EU POMEMBNEJŠA OD MANJŠINE str. 4
CENA 200 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA
NAMANZIOLIJU str. 12 k
ROKOMETNA POROKA ŽRKIZOU-ŽRK PIRAN str. 9
DJELEM, DJELEM
Vi cigani pa res znate zaigrati in zapeti, zato me res zanima, kaj delate poleti Lahko bi zaigrali za naše turiste da ne bodo poslušali vedno ta iste,
Hare Krišno in ruske romance, pihalne orkestre in nočne pijance.
Lahko vam ponudimo poceni prenočišče, hrano v kakšni menzi in javno stranišče.
Plača mo pa z naročilnico, mi keša ne poznamo a če prijezdite na konjih vam zrihtamo še slamo.
GRADIMO $1 POT V RAM
(Mef) Z Lojzetom se strinjava v veliko stvareh, v nekaterih pa nikakor ne prideva skupaj. Morda tudi zato, ker je on končal gozdarsko srednjo šolo, mene pa so tik pred vpisom preusmerili na gimnazijo in tako Lojze o drevesih ve veliko več kot vem sam in mu moram to tudi priznati.
Tako je bilo ob urejanju parka Pietro Coppo in malega parka ob Hotelu Marina, kjer je bilo na začetku kar veliko pripomb, zdaj pa smo z doseženim bolj ali manj zadovoljni. Toda to seveda še zdaleč ne pomeni, da so nekateri nezmotljivi in da jim moramo brezpogojno zaupati, ker oni že vedo kaj delajo. Dogajanje na območju svetilnika je že takšno, da si zasluži vsaj dvom, če ne že kar obsodbo tistih, ki so se tako brezobzirno lotili »rezanja« edinega zelenega obmorskega rtiča v tem delu našega morja. Prebivalci starega mesta in sprehajalci so bili konec prejšnjega tedna ogorčeni, ko so namesto zelenice zagledali avtocestni križ, porezane korenine dreves in tovornjake, ki so na že minirano območje dovažali
nove količine peska za ureditev bodočih sprehajalnih poti. Vse to se je seveda dogajalo tik ob na pol pomšenem pomolu, ob peskovniku v katerega še psov ni varno spustiti in ob makadamski poti ki pelje z enega konca svetilnika na drugi.
Zgražali so se v krajevni skupnosti, sosedje so menda začeli zbirati nekakšne podpise v znak protesta, Izolo so preplavili plakati z obsodbami županje, ki pri tem posegu verjetno nima posebne vloge. Urejanje svetilnika se namreč izvaja po načrtu, ki je pripravljen že nekaj časa, vendar ga na vpogled ali morebitno odločanje ni prejel nihče razen izvajalca in prav tu je verjetno glavni razlog nezadovoljstva tolikšnega števila ljudi. Glede na to, da JP Komunala zna poskrbeti za stike z javnostmi, bi to gotovo morali storiti tudi ob tem pomembnem posegu v naše zaščiteno okolje.
Lojze pravi, da bo počakal z oceno, saj je zelo verjetno, da bomo na koncu vsi zadovoljni z rezultati tega posega. Ko se danes ozrem po vse bolj razredčenem, zabetoniranem in preoranem svetilniku, se še enkrat več, ne strinjam z njim. . njim.
fC Banka Koper
M4.1
22. april 2004
h
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
V Izoli, Livade je zaključena novogradnja stanovanjskih stolpičev.
Vse, ki si želite ogledati še nekaj prostih stanovanj, vabimo v petek, 23. aprila 2004, ob 11., 13. ali 16. uri na vodene oglede.
Prosimo vas, da prihod najavite do četrtka, 22. 4. 2004 po tel. 05/640 05 20.
www.inka.si	Inka d.o.o., Cankarjev drevored 17, Izola
JEREB	
AVTO	CENTER	
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) NOVI URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00
Vikend očiščevalnih akcij
TABORNIKI SO ZBRALI 4 TONE PAPIRJA
S sobotno akcijo zbiranja starega papirja pred sedežem Občine Izola so izolski taborniki iz rodu Jadranskih stražarjev v sodelovanju z Občino in Komunalo Izola zbrali 4 tone papirja, katere izkupiček je bil namenjen Fundaciji za bolne in revne otroke.
Zbiranje starega papirja je potekalo v okviru širše zastavljene akcije, ki se je glasila 'S starim papirjem do novih radosti’, organizirana pred 22. aprilom, ki je DAN TABORNIKOV. Vzporedno je potekalo zabavno-družabno	tekmovanje
Fotoorientacija odprta osnovnošolski mladini (ni bilo pomembno ali si tabornik, lahko si iz katerega koli društva, šole ...), pri kateri so ekipe s pomočjo fotografij znanih mestnih objektov iskale kontrolne točke na katerih so reševale razne zabavne naloge za katere so dobile točke.
S količino zbranega papirja so bili zadovoljni, saj so zbrali 100% več kot lansko leto, ko so zbrali 2 toni. Kljub muhastemu vremenu so se najbolj pogumni udeležili Fotoorientacije, na katerem je zmagala v konkurenci petnajstih ekip, mešana ekipaLuzerjev.
Zahvaljujemo se vsem članom, njihovim staršem in sorodnikom ter tistim občanom, ki so nam pomagali pri naši akciji, ki ima globlji pomen kot samo zbiranje starega papirja. Ni samo korak v smeri večje skrbi za varstvo okolja, ni samo druženje	in širjenje
poznanstev, ampak	je tudi
humanitarna	akcija pomoči
sočloveku, saj nikoli	ne vemo kaj
nas Čaka jutri. Tekst: VČ; Foto: Verbič
10 LET OSNOVNE ŠOLE LIVADE
Osnovna šola Livade praznuje prvih deset let delovanja, v petek pa bodo tej obletnii dodali še slovesnost ob otvoritvi prizidka s katerim je šola pridobila pogoje za devetletko in hkrati proslavili vstop Slovenije v Evropsko unijo.
V petek, 23. avgusta ob 13.00 bodo pred šolo pripravili zanimiv program v katerem bodo sodelovali predvsem učenci OŠ Livade pa tudi nekateri drugi gostje. Ob tej priložnosti bodo na »modro nebo« odtisnili zvezdice, zapeli šolsko himno, predstavili športne in plesne točke, pripravili modno revijo in razstavo, ki bo v prizidku šole.
Seveda vabijo na slovesnost in ogled sedanje in nekdanje učence te šole, starše in Izolane nasploh.
OBVESTILO IN POPRAVEK
Doktor Veselinovič obvešča vse svoje paciente, prijatelje, znance in posebej neznance, ki so v začetku tega tedna razširili vest o njegovem odhodu s tega sveta, da je še vedno tukaj, še vedno dela in namerava to početi tudi v prihodnje. Pa še lep pozdrav pošilja vsem skupaj.
Industrijska c. 11 IZOLA Tel.: 05/640 42 53
POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVIS
m o-fc
PIAGGIO*
DEŽEVJE JE PRESTRAŠILO ČISTILCE
V soboto, 17. aprila bi morala biti izvedena tradicionalna očiščevalna akcija "Simonov zaliv - Bele skale", ki je v prejšnjih letih k nam privabila kar nekaj ministrov in predstavnikov sosednjih občin. Letošnjo pa je zmotil dež. Ne toliko tisti, ki je padal med akcijo kot tisti, ki je padal celo noč in naredil obalo do belih skal skorajda neprehodno. Pa saj bo časa za čiščenje še veliko.
OMEJITEV VPISA NA FAKULTETE IN VISOKE ŠOLE
Senatorji Univerze na Primorskem so sprejeli sklep o omejitvi vpisa v prvi letnik nekaterih dodiplomskih študijskih programov v študijskem letu 2004/ 05, saj je število prijavljenih kandidatov v prvi prijavi bistveno preseglo število razpisanih mest.
Fakulteta za humanistične študije Koper potrjuje 45 vpisnih mest za redni študij po univerzitetnem študijskem programu kulturni študiji in antropologija, Fakulteta za management Koper 140 vpisnih	mest	za	redni	študij	po	visokošolskem strokovnem
študijskem programu management, Pedagoška fakulteta Koper 45 vpisnih	mest	za	redni	študij	po	univerzitetnem študijskem
programu razredni pouk, Turistica- Visoka šola za turizem Portorož 120 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem strokovnem študijskem programu hotelirstvo in turizem, Visoka šola za zdravstvo Izola pa 60 vpisnih mest za redni študij po visokošolskem strokovnem študijskem programu zdravstvena nega.
Ob tem so senatorji izglasovali določbo, po kateri se na Pedagoški fakulteti v visokošolskem strokovnem študijskem programu predšolska vzgoja - izredni študij število vpisnih mest za vpis v prvi letnik v novem študijskem letu s 30 poveča na 45 vpisnih mest. S sklepom o omejitvi vpisa pa bo morala soglašati še vlada.
(n/ff)	Kulinarično
—ff	popotovanje
c/fotel C/rCa tl/ia	v restavraciji Marina
(Hotel Marina-Izola)
PRIDRUŽITE SE NAM V KULINARIČNEM POPOTOVANJU Z DOBROTAMI IZ KOPRIV TER OB PREDSTAVITVI ŽLAHTNE KAPLJICE VINA IZ GORIŠKIH BRD,
KI BO V SOBOTO 24.04 od 19h dalje ter v NEDELJO 25.04 v času kosila (od 12h-).
Prisrčno vabljeni!
Vse informacije ter rezervacije dobite na tel. št.: 05-6604100 Restavracija Marina
(glasba v živo)
Evropski protokol
JE ZASTAVA NARODNOSTI PRVA ALI OB STRANI?
V petek, 16. aprila je izolska županja v hotelu Marina pripravila sprejem za ravnatelje in direktorje javnih zavodov v občini Izola. Sprejema se je udeležil tudi komisar EU gospod Erwan Fouere,s katerim si je županja simbolično izmenjala zastavi (občinsko za evropsko). Predstavnikom javnih zavodov pa sta nato izročila evropske zastave, ki bodo ob slovesnostih, skupaj z drugimi, izobešene na poslopjih javnih ustanov.
O EVROPSKI ZASTAVI IN HIMNI
Osmega aprila je slovenska vlada sprejela uredbo o uporabi evropske zastave in himne s katero je zelo natančno določen protokol in pravila uporabe simbolov evropske unije in posledično s tem tudi naših domačih simbolov.
Uredba določa, da je v običajnih primerih prva z leve državna zastava, nato pa ji sledi evropska in občinska zastava. Ker pa je v našem primeru zastava narodnosti vendarle pomembnejša od zastave lokalne skupnosti jo uredba postavlja na prvo mesto. Z leve si sledijomarodnost, slovenska, evropska, občinska.
Če so želeli pripravljalni uredbe poudariti predvsem državnost, potem so ravnali prav, saj sta Slovenska in evropska zastava predvsem simbola države, zastava narodnosti pa je simbol narodne skupnosti, ki živi tukaj, nekaj pa so vendarle spregledali:
Občankam in občanom iskrene čestitke ob 27.aprilu -dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela.
A tutti i concittadini di Isola porgo sincere espressioni di auguri in occasione del 27. aprile - Giornata della Resistenza e del Primo Maggio -Pesta dei Lavoratori.
Občina Izola - Comune di Isola Županja - II Sindaco
Breda Pečan
Država narodnosti je pri nas pravzaprav italijanska državna zastava in to v izolskem primeru pomeni, da je najpomembnejša	državna
italijanska zastava, sledi ji slovenska in tako naprej. Lahko pa bi tudi razumeli, da je zastava narodnosti potisnjena ob stran, vendar bi to že bilo iskanje dlake v jajcu.
Konec koncev nam zastave vse manj pomenijo in če bo šlo tako naprej jih bomo kmalu opazovali le še na poslopjih javnih zavodov in ustanov države oziroma občine.
PREKLETA ANKETA
LDS BI NA VOLITVAH BILA KOT PARTIJA
Če bi bile volitve danes in če bi rezultati naše ankete kaj veljali, potem bi LDS v Izoli dobila vlogo nekdanje partije, saj je dolgo časa vodila z več kot 80 odstotki. Potem so se, kot vse kaže, zganili tudi tisti, ki niso ravno njihovi volivci in tako se je razmerje sil vsaj malo spremenilo. Kljub temu pa je še vedno zelo nenavadno, kar daje misliti, da imajo naše politične opcije zelo različne volivce. Glede na realno moč ZLSD je torej mogoče sklepati, da je med njihovimi volivci veliko tistih, ki niso povezani s svetom preko interneta, nekaj takega pa bi lahko sklepali tudi za še nekatere stranke. Seveda pa ob tem preseneča, da Stranka mladih ni dosegla niti odstotka glasov, čeprav bi morali biti njeni volivci prav tisti, ki so še kako vajeni spletnega komuniciranja.
če bi bile evropske ali državnozborske volitve danes, bi glasoval za:
l_PS (65%)_______________________
SDS (23%)
ZLSD (4%)
IM sl (2%)
SLS (2%)
SMS <0%>
SINJS (2%)
V uredništvu smo tudi prepričani, da so nekateri enostavno spregledali to anketno vprašanje (čeprav je bilo odgovorov največ doslej), zato smo sklenili, da bomo glasovanje pdaljšali še za teden dni, da bi tako dobili res najbolj kredibilne odgovore. Kot že rečeno je vprašanje sila preprosto:
Katero stranko bi volili, če bi bile volitve (evropske ali državnozborske) danes?
glasujete seveda na naši spletni strani www.mandrac.com
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju c
www.izolanka.com
UiUiitap
i-
-•v
2 : rr:’ 1* *.^r.	rc rrr: r
Sprejemanje prostorskih dokumentov
BO TURISTIČNA STRATEGIIA REŠILA IZOLO?
Za nami je vsebinsko bogat teden, saj se je v soboto iztekla razgrnitev sprememb prostorskih dokumentov za nekatera pomembna izolska območja, opravljene so bile nekatere javne razprave o načrtovanih posegih v prostor in bili smo priče hude reakcije občanov ob manj načrtovanih posegih v območju svetilnika. Poleg tega je bila Izola po dolgih letih deležna "diverzantske akcije" neznancev, ki so jo opremili z napisi proti gradbenim načrtom občinske oblasti, v starem delu mesta pa menda na to temo poteka tudi akcija zbiranja podpisov krajanov. Seveda se je na vse skupaj odzvala tudi širša javnost in končno tudi politika, nekaj teh reakcij pa v nadaljevanju.
VRNIMO LIVADAM POT K MORJU
Namesto uvoda le moja ugotovitev, da je v predstavljenih spremembah prostorskih planskih aktov (PPA) nekaj dobrih prostorskih rešitev, kot so naprimer prometni vstopi v ta prostor. Pripombe in predlogi so naslednji:
-	Prostor, ki ga obravnavajo PPA je za Izolo, za Obalo in s tem tudi za Slovenijo tako pomemben, da bi morali sprejemati te planske akte tako, da jih po javni obravnavi občinski svet (OS) sprejme kot predlog, jih pošlje v Ljubljano -ministrstvu in nato jih OS sprejme za veljavne.
-	Obravnavani prostor je poleg površin , ki so zavarovane z zakoni - arheološka območja, namenjen skoraj izključno razvoju turizma, zaradi tega je nerazumljivo in v tem političnem času - Argolina, tudi sumljivo, da poteka javna razprava o tem prostoru brez občanom znane strategije razvoja turizma (SRT) v Izoli. Zato predlagam, da OS sprejme PPA kot predlog šele po sprejetju SRT, saj morajo PPA vključevati vsebino SRT. Bomo razvijali turizem kot dosedaj, le do kvalitete »treh zvezdic« (kvaliteta hotelov) ali morda tudi »štirih zvezdic« z ustrezno okolico in ambientom.
