Emilija Neshkoska-Chretnik
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
emillyneshko@gmail.com
Slavistična revija 71/3 (2023): 325–332
UDK 811.163.3'373.6
DOI 10.57589/srl.v71i3.4118
Tip 1.01
K izvoru makedonske besede čekor 'korak'
Pričujoči članek se posveča etimologiji besede чекор 'korak', ki jo s takim pomenom 
in besedotvorno zgradbo pozna le makedonščina. Ker se ista beseda z naglasom na 
zadnjem zlogu ter pomeni 'suho, krivo drevo', 'štor' in 'korenina' pojavlja v jugovzhodni 
makedonščini ter nekaterih bolgarskih narečjih, bomo poskusili ti dve besedi izvesti 
iz istega korena in analizirati njun prvotni pomen. 
Ključne besede: makedonščina, besedotvorje, pomenska motivacija, etimologija
On the Origin of the Macedonian Word čekor 'step'
The article discusses the origin of the Macedonian word чекор 'step', which is 
know only in Macedonian with this meaning and word structure. Since the same word 
with an accent on the end and meanings 'dry, crooked tree', 'stump' and 'root' occurs 
in south-eastern Macedonian and some Bulgarian dialects, we will try to derive these 
two words from the same root and analyse their original meaning.
Keywords: Macedonian, word formation, semantic motivation, etymology
1 Uvod
1.1 Namen članka1 je obravnava makedonske besede чекор 'korak' z večplastnega 
fonetičnega, besedotvornega in pomenskega vidika v sklopu slovanskega in indoe-
vropskega jezikovnega gradiva. S primerjalno metodo bomo skušali ugotoviti sorodne 
jezikovne prvine in obravnavano besedo privesti do jezikovne stopnje, na kateri je 
nastala. Z metodo rekonstrukcije pa bodo rekonstruirani izhodiščno jezikovno stanje, 
prvotna glasovna podoba, prvotna besedotvorna zgradba ter pomenska predstopnja 
pomenu 'korak'. Za etimološke potrebe bomo jezikovno gradivo projicirali na podlagi 
rekonstruirane oblike besede, pri čemer bomo uporabili vsa uporabna spoznanja, ki nam 
dajejo vpogled v življenje naših prednikov in način razmišljanja v času, ko je beseda 
nastala. Etimološka razlaga bo poskusila zapolniti del praznega prostora v slavističnih 
in indoevropeističnih etimoloških raziskavah, pri katerih manjka makedonsko jezikovno 
gradivo in njegova etimološka interpretacija.
1.2 Beseda чекор 'korak' na podlagi dosedanjih raziskav z etimološkega vidika 
ni bila izčrpno obravnavana v nobenem etimološkem slovarju ali kakšnem drugem 
etimološkem delu.2 Beseda je zaradi besedotvorno-pomenskega vidika omejena na 
1 Članek je nastal v sklopu doktorskega študija pod mentorstvom Marka Snoja, ki se mu zahvaljujem 
za strokovne nasvete in pregled besedila.  
2 Fraenkel (1962: 235), obravnava bolg. narečno besedo чекóр, ki je po njegovem mnenju tvorjenka s 
pripono -or-, po zgledu besede чепор. 
Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 3, julij–september326
del vzhodne južne slovanščine, saj imajo drugi (knjižni) slovanski, tj. makedonščini 
sorodni jeziki s pomenom 'korak' naslednje ustreznice: slov. korȃk, nštok. kȍrāk, bolg. 
крáчка, češ., slš., polj. krok, gluž. kročel, dluž. kšaceń, brus. крок, ukr. крок, rus. шаг. 
2 Filološki del
2.1 Beseda чекóр se pojavlja še v narečni bolgarščini, ki ima prosto naglasno mesto, 
s pomeni 'grča', 'štor', 'del odsekane veje', 'korak' (Геров 1904: 538).3 Makedonsko 
jugovzhodno narečno gradivo чекóр, чикóр, чкóр izkazuje pomen 'štor' (OLA, 40),4 
чекóр, določna oblika чекóро pa poleg 'štor', še 'posušena korenina' in 'del posušenega 
posekanega drevesa, ki se ne da cepiti'. K temu gradivu lahko prištejemo še naslednje 
makedonske knjižne besede, ki so v pomenski korelaciji z zgoraj opisanimi primeri: 
чкор 'kos suhega, posušenega drevesa, ki štrli iz zemlje' in 'štor', prvotna manjšalnica 
чкорче 'vžigalica' in pridevnik чкорлав 'suh, trd' (Мургоски 2011: 1454).
