani pod imenom Porcunkula v Šiški. Začetek veselice ob 3. uri pop. konec ob 12. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Vspored veselice je jako raznovrsten in, zabaven in se je vsled tega nadejati ogromne vdeležbe. Veselični odbor. Koalirane železničarske organizacije vabijo na manifestacijski shod, ki se vrši v nedeljo dne 2. augusta t. I. ob 10. uri dopoldan v areni „Narodnega doma“ v Ljubljani. DNEVNI RED: I. Zahteve železničarjev in koncesije vlade. 11 Sklepi k prvi točki. Sklicatelji. Izjava. Podpisani obžalujem, da sem na surov način razžalil sodruga I. Baraga in celi odbor podružnice pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo, s tem, da sem govoril javno, da ni blagajna v redu, dočim se je izkazalo, da je blagajniško stanje v popolnem redu. Vsled tega se zahvaljujem sodrtigu /.. Baragu, da je blagohotno bdstopil tod nadalj-nega sodnijskega postopanja, ter s tern pokazal svoje lojalno ponašanje. Brežice, dne 19. julija 1908. Tlartin Mavrič prožni delavec. OoNtilna „CASA DEL POPOLO“ (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Laz/aro in ul. S. Catterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. — Cene zmerne. Shajališče zunanjih sodrugov. Kavarna LNIONE - Trst Ulica Caserma in ulica Torro Hianca Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. =£===? Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska Carl o Priora v Kopru