-	Ob predvidenih »vhodih« v obravnavani prostor od IP3 do IP5, bi morali »najti prehode« od Livad, čez Prešernovo in Oktobrsko na Dantejevo in k morju, da bi
»popravili« kolikor je še mogoče dosedanje napake pri urejanju prostora in s tem omogočili meščanom direktni dostop do obale in morja, kar je osnovna značilnost mest ob morju.
-	Ob zapisanih številih hotelskih postelj v obravnavanem prostoru kot največ možnih je nujno zapisati tudi števila hotelskih postelj kot najmanj zahtevanih (od najmanj do največ), saj sedanji zapis - pozidava 1,5 oz. 1,7 in določen le maksimum hotelslah postelj, omogoča izdelovalcu zazidalnega načrta - investitorju, da zgradi 70
-	80% stanovanj in 30 - 20% hotelskih sob - tudi nič (0) je lahko največ.
Gabariti v prostoru IP4 ne bi smeli biti višji od Amfore.
Jože Bolje
BO ARCOLINA ČAKALA NA DOKONČANjE STRATEGIJE?
Na seji Odbora za okolje in prostor je podžupan, občinski svetnik in predsednik izolske LDS, Igor Franca, podal naslednje pripombe na zazidalni načrt območja planske celote Tl/l - Marina. Glede na to, da nekatere zahteve dejansko zamikajo sprejemanje zazidalnega načrta za najmanj dve leti objavljamo pripombe v celoti.
-v 4.členu odloka sc območje IPA 3 in 1PA 4 opredelijo kot kot kombinacija območij z namembnostjo MT (turistična območja z nastanitvijo) in MS (območja urbanih središč) s prepovedjo gradnje stanovanj in počitniških apartmajev za trg. Posledično se popravi tudi ostale člene, ki definirajo te dve območji, IPA 8 pa samo kot MT (turistična območja z nastanitvijo)
-pred zaključkom javne obravnave je potrebno izdelati in sprejeti na pristojnem organu Turistično strategijo občine Izola, s povdarkom na umestitvi turističnih objektov v prostor
-	v 5.členu točka 4.1 se faktor izkoristka območij IPA 3 in IPA 4 zmanjša na 0,95
-	V obravnavanem območju je pri etapnosti potrebno predhodno zagotoviti ureditev mirujočega prometa(parkirišča) za pograme ki že delujejo
-	Gabariti se v IPA 3 in IPA 4 omejijo največ na P+3 merjeno od kote platoja. Naj se določi mav. kota slemena strehe od kote 0 v metrih ne pa v nastropjih.
-V skladu z Navodilom o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85) ll.člen, 13.člcn, 17.člen in IS.člen naj se pripravi URBANISTIČNA zasnova v variantah, ker je območje del mesta katero je razglašeno po veljavnih predpisih kot mesto, zaradi konfliktnega razmerja pri namenski izrabi prostora, ker je področje namenjeno za turizem in zaradi bistveno hitrejšega razvoja tega območja
-	Če še ni naj se opravijo še sledeče analize Značilnosti poselitve in organizacije dejavnosti na območju občine, značilnosti prostora in možnosti za spreminjanje namenske rabe, opredelitev namenske rabe prostora, ki jo bo predvidoma narekoval nadaljnji razvoj, določitev meril za ugotavljanje primernosti prostora za posamezno namensko rabo, opredelitev območij večje ali manjše primernosti za posamezno bodočo namensko rabo (soočanje danosti z merili za ugotavljanje primernosti prostora), oceno o primernosti in ranljivosti prostora ter iz sintezne analize ustreznosti, ob upoštevanju širših družbenih interesov podlage za zasnovo namenske rabe prostora ter za opredelitev pogojev spreminjanja namenske rabe, ter proučijo problemi in možne rešitve, ki se nanašajo zlasti na ustreznost prostora za posamezno namensko rabo, razporeditev dejavnosti in prebivalstva, zmogljivost in kakovost dejavnosti ter njihove medsebojne vplive in odvisnosti
-	Naj se opravi analiza demografsko-socialnih razlogov za Izolo oz. Slovensko Istro, če je res potreba po tako velikem obsegu stanovanjske gradnje.
-	Naj se opravi analiza glede lokacije Kulturnega doma (v območju Arga, na Lonki, sanacija obstoječega ali druga lokacija)
-	Naj sedoloči lokacijo za Muzej (mestni, ribiški....)
-	V območjih IPA 3, IPA 4 in IPA 8 gradnja objektov se izvede na podlagi javnega natečaja, zaradi občutljivosti in pomembnosti prostora.
Igor FRANCA, podžupan
PAZLJIVI DO VSEH PODROBNOSTI
V ZLSD Izola smo poglobljeno razpravljali o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Izola, ki so bili v javni obravnavi. V glavnem podpiramo spremembe, saj se s tem posodablja akte danes in za v bodoče v naši občini.
Želimo ustvarjati tako Izolo, ki bo sodobna in hkrati ohranjala čimbolj svoje značilnosti tipičnega prijetnega mediteranskega mesta. Cilji so ohranjati tradicionalne vrednote in živeti z današnjim časom. Spremembe in družbeni plan naj omogočijo Izolanom stabilno življenje in perspektive za bodočnost. To pomeni, da razvijamo Izolo tako, da bo omogočala tudi trajna in perspektivna delovna mesta ter dvig splošnega standarda. Obravnavani akti se nanašajo na področja občine, ki pomenijo v glavnem razvoj panog kot so turizem in s tem tudi terciarne dejavnosti. Zaradi politike, ki se je izvajala zadnja leta, se je interes za Izolo močno povečal. Na nas je, da omogočimo razmah do te mere, ki jo Izolani še prenesemo in nam hkrati omogoča perspektivo.
Zato podpiramo investicije v tem smislu, vendar le do mere, ki je znosna. To pomeni omogočanje investiranja, vendar z močnimi restrikcijami.
Sama problematika je zelo široka, vendar naj konkretneje izpostavimo nekatere točke:
-	podpiramo spremembo obalnega področja od Kopra do Izole v cono kopalnega turizma in športno rekreacijsko področje v danih možnostih;
-razvoj področja Baredov tudi v golf področje z dograditvami in ureditvijo razvojem področja Baredi tudi za Izolane, področje golf igrišč naj postane last Izole;
-	ureditev inzaokrožitev področja Šared;
-	ureditev področja od Belvedera proti Izoli po conah kot so predvidene - točno določene cone za turistične dejavnosti inohranitev narave v čim večji meri;
-	ohraniti pešpoti in kolesarske ter sprehajalne poti ob morju, tudi v področju Marine od morja do parcele sedanjega zidu bivše tovarne Argo kot drugje;
-	ohranitev morskih športov, veslačev in jadralcev v mestnem področju, kot za nas bistvenih in tipičnih športov;
-področje bivšega Arga in Ribe, ki nista v lasti občine, naj postaneta del Izole že s tem, ko ne bo več tam industrije. Vendar take zasnove, da bo predstavljala nova pozidava še vedno izgled mediteranskega mesta Zaradi dolgoročnih koristi Izole naj bo čimbolj turistično in s terciarnimi sestavinami obogateno področje.Torej vsekakor ne v obliki, kot nam je bila predstavljena, saj take pozidave nočemo in ne želimo. Pozidanost mora biti bistveno manjša z nižjimi višinami, ureditvijo parkiranja in jasno obremenitvijo mestne infrastrukture. Tako se strinjamo z manjšim faktorjem izkoriščenosti prostora proti 1 in uvedbo v planske akte dodatnih omejitev s faktorjem koriščenja pozidane površine, saj tega bistvenega omejitvenega faktorja do sedaj v planskih aktih ni bilo. Ob upoštevanju teh dveh omejitev podpiramo omejitev višin na P+2 na morsko stran in ob Dantejevi ulici, ter P+3 v sredini območja. Ob tem je potrebno dodatno določiti maksimalno višino slemena vseh stavb in štartne točke na +2,5m nad morjem. V akvatoriju omogočiti modernizacijo in dodatno ureditev privezov za Izolane. Za področje Arga naj občina doseže z investitorjem, da izvede javni natečaj za različne rešitve, na podlagi katerega naj se izbere varianta, s katero se bo občina strinjala.
To so le glavne zahteve ob kompleksni problematiki, ki zajema obravnavane akte. Vse pa z upoštevanjem naravovarstvenih, socioloških in kulturnozgodovinskih ter drugih zahtev, ki koristijo Izoli in Izolanom.
Zemljišča, ki so v lasti občine in še bodo ostala, je potrebno v lasti tudi ohraniti, ker je to splošna korist. Obravnavani akti določajo v grobem, kaj bo dovoljeno izvajati na določenih področjih in z grobimi omejitvami. Pri izvedbenih aktih kot je zazidalni načrt, pa bomo pazljivi do vseh podrobnosti, ker na osnovi teh se bodo izvajale investicije, torej spreminjala in razvijala podoba Izole.
Da to res želimo in v tem smislu delamo, vidijo obiskovalci Izole in tudi občani sami.
OO ZLSD IZOLA, Lučo Gobbo, predsednik
Gradbena dela na svetilniku
BO KRAJEVNA SKUPNOST LE DOBILA ODGOVOR?
Svet krajevne skupnosti Staro mesto Izola je na svoji seji 13. aprila obravnaval tudi dela, ki se izvajajo na območju svetilnika. Ker člani sveta, tako kot krajani o delih niso bili obveščeni so na občino Izola naslovili vprašanja o tem, kakšna dela se izvajajo na svetilniku, na osnovi kakšnega načrta in kdo je investitor teh del. Vprašanja smo poslali Uradu za okolje in prostor, gospodarstvo in nepremičnine Občine Izola, od tam pa smo v nekaj dneh dobili naslednji odgovor. __________________________________________________________________
Zadeva:	odgovor na vaš dopis v zvezi z zemeljskimi deli na Svetilniku
SpoSlovani,	________________________________ . .	.... „
območje plaže Svetilnik, tudi del, ki je predmet posegov, je bilo z ustrezno pogodbo preneseno v upravljanje Javnemu podjetju Komunala Izola d.o.o.. Industrijska cesta 8, Izola, ki je tudi investitor v tem območju.
V skladu z navedenim dejstvom vam predlagamo, da se, z vsemi vprašanji obrnete neposredno nanje.
Lep pozdrav,
Vodju oddelka za nepremičnine Ana Jamnik
Na svetu smo bili nekoliko presenečeni nad odgovorom, saj od občinskih strokovnih služb pričakujemo, da so seznanjene s takšnimi pomembnimi posegi v prostor. Ker pa je vendarle najpomembneje
dobiti prave odgovore bomo vprašanja poslali tudi na javno podjetje Komunala, potem pa se bomo dogovorili kako naprej.
Glede na to, da je s strani krajanov in drugih obiskovalcev , ' T ' našega starega mesta izredno JS veliko pripomb na račun takšnih v. posegov v naše okolje smo člani sveta KS menili, da smo dolžni javno objaviti odgovor občinskih strokovnih služb, ki so doslej pokazale premalo zanimanja za obveščanje občanov in preverjanje takšnih projektov med prebivalci starega mesta.
svet KS Staro mesto
POMLAD! ALERGIJE?
Izdelki, ki nevtralizirajo alergene:
- antialergični sprej (pošpricate po površinah v prostoru)
- antialergični detergent za perilo - šampon za hišne živali (nevtralizira alergene dlak) pa še posebne prevleke, podloge, vzglavniki
Izdelki za zdravo življenje
UREJANJE PARKA VEČJIH RAZSEŽNOSTI
Igor France, ki je na JP Komunala zadolžen za ta projekt nam je povedal, da gre pravzaprav za 1. fazo urejanja svetilnika, ki obsega ureditev botaničnega vrta pri Kopališki ulici in urejanje poti 1. in pot št. 3.
Botanični vrt bo opremljen s fontano in klopmi, urejajo dohodne poti in pripravljajo hortikulturno zasaditev mediteranskih rastlin (predvsem grmovnic in zelišč). Pot 1, ki gre od doma 2. topola proti morju bo po dokončanju široka 3 metre, zaenkrat pa bo ostala peščena. Prav tako bo peščena ostala pot 3., ki gre od Kopališke do Levstikove ulice, široka pa bo 2,4 metra Ob obeh poteh bodo postavili javno razsvetljavo. Povedal je še, da dela izvajajo na osnovi lokacijske informacije, ki sojo dobili od občinskih strokovnih služb.
Sicer pa smo v uredništvu ugotovili, da gre pravzaprav za projekt, ki je del znanega, na referendumu pogorelega, načrta za ureditev tega dela mesta. Komunala, kot upravljalec tega območja, je za ta del projekta skušala pridobiti gradbeno dovoljenje, kar pa ni bilo mogoče, saj za to območje ni sprejet noben prostorski dokument. Brez tega pa je tukaj dovoljeno le redno vzdrževanje in obnavljanje (v tem primeru dreves, trave, peskovnika, ograj) ter postavitev objektov sezonskega značaja
Pod slednje sodi tudi novozgrajen leseni objekt, za katerega pa je inšpektor za gradnje odredil rušenje, saj naj bi bil zgrajen preko dovoljenih gabaritov. Zadeva je trenutno v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor kamor se-je pritožila Komunala, inšpektor pa je menda poslal dodatna pojasnila za takšen sklep, tako da je usoda objekta še vedno pod vprašajem. Tudi visok zid, ki ograjuje območje objekta Dveh topolov se zdi nekoliko nasilen poseg v naravo, res pa je, da so v domu dobili soglasje občine in spomeničarjev ter nato še gradbeno dovoljenje za zamenjavo stare betonske ograje. Ali so tudi oni presegli dovoljene mere bo ugotavljal inšpektor za gradnje.
Ta bo seveda moral tudi oceniti, ali bi gradnjo cestnega križa lahko razumeli kot vzdrževanje nekdanjih shojenih poti skozi park. Glede na obseg del in velikost posega pa bo to zagotovo težko. (MF)
ARGOLINA JE POSTALA TROJANSKI KONJ
Investitorji in projektanti Argoline so s svojim projektom in njegovo predstavitvijo naredili največjo možno uslugo domačim in že znanim skrbnikom izolskega prostora. Z javno predstavitvijo svojih idej o pozidavi območja nekdanje tovarne Argo so nase spravili toliko jeze prebivalcev Izole, da so medtem pustili povsem odprt prostor vsem drugim akterjem posegov v posamezna območja izolske občine. Kaj nas zdaj briga, če bomo v Livadah dobili kakšnih tisoč novih, vikend stanovalcev, koga zares zanima pozidava ob bodoči univerzi, pa kaj če je svetilnik v celoti na čmo pozidan in preoran in kdo bi se zdaj menil za gradnjo hotela na klifu pri Simonovem zalivu. Argolino je treba preprečiti.
Najprej so nastale razmere bliskovito izkoristili investitorji in projektanti z omenjenih območij, potem so se jim pridružili še politiki in tako so ustvarjene razmere, ko je pravzaprav dovoljeno vse razen Argoline, ki je bila hkrati tudi edina, ki je občanom in strokovni javnosti v oceno in v zobe ponudila svojo vizijo pozidave tega prostora. Nič kaj takšnega nismo dobili od načrtovalcev Livad, niti sanja se nam ne, kaj bo zraslo na znanem trikotniku pa tudi dela na svetilniku potekajo takorekoč v ilegali.
