TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje
3"8 38571 401998
IZBOR NAJ
INOVATORJEV
MARJAN FREt
'PROSTO VOL NIMA CENE-f"
IZORRAŽEVAN^^ j NA111X0
DECEMBER
USPEŠNI' \1 I^ US ESm ^
KARATEISTI
ItZAN
SMUČARSKA IN SNOWBOARD OPREMA. BUNDE. HLAČE. ROKAVIGE IN DODATNA OPREMA


INF0@G0LTES.C0M
03-563-30-31 ŠPORTNA TRGOVINA
Savinjska c. 35. U20 TRBOVLJE
mszDS
Avtohiša Kržišnik Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel.:03 56 64 729, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si
Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-tetno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila.
Uradna poraba goriva oglaševanih modelov 4,5-10.81/100 km; uradna emisija C02.119-257 g/km
FOTO WEISS ^l896sj
AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA!!! DIGI FOTKE 10x14 po e-mailu: foto.weiss@siol.net
SAMO 48 SIT
(akcijska cena velja od 20.1. do 20. 2. 2005 -posamezen mail do 10MB)
IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!!
Ob razvijanju dveh filmov in izdelavi fotografij darilo film 36 posnetkov!
POPUSTI ZA SKLAB IN KLUB B !!!! DIGITALNI FOTOAPARATI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH !!!
KREDIT 3-24 MESECEV UREDIMO V POL URE !!!
ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115
KUM
MOŽNOST NAKUPA NA UGODEN KREDIT NAJVEČJA IZBIRA OBLEK ZA MATURANTE
munn
SINCE 1925
Prodajalna Gosposka 3, Celje tel.: 03 490 04 90 Ob priložitvi kupona vam
priznamo 1 0% popust!

MOŠKO, ZENSKO IN OTROŠKO SPODNJE PERILO, PIŽAME
ffllRCTCKS
Prodajalna Cankarjeva 4, Celje tel.: 03 493 07 10 Ob priložitvi kupona vam
priznamo 10% popusti
OSREDNJA
knjižnica
UVODNIK
Danes je tretji dan drugega meseca v tem letu. Zakaj ljubim februar? Zato, ker praznujejo vodnarji, pa je svečnica, Prešernov dan, pust in še Valentinovo za nameček. Nisem se še odločila kaj in kako bom proslavljala S.februar - z masko ali brez. Če se odločim za kulturni praznik, moram biti kulturna. Lahko si bom nadela masko in bila dobra in prijazna, pa nihče ne bo vedel, da sem to jaz. Ali pa si bom dovolila biti nekulturna, brez bojazni zaradi posledic. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi padle maske. Ne pustne. Tiste, ki jih hote ali ne nosimo vsak dan. Bi nam bilo lepše? Bi bili nad mnogimi razočarani, ki jim verjamemo? Pri tem ne bi omenjala politikov in drugih znanih osebnosti. Navadne ljudi imam v mislih, nas, ki živimo skupaj, se srečujemo v službi, šoli, trgovini, dvigalu...Je celotna slika našega vsakdanjika kot ples v maskah? Potem se tudi naš Zasavc poteguje za delček te slike.
Odnosi so vedno težko delo.O iskrenih in neiskrenih odnosih pa lahko premlevam tudi ob Valentinovem. Če bi se že našel kdo, ki bi si lastil pravico, da mi lahko kupi darilo, bi raje videla, da mi namesto vseh možnih daril podari iskrenost in razumevanje. Da ob tej priložnosti pusti masko nekje v kotu in pozabi nanjo do naslednjega pusta. Samo takrat naj bi bila obvezen rekvizit.
Tudi vaš odnos, drage Zasavčanke in Zasavčani, do vašega/našega časopisa naj bo brez mask. Pišite nam, predlagajte, svetujte. Brez maske a z dobrim namenom. Naš uredniški odbor se bo potrudil, da boste z vsako novo številk bolj zadovoljni. Če nas imate resnično radije mogoče ravno 14. februar dan, ko boste poleg vseh, ki jih imate radi mislili tudi na nas. Predlagam, naj bo odslej Valentinovo vedno ob izidu novega Zasavca.
St. Radunovič
^Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja,trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 166, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158 E-mail: hruski@siol.net
Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez ■ ^dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
KAZALO
-------k
KAZALO:	STRAN:
Povabilo na nagradni literarni natečaj	29
O delu DPM-ja v Trbovljah	23
Intervju s predsednikom Marjanom Frelihom	20
Lafrage cement Cementarna sporoča	6
V akciji se skriva Zasavc	34
V kolumni mozga Aleksej Porednik	13
ČESTITKA
Drage Trboveljčanke, spoštovani Trboveljčani!
Ob slovenskem kulturnem prazniku vam iskreno čestitam! Spoštujmo slovenski jezik, kulturo in zgodovino ter bodimo ponosni na svoje poreklo.
Vabim vas na osrednjo slovesnost ob kulturnem prazniku, ki bo v ponedeljek, 7. februarja 2005, ob 19. uri, v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah.
Bogdan BAROVIČ ŽUPAN
NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 17. FEBRUARJA 2005
naslovnica: DUŠA, Alan Vukovič

FUNSTERC
H---------
INOVACIJE ZASAVCA
Območna zbornica Zasavje Trbovlje je 27. januarja podelila priznanja in diplome inovacijam in inovatorjem v Zasavju za leto 2004.
Ze deveto leto zapovrstjo je bil v lanskem letu razpisan natečaj za inovacije. In prav toliko časa si zasavski inovatorji prizadevajo s čim več novostmi - inovacijami -povečati kakovost dela in izdelkov in s sodobnimi prijemi uporabljati nove materiale.
V avli Delavskega doma v Trbovljah so se inovatorji predstavili s svojimi novostmi na panojih v slikovni obliki, na svečani podelitvi pa so informacije o svojih izboljšavah tudi računalniško podkrepili. Novosti so rezultat domačega znanja v regiji v preteklem letu. Na ta način območna zbornica nadaljuje s promoviranjem, spodbujanjem in razvojem inovacijske dejavnosti v Zasavju.
Slavnostna podelitev je bila v kinodvorani DD Trbovlje. Poleg inovatorjev in gostov s področja gospodarstva, so se slavnosti udeležili dijaki Srednje tehniške in elektro šole v Trbovljah. Spoznavanje inovatorskega dela in srečanje z inovatorji iz zasavskih firm bo za marsikoga velika vzpodbuda za učenje in delo.
Zbranim je spregovoril direktor Območne zbornice Zasavje Rado Perger.
V drugem delu prireditve so bile podeljene nagrade in priznanja inovatorjem, katerih inovacije je izbrala komisija za inovacije pri OZ Zasavje Trbovlje, ki ji je predsedoval mag. Andrej Pušnik.
Podeljena so bila tri zlata priznanja, tri srebrna in štiri bronasta ter dvanajst diplom.
Zlato priznanje so prejeli Viktor Martinčič, Uroš Kovač, Darko Kos in Franc Piki - ETI d.d. Izlake za inovacijo: razvoj srednjenapetostnega talilnega vložka W-THERMO, mag. Leopold Povše, Boris Zagoričnik in Boštjan Cilenšek, Lafarge cement d.d. Trbovlje za: vodno hlajenje kamere v rotacijski peči in Matej Novak, Matej Habjan, Gabriel Ribarski iz Oria Computers d.o.o. Zagorje ob Savi za E-sypoll-sistem za podporo in izvedbo glasovanja ter anketiranja - raličica
1.0.
»Hitro rast konkurenčnosti lahko dosežemo le z učinkovitim upravljanjem inovacij. Inovativnost ni le najhitrejša pod do rasti, ampak preprosto tudi edina zaščita
pred povprečnostjo in nepomembnostjo. Samo znanje in sposobnost inoviranja zagotavljata dolgoročno konkurenčnost.
Med gosti na podelitvi je bilo veliko število zasavskih podjetnikov, ki se jim je pridružil trboveljski župan Bogdan Barovič in povabljeni gostje z gospodarske zbornice Slovenije.
Za glasbeni predah med prireditvijo so poskrbeli učenci Glasbene šole Trbovlje s predstavitvijo svojih instrumentalnih sposobnosti.
Po končani podelitvi so se gostje in inovatorji zadržali na pomenku v avli, ob panojih inovacij.
Besedilo in slike: MaH
Sil m RAZPIS ŠTIPENDIJ
Regionalni center za razvoj je objavil še drugi razpis štipendij za šolsko leto 2004/2005.
Neporabljena sredstva, ki izvirajo iz dejstva, da so nekateri študentje že zaključili študij ali pa niso izpolnili obveznosti, so omogočila razpis dodatnih tridesetih štipendij. Na podlagi potreb, ki jih načrtujejo zasavske družbe in ustanove, so razpisane štiri štipendije za študij splošne in specialistične medicine, tri štipendije za elektrotehniko, po dve štipendiji za strojništvo, računalništvo in informatiko, matematiko in fiziko, komunalno inženirstvo in diplomirane medicinske sestre. Po ena štipendija pa je razpisana za študij gradbeništva, kemije in kemijske tehnologije, arhitekture, krajinske arhitekture, ekologije, stomatologije, delovne terapije, fizioterapije, za diplomiranega pedagoga specialne in rehabilitacijske pedagogike, akademskega glasbenika, ter profesorje slovenskega jezika, tujega jezika in razrednega pouka.
Izbrani kandidati bodo prejeli štipendije za celotno šolsko leto, torej tudi za pretekle mesece.
Rok za oddajo vlog je 22. maj 2005, vloge pa so študentom na voljo na sedežu Regionalnega centra za razvoj v Zagorju in na internetni strani www.rcr-zasavje.si, kjer je objavljen tudi razpis, pravilnik in vsa razpisna dokumentacija.
RCi? Zagorje

DVE ZLATI POROKI V TRBOVLJAH
V poročnih prostorih gradiča v Trbovljah na Trgu Franca Fakina sta v januarju potekali dve zlati poroki.