2.2 Izhajamo iz predpostavke, da je makedonska knjižna beseda чекор 'korak' is-
tega izvora kot makedonska in bolgarska narečna чекóр 'posušena korenina', 'štor' in 
'del posušenega posekanega drevesa, ki se ne da cepiti' ter makedonska knjižna чкор 
'štor'. Na podlagi izpričanega makedonskega knjižnega in narečnega ter bolgarskega 
narečnega gradiva, lahko rekonstruiramo skupno izhodišče, ki se glasi *čekòrъ, iz 
česar se je po ošibitvi nenaglašenega e-ja zaradi naglasa, ki je bil na končnici in se je 
pregibal po akcentski paradigmi b, razvilo *čьkòrъ, to pa v današnji makedonski чкор. 
2.3 Obravnavana beseda чекор ima dva težko združljiva pomena, ki ju na tej 
točki še ne moremo pojasniti, zato bomo v nadaljevanju poskusili priti do pomenske 
predstopnje pomenu 'korak' in razložiti pomensko motivacijo ter pot do nje, upoštevajoč 
vsa pomenska dejstva, ki jih prinaša slovansko in drugo sorodno jezikovno gradivo. 
V nadaljevanju sledi slovansko primerjalno gradivo, ki je domnevno v semantičnem 
razmerju z besedo чекор.
3 Primerjalni del
3.1 Po mnenju Sławskega (1976: 335) naj bi bila bolgarska beseda чекóр v prevoj-
nem razmerju s slov. kokóra 'šop las, koder' (Pleteršnik 1894: 420), polj. dial. kokora 
'ukrivljen kos hrastovega lesa za ladijski okvir' (Sławski 1976: 396), rus. кокóра 'krivo 
drevo z vejami, ki ga prinese reka' (Фасмер 1986: 382–3), nar. rus 'spodnji del debla 
iglavca z odsekom velike korenine pod kotom' in 'kriv štor s koreninami', v Nižnem 
Novgorodu кóкорь 'izkopano drevo iz zemlje' in 'kriv štor', češ. kokořík 'Polygonatum 
multiflorum', nar. češ. kokořik 'Potentilla tormentilla', slš. kokorík 'dišeči salomonov 
3 Геров 1904 je imel vsaj delno v mislih makedonsko gradivo, saj je makedonščina v bolgarskih slovarjih 
obravnavana kot narečno gradivo.
4 Omembe vredna je še nar. hrv. beseda kóren 'štor', ki je obravnavana v OLA: 40. Beseda lahko im-
plicira na štor, kot del drevesa, tesno povezan s koreninami, ki so krive. V pomenskem oziru bi štor lahko 
pomenil 'krivi del drevesa'.
327Emilija Neshkoska-Chretnik: K izvoru makedonske besede čekor 'korak'
pečat' 'Polygonatum odoratum', nar. bolg. кóкор 'grm' (ЭССЯ 1983: 114–5), nar. hrv. 
kokurice 'žagovina' (Tentor 1950: 76). 
3.2 Omeniti velja tudi češ. glagol čečeřiti 'kodrati lase, mršiti', za katerega je Bezlaj 
(1982: 54) mnenja, da ima isti koren kot bolg. чекóр. Po Machku (1968: 100) naj bi bil 
češki glagol čeřiti 'tresti, valovati' rezultat haplologije iz narečnega čečeřiti. Slednji je 
izvorno denominativ iz *čečerъ 'koder',5 kar se ohranja v gluž. šešer 'koder'. Pridevnik 
s pomenom 'kodrast' obstaja še v nar. črnogorščini чȅчeрāв z različico чeчу̀рав (Бјелетић 
2016: 102) – 'ki ima kodre'. Praslovanski besedi *korákъ 'korak', *kȏrkъ 'krak, noga' 
izvajajo iz ie. baze *(s)ker- 'vrteti, obračati, kriviti, sločiti', iz katere izvajajo tudi pri-
devnik *krȋvъ 'kriv' iz ie. *(s)krei̯- (Pokorny 1959: 936).