Preprosto povedano, Argolina je kost, ki jo bomo in bodo oglodali do konca, medtem pa bodo na mizi ostajali zajetni kosi nedotaknjenega mesa. (D.M.)
KURIVOPROMET IZOLA
Repič Dušan s.p.
Prodaja trdih goriv Tel.: 641 56 11
Retrospektivna razstava del Borisa Benčiča	v
IZOLSKEGA UMETNIKA SO SE NA|PRE| SPOMNILI KOPRČANI
Boris Benčič, slikar, oblikovalec, scenograf, filmar, animator in še kaj je bil Izolan in svetovljan hkrati. Za prvomajske praznike bosta minili dve leti od njegove smrti in takrat smo s spoštovanjem ocenili gesto svetnikov koprskega občinskega sveta, ki so mu poklonili minuto molka na svoji slavnostni seji. Izolani mu tega nismo namenili, pa tudi občinskega priznanja ni dobil, saj je za komisijo, ki jih podeljuje, umrl nekaj dni prepozno.
Leto dni kasneje je, na pobudo Mandrača, vendarle prejel občinsko priznanje in na drugem festivalu animiranega filma so po njem poimenovali eno od nagrad. Zdaj so se njegovega dela spet spomnili v Kopru, saj so Obalne galerije pripravile obsežen projekt retrospektivne razstave njegovih del.
V ponedeljek, 5.aprila je bil v prostorih Obalnih galerij v Kopru prvi koordinacijski sestanek organizatorjev retrospektivne razstave, poleg izmenjave koristnih informacij v zvezi z umetniško zapuščino primorskega ustvarjalcapa je bil sestanek koristen, ker so se na njem razmejila delovna področja in prevzele odgovornosti ustanov ali posameznikov za njihovo izvedbo. Tako je bilo sklenjeno, da za film poskrbi Viba film (Vladimir Peruničič, Irena Ostrouška) za gledališče Kosovelov dom Sežana (Aleksander Peršolja, Gojmir Lešnjak) za likovno ustvarjalnost Obalne galerije Piran (Majda Božeglav Japelj, Andrej Medved) in Galerija Insula (Dejan Mehmedovič) ter za animacijo Koni Steinbaher. Pomembno vlogo bo pri tem imela družina Borisa Benčiča.
Naslov reprodukcije: Boris Benčič: Narcis, 1980, mešana leh./platno, 142x146 cm
MLADIM PLAKATIRANJE PREPOVEDANO!
Izolo, natančneje električne omarice našega mesta so pred dnevi prekrili znani domiselni plakati društva Loesje. Prav zanimivi in zabavni so nekateri med njimi, nekateri dajo tudi misliti, misliti pa daje tudi odločenost občinske inšpekcije, ki se je odločila za dosledno sankcioniranje tistih organizatorjev različnih prireditev, ki električne omarice izrabljajo za lepljenje svojih plakatov in obvestil.
Izolski občinski svet je spremembo oziroma dopolnilo odloka o zunanjem videzu sprejel ob koncu lanskega leta, s to spremembo pa omogočil občinski inšpekciji,	da
kaznuje tudi tiste, ki zgolj lepijo plakate na mesta, ki za to niso predvidena. Na ta način se je dejansko začel lov na različna društva in neprofitne organizacije, ki enostavno nimajo denarja za plačilo plakatnih mest. Treba je namreč vedeti, da je treba za vsak plakat na plakatnem mestu javnemu podjetju Komunala plačati 800 tolarjev, kar je za organizatorje različnih neprofitnih prireditev nesprjemljivo visoka cena. V glavnem gre seveda za različne mladinske organizacije, od že tradicionalnega koprskega MKC do izolskih Shoto kluba, KIŠD-a, nekdanjega Ml-kluba pa tudi nekaterih občasnih organizatorjev različnih srečanj in brezplačnih predavanj. Ob tem je seveda zelo zanimivo, da so sprejem tašnega dopolnila odloka brez pripomb podprli tudi svetniki takoimenovanih »mladinskih gibanj«, prav nič pa ni bilo slišati, da bi mu nasprotovali v kateri od super delavnih izolskih mladinskih organizacij.
Tako je pravzaprav žalostno, da se problema še najbolj zavedajo v občinski inšpekciji, ki je sicer predvsem represivni organ. Kot je povedala vodja inšpkcijskih služb, Silvana Zadel, se zavedajo dejstva, da mladinska in druga neprofitna društva in organizatorji ne zmorejo plačevanja dragega plakatiranja na komunalnih plakatnih mestih, zato bi veljalo razmisliti o postavitvi nekaj takšnih plakatnih mest, ki bi bila rezervirana zgolj za občinska društva in predvsem za vabila na neprofitne dogodke in prireditve. Lepo bi bilo, če bi kateri od »mladinskih« občinskih svetnikov podprl to pobudo in morda na ta način pomagal k urejanju našega mesta.
Vsi se namreč strinjamo, da tovrstno plakatiranje ni ravno estetsko, čeprav je v primerjavi z največjim neplačanim oglasom za mobilno telefonijo v Sloveniji, zagotovo komaj omembe vredno. (S.K.)
Projekt, ki so ga podprle vse tri obalne občine, se začenja v tekočem letu, njegova izvedba in izid kataloga je predviden za jesen leta 2005. Glede na to, da gre za obsežen in raznovrsten opus, bo postavljen na različnih lokacijah:	Piran (Fomače,
studio Viba film, Mestna galerija Piran), Izola (Galerija Insula), Koper (Galerija Loža; Meduza), Sežana (Kosovelov dom) in Nova Gorica (Mestna galerija). Istočasno bo na rednem programu koprske in ljubljanske TV predstavljen umetnikov portret.
Da bi pridobiti kar največ podatkov o umetnikovem delu, so organizatorji retrospektivne razstave odločili za javni poziv k zbiranju iSnformacij in gradiv o umetniku, ki je bil tako vsestranski ustvarjalec, da je bilo skoraj nemogoče slediti vsemu, kar je v svojem kratkem življenju počel in ustvarjal. Ker je med Izolani gotovo največ tistrih, ki poznamo njegovo delo objavljamo poziv v celoti.
Zbiranje informacij o umetnikovem opusu
Obalne galerije Piran pripravljajo retrospektivno razstavo primorskega umetnika Borisa Benčiča (1957-2002) Avtor se umešča med predstavnike	srednje	generacije	slovenskih slikarjev, ki je
zaznamovala obdobje osemdesetih let. Čeprav je bila njegova temeljna usmeritev vezana na likovno dejavnost-študij slikarstva je končal na beneški Akademiji	likovnih umetnosti-je svojo
ustvarjalnost vseskozi širil tudi na druga področja: gledališče, eksperimentalni in animirani film, oblikovanje Za slikarstvo, pa tudi za dosežke pri omenjenih zvrsteh, je prejel vrsto nagrad in priznanj.
Razstavni projekt ie priložnost, da se opus primorskega avtorja oblikuje z obsežnejšim konceptom in ne zgolj skozi likovni vidik. Zato so k sodelovanju povabljene tudi druge ustanove (KD Srečko Kosovel Sežana, Viba film Ljubljana, Galerija Insula Izola) in posamezniki (Koni Steinbaher..), ki dobro poznajo obseg ustvarjenega opusa na teh področjih in hranijo vrsto dragocenega gradiva. Projekt zajema obsežno pregledno razstavo in publikacijo monografskega značaja. Njegova izvedba je predvidena za jesen leta 2005. V Obalnih galerijah smo z zbiranjem gradiva začeli že v tem letu. Prosimo vse, ki razpolagajo z informacijami v zvezi z umetnikovim opusom, da jih posredujejo na naslov Obalne galerije Piran, kustodinja Majda Božeglav Japelj
MOJA BODOČA ZENA
JAZ SEM RAZMIŠLJAL, DA BI SE POROČIL, ZATO SI MORAM NAJTI ŽENO.
JAZ BI IMEL ENO LEPO,
PRIDNO IN VESELO. MOJA ŽENA BI BILA BIONDA S PLAVIMI OČMI IN LEPO POSTAVO. MENI BI BILA VŠEČ, ČE BI BILA SUHA IN BI IMELA DOLGE LASE.
IMELA BI TUDI DOLGE NOHTE IN BI BILA LEPO NAŠMINKANA.
ČE BI NAŠEL TAKO PUNCO, BI SE MORAL ŠE DOSTI Z NJO POGOVARJATI, DA BI VIDEL, ČE JE RESNA. ČE BI BILA RESNA, ČE BI JO IMEL RAD IN BI ONA IMELA RADA MENE, BI SE POROČILA. ONA BI DELALA V KAVARNI, JAZ PA BI BIL TRENER ATLETIKE. KO BI BILA DOMA, BI SKUPAJ KUHALA MINEŠTRO IN GLEDALA TELEVIZIJO. ZVEČER PA BI ŠLA VEN PLESAT.
JAZ IN MOJA ŽENA BI SE DOSTI STISKALA. (DIMITRIJ)
Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper.
Prav nič turistična potovanja
MALGAŠKI OTROCI VESELI DARIL IZ IZOLE
Popotnika Ana Kranjc in Marjaž Corel sta vsaj nekaterim Izolanom že znana. V klubskem prostoru sta na povabilo MKI in KD ob diapozitivih že večkrat pripovedovala o svojih potovanjih: po Kitajski, Egiptu in Madagaskarju.
Š.: Veliko sveta sta že videla. Kdaj sta začela potovati in kako najraje potujeta?
Ana: Potovati sva začela pred štirimi leti. Matjaž je pred tem že videl nekaj sveta. Potem je navdušil še mene in tako se je začela najina velika ljubezen do odkrivanja novih dežel, ljudi, običajev. Srečo imava, da oba privlači popotništvo in ne turistični aranžmaji. Tako se ni težko dogovoriti, kaj in kako želiva doživeti v določeni deželi. Potujeva z nahrbtniki. Nikoli nimava vnaprej določene poti, ne rezerviranih hotelov, vedno si pot krojiva sproti.
Š.: In kaj je po vajinem mnenju prednost takega načina potovanja?
Matjaž: Car potovanja v lastni organizaciji je predvsem v tem, da res doživiš deželo, spoznaš ljudi, njihov način življenja. Najlažje je priti v stik z njihovim vsakdanjikom, ko se prevažaš kot oni z javnimi vozili. Pa na tržnici, kjer kupuješ nekaj za zajtrk in te nihče ne razume, kaj bi sploh rad... Takrat pridejo zelo prav roke in z gestami lahko marsikaj dosežeš in pridobiš nove prijatelje.
S.: In katero potovanje vaju je najbolj prevzelo?
Matjaž: Najina prva skupna pot je bila v Mehiko. Od takrat naprej vsako leto obiščeva kakšno zanimivo deželo. Bila sva še v Egiptu, na Kitajskem in lani na Madagaskarju. Vsaka pot je imela svoj čar, a vseeno nama je najglobje v dušo segel prav Madagaskar, oziroma vasica Matanga. Takoj za njo pa budistično mestece Xiahe na Kitajskem.
Š.: Kako to, da sta se odločila odpotovati na ta oddaljeni otok?
Ana: Madagaskar je bil dolgo na najinem seznamu najbolj zaželjenih destinacij. K najini odločitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da je moj stric Janez Mesec tam misijonar in da bova mogoče z njegovo pomočjo lahko podrobneje spoznala življenje na otoku.
S.: V katerem kraju pa je ta misijon? In kakšno je misijonarjevo delo?
Ana: Janez je misijonar v Matangi že peto leto. Poleg svojega poslanstva, to je približati ljudem krščansko vero, pomaga vaščanom pri vsakdanjem življenju in jim skuša življenje v tistih težkih podnebnih pogojih po svojih močeh olajšati. Matanga je namreč misijon na jugovzhodu otoka. Tam je najbolj vlažno podnebje. Neusmiljeno - tudi z orkani - pustoši po čudoviti naravi in podira, kar si revni ljudje s težavo postavijo.
Deževna doba traja od novembra do aprila ali maja in takrat lahko po ves mesec dežuje. Zaradi vlage je tam pravi raj za komarje, ki so med drugim tudi prenašalci malarije. Vsi misijonarji, ki so ali so bili tam, so zboleli za malarijo. Domačini, predvsem otroci, pa tudi umirajo zaradi tega. Prednost velike vlage je edino v tem, da takrat raste riž, ki je osnovno malgaško živilo. Žal pa v sušni dobi riž in veliko ostalih užitnih rastlin ne rase in so ljudje lačni. Janez jih skuša seznaniti z različnimi načini poljedeljstva, kot je na primer namakanje. Namakanje bi vsaj delno rešilo problem lakote. Možnosti za to so, saj je v okolici vasi kar nekaj rek, ki poleti ne usahnejo. Vendar so prebivalci predani kultu prednikov, ki jim omejuje uporabo novih metod na vseh življenjskih področjih.
Š.: Jeseni sta organizirala več manjših humanitarnih akcij zbiranja pomoči za malgaške otroke v tem misijonu. Darovalce iz Izole bo morda zanimalo, kako je bila sprejeta ta pomoč?
Ana: Pomoč, ki sva jo pripeljala s seboj, je bila zelo dobrodošla. Otroci so z velikim navdušenjem sprejeli potrebščine. Zvedavo so opazovali plišaste igračke, saj medvedov in podobnih živali še nikoli v življenju niso videli Z denarjem, ki sva ga zbrala na raznih nabirkah, je Janez kupil šolske table in ostalo ga je še za zvezke in pisala. Janez je bil pomoči še posebej vesel in z Matjažem sva se odločila, da bova, če bo le mogoče, še naprej zbirala sredstva za njegov misijon. (Če bi kdo od bralcev želel po svojih močeh kaj prispevati, lahko svoj dar nakaže Misijonskemu središču v Ljubljani Op.p.)
S.: Kako sta zaključila to potovanje? Se nameravata na otok še vrniti?
Matjaž: Po tednu dni sva Matango zapustila. Težko se je bilo posloviti, predvsem od Janeza, pa tudi od okoliških otrok, ki so bili najina vsakodnevna družba. Odrinila sva proti visoki planoti, ki se razprostira po osrednjem delu otoka, od tam pa na zahodno obalo. Mesec dni je prehitro minil in je bil občutno premalo za tako veliko in zanimivo deželo. Zato sva sklenila, da se kmalu spet vrneva.
Š.: Prav lepa hvala za pogovor. Upam, da se kmalu spet kaj vidimo.
Ana in Matjaž: Hvala tudi vam za pozornost in za vsa povabila. Pri vas v Izoli sva se vedno imela lepo in se bova z veseljem odzvala še kakšnemu vabilu. Vsakega vabila sva vesela.
Pogovarjala seje Špela Pahor
APRIL - CAS SOLSKIH TEKMOVANJ
EPI READING BADGE ali preprosto bralna značka, je tekmovanje, ki ga v sodelovanju z mentorji po šolah organizira Šolski Epicenter DZS. Na SGTŠ v Izoli je tekmovanje potekalo že šesto leto zapored. Udeležilo se ga je več kot petdeset dijakov in dosegli so kar lepo število točk tako, da bodo vsi nagrajeni z mapo Epicentra, uspešnejši pa tudi s priznanjem.
Izmed dijakov prvega letnika se je najbolj izkazala Petra Franca iz l.aT , med dijaki drugega letnika pa je bila najboljša Tadeja Jerman iz 2.bT.
O številčnosti udeležbe na tekmovanju priča tudi fotografija. Pa naj še kdo reče, da dijaki ne berejo.