Prva je bila 15. januarja ob 13.uri. Pooblaščenec Občine Trbovlje je znova po 50. letih poročil Ano in Henrika Repše z Gimnazijske ceste 29 b v Trbovljah.
Druga zlata poroka je bila v soboto, 22. januarja v istih prostorih. Tokrat sta bila posebne počastitve deležna Alfonz in Pavla Besednjak z Ulice l.junija 34 a v Trbovljah.
Vsi štirje zlatoporočenci so domačinom dobro znani kot uspešni občani. Obema slavnostnima trenutkoma so prisostvovali sorodniki in znanci. Zlatoporočenci so bili deležni toplih in vzpodbudnih besed ter zahval za opravljeno delo, pa tudi spominskih daril. Obema porokama je prisostvoval tudi predstavnik Društva upokojencev Andrej Ferjanič, kije slavljencem izročil zahvalno listino ter manjše spominsko darilo. Uradnemu delu je sledil še veseli del ob raznih dobrotah. Obema paroma veljajo tudi prisrčne čestitke s strani Zasavca in bralcev tega časopisa.	T.L.
2005
Občina Trbovlje je tudi konec preteklega leta pripravila izdajo in založitev letne pratike - publikacije z opisom dogodkov v letu 2004 na območju Občine Trbovlje. Opisani so na kratko, v kronološkem zaporedju od decembra 2003 do novembra 2004.
Pratika vsebuje v uvodnem delu koledar za leto 2005, uvodne besede župana Bogdana Baroviča in podžupana Metoda Kurenta, za vsak mesec posebej pa je opisano delo občinske uprave. Na koncu so navedeni podatki o letnih časih ipd. Gradivo je pripravila Vesna Jesih, koledarski del Branko Krevl, lektorirala je Polona Deželak, tisk in oblikovanje pa je opravila Tiskarna S-print v Trbovljah.
T.L.
KMEČKE ŽENE SO KVAČKALE
Članice Društva kmečkih žena in deklet Hrastnik so letos že zgodaj zastavile svoje aktivnosti. Tako so v torek, 25.januarja 2005, organizirale učenje kvačkanja, ki ga je vodila Olga Presker v prostorih Krajevne skupnosti na Dolu. V februarju načrtujejo izlet v Šmarješke Toplice, ki bo v petek, 4. februarja in letni občni zbor, ki bo prav tako na petek, 11. februarja 2005.	F.M.
FUNŠTERC ©)
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije se je število brezposelnih iskalcev zaposlitve po nekaterih občinah konec decembra 2004 nekoliko zmanjšalo, v nekaterih pa tudi zvišalo.
V Sloveniji je bilo konec leta 2004 prijavljenih 90.270 iskalcev zaposlitve. V zasavskih občinah seje število brezposelnih konec lanskega leta gibalo takole: Trbovlje 1258, Litija 1015, Laško z Radečami 890, Sevnica 817, Zagorje 788, Hrastnik 660. Največ brezposelnih je bilo prijavljenih v Ljubljani in sicer 11.527, najmanj pa v Idriji 179.	T.L.
...se iz Zasavskega muzeja v Trbovljah seli v Ljubljano. Še ni dolgo tega, ko so v Zasavskem muzeju Trbovlje postavili zelo zanimivo razstavo o prisilnih mobilizirancih v nemško vojsko v Zasavju.
V času od 15. januarja do 4. februarja sta jo Zasavski muzej Trbovlje in Društvo zgodovinske resnice mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 postavila v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani.
Razstava je tematsko razdeljena na šest sklopov: mobilizacija, prisega, fronta, zaledje, ujetništvo in žrtve. Poleg fotografskega gradiva vključuje tudi zelo zanimivo dokumentarno gradivo - pisma, dnevnike, potrdila o odlikovanjih, dele uniform in osebne predmete. Naj omenimo, da je bilo v času okupacije mobiliziranih okoli 80.000 Slovencev, od tega jih je padlo okoli 15.000, težjih invalidov pa je postalo okoli 20.000 slovenskih mož in fantov. T.L.

V času od 7. do 22. januarja se je v župnijski dvorani župnije sv. Martina v zgornjih Trbovljah zvrstilo šest zelo zanimivih predavanj. Začela so se ob 19. uri v petek in soboto v omenjenem času. Prva je predavala dr. Zdenka Zalokar Divjak o problemih vzgoje v sodobnem času, sledila so predavanja dr. Draga Ocvirka na temo Mrtve vode New Age in patra Karla Geržana o tem, kako vzgajati, da bi otrok lažje drogam rekel NE. Naslednje predavanje je imel dr.Kristijan Gostečnik z naslovom O, ti težki odnosi, dr. Roman Globokar pa je predaval o vzgoji za odgovornost, samostojnost. Zadnje predavanje je imel Bogdan Žorž na temo Razvajanje vodi k zasvojenosti. Vstopnine ni bilo in bila so vsa dobro obiskana.
T.L.
0 FUNŠTERC____
V SPOMIN JOŽETU DRAGARJU
Jožeta Dragarja z Dola pri Hrastniku smo okrog novega leta pogrešali. Ni prišel po opravkih na banko ali pošto, ni ga bilo na vsakodnevne nakupe v »tazgomjo« trgovino... Radi smo ga srečali, spoštljivo pozdravili in na tihem občudovali njegovo izjemno pokončno držo in lahkoten korak. Telovadec starega kova... Zaradi bolezni, smo izvedeli, ki jo je uspešno krotil celih dvanajst let, je umrl v 92.1etu starosti v petek, 14. januarja 2005.
Jože Dragar se je rodil 25. avgusta 1913 v številni družini v hrastniški koloniji, od koder so se leta 1917 preselili na Bmico. Spada v znano družino Dragarjevih, pri katerih so bili skoraj vsi glasbeno nadarjeni. Posebno znamenit je njegov ded Blaž Dragar, prvi organist in učitelj na Dolu. So tudi trdna rodovina. Jožetov bratranec Adolf Dragar, priznani zasavski pevovodja, je umrl lani v 93.1etu starosti.
Življenje Jožeta Dragarja je bilo pestro in dinamično, a večkrat zelo težko. Mama se je v letih med prvo svetovno vojno, ko ni bilo očeta, sama ubadala z otroki. Vsak teden je šla v »berijo« vse do Planine nad Sevnico in do Šentjurja. Domov je prinesla nekaj krompirja in fižola, da so preživeli. Ko se je oče vrnil in zaposlil spet pri rudniku, je bilo nekoliko lažje. Osnovno šolo je obiskoval na Dolu, v sedanjem gasilskem domu. Za trgovca se je izučil v Petrovčah, vendar za zaposlitev ni imel možnosti; časi so bili slabi. Javil se je na razpis vojne mornarice. Najprej je opravil v Šibeniku dvoletno podoficirsko šolo, potem še polletni torpedni tečaj in potem vse do leta 1938 preživel na podmornici. Ta leta so bila zanj med najlepšimi. Odlično se je ujel z ekipo. Nekateri prav tem letom pripisujejo njegovo strumno držo, vendar se je Jože intezivno ukvarjal s telovadbo celo življenje. Kmalu po vojni so začeli na Dolu z aktivnim delom v društvu Partizan, kjer so vzgojili vrsto uspešnih telovadcev. Telovadba ga je krepila vse do pozne starosti. »Saj drugače ne moreš začeti dneva,« je dejal leta 2000 v razgovoru za občinski letopis. Ga je pa bolelo, da zdajšnji otroci prisegajo le na žogo...
Po vojni je nekaj časa opravljal pisarniške posle v Valdoltri, kjer so ga
zadržali, ko je prišel na pregled, kasneje pa je bil trgovec oziroma poslovodja raznih trgovin v Hrastniku, na Breznem in na Dolu. Tu seje leta 1947 tudi poročil in žena Ada je leto kasneje rodila sina Jožeta. Poleg družine in telovadbe je imel še eno veliko ljubezen - glasbo. S prijatelji je igral v ansamblu kitaro ali violino, v Hrastniku pa je že pred vojno igral v plesnem orkestru, ki ga je vodil Jože Rome. Po bratovi smrti pa mu ni bilo več do igranja.
Posebno obdobje v življenju
Jožeta Dragarja pomeni čas druge svetovne vojne. Z njim se je zapisal v zgodovino Dola. Gvido Pavlič, ki je bil med prvimi organizatorji odpora na našem področju, ga je namreč povabil na ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. 28. junija 1941 so se sestali na pošti, kjer je imel Emil Draksler tudi trgovino, še Jože Matek, Pepko Deželak, Danilo Draksler, Franc Zore, Emil Hameršak in Ivan Deželak -Čehovin. Delo so potem opravljali na terenu. Ko je Jože dobil vpoklic za nemško vojsko, je odšel v partizane. Najprej na Kal, potem je bil v Šlandrovi brigadi. Javil se je v mornarico, vendar niso uspeli priti do morja. Ostal je v garniziji 7. korpusa, kasneje so ga poslali v 10. brigado, kjer je ostal do osvoboditve. Imel se je za zavednega Slovenca in nikoli ni pozabil, da so mnogi za svobodo darovali tudi življenje. Jože je bil vrsto let zadnji preživeli ustanovitelj OF na Dolu.
Zena Ada in sin Jože sta izgubila dobrega moža in očeta. Tudi krajani Dola ga bomo ohranili v lepem spominu.
Slika: arhiv Drakslerjevih Besedilo: Fanči Moljk
Občinska svetnica Joža Ložak si je že nekaj časa prizadevala za pričetek delovanja zaupnega telefona Samarijan tudi v Trbovljah. Njena prizadevanja so rodila tudi uspeh. Po prehodni objavi se je prijavilo več prostovoljcev za delo na tej liniji, ki že deluje. Trenutno sodeluje šest prostovoljcev, ki so opravili krajši tečaj in se usposobili za delo pri tej humani dejavnosti. Ljudem, ki se obračajo nanje, skušajo pomagati. Potrebna sredstva za pričetek dela je dala na voljo Občina Trbovlje. Računajo, da bodo spomladi vnovič pričeli s tečajem za usposobitev novih prostovoljnih delavcev tudi za območje Hrastnika in Zagorja.	T.L.