3.3 Sławski (1976: 395) izhaja iz domneve, da je samostalnik *kokora reduplicirana 
tvorjenka iz psl. korena *kor- 'korenina', ki ga izvaja iz indoevropskega *(s)ker- 'obra-
čati, kriviti, sločiti'. Iz tega korena izvaja še lit. kẽras 'štor', 'deblo posekanega, podrtega 
drevesa s koreninami', latv. cȩrs 'grčasta drevesna korenina, cencers 'star štor', cecers 
'štor' in 'drevesni štor s koreninami, iztrganimi iz zemlje', metaforično tudi 'slaba, hu-
dobna oseba' (Mühlenbach, Endzelin 1923–1925: 367, 375), latv. cecere 'drevesni štor' 
in 'drevesne korenine na bregu pod vodo' (Endzelin, Hauzenberg 1956: 262). 
4 Etimološka razlaga
4.1 Izhodišče *čekòrъ dopušča dve besedotvorni analizi:
(1) Beseda je tvorjena iz korena *ček- (< *ku̯ek- ali < *(s)kek-) s pripono *-orъ/ь.
(2) Beseda je tvorjena z reduplikacijo iz korena *(s)ker-. 
4.1.1 Če je pravilna prva analiza, je beseda izglagolski samostalnik, izpeljan s 
praslovanskim  priponskim obrazilom *-orъ/ь, ki tvori samostalnike z besedotvornimi 
pomeni 'ime dejanja, stanja', tj. nomen actionis, 'ime vršilca dejanja', tj. nomen agen-
tis, 'ime opravkarja', tj. nomen actoris in 'ime nosilca lastnosti' tj. nomen qualitatis, 
kot so 1) *ba̋xorъ 'čarovnik' ← *ba̋xati 'govoriti, blebetati' ← ie. *bhah2- 'govoriti', 
2) *pi̋skorъ, *pi̋skorь 'Misgurnus fossilis' ← *piskati 'piskati' ← ie. *(s)pei̯s- 'pihati, 
dihati', 3) *gőrxorъ 'grašica' ← *gorxъ 'grah, stročnica' ← ie. *ghers- 'različne rastline, 
prvotno morda plevel' (Sławski 2001: 111, 114, 135–6; Bezlaj 1977: 169), 4) *sȗxorъ 
'prepečenec' ← *sȗxъ 'suh, ne moker' ← ie. *h2seu ̯s- 'sušiti se' (Snoj pri Bezlaju 1995: 
339). Samostalnik *čekòrъ je lahko tako kot navedeni primeri izpeljan iz korena *ček- 
< *k(u̯)ek(u̯)- 'seči, posegati', iz katerega izvajajo slovanski glagol *čeka̋ti 'čakati' (LIV 
2001: 347). Ie. koren je prisoten še v lit. kàkti 'prispeti, dospeti, zadoščati' (Smoczyński 
2020: 587). Domneva, da je чекор iz ie. korena *k(u̯)ek-, je lahko vzdržna, če vzamemo 
v ozir dejstvo, da so korenine tiste, ki sežejo navzdol v zemljo, ki se širijo in intenzivno 
razvijajo. Чекор je lahko ime rezultata dejanja (nomen rei actae), pomenski razvoj 
pa bi šel v smer:  'seči, posegati' > 'odpravljati se na pot, oditi' > 'korakati' → 'korak'. 
5 Podoben pomenski razvoj izkazuje tudi lat. crispus 'kodrast, valovit', ki ga Pokorny (1959: 935–8) 
izvaja iz podaljšave *(s)krei̯-s- istega korena *(s)ker- 'vrteti, kriviti, sločiti'. 
Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 3, julij–september328
Druga možnost je, da je beseda izpeljana iz korena *ček- < *(s)kek- 'skočiti, živahno 
premikanje' (Pokorny 1959: 922–3), iz katerega so slovanski glagoli *skoči̋ti 'skočiti', 
kavzativ *ka̋čiti 'dvigati' in 'natakniti, obesiti' (Snoj 1991: 34, 38) ter priponskega obrazila 
*-orъ/ь. Beseda bi bila v tem primeru nomen actionis, pomenski razvoj bi potekal v 
smer: *'skočiti' → *'skok' > *'korak'. Prva ali druga razlaga bi zadoščala, če ne bi ista 
beseda v bolgarskih narečjih pomenila 'grča', 'štor' ter v jugovzhodnih makedonskih 
'del posušenega posekanega drevesa, ki se ne da cepiti'. 
4.1.2 Po drugi besedotvorni analizi je *čekòrъ tematska reduplicirana tvorba, tako 
kot: *gȏlgolъ 'klicanje, vpitje' iz ie. korena *gal- 'klicati, vpiti', *kȏlkolъ 'zvon' iz ie. 
korena *kelh1- 'zvoniti, kričati', *pȏrporъ 'zastava, prapor' iz ie. korena *(s)per- 'leteti', 
*bȏlbolъ 'brbljanje, klepetanje' iz ie. korena *bol- 'govoriti, blebetati' (ЭССЯ 1983: 
137, 141–4; Snoj pri Bezlaju 1995: 102; Rejzek 2004: 78; Pokorny 1959: 639, 802; 
LIV 1998: 528). A ti izkazujejo o-jevsko prevojno stopnjo v korenu in reduplikaciji. 
Izjema je primer *pȅpelъ, *pȍpelъ 'pepel' z e-jevsko stopnjo v korenu in reduplikaciji 
ali o-jevsko v reduplikaciji in e-jevsko v korenu.6
4.1.2.1 Beseda *čekòrъ pa izkazuje o-jevsko in ne e-jevske stopnje v korenu, razlog 
temu bi lahko pripisali vplivu besed, tvorjenih iz korena *kor- → *korákъ 'korak' in 
*kȏrkъ 'krak'. Koren teh dveh besed bi lahko vplival na predpraslovansko reduplicirano 
tvorbo *kekeru, da se je razvila v *kekoru > psl. *čekòrъ, slovanski lokalizem, omejen 
na del vzhodne južne slovanščine. V prid te domneve govori latv. cecers 'štor', ki ima 
e-jevski samoglasnik v korenu in reduplikacijskem morfemu. To bi lahko pomenilo, 
da je v slovanščini, točneje na makedonskem in delno bolgarskem jezikovnem pro-
storu, prišlo do besedotvorne anomalije. Podobno anomalijo izkazuje samostalnik psl. 
*tȅtervъ/ь, ki se ohranja v csl. tetr5v6 'fazan', srb. тèтрēб, hrv. tètrijeb 'divja kura', 
bolg. тéтрев, mak. тетреб, rus. тéтерев 'ruševec', ukr. тéтерев, brus. цeцéря 'isto', 
polj. cietrzew 'isto', kaš. cetrzéw, češ. tetřev 'divji petelin', dluž. ćećer iz ie. baze *tet(e)
r- 'krakati, oglašati se' (Pokorny 1959: 1079). Iz slovanskega gradiva je razvidno, da 
se tako v reduplikaciji, kot v korenu odraža e-jevska prevojna stopnja. Odstopanjе se 
pojavi v slš. tetrov in gluž. ćećor(ka) (Фасмер 1987: 52; Snoj pri Bezlaju 2005: 177), ki 
kažeta na e-jevsko prevojno stopnjo v reduplikaciji, o-jevsko pa v korenu. V slovaščini 
in gornji lužiški srbščini je po metatezi likvid prišlo do pozne, sekundarne vzpostavi-
tve o-ja v korenskem morfemu iz zdaj neznanih razlogov. Če bi bila sprememba e v o 
pred metatezo likvid, bi na podlagi regularnih glasovnih sprememb imeli v slš. odraz 
**tetrav, v gluž. **ćetró(ka). V slovanščini redupliciranih nominalnih tvorb z e-jevsko 
prevojno stopnjo v reduplikaciji in o-jevsko v korenu zaenkrat ni bilo moč zaslediti, a 
se zdi mogoče, da ima sekundarni o tudi *čekòrъ, tako kot ga ima *tetrobъ. 