Sicer pa so se letos tri dijakinje tretjega letnika udeležile regijskega tekmovanja iz angleščine za vse srednje šole in gimnazije Obalno kraške regije. Dijakinja Željka Vasič se je uvrstila med 13 najboljših, ki so se pomerili v znanju na državnem tekmovanju 27. marca na Filozofski fakulteti v Ljubljani. (Zorka Grgurovič, prof.)
KNJIGA, KI JE NE PRIPOROČAMO
To je najnovejši roman o transatlantiku Rex, avtorja Ulderica Munzija Tradicionalno nastrojen proti "slavom" je avtor tokrat posebej obsodil partizanskega obveščevalca iz 15. divizije Ivana Štoko (ki ima spomenik prav v Izoli), ki mu pripusuje, da je obvestil južnoafriške zavezniške letalce, ki so uidenco Mura nasedli Rex množično naluknjali. Po Munziju je bil za slave IL lgj)MA^\iZO to špektakel a Munzi ne ve, da teh v bližnji Izoli ali Kopru . skorajda ni bilo. "Po vojni je relikt ostal slavom, ki so se obnašali kot Nemci ... Nenasitni so prišli z dinamitom, da bi pobrali, kar je ostalo" je še napisal avtor knjige, na Obala.net pa je Zdravko Vatovec zapisal, da je Munzi pozabil, da ni bilo tedaj nikjer na svetu načina, da bi nasedli REX spet splaval in daje podrtija spadala v vojni plen.
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
KAPUČINO
Spari
t 'N r.T	rAMMIMF.V
-»Vi. „ .	J^CtTL’ »’
i>iw	" •• ’»»”•
Nogomet-2. SNL
NK ZAGORJE - MNK IZOLA ARGETA 4:112:0]
ZAGORJE OB SAVI : Mestni stadion, gledalcev 350, sodnik Habjanič 5.
Strelci: 1:0	Vodeb -llm (26), 2:0 D.
Čauševič (45), 3:0 Sivko (46), 4:0 Sivko(64), 1:4 D. Božič (72)
MNK IZOLA ARGETA : Bučar 6,
Vučkovič 6 (od 75. B. Božič-), Valenčič 6 (od 70. Maletič- ), Ružnič 6.5, D. Božič 6.5, Franetič 6 (od 88. Maletič-), Ulemek 6, (od 46. Dobrin 6), Nadal 6.5, E.
Čauševič 6.5, Rastoder 6.5, Apollonio 6.
Trener: Marjan Kovačič Rumeni kartoni: Maleševič, E. Čauševič Poškodbe (Paal, Čavar) ter kazni (Šabič,
Malikovič) so prisilile Marjana Kovačiča, da je na tokratnem srečanju proti Zagorju spremenil standardno enajsterico. Na drugi strani pa so za gostitelje, ki so se želeli maščevati za nepričakovan boleč poraz v Izoli, tokrat zaigrali nekateri kaznovani igralci prve ekipe (Vodeb). Domači so začeli napadalno in si zlasti v hitrih protinapadih pripravili nekaj priložnosti za gol. Dve zreli možnosti za zadetek so imeli tudi Izolani, a je strela Rastoderja in Čauševiča domači vratar odbil v kot. Sredi prvega dela igre je sodnik na splošno začudenje vseh - tudi gledalcev, dosodil najstrožjo kazen za domačine, ki jo je uresničil Vodeb. Sodnikova naklonjenost domači ekipi je vnesla nemir v moštvo Izole, kar so izkoristili igralci Zagorja in tik pred odhodom v slačilnico z zadetkom Dejana Čauševiča podvojili vodstvo.
Že v prvi minuti drugega dela je najboljši strelec domačih Sivko izkoristil napako Bučarja in povišal rezultat na 3:0. Visoko vodstvo ni zmedlo izolskih nogometašev, ki so bili precej časa dokaj enakovredni domačinom, vendar so bili njihovi streli na Pintolov gol neučinkoviti. Na polovici polčasa so domači branilci v svojem kazenskem prostoru zrušili prodirajočega Apollonia, a sodnik Habjanič ni dosodil očitne enajstmetrovke. Nervoza zaradi sojenja je v izolskih vrstah pripeljala do napak v obrambi in eno od teh je s svojim drugim zadetkom kaznoval Sivko. Častni gol za goste je po prostem strelu E. Čauševiča dosegel Damjan Božič.
Čeprav prevlada domačih nogometašev na igrišču ni bil tako izrazita, se je Zagorje (tudi s pomočjo sodnika) s prepričljivo zmago oddolžilo Izolanom za nenadejan poraz v prejšnjem krogu.
Amir Ružnič, kapetan Izolanov, je bil po tekmi ogorčen nad sojenjem: Dolga leta že igram, imeli smo veliko slabih sodnikov, vendar česa takega še nisem videi Ne vem, zakaj takšna izrazita naklonjenost, saj je Zagorje kvalitetna ekipa, ki lahko premaga Izolo tudi brez sodnikove pomoči. Resnično upam, da bodo pristojni na NZS začeli ukrepati tudi proti takšnim nepravilnostim in si seveda želim, da bi bili sodniki na tekmah Izole v bodoče resnično objektivni in nepristranski
BRANKO VUGA
3. SNL-zahod
Avtoplus Korte: Vodice 3:1 (2:0)
KORTE - Igrišče na Maliji, gledalcev 50, sodnik Poniš (Koper). Strelci - 1:0 Štampfer (14), 2:0 Banica (33), 3:0 Meš (79), 3:1 Humar (89).
Avtoplus Korte: Sirotič, Begič, Bauer (od 66. Bašič), Mehič, Mamilovič (od 46. Luznar), Furlanič, Durmič, Štampfer, Banica (od 46. Meš), Čendak, Serdinšek. Trener: Ivan Patarič.
Na razmočenem igrišču, ki je bilo z vsako minuto tekme bolj podobno njivi, so gostje po borbeni igro doživeli minimalen poraz. Kortežani so poskušali s kombinatorno igro, vendar jim na težkem igrišču to ni uspevalo, žoga pa je bila večkrat plen borbene gostujoče obrambne vrste. Kljub vsemu pa strelci vodilnega tretjeligaškega moštva redno polnijo mreže nasprotnikov, ob standardnih (Čendak, Štampfer, Serdinšek) pa je na zadnjih tekmah vse uspešnejši Meš, ki vstopa v igro v drugem polčasu a se dokaj redno vpisuje med strelce.
Rokomet USRL-ženske
IZ0LANKE (S PIRANČANKAMI) PRV0LIGAŠICE?
Vest je pravzaprav senzacionalna, čeprav okrog nje ni slišati prav veliko besed. Predstavniki RK Piran in ŽRK Bori KM0 Izola so se namreč dogovarjali o združitvi igralnih moči obeh klubov, njihovo zamisel pa je na skupnem sestanku podpri tudi predsednik RZS, Zoran Jankovič.
Kot je povedal BOriS čuk je do dogovora prišlo zaradi vse težjih finančnih pogojev v piranskem klubu, ki ga čaka nastopanje v Evropi, za Izolanke pa je itak znano, da finančno ne zmorejo vzdrževanja vrhunske ekipe, pa čeprav zgolj z domačimi igralkami. Zato so se dogovorili o oblikovanju enotne ekipe v kateri bo Izola sicer imela več igralk, vendar bo Piran »prispeval« nekaj vrhunskih igralk, ki pa so tako ali tako v glavnem prišle iz izolske rokometne šole. Tako združena ekipa naj bi tudi nastopila na evropskem tekmovanju in se naslednje leto potegovala za najvišja mesta v državi.
Članska ekipa naj bi imela svojega sponzorja medtem ko naj bi mladinske selekcije ŽRK Izola bile še naprej pod pokroviteljstvom dosedanjega resnega in doslednega sponzorja Bori KMO. O predlogu bo seveda morala razpravljati rokometna organizacija pa tudi v obeh klubih bodo morali člani povedati svoje.
1.RDRL
RDISIRRREHZ PURI KRM: RR RADEČE 29:21
Izolani so zabeležili še eno zmago kaj to pomaga, ko je bilo napredovanje v 1. B ligo zapravljeno že na začetku sezone. Za drugouvrščenimi Cerkljami sicer zaostajajo le dve točki a bi napredovali le v primeru, če bi Cerklje izgubilo z zadnjeuvrščenimi Radečami, Izolani pa bi morali zmagati v gosteh pri dobrem Šmartnem za več kot 8 zadetkov.
Ralinanje
RŠD jadran Izola - RŠD Korte 20:4
Izolani nadaljujejo s pripravljalnimi tekmami. Tokrat so gostili Kortežane ( izpadle iz 2. lige) in jih gladko premagali.
Oboji bodo pričetek prvenstva pričakali dobro pripravljeni. Kortežani načrtujejo povratek v 1. ligo, Izolani pa po dolgem času želijo biti med boljšimi v Sloveniji, (super liga)
BŠD Jadran - Taškar. Kontič, Stupar, Škerjanc, Carpenetti, Kragelj, Mezgec, Jerman. Bembič, Brčič.
BŠD Korte - Kleva, Barut Novak, Likovič J, Živkovič A, Medoš,Morato,Brezovšek
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Rokomet bo zopet prehitel politiko. V soboto (upam in želim) bodo Celjani na vrhu Evrope. Seveda ne bo lahko, vendar je zaloga kar »obilna« .Nekako neverjetno se zdi, da so naši prvaki kljub »slabšim« pogojem dela prišli tako daleč. Kakšno bo plačilo in
kaj vse bo prinesla krona? Nekaj igralcev je že v odhodu, ostalim bo cena gotovo narasla. Tudi naše prvakinje pogumno rinejo proti finalu. Ob vseh zmagah (in slabih igrah) je zato težko razumeti toliko slabe volje. Popolnost, še več, vsakega nasprotnika bi morale dotolči. Teorija je eno, praksa, tekma pa je splet tolikih stvari. Končno pa, vsak si želi zmage. Veliko je odvisno od »vložka«, predvsem pa je veliko stvari skritih. Primerjava z domačim prvenstvom je tako nemogoča, vendar tudi pri drugih ni nič boljše. Žal se vsako leto pojavljajo in nastopajo iste ekipe, morda katera spremeni samo ime. Tudi v Izoli se rokometna sezona izteka. Članska ekipa bo danes v Šmartnem končala sezono. Tretje mesto, uspeh z grenkim priokusom. Napredovanje je bilo izgubljeno v direktnih dvobojih. Žal je tako tudi usoda ekipe, vsaj igralsko, zelo vprašljiva. Odhodi, konec igranja, morda še kakšen razlog. Seveda bo še nekaj časa »vroče
krvi«, uprava pa bo imela vroče poletje. Tudi ostale ekipe so dosegle planirane rezultate. Sobotno finale kadetov bo vrhunec, vsi pričakujejo medaljo. Mladinci ostajajo prvoligaši. Plansko se tako sezona uspešno končuje, toda... ženski rokomet ostaja v prvi ligi. Nekaj nejasnosti je še, vendar pa naj bi bili dogovori zelo blizu. Končno naj bi vse »izgubljene« Izolanke zopet igrale doma in zato tudi nekaj dobile. Vsekakor lepe napovedi, vendar počakajmo. Konec tedna bo tudi v Izoli rokometno obarvan: veteranski turnir, finale mlajših deklic. Medalje, pokali predvsem pa druženje. Dobro končati pomeni ali pa napoveduje še boljši začetek, potrpljenja počasi zmanjkuje, vsaj opoziciji.
www.goldenindex.com
FENOMEN ŽENSKEGA ROKOMETU V UDU SE NIDAUUIE Po vodstvu ekip Izole v vseh mlajših kategorijah v predtekmovanju (mladinke, kadetinje, starejše deklice, mlajše deklice A in mlajše deklice Bi, so se prejšnji vikend v finale državnega prvenstva (med prve 4 ekipe! uvrstile Starejše deklice in mlajše deklice B. de vemo, da so mladinke že državne prvakinje in da imajo kadetinje in mlajše deklice B polfinale v Izoli obstajajo velike možnosti, da bodo vse ekipe ŽflK IZOLA BOBI KMO med najboljšimi v Sloveniji Podobne uspehe Izolanke dosegajo že zadnjih deset let a pravega odziva v matični občini ni.
Starejše deklice so na polfinalnem turnirju v Ljubljani najprej premagale ekipo Žalca z20:15i Izolanke so lepo kombinatorno igro že od samega začetka imeje vse niti v svojih rokah. Dobre obrambe vratark Teje LugarOV m Amele BedŽiČ so omogočile hitre protinapade, kjer sta bili učinkoviti Ajda BajektareviČ in flebeka Hiršeli Napade je dobro organizirala Aleksandra flerdaj, Anja Barič pa je ob asistenciSabrine POlUpat in Mirele Poljak neusmiljeno polnila mrežo Žalčank.
V drugi tekmi polfinala pa so Izolanke premagale ekipo Mllenhima (Radenci! z 23:17. Tudi drugo tekmo so Izolanke odigrale v podobnem slogu kot prvo. Bile so stalno v vodstvu a so jim bile borbene Štajerke stalno za petami. Na koncu je prevladala kvaliteta in Izolanke so se zasluženo Uvrstile V finale, ki bo v soboto in nedeljo na Kodeljevem v Ljubljani. V finale so se poleg Izole uvrstile ekipe
Krima, Celja in Nakla.
Za Izolo so igrale : Tea Lugarov, Rebeka Hiršelj 2,2. Sabrina Poropat 3,2, Mirela Poljak 2,6, Aleksandra flerdaj 1,1, Anja Barič 8,8, Tiaša Štefančič , Ajada BajektareviČ 44 Mateja Tomič, Bejana Jačimovič in Ameia Redžič. Trenerka: Dušanka Čuk
Namizni tenis
VEUN USPEH KADETOV ARBISONI-J« NA DRtAVNEM PRVENSTVI
Na državnem prvenstvu za kadete in kadetinje posamezno, dvojice in mešane dvojice, so tekmovalci Arrigonija osvojili štiri medalje.
Med moškimi dvojicami sta bila v Cerknici najboljša SIlDOB Frank in Gregor VllkOViČ. Kot peta nosilca sta najprej premagala prva nosilca Paviča in Papčeviča ter z dobro in borbeno igro nadaljevala do finala. V finalu sta tesno z 3:2 premagala soboški par Maček-Žibrat.
Lep uspeh sta z uvrstitvijo med prvih šestnajst dosegla tudi Bl8Ž PStllO! ID (liki ftrgGRtl. Pri dekletih sta Msnkl Ačimovič In Kristli FltOriC klonili šele v finalu., tam sta ju tesno z 3:2 premagali prvi nosilki turnirja iz Fužinarja.
Tretje mesto sta v mešanih dvojicah dosegla SiHIOII Frank in Kristin FatOriČ.
V	posameznem delu se je najbolje odrezala Kristin FatOtlČ, ki je osvojila tretje mesto. Za v finale je s 3:0 izgubila proti Zeri iz Fužinaija. Na glavni turnir med 32 najboljših so se uvrstili še Alenka AČimOViČ, Frank Simon tnr Blaž Petrina Ostali tekmovalci in tekmovalke so bili uvrščeni od drugega do četrtega mesta v predtekmovalnih skupinah.
I.SNTL- članice Edigs Mengeš Jlrrigoni 6:4
V	soboto so članice Arrigonija odigrale eno boljših tekem v spomladanskem delu prvenstva, v enakovredni igri so Izolanke klonile šele na koncu. Za dobro igro ima zasluge cela ekipa, poleg štirih dobljenih zmag sta Erika lailLevaC il Petra KlikOieC izgubile zelo tesno2:3 proti Anji Grum, drugi igralki Edigsa. Dve zmagi je tako za ekipo prispevalaKrlStlia RahOtin po eno pa Erika Jauševac in Petra Kukovec.