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik vabi:
03. 02. ob 18. uri - potopisno predavanje:BENETKE IN BENEŠKE MASKE - diapozitivi Franci Horvat 10. 02. ob 18. uri - predstavitev knjige: ZASAVSKI PREMOGOVNIKI - Irena Lebar 17. 02. ob 17.30 uri - URA PRAVLJIC
FUNSTERC
SKANDINAVSKE PTICE - DRUGIČ
Sestavek o pinožah v prejšnji številk Zasavca je sprožil kar nekaj odmevov pri naših bralcih. Nekateri so se takoj odpravili na prizorišče dogajanja, drugi pa so spraševali predvsem dvoje: kako se pride do tega kraja, kjer so se nastanile skandinavske ptice, in če se to dogaja vsako leto. Gremo lepo po vrsti.
Iz Rimskih Toplic vodi preko mostu čez Savinjo cesta po slikoviti, ozki dolini proti Jurkloštru. Od tam se pride po nekaj kilometrih v Marof, znan predvsem po umetnem jezercu in prijazni ribiški brunarici ob njem. Tu je treba biti pazljiv, da se usmeriš proti Planini, do koder je spet le nekaj kilometrov asfaltne ceste. Pri Planini pa ne zavijemo v naselje, ampak kakšnih sto metrov po cesti proti Sevnici. Zdaj je to tudi označeno. Prijazni domačini dovolijo parkirati tudi na svojih dvoriščih.
Svoje vtise nam je posredovala tudi Milena Zupan z Dola, ki je bila tam v soboto, 22.januaija. «Z možem sva prišla tja nekaj minut po 16.uri in manjša jata je že prispela s terena - kot kakšna izvidnica. Kmalu pa se je zgrnila nad nami milijonska jata, ki se je vsako minuto večala v mogočen steber, potem pa se je, obsijana s soncem, kot ogromen ognjemet spustila proti gozdu...« Obiskovalci, ki so se kar trli, zadnje čase prihajajo tudi iz vse sosednjih dežel - Avstrije, Madžarske in Italije...
O tem pojavu pa smo zaprosili za krajšo strokovno razlago znanega zasavskega ornitologa Marjana Gobca iz Zidanega Mosta, sicer podjetnika, ki ima svoje prostore na Dolu. » To ni vsakoletni pojav, da bi se zbralo toliko teh ptic na enem kraju... Niti nimamo znanstvene razlage, ampak le ugibanja. Gotovo pa vplivajo vremenske razmere, ugodna lega in seveda prehrana.Takšne zgostitve povzroča bukov žir ali pa ogromna koruzna polja, kakršna so v Franciji in so nekoliko manjši obisk teh ptic že imeli. Pri nas so opazili zgostitve pinož že leta 1994 na Pohorju, ker jih je bilo preko 30.000 in leto kasneje na Ptujskem jezeru, kjer jih je bilo okrog 20.000. Z letošnjim obiskom torej ni primerjave...«
Njihovi plenilci so predvsem skobci, sove in sokoli, ki so razporejeni po celi Sloveniji. Vendar jih je zadnje čase na področju pod Bohorjem več kot navadno.. Nič čudnega.Večkrat ptice samo ranijo in če domačini naletijo nanje, jih poskušajo oživljati. Že zdaj pravijo, da jih bodo pogrešali... Mogoče ptic ob izidu naslednje številke ne bo več. Prežene jih lahko sneg. Če bi se želel kdo prepričati, ali so še tam, lahko pokliče domačina Draga Jazbinška na GSM 041 794177.
Besedilo: Fanči Moljk Slike: Vinko Šeško
Sporočilo za javnost:
Lafarge Cement Cementarna Trbovlje do izboljšav v rednem letnem remontu
Trbovlje, 26. januarja 2005. Trboveljska cementarna je lansko leto zaključila uspešno in z januarjem stopila v redni dvomesečni remont. Ta čas bo namenjen predvsem natančnemu pregledu oz. obnovi vitalnih strojev in opreme ter izboljšavam, ki so del sanacijskega načrta. Po besedah predsednika uprave Francija Blazneka je to pomemben korak do uresničitve ciljev, ki jih cementarna načrtuje na področju skrbi za okolje do leta 2006.
Redni letni remont, pri katerem bodo v Cementarni Trbovlje obnovili vitalne stroje in opremo, bo trajal do konca februarja. V Lafarge Cementu so pred novim letom že posodobili nakladalno postajo, sedaj pa obnavljajo proizvodnjo in mletje cementa, ki vpliva na prašenje iz izpuha cementarne. Poleg izboljšav strojev in opreme je zelo pomembna rekonstrukcija vodnega stolpa, ki bo pripomogla k manjšemu prašenju pri morebitnih zaustavitvah proizvodnje. »Do prašenja v cementarni žai še vedno prihaja. S posodabljanjem proizvodnega procesa smo prašenje v zadnjem času že uspeli zmanjšati, prepričan pa sem, da ga bomo z novo rekonstrukcijo povsem minimalizirali,« dodaja predsednik uprave Blaznek. Vrednost investicije posodobitve vodnega stolpa je po besedah vodje vzdrževanja Dušana Skaličkega okoli 70 milijonov tolarjev.
Prav tako se v Lafarge Cementu pripravljajo na obsežen projekt rekonstrukcije hale za klinker, vreden kar poldrugi milijon evrov. Ta bo predvidoma trajal do marca 2006, ko bodo halo zaprli in uredili odpraševanje z dodatnimi filtrskimi napravami, s tem pa dokončno odpravili težave z emisijami iz skladišča klinkerja.
V	okviru sanacijskega načrta bodo nadaljevali z dodajanjem apna in po načrtih znižali emisije žveplovega dioksida, tako naj bi se po predvidevanjih že letos približali zakonsko določeni meji. Do sedaj so z dodajanjem apna že znižali emisije za 50 odstotkov. Direktor Blaznek pa pravi, da se bodo v primeru težav pri dodajanju apna med letom odločali o gradnji odžvepljevalne naprave. Meritve bodo po novem dostopne javnosti prek internetne strani, ko bo proizvodnja spet stekla. Sofinancirali pa bodo tudi projekt Občine Trbovlje -toje postavitev zaslona v središču mesta, kjer bodo občani lahko stalno spremljali stanje onesnaženosti zraka v Trbovljah. Merilna naprava na področju Ravenske vasi je bila postavljena ponovno že decembra 2004.
V	svojem dolgoročnem načrtu Cementarna Trbovlje sledi politiki trajnostnega razvoja. Gospodarska rast, skrb za okolje in skrb za lokalno skupnost so pogoj za uspešno delovanje cementarne in s tem zagotovilo za gospodarski, socialni in okoljski prispevek lokalni skupnosti. Vsekakor alternativna goriva v nobenem primeru ne bodo uporabljali brez dovoljenja pristojnih organov in upoštevanja mnenja lokalne skupnosti.
»Zato so dvomi, češ da se alternativna goriva že uporabljajo, neutemeljeni in ne prispevajo k nadaljevanju konstruktivnih dialogov s prebivalci Trbovelj in širše lokalne skupnosti,« dodaja predsednik uprave Blaznek.
IZ
LAFARGE
CEMENT Cementarna Trbovlje

0 FUNŠTERC
SIBIRIJA V HRASTNIKU
Malo je ljudi, ki si za cilj svojega potovanja izberejo Sibirijo. Zato se je nabralo precej radovednežev, ki so v četrtek, 20.januarja 2005, želeli v Knjižnici Antona Sovreta iz prve roke dobiti o tej prostrani pokrajini nekaj informacij. Predavanje z diapozitivi in predstavitev knjige Sibirija - Z motorjem v preteklost je imel Miran
Juvančič iz Litije.
S svojo ženo Majdo potuje v času dopusta že več kot dvajset let. Obiskala sta mnoge evropske dežele, pa tudi na druge kontinente sta se že podala.
Takoj je pojasnil, kaj ga je vleklo v Sibirijo. Ded. Sicer je bil star komaj eno leto, ko je umrl, vendar so ga pripovedi o njem spremljale celo otroštvo. In še danes ima njegova zgodba v njihovi družini posebno mesto. Spomladi leta 1915 so namreč deda Andreja Zupančiča kot avstroogrskega vojaka v Galiciji na Poljskem zajeli Rusi in ga odpeljali v ujetništvo - v Sibirijo, kjer je ostal do leta 1920. Miran Juvančič je želel poiskati vasi oziroma kmetije, na katerih je delal, saj jih je večkrat omenjal. Seveda pa sta z ženo na 10.000 km dolgi poti doživela marsikaj zanimivega. Že v Moskvi sta bila prijetno presenečena nad prijaznostjo slovenskega konzula Borisa Goleta - sicer hrastniške doline list, ki jima je zagotovil pomoč, če bo potrebna, in jima dal naslove svojih znancev, ki ob takem potovanju pridejo še kako prav. Miran Juvančič je ves čas poudarjal, kako so bili ljudje prijazni in so jima pomagali, če je bilo potrebno. Najbolj jih je zanimalo, koliko stane motor.. .Revščina se vidi na vsakem koraku, neperspektivnost
Na Trgu revolucije v Trbovljah so na dvorišču pred upravno zgradbo Rudnika Trbovlje-Hrastnik d.o.o. v prvih dneh januarja začeli z deli za zgraditev novega pretočnega bazena za meteorne in odpadne vode. Pripravljalna dela s prestavitvijo številnih instalacij, kablovodov, kanalizacije in podobno izvaja IBT-PIN d.o.o. Trbovlje, sam bazen pa bo gradilo SGP Zasavje Trbovlje. Njegova prostornina bo dovolj velika za 120 m3 vsebine. Gradnja tega bazena je povezana z izgradnjo kolektorskega sistema in nameravano izgradnjo čistilne naprave v spodnjem delu Trbovelj. Dela bodo zaradi prostorske stiske potekala počasneje, kot bi sicer lahko, kljub temu bodo končana v najkrajšem možnem času.	T.L.