6 Ta beseda ima dve možni etimološki razlagi. Prva je *pȍpelъ, imenska, reduplicirana tvorba iz ie. 
korena *pelH- 'prah, moka' → *pol-pelъ > *popelъ, pri kateri je v poznejšem obdobju po vsej verjetnosti 
prišlo do prekzložne asimilacije *o – e > *e – e. Po drugi strani bi *pȍpelъ po mnenju Machka (1968: 429) 
razložili  kot predponsko tvorjenko, sestavljeno iz *po- in *pelъ iz glagola *pel- 'goreti',  kar je nomen rei 
actae s pomenom *'ime rezultata gorenja', *'to, kar ostane po gorenju'.
329Emilija Neshkoska-Chretnik: K izvoru makedonske besede čekor 'korak'
4.1.2.2 Šibka stran tega poskusa razlage je, da imajo vsi doslej omenjeni reduplicirani 
samostalniki prvotni naglas na prvem zlogu in torej spadajo v psl. naglasni vzorec a 
ali c, obravnavani *čekòrъ pa se je nedvomno pregibal z naglasom na končnici, torej 
po naglasnem vzorcu b. 
4.1.2.3 Iz zgornjih primerov se da razbrati, da so slovanske imenske reduplicirane 
tvorbe naglašene na prvem zlogu, da se torej naglašujejo po vzorcih a ali c, kar pa ne 
drži za besedo *čekòrъ, ki se naglašuje po vzorcu b. Prav z oddaljenostjo naglasa lahko 
razložimo redukcijo e v ь, tako kot je to primer z dvo- ali večzložnicami: *čelově̋kъ > 
*čьlově̋kъ 'človek', *čety̋re > *čьty̋re 'štiri', *čeka̋ti > *čьka̋ti 'čakati'.  
4.1.3 Zato v nadaljevanju sledi še ena besedotvorna razlaga, ki temelji na pred-
postavki, da je *čekòrъ postverbal iz intenzivnega redupliciranega glagola *čekori̋ti, 
kakor so tudi naslednji primeri: *vorvòrъ ← *vorvora̋ti 'govoriti' iz glagola *vьra̋ti 
'govoriti' ← ie. *u̯er(H)- 'govoriti', kar se ohranja v nar. češ. in slš. kot vrávor 'mom-
ljanje', *polpòlъ ← *polpola̋ti iz glagola *pőlti 'goreti' ← ie. *pel(H)- 'goreti', kar se 
ohranja v češ. in slš. kot plápol 'utripanje ognja, plamen', *mormòrъ ← *mormori̋ti iz 
ie. *merh2- 'mleti, stiskati, drobiti', kar se ohranja v slov. kot mrámor, po disimilaciji 
brámor, *korkòrъ ← *korkori̋ti 'krakati' ← ie. *(s)ker- 'hripavo oglašanje', kar se 
ohranja v češ. kot krákor 'krakanje'. 
4.1.3.1 V večini makedonskih narečij in v knjižnem jeziku velja naglasno pravilo 
proparoksitoneze. Prosto naglasno mesto pa se ohranja v jugovzhodnih narečjih, kjer 
obravnavano besedo naglašujejo чекóр, z različicо чикóр. Čeprav naglasne prvine v 
makedonščini niso ključnega pomena za etimologijo, je treba v tem primeru upoštevati 
prvotni naglas in naglasni tip, po katerem se je makedonska beseda pred vzpostavitvijo 
proparoksitoneze pregibala.
4.1.3.2 Navedeni postverbali *vorvòrъ, *polpòlъ in *korkòrъ so se pregibali po 
naglasnem vzorcu b, torej po istem vzorcu, po katerem se je prvotno pregibala tudi 
makedonska beseda *čekòrъ. Prvotnost naglasnega vzorca b potrjujeta gradivo iz ju-
govzhodnih makedonskih narečij *čekòrъ in redukcija *čekòrъ > *čьkòrъ. Na podlagi 
te primerjave se zdi upravičeno sklepati, da je tudi samostalnik *čekòrъ besedotvorno 
postverbal. 