Tako te Arrigoni po slabšem spomladanskem delu prvenstva končal na šestem mestu. V končnici se bo boril proti Edigsu za peto mesto.
Mlajše deklice Bso na polfinalnem turnirju v Celju v izredno izenačenih tekmah osvojile drugo mesto in se tako uvstile v filane. V prvi tekmi je ekipa iz Naklega premagala Celje za en gol. V drugi tekmi so Izolanke nato po odlični igri visoko za 8 golov premagale Naklo. Odlično je branila Maja Gajzer nezaustavljiva pa je bila Maja Marjanovič ob kateri so dobro odigrale tudi Karin Hrvatin in Valentina Žerjal. V zadnji tekmi turnirja so utrujene Izolanke močno popustile in dovolile Celjankam, da so jih premagale za 6 zadetkov. Izolanke, ki so zaradi bolezni dopotovale le z sedmimimi igralkami fizično niso zdržale druge tekme a so se klub temu uvstile v finale, ki bo ta vikend mogoče tudi v Izoli. V finale so se, poleg Izole uvstile tudi mlajše deklice B druge izolske ekipe, ŠD Maestral, ob njih pa še ekipiCelja in Polja iz Ljubljane.
Za Izolo so igrale : Maja Gajzer, Katja Lenarčič, Karin Hrvatin 2,2, Amina lagurdžija, Valentina Žerial 4,1, Ana Strelec, Maja Marjanovič 14 3. Trenerka Dušanka Čuk
PRVO FINAEE ŠD MAESTRAL
Kot smo že zapisali je tudi ženska ekipa športnega društva Maestral letnika ’92 je nastopila pretekli teden na polfinalnem turnirju državnega prvenstva. Po porazu z domačo ekipo Polja so v odločilni tekmi deklice premagale sovrstnice iz Zagorja in se uvrstile na finalni turnir, kjer bodo igrale z ekipami Polja, Celja in Izole.
Po dveh letih delovanja je to že prvi nastop na finalnem turnirju državnega prvenstva, kar je za tako majhno društvo izjemen uspeh. Dosegle pa so ga: TSUli
Božič, Nea Karlovič, Monika Cuder-Skerlič, Kristina Nardin, Nika Diuranovič, Tina Bajič, Polona Barič, Kristina Petrinja, Hana Marinič, Rebeka Fink, Eva Zorko, Adelina Kraja, Vanesa Ziba in Monika Kapun. Ekipo sta strokovno vodila Bran Franovič in Tone Barič (Eš)
Zadnja vest:
FINA1E MLAJŠIH DEKLIC R ID V HŠ LIVADE SDIDTA,24.aprilOb1D.30
Sodelujejo ekipe: Polje (Ljubljana), Celje, Maestral (Izola), ŽRK Izola Bori KMO.
USPEH ŠD MAESTRAL NA MADŽARSKEM
Rokometne ekipe športnega društva Maestral počasi zaključujejo šolsko in seveda tekmovalno sezono. Ligaško tekmovanje se je končalo, s tremi ekipami pa so nastopile tudi na mednarodnem rokometnem turnirju na Madžarskem v Szegedu, kjer je sodelovalo 92 ekip iz 6 držav. Najstarejša ekipa je igrala okrepljena s Tutnjičevo in Kovačičevo iz Pirana. Na koncu so osvojile Imesto s 4 zmagami in 3 porazi . Glede na preteklo leto, ko so nastopile na podobnem turnirju v Gyoru, so letos igrale velko bolje in pokazale viden napredek. Najbolj pa so se veselile zmage nad vrstnicami iz Radničkega iz Beograda. Igralke letnika 92’so igrale z leto starejšimi ekipami in kljub temu prikazale lep in borben rokomet. Na koncu so osvojile 8 mesto z 3 zmagami in 4 porazi. Najmlajša ekipa, letnika ’93, je bila na turnirju najuspešnejša in je z atraktivno igro osvojila prvo mesto in velik pokal ter medalje.
Košarka
Najmlajši člani KK IZOLA so v športni dvorani OŠ Anton Ukmar ponovno nadigrali vrstnike iz Prad. Poleg izolskih košarkarjev (in košarkaric) je potrebno pohvaliti njihove starše, ki so, opremljeni z navijaškimi rekviziti, tudi tokrat dali tekmi prav posebno noto. Rezultati: A.Ukmar - Prade 38:15, JPV1 - JPV2 35:12, Prade-Izola 11:23, A.Ukmar-JPV112:40
igrali so: David Koradin, Katja Poje, Miroslav Žegarac, Marko Momčilovič, Matija Radanovič, lani Kocjančič, Tadej Cerkvenik-M, Adelina Šahbaz-Perger, Peter Volk, Valentina Sergaš, Timotej Špoljarič, Sebastjan Počkaj.
Jadranje
Slovenski veslači so te dni takorekoč nenehno na različnih tekmovanjih ali pripravah. Olimpijci v glavnem v tujini, le najmlajši so doma. Konec prejšnjega tedna so imeli eno od kriterij skih regat za sestavo državne reprezentance v Piranu, vendar organizator ŠD Piran ni imel sreče z vremenom in so od predvidenih šestih odpeljali eno samo, pa še to komaj regularno regato. Ta konec tedna pa bodo optimisti nastopili na ptujskem jezeru, nato pa bodo sledile še zadnje odločilne regate. Med tistiumi, ki še imajo možnosti za uvrstitev v reprezentanco je tudi 11 Izolanov
Laganis, Ren Kaligarič, Klas Kaligarič, Perne, Dolinšek, Tomažič, Bačko (Olimpic! in Božič, Mikulin, Batistič, Stepančič (Burja!
Tekme valni ples USPEŠNI Tim DANCERII
Plesalci plesnega kluba Titty dance iz Izole, ki jih vodi Mirna Veselinovič, so na plesnih turnirjih dosegli nekaj lepih uspehov. Uvrstitve izolskih tekmovalcev na 4, 5. in zadnjem kvalifikacijskem turnirju v show plesih so bile naslednje:
Hip IlOP SOlO, pionirke - Urška Umer 3.mesto,5.mesto,2.mesto, Katarina Hrvatin, 4.mesto ,3.mesto, 1.mesto
Hip hop male Skupine, pionirji TIP TOP (Mateja Baltič, Adelina in Valentina Kolatahi, Urška
Ivanovič, Urška Umer, Katarina Hrvatin, Debora ZindoviČ), 1 .mesto, 1 .mesto, 1 .mesto
Hi| hOP POrL mladinci Majda Karajkovič & Marlena Mogorovič: 3.mesto, 5 mesto, 1.mesto, Tina
Jerman & Urška Čehovin: 9.mesto, 8.-11.mesto, 3.mesto
hip hOP SOlO, ČlaniCB: Nastja Gregurič 5.mesto, 8.mesto, 3.mesto
electric boogie solo, Člani Andrej Glač 4.mesto, Uroš Čandek, 4. mesto,
break dance , male Skupine, Člani: BEACH BREAKERS (Mirna Veselinovič, Andrej Glač, Niko
Sardoč, Aleš Fakin, Matjaž Ogrin, Rudi Kovač) 2.mesto / brake dance pari, člani: Mirna
Veselinovič & Petra Čoga, 1. mesto
break dance SOlO, mlaolncl: Luka Mokotar, l.mesto Z break dance solo, člani: Mitja Pinter 4.mesto, Tibor Stopar 5.mesto________________________________________________________________________
V MESECU APRILU
vam ob nakupu kolesa podarimo
KOLESARSKI ŠTEVEC
CENJENE STRANKE,
V letu 2004 smo razširili našo ponudbo in jo združili iz dveh trgovin v eno s sedežem v IZOLI.
Obiščite nas in se prepričajte o bogati izbiri KOLES, ROLERJEV,..., novem urniku in dodatnih storitvah..
VSE NA ENEM MESTU V Kolesarskem centru RITOŠA v Izoli.
URNIK SERVISA IN TRGOVINE: NON-STOP od 8 - 19h.
HITRI SERVIS: Za manjša popravila v manj kot uri.
PREVOZ: Prevzem in dostava po obali. SLOVENSKA KOLESA: Rog, Elan, Cult EVROPSKA KOLESA: Author, Bottecchia, Aurora, Di Blasi
AMERIŠKA KOLESA: Scott, Trek, Marin, Schvvinn, Gt, Felt
NAJVEČJA IZBIRA KOLES NA OBALI!
KC RITOŠA, Kajuhova 28, Izola, tel,fax: 05/6415-337, e-mail: ritosa@siol.net
Dnevi slovenske knjige
LITERARNA KARAVANA JE PRIPLULA DO IZOLE
V	ponedeljek, 19. aprila, so se na izolskem Manziolijevem trgu ob poldne zbrali literati, udeleženci literarne karavane, ki je ob dnevu knjige potovala z ladjo od Kopra, prek Izole do Pirana.
V	vsakem mestu so si izbrali trg in brali svoja besedila.Tako so Izolanom brali Maja Vidmar. Andrej Medved, Nela Bebler (v srbščini), Vesna Furlenič- Valentinčič, Milan Rakovac (v istrščini), Vlado Sav, Marko Sosič (v italijanskem avtorskem prevodu), Marko Kravos in še nekateri.
Branja v obalnih mestih sta vodila Taja Kramberger in Gašper Malej, za organizacijo je poskrbelaKnjigarna Libris. (jč)
KOSOVELOVO LETO IN KOSOVELOV KRUH
Tudi torkov Literarni večer v Izolski knjigarni Libris je bil posvečen dnevom slovenske knjige. Gostje večera so bili: Eriča Johnson Debeljak, pesnik in glasbenik Matjaž Pikalo in Lučka Čehovin. Ob stoti obletnici rojstva tega velikega pesnika je izšla knjiga, Srečko Kosovel: Pesnik in jaz, ki nam jo je podrobneje predstavila dolgoletna sežanska ravnateljica in izvrstna poznavalka Kosovelovega dela, Lučka Čehovin.
Podrobneje nam je predstavila biografski pristop avtorice, ki je bil v originalu napisan v angleščini, saj je Eriča Johnson Debeljak po rodu američanka, ki z družino živi in dela v Ljubljani. Prvič se je s Kosovelovo poezijo srečala pred desetimi leti v Tomaju, ko je bila na proslavi ob 90 - letnici rojstva pesnika Krasa. Ob pogledu na fotografijo mladega Srečka je začutila njegovo neizmerno mladostno energijo in od takrat naprej je raziskovala iz člankov, pisem in rokopisov vse, kar je bilo povezano z pesnikovim življenjem. Veliko je obiskovala Kras in ljudi, ki so bili kakorkoli povezani z njim.
Kosovel jo zanima predvsem kot človek ki je živel in ustvarjal, in prostor v katerem je živel. Celo poglavje je namenila ljubezenski izskušnji pesnika, veliko pa se ukvarja tudi z “usodo” njegove poezije. Kot ugotavlja, so Kosovelova dela izhajala zelo počasi, pesmi same pa so polne vizij, kot naprimcr: “To je zame žena: lepa kot smrt, dobra kot življenje.
Zbranim udeležencem je večer je z branjem poezije in svojo glasbe na harmoniki popestril Matjaž Pikalo. Knjigo so nekateri obiskovalci že poznali, saj je pred tem izhajala delno v podlistkih v časopisu Delo. Tako so gostje Erico Johnson Debeljak ocenili kot dobro poznavalko Krasa, čeprav ni bila nikoli prej povezana z njim. S svojim drugačnim pristopom je pesnika na novo predstavila slovenski publiki in tudi doma v Ameriki.
Knjiga je izšla v Študentski založbi, ob tej priložnosti pa so pred knjigarno Libris postregli s kruhom Srečka Kosovela, ki so ga v počastitev te visoke obletnice spekli v Mlinotestovih pekarnah. Ob slovenskih dnevih knjige, bomo knjige lahko kupovali ceneje tudi v Izoli, saj bo na Manziolijevem trgu Stojiča z knjigami stala še do konca tega tedna.
EKO ŠOLA VOJKE ŠMUC
Osnovna Šola Vojke Šmuc pod pokroviteljstvom Komunale Izola že drugo leto zapored sodeluje v mednarodnem projektu Eko šola kot način življenja.
Namen tega mednarodnega projekta, ki deluje pod okriljem Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji, je načrtno in celostno uvajanje okoljske vzgoje v osnovne in srednje šole. V okviru tega projekta želi izolska Eko šola z akcijo zbiranja papirja in glasbenimi ter plesnimi nastopi v osrednjem izolskem parku na poseben način obeležiti 22. april, Dan Zemlje in se tako potegovati za Eko zastavo, najvišje priznanje na področju Eko šol.
Danes, ob Dnevu zemlje, 22. aprila, med 11.45 in 13. uro, bodo v Coppovem Parku v Izoli predstavili Eko dan in akcijo zbiranja papirja, ki ju prireja Eko šola - O. Š. Vojke Šmuc.
Ob 11.45 se bodo pričeli pevski in plesni nastopi otrok, ob 13.00 pa bo županja Občine Izola Breda Pečan slavnostno otvorila akcijo zbiranja papirja. Dogodku bodo prisostvovali še izolski občinski svetniki, predstavniki Odbora za okolje in prostor, predstavniki Gospodarsko-interesnega združenja in predstavniki Turističnega združenja Izola.
Vljudno vas vabimo tudi na ogled delavnic, ki bodo na sedežu šole potekale med 8.00 in 11.30.
V petek se je v Izolskem Shotoklubu zgodilHIP-HOP EVENT, ki je prikazal tako plesne kot tudi hitrojezične spretnosti mlade generecije. Najprej sta nastopila VIKTOR IN LUKA KOT PORNOSTARZ in ogrela publiko z nekaj komadi med katerimi je bil eden celo dvojezičen. Nato se je odvil BREAKDANCE BATTLE med Obalčani in Goričani. Publika je intezivno spodbujala tako prve kot druge, oba crew-a pa sta pokazala veliko plesnih sposobnosti. $ELL~MAN je zatem, čeprav še rosno mlad (17), odrepal kaj mu pomeni življenje in presentil s komadom o policijskem nasilju. Omeniti velja še SAVO THE KIN6-A, ki zveni kot da je glas ukradel ljubljanskemu KlemnuKlemnu ime pa goriškemu The King-u (Slavcu).
Organizatorjem gre vsekakor zahvala, da se trudijo tudi na Obali premakniti hip-hop sceno iz mrtve točke,saj menda pripravljajo tudi hip-hop kompilacijo, ki bi združevala reparsko Obalo. (Jan Šiško -Obala.net)
PANČEA IN M RS. FLETCHER
Sobotni koncert je bil čisto druge vrste, vendar dovolj raznolik, da so na svoj račun prišli pristaši punk-a in takoimenovanega emocionalnega rocka. Koprski PANCE A so zagotovo prvo ime obalnega punka, vendar se z zadnjimi komadi od te zvrsti vse bolj oddaljujejo in postajajo zanimivi tudi za zahtevnejše poslušalce. Seveda pa imajo za sabo svojo generacijo in to veliko pomeni.
MRS. FLETCHER iz Firenc pa so pokazali, kako lahko ubrano zvenita dve solo kitari in kako poln je lahko zvok klasičnega kvarteta (dve kitari, bas in bobni) s pevcem ki ima dovolj »emo naboja«. Začeli so tipajoče, končali pa navdušujoče.