življenja pa jih žene v alkohol. V spomin so se jima vtisnila tudi širna žitna polja, kakršnih nista videla nikjer po svetu.
Delavec, ki pride zjutraj orat takšno njivo, jo zaključi ravno ob koncu delavnika. V drugo smer ga zamenja že drug orač, ki bo službo končal na drugem koncu njive. Uro sta do Bajkalskega jezera, kamor sta šla, prestavila kar sedemkrat...
Kljub poizvedovanju in iskanju dedove sledi nista našla..
Seveda pa sta si iz pripovedi ljudi lahko ustvarila sliko o razmerah, v kakršnih je živel... Do Moskve sta se vračala s transibirsko železnico, kar je spet posebno doživetje... Vesela, da se je pettedenska avantura srečno končala... Knjiga Sibirija v trdi vezavi ima 235 strani in okrog 150 barvnih fotografij. Naročiti jo je mogoče na GSM 041 480 525.
Besedilo: Fanči Moljk Fotografije: Miran Juvančič
ZAčJOftfF MALO mPCJAČE
Mesec februar je mesec kulture ter mesec pomembnih odločitev, predvsem za osnovnošolce ter srednješolce, ki nameravajo nadaljevati izobraževanje. Na njihovo odločitev in izbiro nadaljnje življenjske poti vplivjo informativni dnevi, ki bodo 11. in 12. februarja.
Na Srednji šoli Zagorje bo v teh dneh nenavadno, saj bodo dijaki in profesorji poleg predstavitve šole pripravili tudi srednjeveške delavnice, s katerimi bodo obeležili kulturni praznik, in na ta način prikazali utrip preteklega časa in življenja v njem.
Informativna dneva se bosta za osnovnošolce začela v petek ob 9. in 15. uri ter v soboto ob 9. uri. Uvodni del bo vseboval predstavitev programov in predmetnikov, ki jih šola razpisuje za šolsko leto 2005/2006.
To so:
>	nižje poklicni program - Pomočnik gospodinje oskrbnice,
>	srednje poklicni programi - Gostinska dela, Trgovec, Oskrbnik,
>	srednje strokovni program - Turistični tehnik,
>	poklicno tehniška programa - Ekonomski tehnik ter Gostinsko -
turistični tehnik.
Po približno 45 minutah se boste lahko vsi, osnovnošolci, dijaki, starši, svetovalni delavci in razredniki, podali v srednjeveško mesto, kjer bodo dijaki SŠZ zaigrali igro z naslovom Moč razkriva človeka, zaplesali srednjeveške plese, prikazali izdelovanje papirja, srednjeveško kopalnico ter srednjeveško modo. Dijaki gostinskih del vas bodo seznanili s tipičnimi srednjeveškimi jedmi in pijačami ter pripomočki, ki so služili prehranjevanju.
Ob 11. uri bodo na vrsto prišli tisti, ki želijo pot nadaljevati na poklicno tehniškem področju.
Na Srednji šoli Zagorje smo prepričani, da vam bo infonnativni dan osvetlil vaše nejasne odločitve, pripomogel k spoznanju, kako pomembno je izobraževanje, ter vam prikazal naš moto, ki temelji na misli:
»Ne tistim, ki imajo, ampak tistim, ki znajo, je namenjena prihodnost.«
KŠEFTI 0
Srednja šola tehniških strok Šiška
Ljubljana
Dragi mladi prijatelji!
Od poklica, za katerega se odločate, pričakujete, da vam bo omogočil:
□	zaposlitev, zanimivo delo in osebni razvoj v poklicu ter
□	pričakovani življenjski standard.
Področje elektrotehnike, nosilke utripa in razvoja sodobne družbe, je gotovo področje poklicev, ki lahko v veliki meri izpolnijo vaša pričakovanja. Prav navdušujoče je, kako nam pri delu doma, v službi, pri prevozu, komunikacijah, zabavi ... na vsakem koraku pomagajo najrazličnejše elektronske, elektroenergetske, računalniške, multimedijske ter mehatronske naprave in sistemi. Njihova prisotnost in izjemno hiter razvoj zagotavljata državi velik delež nacionalnega dohodka, zaposlenim na področju elektrotehnike (tudi dekletom) v podjetjih, trgovini in storitveni dejavnosti pa izpolnitev večine pričakovanj.
V sodobno organizirani in opremljeni Srednji šoli tehniških strok Šiška v Ljubljani vam lahko omogočimo, da svojo pot do poklica na področju elektrotehnike načrtujete in realizirate glede na vaš interes, zmožnost in vaše poklicne priložnosti:
Program	Poklic	Šolanje	Zaključek šolanja
Pomočnik elektrikarja	Pomočnik elektrikarja	2,5 let	zaključni izpit
Elektrikar	Elektrikar elektronik Elektrikar energetik	3 leta	zaključni izpit
Elektrotehnik (PTI)	Elektrotehnik elektronik Elektrotehnik energetik	2 leti (3 + 2)	poklicna matura
Po poklicni maturi lahko nadaljujete šolanje in si pridobite poklic inž. ali dipl. inž. elektrotehnike ali tudi univ. dipl. inž. elektrotehnike.
Obiščite nas na informativnem dnevu 11. ali 12.02.2005 in na spletnih straneh naše šole na naslovu www.s-ssts.lj.edus.si. Želene informacije dobite tudi pri naši svetovalni službi na tel. 01 513 36 05.
OBVESTILO STARŠEM
V VRTCU ZAGORJE OB SAVI VPISUJEMO PREDŠOLSKE OTROKE V PROGRAME VRTCA ZA LETO 2005/2006.
VPIS BO POTEKAL OD 01.DO 28.FEBRUARJA 2005, OD 08. DO 14. URE NA UPRAVI VRTCA, PEČARJEVA 4, ZAGORJE OB SAVI.
INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU 566 06 61, 566 06 62.
RAZNOLIKA PONUDBA, MOŽNOST IZBIRE,
SPROŠČENOST, SMEH, IGRA, V PRIJAZNEM
VRTCU ZAGORJE o/S

FUNSTERC
+
JEZIČNI DOHTAR NAVDUŠIL HRASTNIČANE
V ponedeljek, 17. januarja 2005, je v Hrastniku gostoval Spas teater Mengeš z abonmajsko predstavo Burka o jezičnem dohtarju. Obiskovalci so s simpatijami spremljali dogajanje na odru, kjer so trgovci goljufali, odvetniki prikrojevali resnico in sodniki napačno razsojali. Na koncu je zmagala zdrava pamet, prikrojena malo po svoje. Med igralci sta blestela predvsem Matjaž Javšnik in Ivo Godnič, sicer pa je bila predstava na Dnevih komedije 2004 v Celju proglašena za žlahtno komedijo festivala.	F.M.
JOGA V ZASAVJU 3005
V jesenskem času smo bralce Zasavca seznanili s tečajem Joge v vsakdanjem življenju, ki ima tudi na našem področju vedno več somišljenikov. V začetku februarja se pričnejo novi tečaji, ki jih bosta prav tako vodila priznana mednarodna inštruktorja mag. Dani Kosi in mag. Vesna Paradižnik iz Ljubljane. Prva dva obiska sta brezplačna, potem pa je potrebno plačati tečaj vnaprej - lahko tudi na dva obroka. Poleg asan, ki pozitivno vplivajo na celoten organizem, se tečajniki seznanijo tudi z zdravim načinom življenja oziroma s pozitivnim načinom razmišljanja.
Objavljamo kraj in čas začetka vadbe v Zasavju.
Zagorje: torek, 8. februarja 2005, na OŠ Slavka Gruma. Začetna stopnja - od 18.00 dol9.30, nadaljevalna -od 19.30 do 21.15
Trbovlje: četrtek, 10. februarja, v Glasbeni šoli. Začetna stopnja od 18.3o do 20.00, nadaljevalna od 20.00 do 21.30. Hrastnik: četrtek, lO.februarja, na OŠ NH Rajka Hrastnik .Za obe stopnji ob 19. uri.
Za dodatne informacije pokličite na 031 626 772.
Fanči Moljk
V torek, 18. januarja bo ob 19. uri v Knjižnici Litija potopisno predavanje. Franci Horvat je popotnik, alpinist, fotograf, pisec številnih člankov o lepotah neokrnjene Slovenije. Na potopisih predstavlja čudovite fotografije. V Knjižnici Litija je doslej predstavil Slovenijo v 4 letnih časih, lepote Tunizije, Kenije in Dolomitov. Trenutno pripravlja knjigo Sto slovenskih vodnjakov, ki bo bogat prispevek k literaturi o slovenskih arhitekturnih zakladih. Na predavanju v torek bo predstavil lepote Triglavskega pogorja.
Prva pravljična ura v letošnjem letu je že za nami. Naslednja bo v torek, 25. januarja ob 18. uri, v knjižnicah v Litiji in Šmartnem pri Litiji. V torek, 25. januarja bo ob 18. uri v Knjižnici Litija otvoritev razstave slik Mire Rojc.
Aleksandra Mavretič
MARJAN SKUMAVC V HRASTNIKU
V galeriji delavskega doma je Občina Hrastnik v sodelovanju s KRC Hrastnik organizirala likovno razstavo akademskega slikarja Marjana Skumavca, ki je bila na ogled od torka, 18. januarja 2005, do vključno četrtka, S.februarja.