4.1.3.3 Praslovanski samostalnik *čekòrъ se torej da izpeljati iz glagola *čekori̋ti, 
tega pa iz intenzivne glagolske osnove ie. *kér-kor-, iz korena *(s)ker- 'vrteti, sločiti, 
obračati'. Tvorba intenziva je besedotvorno taka kot v ie. *h3é-h3oH- iz korena *h3reH- 
'valoviti, vrtinčiti se', ki se ohranja v got. k reiraiþ 'tresti, trepetati' (LIV 2001: 305).7
4.1.3.4 Soroden postverbal lahko domnevamo tudi za baltščino, točneje za lat-
vijščino, kjer sta izpričana samostalnika cencers (< *cercers) 'star štor' in cecers 
'štor' in 'drevesni štor s koreninami, izruvanimi iz zemlje', ki ju lahko rekonstruiramo 
*kekera-, pri čemer je r reduplikacijskega morfema v prvem primeru disimilatorično 
7 Več o intenzivih v LIV (2001: 723).
Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 3, julij–september330
spremenjen v n, v drugem pa je disimilatorično odpadel tako kot v praslovanščini. 
Baltsko izhodišče *kekera- bi v odnosu do slovanskega *čekòrъ lahko imeli za formo 
facilior, v kateri se je korenski samoglasnik priličil reduplikacijskemu, tako kot se je 
to zgodilo v psl. *čečerъ 'koder' → denominativ *čečeriti 'kodrati lase, mršiti'. Prav 
tako bi vzhodnoslovanskemu gradivu lahko pripisali oznako forma facilior, pri čemer 
se je priličitev zgodila v obratno smer – *kekora > *kokora. Drug primer, ki je rezultat 
tovrstne spremembe, je psl. *pȍpelъ poleg *pȅpelъ 'pepel' iz ie. korena *pelH- 'prah, 
moka'. Obliko *popelъ lahko pojmujemo kot  formo difficilior, ki se je v večini jezikov 
po asimilaciji razvila v formo facilior *pȅpelъ, v slš. pa v *pȍpolъ. 
4.2 Iz zgoraj naštetega, lahko govorimo o intenzivu *kér-kor- 'kriviti, ukrivljati, 
upogibati' in njegovem postverbalu *kerkoro- 'upogibanje, ukrivljanje', iz katerega 
se je na eni strani razvil pomen 'korenina' in drugotno 'štor (s koreninami vred)', na 
drugi pa 'upogibanje nog', torej 'korak', ko se je na makedonskem govornem področju 
prvotna pomenska vez *'kriv', *'kar se vrti, kar je upognjeno' pretrgala, rezultat česar 
je bil nastanek novega pomena – 'korak'.
5 Sklep
5.1 Podana sklepanja dopuščajo naslednjo interpretacijo: makedonska beseda 
чекор je leksikalna posebnost, ki ima na podlagi fonetične, morfološke, besedotvorne 
in pomenske analize tri možne etimološke razlage. Po prvi domnevi naj bi bila beseda 
izglagolski samostalnik z besedotvornim pomenom nomen actionis, tvorjena iz gla-
golskega korena *ček- in pripone *-orъ. Po drugi možnosti naj bi bila reduplicirana 
tematska tvorba iz ie. korena *ker-, pri čemer naj bi se v korenu sekundarno vzpostavil 
o-jevski samoglasnik pod vplivom besed *korakъ 'korak', *korkъ 'krak' – *ke-ker-o- > 
*ke-kor-o-. Tretja možnost pa kaže na to, da gre za postverbal s pomenom nomen actionis 
iz intenzivnega redupliciranega glagola *kér-kor. Vse tri morfološke analize so sicer 
vzdržne, a sta prvi dve zaradi naglasoslovnih argumentov slabše utemeljeni kot tretja. 
5.2 Če je torej pravilna tretja domneva, je makedonska beseda чекор < *čekòrъ 
postverbal iz intenzivnega redupliciranaga glagola *čekori̋ti < *kér-kor-  ← *(s)ker- 
'vrteti, obračati, kriviti'. Njen prvotni pomen je *'gibljivi del človeškega telesa; tisti del, 
ki se vrti, upogiba', ta pa se je prek pomena 'noga' razvil v pomen 'korak'.  
Viri in literatura
Ernst Fraenkel, 1955–1965: Litauisches etymologisches Wörterbuch. Heidelberg 
Göttingen: Carl Winter and Vandenhoeck & Ruprecht.