Ki: M (•] HUJ
PREDSTAVIM
PETEJoTAPmrTRloBREZBESED^SLO^"
Trio brez besed so, kot pravi samo ime, trije glasbeniki iz treh različnih koncev Slovenije. Izvrstna mešanica različnih stilov, med katerimi prevladujejo rock in jazz vplivi._
SOBOTA 24 APRIL Tr^e avstriJski mladi Punk rock
tu c r\* ct< t k\	oziroma skate punk bendi se bodo
I Ut Cil/GtT> IAJ	zvrstili na našem odru. Energija,
♦THE PETI ICOATS (A) ples, kričanje in skakanje..Je ♦ NO MORE ENCORE (A) potrebno še kaj dodati?
ponedeljek 26. april 2004 * kantavtorski večer v Horizontu
ŽeŽi + gost (Izola)
Vlado Jeremič (Izola)
Spet ponedeljek in spet se nam obeta lep, prijeten večer. Tokrat kantavtorski. Nastopila bosta izolska Vlado Jeremič ter Žeži s posebnim gostom. Neformalno, sproščeno in zabavno bo.
Medobmočno srečanje odraslih gledaliških skupin
Kulturni dom Izola, četrtek, 22. april, ob 20. uri Gledališka skupina KD Domovina Osp
VES SVET JE OSP
režija Gašper Tič Vabljeni.
Kulturni dom Izola, ponedeljek, 26. april ob 20. uri
Proslava ob dnevu upora proti okupatorju
Nastopil bo Tržaški partizanski pevski zbor
DNEVI KNJIGE V MESTNI KNJIŽNICI IZOLA
Mestna knjižnica Izola ob dnevih knjige vabi v knjižnico, in sicer:
-v petek, 23.4.2004 ob 19. uri bo v čitalnici knjižnice predavanje z diapozitivi o zmrznjenih vodnih kristalih, povzetem po knjigi japonskega znanstvenika dr. Masara Emota, »Sporočilo vode«. Predavala bo prevajalka knjige, Irena Jarc.
V petek, 23.4.2004 bo v knjižnici akcija PODARIM/ZAMENJAM KNJIGO, in sicer od 9.00 do 18.30. Svojo knjigo, ki je ne potrebujete več, lahko na posebej označenem mestu v knjižnici, zamenjate z drugo, rabljeno knjigo.
Vabljeni
KNJIGARNA LIBRI S Manziolijev trg Izola
Četrtek, 22.4.2004
ob 17.00 Franček za najmlajše. Nastopil bo junak risanih filmov in knjižic, ob 17.30 Ustvarjajmo s pravljico. Pripoveduje in z otroci ustvarja Rudi Mraz.
Petek, 23.4.2004
Spremljajoče prireditve: pisanje spletne knjige za otroke z naslovom Morje besede-besede morja
Učenci glasbene šole so se tudi letos preizkušali
Vsako leto je februar mesec regijskih tekmovanj mladih glasbenikov; vsako leto se ponavlja izziv za učitelje in učence,ki jim igranje instrumenta pomeni več kot le obiskovanje pouka, več kot le službo. Nadarjenost, delavnost, disciplina, veselje še niso dovolj, potrebna je tudi pripravljenost stopiti na oder in zaigrati pred polno ali prazno dvorano na mnogih nastopih ter se izpostaviti javni oceni komisije.
Letošnje tekmovanje je potekalo za učence klavirja, pihal, komornih skupin s trobili in petja.
Zelo smo veseli uspeha naših dveh učenk, njunih učiteljev in korepetitorke.
11. februarja je Larisa Marjanovič, učenka 4.r. saksofona s profesorjem Dušanom Kitičem dosegla srebrno priznanje. Že do sedaj je Larisa zastopala šolo na mnogih javnih nastopih in srečanjih glasbenih šol primorske. Dan kasneje Ana Dadič, ki obiskuje 5.r. flavte pri prof. Katji Petrovič, osvojila zlato priznanje in se s tem uvrstila na državno tekmovanje. Obe je na klavir spremljala prof. Nina Molina.
Marec je mesec državnega, letos 33. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije. Ana Dadič je z odličnim igranjem in 89 točkami dosegla bronasto priznanje.
Za učence 3. in 4. r nauka o glasbi pa je v Ajdovščini potekal 3. primorski kviz. Udeležila se ga je tričlanska ekipa, Julija Dobrila, Matija in Luka Skomina ter izolski glasbeni šoli prinesla3. mesto.
Z našimi tekmovalci smo se njihovih uspehov veselili in smo nanje ponosni vsi učitelji, pa tudi njihovi sošolci.
Kristina Babič
KINO ODEON - Alt kino
22.40118 30 PREKO VSEH MEJA OII210D POMLAD, POLETJE, JESEN -
galerija
INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 slikarska razstava v	r
MIRA LIČEN KRMPOTIC
»Ponižani«
cikel Križevega pota iz leta 1984
JSKD
i Girodana Bruna 6 Izola
som DVoimp
Območna izpostava JSKD Izola vabi na ogled razstave likovnih del
U. EK-TENPORE ZA OBALNE SREDNJE ŠOLE
Dela so nastala na slikarskem ex-temporu , ki ga organizirata
Srednja šola za gostinstvo in turizem Izola ter Srednja šola Pietro Coppo Izola.
Razstava bo na ogled od 21. do 28. aprila 2004
Vabimo vas na otvoritev razstave
ODPRTA VRATA
Matejka BELLE, Vincenzo Maria DE BERNARDO, Carmelo CACCIATO, Ljerka KOVAČ, Janez MATELIČ, Franco VECCHIET
ki bo v četrtek, 29. aprila 2004 ob 19. uri v Pretorski palači v Kopru. Razstava, kije postavljena vzporedno v dveh razstaviščih, bo do 26. maja na ogled v Pretorski palači v Kopru in Galeriji Insula v Izoli.
Vi
RAZSTAVA »ODPRTA VRATA - PORTA AFER I A«
Razstava »Odprta vrata - porta aperta« se idejno navezuje na maj 2004, torej vstop Slovenije v EU. Razstava, ki pomeni sodelovanje Galerije Insula z Gallerio la Roggia iz Pordenona , bo predstavila dela šestih avtorjev. Trije slovenski Ljerka Kovač, Janez Matelič in Matejka Belle prihajajo iz Kopra oziroma Koprive, italijanski pa Enzo de Bernardo iz Pordenona, Carmello Cacciato iz Gorice, Franco Vecchiet pa iz Trsta.
Razstava bo postavljena v Galeriji Insula v Izoli in Pretorski palači v Kopru. Junija bo prenesena v Pordenone.


v**
GALERIJA HERMAN PEČARIČ PIRAN
Otvoritev razstave fotografij
Arne Hodalič Ukradeno otroštvo
V petek, 23. 4. 2004 se bo ob 20. uri v Galeriji Herman Pečarič v Piranu odprla razstav fotografij Ameta Hodaliča z naslovom Ukradeno otroštvo. Razstava je bila prvič na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani in je nastala v sodelovanju z Amnesty International ter akcijo za nadzor orožja.
Razstava bo na ogled do 19. 5. 2004
Gianni Collori
razstava / mostra
Kavarna Zvon
ona / lei
olje na platnu / olio su tela 16.04.04-16.05.04
Izola bo letos filmsko mesto
POTUJOČI OTOK BO NAPOVEDAL KINO OTOK
Dober mesec pred začetkom novega mednarodnega fdmskega festivala Isola Cinema - Kino Otok, ki bo od 25. do 29. maja v Izoli predstavljal kinematografije Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope s prijatelji, je čas za predstavitev festivalskih novic in vsebin, ki že dobivajo dokončno obliko. Najprej velja opozoriti na nekatere predfestivalske aktivnosti, ki se pričenjajo že ta teden.
POTUJOČI OTOK
Mesec dni pred začetkom festivala bo na pot krenila festivalska karavana POTUJOČI OTOK, promocijsko izobraževalna akcija, ki bo po vzoru olimpijske bakle ali kurirčkove pošte na svoji poti opozarjala na bližino in vsebino velikega dogodka. Od 21. aprila do 15. maja bo festivalska karavana obiskala številna mesta po Sloveniji, Hrvaški in Furlaniji in v sodelovanju z lokalnimi filmskimi klubi, društvi, iniciativami organizirala posebne filmske večere, na katerih bo izbranemu občinstvu in medijem predstavljala vsebino festivala Isola Cinema - Kino Otok ter organizirala spremljevalni filmski program. Video zbirko Potujočega otoka sta s svojimi donacijami obogatila partnerska festivala iz Innsbrucka in Fribourga Film večera bo iz zbirke v vsakem kraju izbrala prisotna publika. Projekciji sledi prosta debata o gledanem filmu, o festivalu, o aktualnih vidikih lokalnega organiziranja filmskih dogodkov ter filmske produkcije itn.
Predfestivalska turneja POTUJOČI OTOK se bo začela 21. aprila v izolskem Art kinu odeon.
LETNI KINO Z UGLEDNIMI GOSTI
Tekmovalni program festivala, katerega filmi se bodo potegovali za nagrado občinstva, sicer še ni zaključen, je pa dokončno potrjeno, da se bodo ti filmi prikazovali na posebej za festival zgrajenem letnem kinu na Manziolijevem trgu v srcu Izole. Letni kino Otok je darilo podjetja Istrabenz Izoli in festivalu, postavljalo pa ga bo preizkušeno nizozemsko podjetje Openluchtbioscoop, ki med drugim opremlja tudi motovunski in sarajevski filmski festival.
Prav tako lahko že potrdimo prihod nekaj uglednih filmskih imca Poleg avtorjev tekmovalnega programa, ki zaenkrat ostajajo skrivnost, bodo festival Kino Otok zanesljivo obiskali Shaji N. Karun, eden največjih živečih indijskih cineastov, Poleg Rojstva, ki pomeni enega vrhuncev svetovne kinematografije osemdesetih let, bo na festivalu prikazan njegov drugi film Svraham iz leta 1994, med drugim uvrščen v tekmovalni program canneskega filmskega festivala. V Izolo prihaja še en velikan sodobnega filma, pionir kubanskega novega vala, Humberto Šolaš Tudi on se bo predstavil z dvema filmoma, s prvencem Lucia iz leta 1969, ter z zadnjim filmom Mlel para Oshun (Med za Oshuna). Ko smo že pri eminencah, velja omeniti tudi obisk Gorana Markoviča, ki prihaja s filmom Kordon, igranim doživetjem civilnih demonstracij proti Miloševičevem režimu v Beogradu z vidika življenjskih usod skupine policistov, ujetih v akcijo preprečevanja neredov, najboljšim filmom lanskoletnega filmskega festivala v Montrealu.
V sklopu sekcije Prijatelji, kjer so imeli prosto izbiro člani mednarodnega odbora festivala, so potrjeni prihodi legendarnega Finca Mika Kaurismakija, ki prihaja na povabilo Jana Cvitkoviča, v Izoli pa bodo prikazali njegov zadnji film, Moro no Brasil (Brazilski zvoki). Na povabilo direktorja partnerskega festivala v Innsbrucku, Helmuta Groschupa prihajata iz Pariza mladi newyorški avtor Asa Mader in njegova muza Anna Mouglalis s filmsko vizijo romana Marguerite Duras La maladie de la mort.
VESELE FILMSKE DELAVNICE
V sklopu festivala Kino Otok bo med 20. majem in 3. junijem potekala tudi video delavnica VESELA KAMERA, v organizaciji Kluba Izolskih študentov (K1ŠD), Društva zaveznikov mehkega pristanka in Luksuz produkcije iz Krškega ter Zavoda Otok iz Ljubljane. Njen namen je izkoristiti prisotnost številnih uveljavljenih tujih avtorjev, ki prihajajo kot gostje festivala in s pomočjo izkušenih domačih mentorjev udeležence delavnice seznaniti s teoretičnimi izhodišči in praktičnimi izkušnjami pri izdelavi filmov in kulturnih televizijskih oddaj oz. prispevkov o filmu. Prijave sprejemajo na info@isolacinema.org.
PRED PRODAJA KART
Od 21. aprila je v predprodaji moč kupiti FESTIVALSKO KARTICO, ki omogoča ogled vseh filmov festivala in spanje v priložnostnem kino šotorišču ter PAKET OTOK, ki omogoča ogled vseh filmov Letnega kina Otok. Število kartic in paketov je omejeno! Prodajna mesta: Art kino Odeon, Kinodvor, Kinoteka ter študentski klubi po Sloveniji.
ZAKAJ BREZ MEDITERAN FESTIVALA?
Letošnje izolsko poletje bo minilo brez tradicionalnega Mediteran festivala, ki je zadnjih osem let prispeval delček k mozaiku kulturno zabavnih prireditev v našem mestu. Pravzaprav festival bo, le da ne bo več takšen oziroma tam kjer je bil vseh teh osem let. Informacija je bila za manj poučene morda presenečenje, za tiste, ki so kakorkoli živeli s tem festivalom pa pravzaprav skoraj pričakovana.
V javnosti je sicer ustvarjen vtis, da so razlog za takšno odločitev organizatorja predvsem finančne težave, vendar to še zdaleč ne drži. Odločitev temelji na spoznanju, da festival dejansko nikoli ni bil občinska prireditev ampak prireditev nekega kulturnega društva. Občina Izola je vseskozi finančno podpirala Mediteran festival, nekajkrat je to storilo tudi Ministrstvo za kulturo, festival pa je imel tudi nekatere manjše sponzorje in donatorje, med katerimi je so bili najpomembnejši izolski hotelirji, ki so zagotavljali cenejša prenočišča za nastopajoče. Na krilih takšne podpore je festival iz leta v leto rasel in postal eden najpomembnejših poletnih glasbenih festivalov v Sloveniji in v tem delu Jadrana. Zadnja leta smo na festival že lahko povabili najpomembnejše izvajalce takoimenovane etno oziroma svetovne glasbe, tudi takšne, ki jih slovensko poslušalstvo še ni slišalo dotlej.
Pa vendar Izola, oziroma izolski organizatorji kulture in kulturni politiki, kljub deklarativni in finančni podpori, nikoli niso festivala vzeli zares za svojega ampak je bil to festival tistih, ki so ga organizirali. Zato je najavljanje festivalskih koncertov v osrednjih medijih, čeprav pod znamko Poletje v Izoli, moral plačevati festival sam, plačevati je moral tudi najem oziroma montažo in demontažo občinskega odra, plačevati plakatiranje in podobno, tako da je del občinske subvencije dejansko spet končal v občinskem proračunu. Rezultat je blokada izpraznjenega žiro računa festivala, potem ko je občinsko javno podjetje s sodnim sklepom sklenilo izterjati denar za montažo omenjenega odra.
Piko na i pa je dodalo motoviljenje in neodločnost glede namembnosti osrednjega prireditvenega prostora v Izoli, to je Manziolijevega trga. Začelo se je z estetsko oceno direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve, ki je vztajal pri tem, da je občinski veliki oder prevelik za ta trg, njemu so se pridružili še nekateri bolj ali manj poklicani, vsi skupaj pa so spregledali dejstvo, da je prav ta kvaliteten oder privabil v Izolo jazz festival, festival MMS, plesalce, folkloriste, orkestre in celo vrsto izvajalcev, ki so nastopili na zares odlično urejenem prizorišču. V občini so se odločili, da bodo kupili manjši oder, kar je seveda povzročilo takojšnje logistične težave, saj so na ta način pod vprašajem nastopi plesalcev, izvedba festivalov in nastopi večjih skupin. Žal opozarjanje na te težave ni prepričalo niti tistih, ki te nastope soorganizirajo.