Različni motivi v olju so privabili številne obiskovalce, ki so se lahko seznanili tudi z njegovo monografijo, ki je izšla pri Akademskem društvu arhitektov. Je nekaj posebnega, saj obsega izbor 332 barvnih reprodukcij, avtobiografijo, kritike njegovih razstav, seznam vseh njegovih del in povzetke Nočnih kronik med leti 1996 - 2000 s 179 čmo-belimi ilustracijami. Pri Delu je bil zaposlen namreč kot novinar celih 25 let. Zanimiva je tudi njegova življenjska zgodba, saj je pričel kot otrok delavske družine s priložnostnimi deli in se dokopal do naslova akademskega slikaja.V času študija je že v prvem letniku prejel Prešernovo nagrado za študente, česar doslej: ni uspelo še nikomur ponoviti. - Monografijo Marjana Skumavca je mogoče naročiti na telefon 041 790 490.	Fanči Moljk
SKLAR VARI
ZAŽIGALNI KONCERT
Zažigali bomo na Šklabovem koncertu v Kulturnem domu Kisovec. Sobota, 5.2. 2005 bo ravno pravi dan. Po televizijskem dnevniku bo zelo skrajni čas, da se odpravite od doma, ker ob 20. uri bomo začeli! Da ne bodo ta dan aktualni le krofi, se povsem brez slabe vesti našemite, naličite,napleskajte in bodite tisto, kar v običajnem vsakdanu niste. Metali se boste v ritmih skupin: GDO,TERMINAL DISEASE in CONFUSION. Vstopnina ne bo pretirana. In za konec samo še študentski pozdrav in seveda povabilo, da se koncerta udeležite!
ŠKLAB VABI NA SMUČANJE
In gremo preizkusit svojo letošnjo smučarsko kondicijo, se zdivjat na bele strmine smučišč v Cerknem. V soboto, 5.2.. Poskrbljeno je za prevoz, karte in dobro družbo. Odhodi so iz Hrastnika ob 6.30., iz Trbovelj ob 6.45. in iz Zagorja ob 7.00. Cena seveda je več kot ugodna, zato s prijavami ne odlašajte, ampak se javite Urši na GSM 031414-949! Predprijava je obvezna. Za dobro počutje, Šklab!
Za ŠKLAB: Tanja
V ŠENTLAMBEKTIJ DODALI KAMENČEK K PRAZNOVANJU SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA
22. januarja, v zgodnjem sobotnem večeru, ki so ga poimenovali »Pesmi žar poživlja«, so Sentlamberčani predstavili pet pesniških ustvarjalcev iz zagorske občine. Francka Šmid, Vesna Berk, Bojana Bregar, Lado Garantini in Boštjan Grošelj ter glasbeniki ljubljanske vokalno-instrumentalne skupine U3NKI so privabili kakih petdeset poslušalcev v dvorano gasilskega doma. Lahko bi ta večer poimenovali tudi uvod v praznovanje slovenskega kulturnega praznika v zagorski dolini.
V	pogovoru so ustvarjalci razkrili kako so začeli pesniti, kakšni vzgibi so jih vzpodbudili k pesnikovanju in povedali so, kaj jim pomeni pesniški dar.
V	nadaljevanju so prebirali vsak svoje pesmi. Prednost so dali Ladu Gamtiniju, kot najbolj uveljavljenemu
in plodovitemu pesniku. Prebral je pesmi iz zbirk Razvejano deblo, ki so jo izdali štirje avtorji, Rudarske pesmi, Zlagani raj in Jedkanice.
Francka Šmid je predstavila pesmi iz samostojne zbirke Poti življenja in iz zbirke več avtorjev Ljudski pesniki.
Vesna Berk ima objavljeni dve zbirki v Besedi, slovenski virtualni knjigami, to sta Zimski objem in Sonce nad vodnjakom. Zadnja zbirka je izdana tudi kot običajna zbirka. Prebrala je nekaj pesmi iz obeh zbirk.
Najmlajša ustvarjalka med petorico je bila gimnazijka Bojana Bregar. Bojana sicer še ni izdala svoje pesniške zbirke, jo pa pripravlja z naslovom Tihožitja in pejasži.
Tudi domači pesnik Boštjan Grošelj je predstavil pesmi iz že izdane zbirke Svetloba, ki ožarja.
Literarno druženje so zaključili ob zvokih skupine U3NKI z družabnim srečanjem. Besedilo in slike MM
NOVA KNJIGA O ZASAVJU
Pred kratkim je izšla iz tiska nova knjiga, ki nosi naslov Zasavje nekje sredi Slovenije. Izšla je v nakladi 1000 izvodov, trdo vezana, na 155 straneh večjega formata. Besedilo za to knjigo je pripravil Roman Rozina, fotografije pa je prispeval dr.Boris Skalin. Izdal in založil jo je RCR - Ragionalni center za razvoj iz Zagorja.
Vsebina knjige se nanaša na reko Savo, Vače z
Bogenšperkom, območje Litije, Zagorje, Trbovelj, Hrastnika in Radeč. Besedilo je prevedeno tudi v angleščino. Knjigo je natisnila Tiskarna Tori v Trbovljah. To delo v veliki meri prispeva k boljšemu poznavanju preteklosti in sedanjosti zasavskih občin v osrednjem delu države Slovenije in je dragocen prispevek k ohranjanju in utrjevanju identitete Zasavja z vsemi zanimivostmi in posebnostmi tega območja. T.L.
UROŠ ZUPAN MED STOTIMI PESNIKI
Med letošnjo knjižno zbirko Prešernove družbe je tudi knjiga z naslovom Sto slovenskih pesnikov in med temi stotimi slovenskimi pesniki je podrobneje opisan tudi pesniški opus Trboveljčana Uroša Zupana. Poznamo ga že dlje časa kot pesnika postmoderne dobe. Znane so njegove pesniške zbirke Sutre, Nafta, Reka, Odpiranje delte in še kakšna. Omenjen je kot najprodornejša pesniška osebnost “zadnje izmene”. V svojih pesmih hoče zajeti vse dimenzije bivanja - tudi tiste nevidne in neizgovorljive.	T.L.
r	PRIJAVNICA	1
| NA 6. ZASAVČEVO SALAM1JADO	j
' V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam:___________
I Ime in
| priimek:___________________________________________ |
' Naslov in
telefon:__________________________________________
| Davčna	|
I številka:__________________________________________ 1
i_____________________________________________________i
© MUSKA_________
ALJAŽ 1JASTIČ
mm OD TRIÜII FULL COOL DFMO TOP
Mladi pevski talenti so se 14. januarja v Memphis clubu v Celju pomerili na finalni osmi prireditvi Full Cool Demo Top pred številnim občinstvom in strokovno komisijo v sestavi Vojko Sfiligoj, predsednik, Stane Špegel, bolj znan kot HouseMouse in duo Platin, kot člani.
Med zmagovalci prejšnjih let so imena Tinkara Zorec, Anžej Dežan, Klavdija Vinder, Karmen Kodrič Brina in drugi, ki danes niso neznana v pevskem svetu.
Letos je nastopilo devetnajst tekmovalcev, ki so bili zmagovalci izbora v posameznem mesecu lanskega leta in tisti, ki jih je izbrala strokovna žirija. V kategoriji nad 14 let sta prvo mesto zasedli Patricija Peklar in Nina Kukec, ki je prejela tudi nagrado za najboljši scenski nastop. V kategoriji do 14 let je bil najboljši enajstletni Trboveljčan Aljaž Bastič. Aljaž Bastič se intenzivno ukvarja z glasbo in petjem. Nastopal je na raznih prireditvah v Trbovljah, zato smo ga povprašali o njegovi dosedanji glasbeni karieri.
Iskrene čestitke za tvoj uspeh! Kako pa ti je uspelo priti do nastopa na oddaji Full Cool Demo Top?
Učiteljica za glasbo, gospa Alenka Stigl, me je opomnila, da pred zbornico visi vabilo za avdicijo za pevsko tekmovanje Full Cool Demo Top. Ker me je zanimalo, kako dobro pojem v resnici, sem šel na avdicijo na Radio Celje. Tam nas je bilo preko sto mladih. Zapeti sem moral refren pesmi po lastnem izboru. Sedemindvajset nas je prišlo v ožji izbor, to pomeni da smo v studiu Coda posneli skladbo, s katero smo se potem predstavljali na mesečnih oddajah na Radiu Celje.
Izbrala te je strokovna žirija. Kakšne misli so te navdajale, ko si se pripravljalna finalno oddajo?
Bil sem vesel, saj nisem bil izbran v mesečni oddaji. Tam so namreč upoštevali le glasovnice lokalne revije Novi tednik in SMS. Vsak dan sem vadil melodijo in besedilo. Upal sem, da se bom uvrstil vsaj med prve tri. Bil pa sem prvi.
Nastopil si s pesmijo Nuše Derenda Vzemi me veter. Kdo ti jo je predlagal oziroma izbral?
Izbral sem si jo sam. Vedel sem, daje pesem zahtevna in da lahko z njo pokažem vse svoje pevske sposobnosti. Poleg tega mi je skladba zelo všeč, tako kot so mi všeč vse pesmi Nuše Derenda.
Kako se počutiš kot zmagovalec? Zdaj boš lahko posnel lastno skladbo v glasbenem ateljeju Coda. Ali že veš katera pesem bo to ?
Zelo sem vesel, ker sem zmagal. Dokazal sem, da lahko uspem tudi tam, kjer me občinstvo ne pozna. Očitno sem jim bil res všeč, saj tako bučnega aplavza nisem doživel še na nobenem svojem nastopu. Lastne pesmi še nimam napisane. Ne vem še ali mi jo bodo napisali organizatorji tekmovanja ali si jo bom moral priskrbeti sam. Za nagrado sem dobil tudi izlet na Bavarske gradove za dve osebi, česar se že zelo veselim, saj rad potujem.
Kdo je tvoj vzornik na glasbenem področju? Ali razmišljaš, da bi postala glasba tvoj konjiček in delo?