France Bezlaj, 1976–1982: Etimološki slovar slovenskega knjižnega jezika I–II. 
Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. 
France Bezlaj, 1995–2005: Etimološki slovar slovenskega knjižnega jezika III–IV. 
Dop. in ur. Marko Snoj, Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC.
331Emilija Neshkoska-Chretnik: K izvoru makedonske besede čekor 'korak'
Franciszek Sławski, 1974–2001: Słownik prasłowiański I–VIII. Wrocław: Zakład 
narodowy im. Ossolińskich: Wydawnictwo Polskiej akademii nauk.
Helmut Rix, 2001 [1998]: Lexicon der Indogermanischen Verben die Wurzeln und 
ihre Primärstammbildungen. Wiesbaden: L. Reichert. 
Janis Endzelin, Edith Hausenberg, 1956: Ergänzungen und Berichtigungen zu 
Mühlenbachs Lettisch-deutschem Wörterbuch. V. Band. Chikago: Herausgegeben 
von der Gruppe der Lettischen Baltologen in Chikago.
Jiří Rejzek, 2004: Český etymologický slovník. Voznice: Leda.
Julius Pokorny, 1959: Indogermanisches etymologisches Wörterbuch. Bern, München: 
Francke Verlag. 
Karl Mühlenbach, Janis Endzelin, 1923–1925: Lettisch-deutsches Wörterbuch Lief. 
I. Riga: Herausgegeben vom lettischen Bildungsministerium.
Maks Pletešnik, 1984: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofijstvo.
Marko Snoj, 1991: Nekaj pripomb k izvoru slovanskih glagolov skočiti, skakati 
in kačiti. Jezikoslovni zapiski 1. 31–40.
Mate tentor, 1950: Leksička slaganja: creskoga narječja i slovenskoga jezika protiv 
Vukova jezika. Razprave razreda za filološke in literarne vede I. Ljubljana: SAZU.
Václav Machek, 1968: Etymologický slovník jazyka českého a slovenského. Praha: 
Československá akademie věd.
Wojciech Smoczyński, 2007: Słownik etymologiczny języka litewskiego. Wilno: 
Wydział Filologiczny
***
Зозе Мургоски, 2011: Толковен речник на современиот македонски јазик. Скопје: 
Филолошки факултет „Блаже Конески“.
[Zoze Murgoski, 2011: Tolkoven rečnik na sovremeniot makedonski jazik. Skopje: 
Filološki fakultet „Blaže Koneski“.]
Макс Фасмер, Олег Н. Трубачёв, 1967–1973: Этимологический словарь русского 
языка 1–4. Москва: Прогресс. 
[Maks FasMer, Oleg N. Trubačёv, 1967–1973: Etimologičeskij slovar' russkogo jazyka 
1–4. Moskva: Progress.]
Марта Бјелетић, 2016: Придеви са значењем 'коврџав' у српском језику (на грађи за 
Општесловенски лингвистички атлас). Јужнословенски филолог 72/3–4. 93–110.
[Marta bjeleTić, 2016: Pridevi sa značenjem 'kovrdjav' u srpskom jeziku (na građi za 
Opšteslovenski lingvistički astlas). Južnoslovenski filolog 72/3–4. 93–110.]
Найден Геров, 1904: Речник на българский язик: С тълкувание речити на български 
и руски: Ч. 5: Р–Я. Пловдив: Дружжественна печатница „Съгласие“.
[Najden Gerov, 1904: Rečnik na bălgarskij jazik: S tălkuvanie rečiti na bălgarski i 
ruski: Č. 5: R–Ja. Plovdiv: Družžestvenna pečatnica „Săglasie“.]
OЛА: Общеславянский лингвистический атлас, 1988: Серия фонетико- 
грамматическая.
[OLA: Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas, 1988: Serija fonetiko-grammatičeskaja.]
Олег Н. Трубачёв, 1974–(2018): Этимологический словарь славянских языков 
1–(41). Москва: Академия наук СССР.
[Oleg N. TrubačЁv, 1974–(2018): Etimologičeskij slovar' slavjanskih jazykov 1–(41). 
Moskva: Akademija nauk SSSR.]
Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 3, julij–september332
Заклучок
Во трудот е претставена етимологијата на македонскиот збор чекор од акцентски, 
фонетски, зборообразувачки и семантички аспект. Во македонскиот литературен јазик се 
јавува со значење 'движење на нозете при одење', во југоисточните македонски, како и во 
некои бугарски дијалекти, пак, со слободен акцент, односно чекóр се јавува и со значење 
'трупец', 'дел од суво, исушено дрво што стрчи од земјата'. Во значенска корелација е и 
литературниот збор чкор 'дел од исушено дрво' и 'трупец'. Поради истата зборообразувачка 
форма и нивното различно значење, се обидовме истите да ги изведеме од ист корен и да 
го претставиме нивното првично значење преку три етимолошки толкувања.
Според првата претпоставка, зборот е творен од коренот *ček- (< *kek- или < *(s)
kek-) 'сега, посегува' со суфиксот *-orъ/ь, што од морфолошки аспект би бил одглаголска 
именка со зборообразувачко значење nomen actionis, а со првична семантичка мотивација 
'сега, посегнува' → 'чекор', но поради значењето 'суво, исушено дрво', 'корен' и 'пен, дебел, 
кус трупец' и 'дел од гранка' кој се јавува во југоисточните македонски и некои бугарски 
дијалекти, ова објаснување има свои недостатоци.  
Според второто етимолошко толкување, зборот може да биде творен со редупликација 
на коренот *(s)ker- → *kekeru > *kekoru > *čekòrъ, според *gȏlgolъ 'викање, повикување' 
од и.-е. корен *gal- 'вика', *kȏlkolъ 'ѕвон' од и.-е. корен *kelh1- 'ѕвони, повикува', *pȏrporъ 
'знаме, бајрак' од и.-е. корен *(s)per- 'лета', *bȏlbolъ 'брборење, разговарање' од и.-е. корен 
*bol- 'зборува, брбори', при што во коренот секундарно е вметнат гласот о, под влијание 
на зборовите *korakъ 'чекор' и *korkъ 'крак'. Недостатокот на горенаведената анализа 
произлегува од фактот, што сите горенаведени именки имаат акцент на првиот слог, што 
значи дека спаѓаат во прасловенската акцентска парадигма а или с, што не е случај со 
*čekòrъ, кој спаѓа во акцентската парадигма b. 
Третата морфолошка анализа се темели врз претпо ставката дека *čekòrъ е поствербал 
од интензивниот редуплициран глагол *čekorti, како што е случај и со следниве 
примери – *vorvòrъ ← *vorvorti 'зборува' од глаголот *vьrti 'зборува, вреви' ← и.-е. 
*er(H)- 'зборува', *polpòlъ ← *polpolti од глаголот *pőlti 'гори' ← и.-е. *pel(H)- 'гори', 
*mormòrъ ← *mormorti од и.-е. *merh2- 'меле, стиска, дроби', *korkòrъ ← *korkorti 'крака' 
← и.-е. *(s)ker- 'грубо одѕвонување'. Доколку претпоставиме дека првичниот акцент 
е оној во дијалектите, односно чекóр < *čekòrъ, тоа би значело дека зборот спаѓал во 
акцентската парадигма b. На тој начин можеме да ја објаснеме и редукцијата на гласот 
е во ь *čekòrъ > *čьkòrъ, денешното македонско чкор. 
Од семантички аспект, првичното значење на зборот *kér-kor- бил 'витка, се криви', 
кој во одреден момент распаднал на две различни значења – едното 'суво, исушено дрво', 
'корен' и 'пен, дебел, кус трупец' и 'дел од гранка', а другото преку значењето 'подвижен 
дел од човечкото тело; тој дел што се врти, криви', 'нога' се развил во 'чекор'.
Од понудените етимолошки толкувања, третото има најмногу предности поради 
акцентското објаснение. Доколку е правилна третата претпоставка, зборот чекор < 
*čekòrъ е поствербал од интензивниот глагол *čekorti < *kér-kor- ← *(s)ker- 'се врти, 
криви' со првично значење *'подвижен дел од човечкото тело; оној дел што се врти, 
витка', кој преку значењето 'нога', се развил во значење 'чекор'.