Skoraj 30 enournih televizijskih in radijskih oddaj s posnetki koncertov Mediteran festivala, ki jih že nekaj časa lahko spremljamo na programih nacionalne in koprske televizije, bo ostalo le še spomin na prizorišče in kulturna doživetja, ki jih je Izola imela a jih je tako lahkotno zavrgla.
Seveda ne gre spregledati dejstva, da je občina Izola v ureditev tega osrednjega prireditvenega prostora v mestu, skupaj z obnovo cerkve Marije Alietske in Manziolijeve palače, vložila več kot 50 milijonov tolarjev, zdaj pa trg enostavno prepušča v upravljanje tistim, ki so najglasnejši. Namreč, ko so o namembnosti trga in primernosti programov začeli razpravljati in odločati novodošli trgovci iz soseščine, ki so očitno imeli celo več besede kot tisti domači trgovci in najemniki, ki so s poletnimi prireditvami na trgu živeli skoraj desetletje, je bilo seveda jasno, da je treba potegniti črto pod festival, kot smo ga poznali doslej.
Tudi letos Mediteran festival bo, vendar drugačen in predvsem drugje.
Kar nekaj, že dogovorjenih koncertov je prevzel mariborski festival Lent, nekaj jih bo predstavljeno na ljubljanskem Trnfestu, dogovori potekajo z organizatorji v Kopru in Portorožu, en festivalski večer pa bo celo v sosednjem Monfalkonu, saj se je Mediteran festival prav letos povezal s festivalom Onde Mediteranee, ki ga organizirajo v tem bližnjem italijanskem mestu. To seveda pomeni, da KUD Mediteran festival ne bo kandidiral za občinska sredstva, ki so bila sicer že rezervirana za letošnjo sezono, saj bi bilo nekorektno kandidirati za denar izolskih davkoplačevalcev za prireditev, ki odhaja iz Izole. (Drago Mislej)
Podjetništvo ni užitek
Ko je pred trinajstimi leti v Smrekarjevi ulici v Izoli odprla salon za nego telesa Venus, so bili	drugačni časi kot	danes.	Pozitivna	plat
življenja, drobne radosti, ugodja, skrb za telo in filozofija dobrega počutja, še niso bili tako	razviti kot danes.	A je globoko	v	njej,
občinski uradnici, ki je dnevno premetala gore papirjev, tlela želja po drugačnem življenju. JASNA KOZLOVIČ se je izobraževala, šolala, pogumno odprla samostojno dejavnost in s tem naredila veliko dobrega sebi in drugim. Delo z ljudmi, masaža kot najbolj intimen stik rok in duš, je nemogoče opravljati, če ljudi nimaš rad. Lani se je salonu v Izoli pridružil še Venus v Portorožu. Veliko dela, a tudi veliko zadovoljstva.Hkrati pa spet pogumen korak naprej. Zakaj?
-	Predvsem zaradi lokacije poslovnega prostora. Tu v Izoli, v
Smrekarjevi ulici je moja dejavnost utesnjena. Seveda sem najprej iskala večje in svetlejše prostore v domači občini, a doslej žal nisem bila uspešna. Seveda pa še	nisem obupala. V Izoli sem	rojena	in	tu bi
rada ostala. Ko se pojavi	prva priložnost, se	vrnem	nazaj	v	moje
mesto.
-	V letih delovanja si si ustvarila velik in verjetno tudi zvest krog strank. A na začetku je bilo verjetno drugače.Kakšni so bili prvi koraki?
-	Kar težko je bilo, veliko energije sem potrebovala, a vsak nov korak je bil daljši. Izobraževala sem se seveda ob delu. Imela sem zelo dobro šefico, ki je razumela mojo željo po spremembi in mi je dovolila dodatno izobraževanje. Najprej sem hodila na različne strokovne tečaje v Italijo. Zanje je bila seveda potrebna predhodna splošna izobrazba, naučili pa so te novih profesionalnih znanj. Najprej sem se seveda začela učiti klasične masaže, potem pa še mnogih drugih.
-	Ko si začela iskati	prostor in bolj konkretno razmišljati o
samostojnem delu, si verjetno že kar veliko delala in znala, a ponudba tvojih storitev je bila takrat najverjetneje manj pestra od današnje?
-	Začela sem samo z masažami, kasneje pa sem se naučila pedikure, nege obraza in še marsičesa, kar sodi h kozmetiki. Že na začetku pa sem ob ročni masaži imela tudi aparat za limfno drenažo, napravo, ki sem ji vsa ta leta ostala zvesta in ni še nikoli zatajila. Do nje imam poseben odnos. Čisto preprosto zato, ker je limfna drenaža ena od osnov za dobro počutje: z njo preprečujemo otekanje nog, se bolje počutimo, očisti naš organizem strupov in še veliko drugega. Stranke pri meni danes lahko izbirajo med klasično masažo, Shiatsu, Ayurveda masažo...refleksno masaže stopal, dolgo vrsto kozmetičnih storitev.Poleg aparata za limfno drenažo, ki je z menoj že vseh 13 let, imam zdaj še ultrazvok, vakumsko terapija.... Enako ponudbo imam tudi v Portorožu, le da si tam lahko privoščite tudi nego obraza.
-	Ti uspeva stranke tudi vzgajati, se jih je kaj te tvoje filozofije »prijelo«?
-	Da je odnos do telesa tudi način življenja, mi je stranke uspelo »vzgojiti« le delno. Seveda je to odvisno od posameznika, a kar nekaj stalnih strank danes razmišlja o sebi precej drugače kot pred leti in to me zelo veseli. Strankam vedno znova povem, še posebej tistim, ki hujšajo in se želijo znebiti celulitne nadloge, da je treba spremeniti način življenja: skrb za prehrano, piti veliko več tekočine, si privoščiti veliko gibanja in rekreacije na svežem zraku....
-	Si sama, s svojim načinom življenja, strankam dober zgled?
-	.... (smeh)....pogosto, žal, premalo, saj sem zelo zaposlena. A naučila sem si vzeti čas zase. Predvsem zelo veliko hodim in tudi na tekočino ne pozabljam.
-	Kako se na področju masaž čuti vpliv »mode«: včasih smo, če sploh, poznali le staro dobro klasiko, potem je postala zelo priljubljena Shiatsu masaža, zdaj je, tako se zdi, zadnji krik Ayurveda....Kako se odločaš, kaj boš stranki ponudila ?
-	To je seveda odvisno od stranke. Res je v modi Ayurveda. Čeprav
je to starodavna indijska masaža, filozofija, način zdravljenja in življenja. Ayurveda mi	je pri	srcu, ker s	to masažo resnično dosežemo
popolno sprostitev za	dušo	in telo. Z	aromatičnimi olji in	terapijo
vzpostavimo telo v	stanje	popolnega	miru in harmonije.	Z njo
preprečujemo kar nekaj zdravstvenih težav: nespečnosti, težav s prekrvavitvijo, poskrbimo za boljše razmišljanje , spodbudimo limfo in odvajanje strupov iz	telesa.	Ayurvcda močno krepi imunski	sistem,
zmanjšuje vpliv stresa, vznemirjenje.
-	Kaj pa refleksna masaža stopal?
-	To je posebna oblika masaže, kjer s pritiskom na določene točke na naših stopalih vplivamo na sproščanje in ravnovesje celotnega telesa. To je v kitajski medicini tehnika naravnega zdravljenja, ki spodbuja krvni in endokrini sistem in umiri organske funkcije.
Učinkovita je predvsem pri težavah stopal in nog,pri prebavnih in menstrualnih motnjah, stresu in glavobolu, pri sproščanju telesa.
-	Bliža se toplejši del leta. To je čas, ko vsaj ženske začnemo posvečati več pozornosti svojemu telesu. Njegovi estetiki. Proti celulitu lahko največ storimo same, z zdravim načinom življenja. Kaj lahko storiš ti?
-	To je seveda spet odvisno od posameznice, zato programe prirejam željam in potrebam stranke, odvisno od konstrukcije telesa in zahtevnosti celulita. Največ je celulita na stegnih, bokih, trebuhu, na rokah. Celulita je danes žal precej tudi pri mladih ženskah, življenje je danes drugačno kot nekoč, še posebej prehrana. Ponavadi pa mora stranka opraviti 10 do 12 obiskov, da je učinek viden. Potem se zagotovo že pozna na obsegu, odvajanju odvečne tekočine iz telesa.Seveda je veliko odvisno od trdovratnosti celulita.
-	Kakšni so, tvoji najboljši uspehi pri zmanjšanju obsega posameznih delov telesa?
-	Težko je dati splošno oceno, od 4 do 10 in več centimetrov pa so številke o katerih lahko govorim. Seveda bi bilo idealno takšne terapije ponoviti dvakrat letno, če je celulit trdovraten. V kolikor to ni tako, zadošča ena celotna terapija v letu dni, a z občasnimi obiski za, kot temu pravimo - ohranjanje stanja. Telo se popolnoma preoblikuje in rezultati so lahko res dobri.
-	So tvoje stranke samo ženske?
-	Ne, sploh ne. Moški so precej bolj pogumni kot nekoč. Veliko se jih odloča za pedikuro, masaže in celo nego obraza. (Nataša Benčič)
POSKRBIMO ZA LASTNO ZDRAVJE
V tekmi s časom kaj radi pozabljamo, da še posebej izgubljamo na zdravju, ki ga začnemo ceniti takrat, ko je velikokrat že pozno ali celo prepozno. Zdrav duh v zdravem telesu ni le rek, vendar je treba za dosego cilja storiti korak več, tudi s pomočjo različnih masaž in gibalnih vaj. V Izoli je kar nekaj salonov, ki danes ponujajo to, kar so nekatere civilizacije poznale že pred tisočletji. O zdravilnih vrednotah masaže segajo zapisi že daleč nazaj, prvi pa so masaži, ki so jo tudi izdatno uporabljali in cenili, dali pravi pomen že stari Egipčani.
Z rastjo življenskega standarda, ki je nujno zahteval različna odpovedovanja in hkrati povečanje umske in fizične zmogljivosti, smo prišli kaj hitro do spoznanja, da je žrtev hlastanja po materialnih dobrinah prav človeško telo, ki je tem dodatnim zahtevam le stežka kos. Od tod izhajajo različna obolenja, ki jih poleg medicine uspešno blaži prav masaža. Prav zato se je že znanim in uveljavljenim salonom v starem mestu, na Belvederju pridružil še en salon, kjer skrbijo predvsem za dobro počutje turistov, pa tudi domačih uporabnikov. Vodi ga bolgarski strokovnjak za različne vrste masaž, ki je pred tem skrbel tudi za vrhunske bolgarske športnike, zdaj pa je na Belvederju odprl masažni salon v katerem izvajajo klasično, refleksno, anticelulitno, vodno, sinhrono, zdravilno, relaksno in tuš-gel milno masažo.
Seveda gre za poslovno potezo najemnika salona, hkrati pa tudi za koristno turistično ponudbo, saj samo žlica, kozarec in postelja, danes pač več ne zadoščajo. (V.O.)
Več kot rekreacija
KOLESARSKA POT MED SLOVENSKIMI OLIČNIKI
Društvo oljkarjev Slovenske Istre (DOSI) in Društvo oljkarjev Brda, bosta v okviru donatorskega projekta Varujmo oljke z Zavarovalnico Maribor uredili kolesarsko pot skozi oljčne nasade od Goriških Brd do Slovenske Istre.
Po predvidevanjih bodo pot, ki bo ustrezno opremljena s spremljevalnimi napisi, odprli 11. junija, ko bodo hkrat nagradili tudi najboljše na natečaju, ki bo objavljen v reviji Ciciban, kot glavno nagrado pa bodo podarili otroško kolo.
Vodja poslovne enote Zavarovalnice MAribor v Kopru, Zlatko Keber, je ob predstavitvi akcije v imenu zavarovalnice društvu DOSI podaril milijon, društvu iz Brd pa 350.000 tolarjev.
Kot je povedal Dino Pucer, predsednik upravnega odbora DOSI je v Slovenski Istri z oljkami zasajenih že 1200 hektarov površin, od tega je tretjina povsem novih, povprečen donos pa trenutno znaša okoli 400 ton, a bo čez nekaj let že podvojen. V Brdih so oljke novejšega datuma, saj so jih resneje začeli uvajati pred nekaj leti, zasajenih pa imajo okoli 60 hektarov. Da bi slovensko oljčno olje po vstopu Slovenije v EU čimbolj zaščitili, so se vsa oljkarska društva že povezala v oljkarsko zvezo, projekt kot je kolesarska pot med oljčniki pa lahko veliko prispeva k pravemu odnosu do našega okolja in tudi tradicije.
MALIJA
Na kortežanskem podeželju je stara navada, da se po postnem času in velikonočnem slavju	v
župnijski cerkvi začno dnevi sprostitve in	se
prireditve prenesejo	v
vasi na rob župnije.
Ker naša župnija sega do roba gričevja nad morjem, lahko se od tu razgledujejo po razčlenjeni obali, srečajo se z meščani obmorskih mest. Če je lepo vreme, so ta srečanja na prostem, med čudovito spomladansko naravo - ko vse cveti in brsti, lesketajo se soline, v modrem morju ladje potujejo v svet in vetrovi napenjajo jadra ... In ko opazujejo vso to lepoto, si pozdravijo dušo in telo. Včasih so bile te prireditev le v obliki maše, popoldne še plesa. Odvisno pač od dobe in tistih, ki vodijo priprave, ki dajo prireditvam vsebino. Ob osamosvojitvi Slovenije so v Kortah naredili za zbornik Annales raziskavo na temo Vesela pomlad	- tak naslov nosi
vsakoletna razstava velikonočnih izdelkov.
Ti »pomladanski izleti« so, nekateri le še v spominu (na veliko noč na Krog, na velikonočni ponedeljek - na kuzmuvo na Nožed nad solinami), drugi so še živi ali se obnavljajo, tako: bela nedelja -otava na Malijo, prva nedelja v juniju v Cetore in za zaključek velikonočnega ciklusa - za binkoštni praznik na Šared..
Pa začnimo enega izmed takih izletov na rob župnije, k podružnici na Maliji Oglejmo si pravkar praznovano belo nedeljo - »otavo«. Začela se je s pripravami gospodinj: vabilom sorodnikom in vaškim imenitnim rojakom po svetu, pa s peko peciv, da je dišala cela vas, pa z urejanjem cerkvice, s pevskimi vajami. Na slavnostni opasilni dan je najprej župnik daroval mašo, domačini pa so z velikim zanosom peli in orglah ter na »oferti« darovali za cerkev, saj so močno navezani na ta svoj verski in kulturni objekt. Po maši je župnijski otroški zbor Alabare zapel svojo himno in nekaj pesmi, ki sojih posvetili materam. Med petjem so izvedli recital Kosovelovih pesmi saj pravkar mineva stoletnica Srečkovega rojstva in je lepo, da so se pesnika spomnili (tu in pred mesecem dni tudi v Kortah)..