Moja vzornika sta Adi Smolar in seveda Nuša Derenda. Glasba je moje veselje že od nekdaj in upam, da bo moja aktivna spremljevalka tudi kasneje v življenju, če že ne poklicno, pa vsekakor kot konjiček. Pet let se že učim igrati klavir na Glasbeni šoli Trbovlje in s profesorico Oleno Novosel sva dosegla že precej lepih uspehov na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Upam, da bom kmalu dobil priložnost za nastop v Zasavju, saj se s petjem želim predstaviti tudi domači publiki.	Besedilo: Irena Vozel
KONCERT DOMINIKA HRIBOVŠKA
Dne 19. januarja je ob 19.30 uri potekal v dvorani Glasbene šole Trbovlje celovečerni preddiplomski koncert študenta Akademije za glasbo v Ljubljani Dominika Hribovška iz razreda prof. Jožeta Kotarja. Predstavil seje s programom, ki ga je absolvent omenjene akademije naštudiral za svoj diplomski izpit. Na klavirju ga je spremljala glasbena pedagoginja.	TL.
KOLUMNA ©
ALEKSU POKEDNIK:
KARNEVAL JE ZATO, »A Sl SNAMEMO MASKE!
“Pusta bomo imeli. Tradicija mora živeti.”
“Kakšnega pusta neki? To je stvar preteklosti. Kdo pa bo gledal pijano druščino hoditi od hiše do hiše?” Takšni pomisleki se rojevajo celo na vasi, kjer je bilo še pred dvema, tremi desetletji povsem običajno pustovati na obhodniški način. Kam gremo? V zabubljanje v lastne domove, lastne ozke kroge, kjer želimo dočakati “bridko” smrt, ne da bi vedeli, ali smo imeli sploh kaj od življenja?
Se celo sprijaznimo se s takim stanjem stvari, ki iz nas dela poslušne državljančke. Država je tega seveda vesela - manj je nasprotovanja, lažje je vladati. Vendar je to samo kratkoročno. Če smo preveč poslušni, nas to notranje najeda, nam pije življenjski sok, načenja zdravje, kruši ponos. Sterilizira nas v sterilno embalažo, ki jo nazadnje sterilno in diskretno ob nekaj solzah pospravijo na kraj počitka “v hladen grob, kjer mir, veselje vlada”.
Ali naj bo to zamenjava za karneval, katerega predpogoj je, da smo živi? Pesek v uri našega življenja se izteka, zato se je treba izraziti, dokler je še kaj zrn v zgornjem delu posode. Karneval je odlična priložnost, da izrazimo tisto, kar v vsakdanjem življenju skrivamo zaradi strahu pred neodobravanjem okolice in družbe nasploh. Dejstvo je, da smo udomačeni, toda suženj ima vsako leto nekaj priložnosti, da si da duška, da njegova duša spregovori in se srce odpre.
Si bomo še čas dovoljene pristnosti pustili vzeti? Si bomo pustili vzeti karneval, to rdečo nit vseh praznikov, ko se lahko sprostimo, odklopimo od odklopa, ki nas zasičuje vsak običajen dan, da si ne vzamemo časa za samega sebe? Kaj se potem zgodi? Stres, nevroze, bolezni vseh vrst “na duši in na telesu”. Čemu, človek? Ali se res ne cenimo toliko, da bi trezno premislili o svojem hitenju in divjanju, ki si ga dovoljujemo in s tem polnimo pogoltne malhe kapitalističnih bogov?
Pred sto in več leti so ljudje manj hiteli, zato so imeli več časa zase. Se bolj točno rečeno je obratno: dovolili so si vzeti čas zase, zato so manj hiteli, a kljub temu živeli bolj zadovoljno. So sicer večinoma trdo delali, toda karneval je bil karneval. Izlet v preteklost bo morda koristil za vnovično vrnitev in boljše razumevanje sedanjosti. Se vedno namreč velja, da splošnega karnevalskega vzdušja ni. Razen središč pustne tradicije (Ptujsko polje, Cerknica itn.) je pustovanje drugje izvotljeno. So maškarade za najmlajše in plesi v maskah, toda to je le površen nadomestek bistva karnevala.
Karneval je zato, da se ga ‘žinga’, da se sprostimo in v karnevalskem vzdušju zaživimo - da se znebimo nesnage vsakdanje rutine, ki ubija življenje. Karneval je zato, da se snamejo maske. Kako snamejo, saj si jih nadenemo? Ali ni ta trditev velika pomota? Kdor misli, da je pomota, bi se morda moral zamisliti, kam pelje pot njegovega življenja. Morda ... Ponavljam: karneval je zato, da si snamemo maske! Pustovanje in maškarade so priložnost, da si pod zaščito maske dovolimo biti to, kar v svoji pristnosti v resnici smo. Maska nam omogoča, da počnemo tisto, česar si sicer ne upamo, da govorimo, kar se ne sklada z našo običajno podobo
v vsakdanjem življenju, vendar je kljub temu del nas. Temu, kar je del nas, pa moramo vsekakor prisluhniti, kajti potiskanje naših sestavnih delov v nezavedno pomeni pritiskanje na naše celotno bitje. Posledica: stres, slaba volja, bolezni, obremenitev za delodajalce, državo, zdravstveni sistem, najprej pa obremenjevanje samih sebe in svojih bližnjih, ki jih imamo najraje.
Karneval je eden ključnih ventilov družbe, ki omogočajo sproščanje nevarnih napetosti, ki se preveč zatrte lahko sprostijo v kakšnem dolgotrajnejšem karnevalu. Pri tem ne mislim karnevala, kakršen je tisti v brazilskem Rio de Janeiru, marveč takšnega v obliki državljanske nepokorščine ali revolucije. Morda bo kdo rekel, naj omenjanje tovrstnih oblik odzivanja na družbeno realnost pustim za domišljijsko potovanje v druge svetove, toda podcenjevanje naelektrenosti družbene klime je šele dokaz za plavanje v oblakih, za življenje daleč od trdnih tal.
'vTf
Ne le, da sta revolucija in državljanska nepokorščina možni, sta dejansko stanje tukaj in zdaj. Da, vsaj državljanska nepokorščina je očitna na vsakem koraku. Pijančevanje, bolezni, bolniški staž, delo na črno, goljufije, kraje, ropi, finančne malverzacije, utaja davkov. Vse to so oblike, zavedne ali nezavedne, državljanske nepokorščine. To zmanjšuje moč gospodarstva, ki je ključno gonilo in glavni podpornik močne in učinkovite oblasti kot temelja blagostanja vseh državljanov. K blagostanju torej prispeva tudi pripravljenost državljanov, da se znorijo na karnevalih, vendar jim mora država to tudi omogočiti. Predlagam pustni ponedeljek in pustni torek za državna praznika!!! Tako se bodo ljudje lahko v miru naužili norčavosti pustnega časa. Med najboljšimi zagotovili zdravja ljudi in družbe bodo v pustnih dneh iz čistega veselja in pristne želje po sprostitvi vzklikajoči glasovi: “Država pusta nam je dala, zdaj oblast bo mimo spala!”

Komaj se bo pust odpravil okrog vogalov in že bo tu Valentinovo.
Za nas to ni posebno izviren praznik, ker smo ga prejeli od drugod.
Valentinovo je predvsem dan zaljubljenih in vseh, ki se imajo radi.
To pa že ni nepomembno.Ljubezni je vedno premalo.
Valentin pri nas goduje, kot zgodnji znanilec pomladi, sredi februarja. Po starem kmečkem koledarju je namreč Valentin prinesel ključe od korenin in so mu zato pravili prvi spomladin. V krajih kjer ni prehudega mraza menijo, da se na ta dan ptički ženijo. Tam, kjer je topleje kot pri nas, bo to že držalo. Po julijanskem koledarju, ki je bil tudi pri nas nekoč v veljavi, je Gregor, prinašalec luči, godoval na prvi spomladanski dan. Papež Gregor Veliki, ki je umrl leta 604, je vpeljal novi gregorijanski koledar. Uporabljamo ga še danes. Z njim seje gregorjevo premaknilo nazaj. V večini naših krajev še vedno velja, da se ptički ženijo na gregorjevo, čeprav v Beli krajini trdijo, daje prav na Valentinovo prvi spomladanski dan. Takrat ne vprežejo živine, da se ji ne bi solzile oči.
Zelo ga imajo v čislih na Primorskem, kjer na ta dan obiščejo goro sv. Valenzina (Sabotina).Otroci dobijo od botrov in sorodnikov v dar kolače. Na prvo nedeljo po Valentinovem se v Smavru pri Gorici in na splošno na Goriškem začne sezona vaških praznikov. Najbolj znanje tradicionalni praznik štrukljev. Na Koroškem se mu priporočajo za zdravje. V ljubljanski nadškofiji je sv. Valentin najbolj znan po božji poti na Limbarsko goro.
Štirinajsti februarje vse bolj priljubljen med trgovci, posebno tistimi, ki prodajajo cvetje. Zadnje čase se namreč na Valentinovo proda veliko šopkov, raznih okraskov in bonbonier v obliki srca. Sodoben življenjski trend se je podredil potrošniškemu načinu življenja, kot je že zdavnaj v navadi na bolj zahodni strani sveta, ki pa ga vse raje sprejemajo tudi drugod.
Nekoga moraš imeti rad. Javno ali skrito, umirjeno ali vihravo, nežno ali silovito. Ljubezen paše. Nihče seji ne more upreti, bolj ko se branite, prej vas bo zadela Amorjeva puščica. Najlepši občutki so takrat, ko komaj nekaj slutite in še ne veste kaj lahko pričakujete. Korak po korak, malo naprej, malo nazaj. Eno samo veliko pričakovanje. Pogled, ki je napol prikrit, nasmeh, ki lahko pomeni vse ali nič. Trepet vznemirjenega srca, zadovoljstvo enega podarjenega nasmeha ali pogleda, ki še dolgo greje in greje... in upanje, da se bo to spremenilo v nekaj lepega, pristnega in trajnega.