Po kulturnem programu so ^ se domačini zahvalili za lepo prireditev, obiskovalcem so ponudili svoje dobrote in z njimi pokramljali. Ker je bilo vse to v opoldanskem času, so nato vsi pohiteli domov, gospodinje v svoje kuhinje, ostali pa k svojim prazničnim mizam. (NM)
RAZPIS ZA BICIKLETA ZUR 2004
Pomlad je spet tu in z njo prihaja tudi maj, mesec ljubezni,
kresov, Evrope, prvega namakanja v morju.......... In z majem se
vrača letos 12. Bičikleta žur. Pedaliranje v blatne klance velja za izjemno doživetje, kot tudi degustiranje dobre primorske hrane. Tekmovanje kjer ni važno zmagati ampak sodelovati, ter se zraven tudi dobro zabavati.
Dobimo se 8. maja, najkasneje do 7.00 na taborniškem prostoru nad Jagodjem (Izola). Možno bo prespati iz petka na soboto, kot tudi iz sobote na nedeljo, saj tako ne boste zamudili ta prave ZaBaVe z glasbo in okušino ribjih jedi iz kantine, ki jo vsako leto pripravimo za udeležence po tekmovanju. Seveda pa ne pozabite na šotore. Tekmovanje je odprtega tipa, tako da se ga lahko udeležijo tudi tisti, ki niso člani taborniške organizacije (rekreativci), ki se bodo skupaj s taborniškimi ekipami potegovale za VELIKO NAGRADO RJS.
Pedalira se v treh kategorijah: 1. taborniki od 15 do 17 let, 2. taborniki od 18 do 99 let, 3. rekreativci od 99 do 15 let.
Tako taborniške kot rekreativne ekipe morajo biti tričlanske. Ekipe so lahko mešane. Popolnoma ženske ekipe imajo olajšave pri “fizičnih” preizkušnjah.
ŠTARTNINA: znaša 10.500 SIT/ekipo, za ekipe, ki se bodo prijavile do 30. aprila 2004, oziroma 15.000 SIT/ekipo, za zamudnike in prijave na štartu.
PRIJAVE sprejemamo le na naslov:
Teja Vidic, IX. Korpus 30, 6310 IZOLA
PRVOMAJSKA KRESOVANJA
Spoštovani Občani Občine Izola!
Bližajo se prvomajski prazniki in z njimi povezano kurjenje kresov na prostem. Ker kurjenje na prostem povzroča tveganje za nastanek požara ter dejstva, da je kresov na predvečer praznika veliko, kar multiplicira ogroženost, je bilo v čistopis Odloka o varstvu pred požarom v občini Izola (Uradne objave 20/03) vneseno določilo, da je potrebno tudi prvomajsko kresovanje prijaviti in pridobiti Potrdilo o prijavi kurjenja v naravnem okolju. Poleg tega, pa je prijavitelj prvomajskega kresovanja (5. odst. 19. člena omenjenega Odloka) dolžan zagotoviti požarno stražo, ki jo morajo izvajati gasilci.
V zvezi s tem in s skupnim namenom, da ostane prvomajsko kresovanje, le praznovanje in ne tudi gašenje vas spomnimo, da si pridobite Potrdilo o prijavi kurjenja pri prostovoljnih gasilskih društvih Izola oz. Korte na običajen način (vsako soboto med 08.00 in 10.00 uro v gasilskem domu) oz. pri pristojnem organu za požarno varnost občine v času uradnih ur.
Svetujemo, da se za požarno stražo pozanimate pri gasilcih osebno. Izvajalca kresa, ki ne bo imel Potrdila, se po določilih Odloka in Zakona o varstvu pred požarom ustrezno sankcionira.
Za dodatna vprašanja lahko pokličete Občino Izola na tel.: 05/660-02-03 oz. 041/476-054.
Želimo vam prijetne in vame praznike.
Nam. poveljnika OŠCZ Izola Damjan BARUT, dipl. inž.
KRIMINALIJE
MALI IZOLSKI OGLASI
PRIPRLI SO CA
Izolski policisti so obravnavali mladoletnega povratnika za kar deset kaznivih dejanj velike tatvine. Vlamljal je v hotelske sobe, objekte za šport in v gostinske lokale, kradel tehnične predmete, prehrambene artikle in seveda denar. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor, ker pa je ob prijetju nudil odpor so morali policisti uporabiti prisilna sredstva. V uvezi z istimi kaznivimi dejanji so zaradi prikrivanja ovadili tudi eno polnoletno osebo.
NE BOJI SE INŠPEKTORJA
Inšpektor Ministrstva za okolje in prostor je opravljal inšpekcijski nadzor na novogradnji. Takrat je do njega prišel eden od delavcev in mu začel groziti, da ga bo pretepel. Seveda bo moral to svoje obnašanje razložiti tudi sodniku za prekrške.
MATI SE BOJI ZA HČER
Mati je policistom naznanila, da njeni hčerki, ki je še otrok, nenehno grozijo. Grožnje izrekajo hčerkine znanke, ena od njih pa jo je enkrat že pretepla. Ker se boji za hčerkino varnost je dekleta kazensko ovadila.
JE KDO KAJ RAZUMEL?
Občanka je poklicala OKC in povedala, da bo naredila samomor. Ko je prekinila zvezo so do stanovanja prihiteli policisti in ugotovili, da je občanka pri sebi, vendar noče sodelovati z njimi. Tudi zdravnika ni želela in ga je odločno odslovila pa tudi tablet, ki naj bi jih zaužila niso nikjer našli, embalaže pa tudi ne.
STRAH PRED ABRAHAMOM?
Policisti so pridržali 48-letnega možakarja, ki je pod vplivom alkohola kršil javni red in mir tako, da je kričal in vpil na svojo soprogo in hčerko ter jima grozil, da ju bo zadavil. Obe sta se ga zelo prestrašili in zbežali s hiše v katero se nista vrnili vse do našega prihoda.
UDARIL JE PO ZDRAVSTVU
Dečki so pridržali tudi znanega 43-letnega možakarja, ki je popoldan najprej vpil in kričal v izolski bolnišnici ter jo popihal pred prihodom policistov. Nato je kršil javni red in mir v tamkajšnji lekarni, kjer je motil pri delu zaposlene vendar so ga dečki nekako pomirili. Zvečer je doma pod vplivom alkohola razbijal po stanovanju in vratih ter vznemiril vsega vajene sosede. Gre za starega znanca, ki so ga bili, zaradi bojazni pred storitvijo nadaljnjih prekrškov, primorani pridržati.
PADEL JE Z BARKE
54- letnik iz okolice Kopra je na svoji jadrnici opravljal vzdrževalna dela. Jadrnica je bila na suhem na nosilcih. Ko je hotel stopiti z nje mu je spodrsnilo in je z višine treh metrov padel v globino. Zlomil si je desno roko in je bil odpeljan v bolnico Izola.
STEKLAR BO VESEL
Neznan objestnež se je znesel tudi nad izložbenim steklom enega od lokalov pod izolskim stadionom. Kot je v soboto dopoldan ugotovil lastnik je nekdo poškodoval steklo dimenzije 170 x 170 cm vredno 400.000 SIT.
TRESLO GA JE
Pred dnevi je nekdo poskušal v stavbi izolskega Arga ukrasti električne kable, med odstranjevanjem vodov, ki so bili še pod napetostjo pa je povzročil več kratkih stikov. Nepridiprav pa je kraj zapustil brez kablov in verjetno kar prestrašen.
HONORARNI PROMETNIK
Izolski policisti so ob 02.20 uri pridržali 18-letnega domačina, ki je pod vplivom alkohola oviral promet, se drl kot sraka ter nadaljeval s prekrškom kljub temu, da je bil predhodno opozorjen, da naj preneha s kršitvijo.
ROKOHITREC NAD ROKOMETAŠE
Med 02.00 in 06.00 uro zjutraj je neznanec vlomil v izolsko rokometno dvorano tako, da je na manjšem oknu ob glavnih vratih razbil steklo in splezal v notranjost, kjer je v klubskem prostoru iz blagajne ukradel tolarje, evre in kune ter ročno uro in lastnika oškodoval za 180.000,00 sit.
DVE TABLICI ZA EN AVTO
Komunalni redar je ob popisovanju parkiranih vozil za izolsko pošto opazil, da sta na enem izmed osebnih avtomobilov nameščeni dve različni registrski tablic, za kar so kasneje policisti ugotovili, da sta bili ukradeni, parkirano vozilo pa neaktivno v prometu._____________________________________________________

je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
Tehnični urednik: Davorin Marce-raail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
Stanovanja, poslovni prostori
-	V Ljubljaniprailain Stanovanje (30 m2). Tel.: 031 418 254
-	Zakonski par šestdesetih letKUPI svetlo in zdravo 11/2 do dvosobno Stanovanje V IZOll do 2. nadstropja (balkon,klet), najraje neopremljeno, ni pa pogoj. Ni za počitnice. Brez posrednikov. Ponudbe na tel: 040 800 345.
-	Kupim GARSONJERO ali manjše ENOSORNOSTANOIIANIE v Izoli. Tel.: 05 753 03 87 -Tričlanska družina najame opremljeno (2-3 sobno) stanovanje za daljše obdobje, tel 041 730 721
-Mlada štiričlanska družina išče tri ali štirisobno opremljeno stanovanjev Izoli za daljše obdobje. Ponudbe na tel.: 040 895 304
-Tomo in Tanja nujno iščeta sobo s kuhinjo in kopalnico. Ni nujno v Izoli. Plačava do 40 tisoč
Jstroške. Nudiva lahko tudi pomoč v gospodinjstvu ali vrtu. Tel: 040 268077
-Zakonski par šestdesetih let KUPI svetlo in zdravo 11/2 do dvosobno stanovanje v Izoli do 2.
nadstropja (balkon,klet), najraje neopremljeno, ni pa pogoj. Ni za počitnice. Brez posrednikov. Ponudbe na 040 800 345.
Motoma vozila
-	Kupim izvenkrmni motor od 10 - 20 KS (po možnosti prvi lastnik) Tel.: 05 6240 376 K-Pr0damR4IKatrC0)registriranodo 15. aprila za 100.000 Sit. Tel.: 031 815 554
Prodam Skuter SFERA 50 ugodno, tel 041 672 250
-	Prodam frezo Goldoni 6,5 KW, benzinsko. Cena po dogovoru. Tel.: 041 234 591
Delo
-Študent inštruira matematiko ter italiianskiiezik tudi na domu. 041 567 555 Gradbena zaključna dela izvajam. Tel.: 031 862 579
-	Zaposlimo natakarico ali natakarja v gostilni istra. Tei.: 041345 605
■	25 letna diplomirana Vzgojiteljica nudi varStVO otrok. Tel.: 041 345 626
-	Inštruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo in za začetnike ter italijanščino za osnovno šolo. tel 041 315 966
-	Nudim UČNO POMOČ 0SN0VN0Š01CEM (angleščina, matematika). Tel.: 041 866 774
■	Poštena upokojenka nudi pomoč dobrim ljudem 2 - 3 ure dnevno, tel 041 338 419 -■ Inštruiram angleščino in nemščinoza srednjo in osnovno šolo. Tei.: 031 506 573
Razno
-NOV j0gi(200xl90 mm) prodam. Info, tel.: 041 233 451
-KOZJE MLEKO in KOZJI GNOI PRODAJAM. Tel: 041 685 313
-Kopačico malo rabljeno in FREZO Lampadana prodamo. Tel: 641 35 54
-2000 litrske CISTERNE znamke Vetroresina (3 kose) prodam. Tel: 041 345 605
nsko gorsko kolo, rabčjen kombinirani hladilnik Gorenje.. tel.: 641 35 34 ali 041 908 046
IZOLANI NASTOPILI V BOLjUNCU -
Vest sicer ne sodi na to stran a pomanjkanje prostora je hotelo tako. Skratka, v nedeljo 18. aprila je Mešani pevski zbor Sinji Galeb, Društva upokojencev iz Izole, sodeloval na 35. reviji Primorska poje. Prireditev v Boljuncu je potekala pod geslom S pesmijo v Evropo, v konkurenci še osmih zborov pa je bilo vzdušje izredno, pod vodstvom pevovodje Angela Turka pa so izolski pevci navdušili občinstvo.
Ob zaključku so jih domačini dostojno pogostili, petje pa je potihnilo šele v poznih večernih urah, v Izoli, seveda. (Marjan Pavlič)
ZADJA VEST:
MNK IZOLA ARCETA:RUDAR Velenje 1:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Ekmečič (45), 0:2 Ibrahimovič (48), 1:2 Rastoder(85)
Izolani so bili boljši v prvem delu in bi si zaslužili vsaj točko. Med tekmo se je poškodoval vratar Bučar, zamenjal pa ga je mladi Kalčič, ki je odlično mopravil svoje delo. V soboto zvečer bodo Izolani igrali v Krškem.
SUBOTICA NA PRAGU MEDITERANA
“^'.žo0-
MEDITERAN ^
NA VAŠEM PRAGU
F7, t......
|| 1 jT
Izola nadaljuje s sodelovanjem na Subotiškem sejmu in tudi letos je bila tam prisotna s svojo turistično ponudbo pa tudi z nekaterimi izdelki izolskih podjetij in obrtnikov. Skromnejše je bilo le zastopstvo, saj sta na sejem odšla le Alojz Pečan in Petra Andrejašičiz izolskega TlC-a. Na pomoč jim je priskočila še domača hostesa, tako da so bili obiskovalci dokončno prepričani v lepoto našega kraja.
TUDI KOSOVEL |E PRIŠEL V IZOLO
V knjigami Libris so v torek pripravili literarni večer na katerem so predstavili knjigo Eriče Johnson Debeljak z naslovom Srečko Kosovel: pesnik in jaz. Gre za zanimiv, drugačen pristop k obravnavi življenja in dela pesnika Krasa, za drugačnost pa je poskrbel tudi Matjaž Pikalo, ki je prebral nekaj odlomkov iz in zaigral na svojo harmoniko.
UCANKA BREZ NAGRADE
V torek zvečer so nas sprehajalci prosili naj fotografiramo novozačrtano cestišče ali zgolj ploščad, ki bo zrasla ob cestnem križu, ki nastaja sredi parka na svetilniku. Iz začrtane trase je moč razbrati, da bodo slovo vzela naslednja tri drevesa, ki se bodo tako pridružila tistim, ki so na tiho izginila v zadnjih mesecih. Naš fotograf je obstoječe stanje zabeležil, vas pa sprašujemo: ali menite, da bodo drevesa ki so na poti te trase dočakala to poletje? Odgovorov ne ' pričakujemo niti ne nagrajujemo.
NIČ VEČ SKRBI,
NA DOM VAM PRIPELJEMO MI!
v mesecu Aprilu POSEBNA PONUDBA ISTRSKIH ŠPARCLIEV!
HHHUBHBSnH-----------
MOTOHOV KOT
kcklMoU..kyalitetni
rrC05T0K3Kt AKTI.
-2A..KC3..rA VENbAK JE JAVNO MNENJE MOČNO NEMTIVNO...
i Ilil« SAVNA lil MASAŽA
V mesecu aprilu
SAVNE fOLAlUJ TURBO
5 minut k,“',n s,0,cc'
um m uporaba solarija možni) aULAKIJA tudi izven delovnega časa
GRATIS
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do Rt.00 SOBOTA od 14.00 do 00.00 ob ponedeljkih zaprto
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06
pprr

AVTO CENTER
Avto Center Jereb, Izola
www.a-jereb.si
Z veseljem Vam sporočamo, da bomo odslej lahko zadovoljili širši krog kupcev in s tem namenom odpiramo nov salon avtomobilov Toyota.
Vabimo Vas na
testne vožnje avtomobilov
znamk TOYOTA in SEAT, ki bodo v soboto, 24. aprila 2004 od 9. ure dalje
v našem prodajno servisnem centru.
Veselimo se srečanja z Vami.