Na Valentinovo se bo po naših mestih in trgih razsulo na tisoče raznobarvnih cvetov. Vse bo prevzelo obliko srca: izložbe okrašene z več ali manj domišljije in polne police, ki z umetelnim aranžiranjem pripravljene izdelke ponujajo prav za ta praznik. Čustvenost v rokah zaslužka. Vsi ne bodo nasedli zvitim trgovcem, marsikdo pa se le ne bo mogel upreti. Posebno v velikih trgovskih centrih, kjer se znajo domisliti, kako boste najlaže zapravili denar. Tako so lani tisti, ki so se pred blagajnami v nekaterih naših nakupovalnih centrih javno poljubili, bili deležni kar precejšnega popusta. Ja, kaj pa s tistimi, ki si tudi želijo takšnih ugodnosti, še bolj pa poljuba, princa ali princese pa ni nikjer ničesar takega na vidiku? Žrtev bi se že našla med številnimi obiskovalci. Pa kaj, ko smo Slovenci v strahu od nalezljivih bolezni postali preveč previdni. Sicer pa bi trgovci ob taki priložnosti bankrotirali in bi drugič dobro premislili kakšno ponudbo bi lahko dali brez skrbi zaradi večje škode.	Bsedilo: St.Radunovič
SVEČNICA
Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug bo slabo.
Precej vremenskih pregovorov je povezanih s svečnico. Na ta dan praznuje sv. Blaž in zato ga velikokrat upodabljajo z dvema svečama.
Na svečnico, 2. februarja, v cerkvi blagoslovijo sveče in konča se božična doba, ki so jo ponazarjale jaslice. Svečnica je praznik luči in spomin Marijinega očiščevanja. Obredno je bila mati po porodu nečista sedem dni, če je rodila sina in štirinajst, če je rodila hčerko. Štirideseti dan po porodu je morala priti v tempelj, tam darovati in se tako očistiti.
Na Slovenskem so na svečnico prirejali svečarijo. Uvaljali so sveče, ki so bile pol rumene in pol črne in to še bolj popestrili z bogato pojedino.
J. V. Valvasorje v Slavi Vojvodine Kranjske napisal:« ..kolednikihodijo od sv.Miklavža do svečnice iz vsake fare okoli in pojo. Kar s petjem od ljudi dobe, spravijo do svečnice, kupijo potem rumenga voska in naredijo tanke voščene svečice...Nato spletejo po tri take svečice in jih obesijo v krogu, kakor je videti na bakrorezu. Zgoraj oblikujejo z navedenimi in pletenimi večjo košaro in postavijo prav na vrh eden ali več okroglih stolpičev ali kako drugo obliko... Vse skupaj denejo na dolgo palico in voščenjak je narejen. Nekateri voščenjaki imajo tako debelih, da jih dva moža komaj objameta, nekateri pa so manjši, a vendar prav čedno narejeni. Ko pride svečnica neso voščenjak v cerkev ob spremstvu godcev, da bi jih blagoslovili, nato pa jih spravijo v svojo cerkev Tako nese vsaka soseščina svojo svečo v cerkev.Čim lepše in večje je sveča izdelana, tem večjo čast imajo od nje.Na dan, ko delajo svečo, plešejo in se zabavajo.«
Svečnica je prekrila poganska praznovanja. Takrat so s plamenicami podili duhove, ki jim je potekal čas obhoda na tem svetu. V Jeruzalemu je prva Cerkev obhajala svečnico že koncem 4. stoletja. Besedilo in slika: St.Radunovič
f| SPEKTER .,,
Spekter d.o.o., Trg revolucije 7,1420 Trbovlje objavlja javni razpis za
ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO GARAŽ V NAJEM
1.0	Predmet oddaje v najem:
1.1.	Garaža na naslovu Trg Pohorskega bataljona 8, Kisovec, v izmeri 15,30 m2 Izklicna mesečna najemnina: 12.678,00 SIT (cena vključuje 20% DDV).
1.2.	Morebitno izpraznjene garaže na naslovih Trg Pohorskega bataljona 6-7 in Trg Pohorskega bataljona 8-9, Kisovec, v roku enega leta od dneva objave razpisa
Garaže so priključene na električno omrežje in centralno ogrevanje.
2.0	Trajanje razpisa:
Vsi zainteresirani ponudniki lahko pošljejo svoje pisne ponudbe priporočeno v zapečateni ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ -PONUDBA« na naslov: SPEKTER d.o.o. Trg revolucije 7, Trbovlje najkasneje do 18.02.2005. Pri odpiranju prispelih ponudb po pošti bo upoštevan datum na poštnem žigu.
Ponudniki bodo o rezultatih izbire obveščeni do 28.02.2005.
3.0	Pogoji za udeležbo na razpisu:
Pri najemu garaže, z zbiranjem ponudb, lahko sodelujejo pravne in fizične osebe.
Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, davčno številko, ponujeni znesek, navedbo nepremičnine in plačilne pogoje.
Ponujena cena ne sme biti nižja od izklicne cene.
Fizične osebe morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa izpisek iz sodnega registra.
Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila. Če kupec ne bo sklenil pogodbe, se šteje da odstopa od najema
Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo : ponudil višjo najemnino
• ponudil dodatne pogoje, ugodnosti za lastnika
Spekter d.o.o. k izbiri ponudnika po tem razpisu ni zavezan!
SPEKTER d.o.o.
integrali,,,i.
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112, Fax.: 03/ 56 55 104
internet: http://www.intePTal-zagorje.si
ZALJUBLJENI VALENTIN JE TU:
POREČ - hotel Parentium"“
13.990,00 - 2x polpenzion -11.2.-13.2.05
GREMO NA GORENJSKO:
BLED - zasebne sobe'*'
30.300,00 - 3x najem za 2 osebi - do 31.05. 2005
ZIMSKA IDILA »DOMA« ...:
ROGLA - depandansa Brinje 49.900,00 - 7x polpenzion+TT -12.2.-19.2.05
...V ITALIJI:
MOENA - apartmaji Moena -19.2.-5.3.05
139.700.00	- 7x najem za 4 osebe
... IN V AVSTRIJI:
MOKRINE - apartmaji Würzet -12.2.-5.3.05
151.400.00	- 7x najem za 5 oseb
NA VRATA TRKA POLETJE:
PRVA MINUTKA, FIRST MINUTE, POLETJE 2005
- katalogi že v naši agenciji!!!
TAXI SLUŽBA obratuje 6:000 - 24:00 na 041 633 107 in 041 616 348.
PROGRAMI ZA IZLETE SKUPIN na:
www.integral-zagorje.si
INTEGRALOVI DARILNI boni:
NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH!
ODPIRALNI ČAS:
Agencija Zagorje:
PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA06:00-14:00
Predstavništvo Trbovlje:
PONEDELJEK - PETEK 07:30 -12:30 in 16.00 -18:00 SOBOTA 08:00-12:00
So potovanja in .... so potovanja z Integralom.
O
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in	„
video strani	/A'
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	4	# g
možnostjo sponzoriranja	jotnaitß Dldri ’i
trženje in produkcija za gospodarsko	* *" ^ m
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	,
E-mail: atv.signal@siol.net
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI

O
OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
O
MISMAS
NAŠI NAJMLAJŠI!
Ko po krofih zadiši, se vse v maske spremeni.
Tok, tok, se je spet zaslišalo pri vratih Mojce Pokrajculje. »Kdo je?« je vprašala, a že hip zatem odprla vrata in se zastrmela v premraženega zajčka.
»Brr, brr, brr. Ali smem vstopiti, da se malo pogrejem? Tako me zzzebe, da me bo zdaj, zdaj konec!« Ozrla se je čez ramo, kjer sta se že tiščala medved in veverica. Saj niti zanjo ni dovolj prostora! Že je hotela zaloputniti vrata, ko je opazila, kako se zajčku lesketajo solze. Niti za trenutek ni več oklevala in ga povabila v njen skromen dom. A, brž, ko se vsedeta, se spet zasliši: tok, tok, tok!
Cin, cin, cin se bo kmalu zaslišalo izpod vaših prstov, ko boste našemljeni stali pred vrati in čakali, da vam nekdo odpre vrata. Gotovo ste že nestrpni, kajne?
Nekateri ste si ob vseh pripravah na pust, vzeli še toliko časa, da ste napisali prekrasne pesmice in jih slikovno, opremili. Z njimi boste marsikomu izvabili nasmeh!
PUST ŠIROKIH UST
Pusta vsi se veselimo,
ko za en dan lahko se spremenimo,
v karkoli si želimo.
Nekdo nadene si le masko, drugi ves se preobleče, tretji brke si nariše, si klobuk na glavo dene, pa pištolo okrog pasu, pa je kavboj brez lasu.
Mi otroci pa najraje, klovni smo veseli, saj pomlad v deželo nosimo, s pesmijo veselje trosimo.
Simon rad bo ninja, ves v črno bo odet, za pasom bo nosil sablji dve, zato se bojte maske ve!
Simon Novak, lOlet
Po zraku čarovnice letijo med nogami metlo držijo.
Klovni se na glas smejijo,
Da se jih kar vsi bojijo.
Ko pust se bo končal normalen svet bo spet postal.
Barbara Matko, 10 let
Februarja vsi se veselimo, saj nam pust odžene zimo in prinese maškarado fino.
Otroci vsi se vesele, pripravljati obleke si hite!
Mamice se vse potijo, ko okusne krofe naredijo!
Teja rada mucka bi postala,
Gal vojaček bo postavni,
Erika bo Pika Nogavička,
Monika pa imela bo rdeča lička.
Monika Sotenšek, 10 let
Februar je mesec pusta, ko vsi našemimo si usta.
Maškare so vse vesele, maske so si že nadele.
Peter rad bil bi slon Dumbo,
Janez bil bi levji kralj,
Rok pa od vsega najraje nosil pisan bi klobuk, vanj bi spravil pustne krofe, mandarine in bonbone.
Binca pa kot miška mala od hiše do hiše bi plesala.
Rok Kozel, 9 let
Rubriko izpod črnila zaključujem z zadnjo ( malce prirejeno) kitico pesmi o pustu, ki stajo napisali Tanja in Blažka.
Ko pust odide, za goro spet pojavi se težav. Mama pa nam pravi, nikar ne skrbite, rajši do naslednjih maškar potrpite.
S težavami pojdimo v lonec, naj bo naše pesmi konec, ali naj se spet začne, to naj vsak od vas pove!
So vam bile pesmice všeč? Če ne, jih vrzite v gorečo peč.
Obvestilo:
V soboto 5.2., ob 12. uri vabimo vse pustne šeme na športno igrišče v Podkum, kjer bomo s plesom v maskah preganjali zimo.
Ob 13. uri se nam bodo pridružili tradicionalni kurenti iz »totega« Ptuja.	Vabljeni tudi vi!
Ne pozabite, še vedno iščemo ime naše strani.
Pišite, ustvarjajte in pošljite na naslov :
Tanja Planko, Čemšenik 2, 1413 Čemšenik tanja.planko@email.si
Lep pozdrav! Tanja Planko
DECEMBERSKI ZAJTRK -
koristna vsakodnevna navada
Na Srednji šoli Zagorje je 17. in 21. lanskega decembra potekal nenavaden dan. V okviru EKO šole, na temo Zdrava prehrana, smo imeli dijaki in profesorji prvi samopostrežni in brezplačni zajtrk, ki so nam ga omogočili stalni dobavitelji šolske prehrane. Idejo je podprl s svojim znanjem prof. Štefan Kološa.
Zajtrk ne bi bil popoln, če ga ne bi pripravili kuharji in natakarji tretjih letnikov. S tem projektom so nam želeli predstaviti pomen in sestavine zdravega zajtrka.
In, kako je vse skupaj potekalo?
Dijaki smo s profesorjem prišli v kuhinjo, kjer so nas pričakali bodoči kuharji in natakarji. Pripravili so nam različne jedi: namaze (sirov, sadni, ribji, jogurtov), salame, sire, kosmiče, sadje ter napitke, (čaj in mleko). Zdrav zajtrk je vključeval tudi tople jedi: hrenovke, jajca in pečena jetra. Poskrbljene je bilo za sladkosnede, saj so orehovo in makovo pecivo ter bombetke prijetno dišali.
Dijaki smo bili z zajtrkom zelo zadovoljni. Nekateri od nas so se prvič srečali z njim in spoznali, kako zelo pomemben je zdrav jutranji obrok. Ta novost je marsikoga usmerila v razmišljanje, da bi pred odhodom v šolo le zajtrkoval. Menim, da je bil to, poleg predstavitve zdravih in za telo pomembnih sestavin, tudi glavni cilj projekta.
K pouku smo se odpravili s polnimi želodci. Se pred tem smo izpolnili anketo, ki je pokazala, da kar 61 % dijakov ne zajtrkuje iz različnih razlogov, bodisi zaradi pomanjkanja časa ali pa zaradi prezgodnje ure. Ker je bil odziv dijakov odličen, 91 % jih je namreč akcijo Zdrav zajtrk pohvalilo, upamo, da se bo na SSZ kaj podobnega v bližnji prihodnosti spet zgodilo.
Cilj je bil zagotovo dosežen, če smo s tem dejanjem prepričali
vsaj enega dijaka, da bo zjutraj zapustil dom s polnim želodcem in tako lažje in kvalitetnejše preživel ure v šoli.
Star pregovor pravi: Zajtrkuj kot kralj, kosi kot navaden človek in večerjaj kot berač. Dobro se gaje držati -v naše dobro in v dobro našega zdravja!
Besedilo in slika: Semina Dautovič, 3. F Srednja šola Zagorje

V četrtek, 20. januarja so se v Domu Svobode Trbovlje srečali na sestanku animatorji UTŽO, ki »bedijo« nad delom skupin, študijskih krožkov in delavnic. Vodja UTŽO Marinka Bučarje z do sedaj opravljenimi aktivnostmi v šolskem letu 2004/2005 zadovoljna. Po koncu sestanka smo se srečali z njo in odgovorila nam je na naša vprašanja.
Sestanek z animatorji ima namen, da se pogovorite o dejavnosti in organiziranju dela UTŽO. Pravzaprav so to vaše »desne roke«, ki vam pomagajo pri prostovoljnem delu, ki ga vsi opravljate predvsem za svojo dušo. Koliko sekcij, skupin in krožkov deluje že daljši čas? Kakšne cilje imajo?
Prav ste ugotovili. UTŽO združuje vedoželjne ljudi z različnimi izkušnjami, spretnostmi, znanji, ki jih bogatimo z našim izobraževalnim gibanjem, z doživetji na naših pestrih, zanimivih srečanjih. Letos je vključenih že 140 članic in članov. Predvsem so dobro obiskane celoletne izobraževalne skupine: nemščina, angleščina, umetnostna zgodovina, etnološka sekcija in likovna ustvarjalnica. Seveda so mentorji vsake skupine v sodelovanju s slušatelji zapisali cilje v letnem načrtu dela, ki se nanašajo na izobraževalno področje... na primer: obnoviti, poglobiti, pridobiti uporabno znanje tujih jezikov, odkrivati kulturno dediščino našega okolja v etnološkem sporočilu pregovorov in vraž, prepoznavati zgodovinska obdobja v umetnosti na likovnem, arhitekturnem, glasbenem, plesnem, literarnem področju... poleg skupnih sprejetih ciljev, da v študijskih skupinah, krožkih, na predavanjih in pogovorih, na medsebojnih srečanjih, na strokovnih ekskurzijah odkrivamo nova doživetja, navdušeno prebujamo nove želje po drugačnih znanjih, po vseživljenjskem učenju, tkemo prijateljske vezi in pomembno spreminjamo odnos do staranja in starosti - se veselimo jeseni življenja!
Vsako šolsko leto je pripravljena kakšna nova tema. Letos ste pričeli z računalniškim izobraževanjem. Kakšni so odzivi udeležencev?
Odziv na računalniško opismenjevanje je presenetljiv. V dogovoru mentorjem Janijem Naratom z OS Tončka Čeč smo organizirali trideset umi tečaj. Sedaj se izobražuje že druga skupina slušateljev, od marca do maja načrtujemo nadaljevanje in poglobljeno uporabo elektronskih medijev kot je internet in elektronska pošta, jeseni pa bomo spet pričeli s tečajem za začetnike. Neverjetno zagnanost starejših uporabnikov sodobne računalniške tehnologije spodbujajo tudi vnuki. Tako smo babice in dedki »na liniji,« saj družine naših mnogih otrok živijo zunaj Zasavja, pa tudi zunaj Slovenije in smo z uporabo elektronskih medijev sproti v stiku z našimi ljubljenimi... No, pa tudi sicer sledimo življenjskemu razvoju. Bančne storitve opravimo s klikom, ni napornega čakanja v vrsti za plačilo položnic, enostavno je preverjanja bančnega stanja, naročanja ne vem kakih stvari iz trgovin, pa dostop do informacij na svetovnem spletu ... Računalniška tehnologija dobesedno odpira pogled v svet... Poglejte domačo stran UTŽO Slovenije http:// www.univerzazatretjeodboje.si in prepričali se boste, daje tako.
V januarju in februarju imate študijske krožke na temo Čustvena intelegenca. Kaj vas je vodilo, da organizirate tudi tovrstno izobraževanje?
Ja, na začetku študijskega leta, ko sem prevzela izobraževalno gibanje starejših odraslih ljudi, sem za UTZO za Zasavsko regijo pripravila vprašalnik, kjer so že vključeni slušatelji izrazili svoje želje, interese, zamisli, pričakovanja. Leta sem z ožjimi sodelavci vgradila v naš Program UTŽO za leto
2004/05. Med odgovori je bila prepoznavna želja po izboljševanju medsebojnih odnosov, kar seveda temelji na čustvenem opismenjevanju. No, prijazno se nam je odzvala Lijana Pajer, univ. dipl. pedagoginja in ravnokar vodi deset umi krožek Čustvene inteligence, ki pomeni izboljševanje komunikacije predvsem z delom na sebi, na ozaveščanju lastnih ravnanj in vedenj o sebi. Zanimivo in iskreno za skupino dvanajstih udeležencev. Vse kaže, da si bomo želeli nadaljevanja.
Spomladi imate v načrtu dve ustvarjalni oblikovalni delavnici. Izdelovanje rož iz testa in izdelovanje cvetja iz krep papirja. Koliko udeležencev pričakujete? Kje se zainteresirani lahko prijavijo?
Omenjene delavnice so zasnovane na ročnih spretnostih, vendar ima izdelovanje izdelkov dekorativne umetnosti s posodobljenimi tehnikami globlje sporočilo: neguje stare slovenske običaje, navade in jih povezuje z novimi prazničnimi priložnostmi, kot je pustovanje, morda Valentinovo, dan žena, materinski dan... Zato sta delavnici načrtovani v tem času, malo za naprej pa malo za nazaj... Delavnici bosta vodili ustvarjalni in domiselni članici univerze za tretje življenjsko obdobje Nada Matko in Beba Fink ob pomoči sodelavk in sodelavcev. Tako ima veselo in koristno druženje dvakratno vrednost za člane in članice, saj vzpodbuja in priznava lastno originalno izražanje in medsebojno bogati.
Obvestilo bo na Radio Trbovlje, pa v vseh zasavskih knjižnicah in po novem na oglasni deski pri Društvu upokojencev na Ulici 1. junija v Trbovljah.
Za kakšne vrste izobraževanja je vse več zanimanja?
V vseh skupinah se je število udeležencev povečalo. Etnologi in likovniki imajo zgornjo mejo sedemnajst in osemnajst članov. Ker sta oba mentorja, Jana Mlakar Adamič in Milan Razboršek, zagnana in ustvarjalna, delo dobro poteka, vendar bo potrebna drugačna organizacija, če se bo z novim študijskim letom prijavil še kak nov interesent. Novim slušateljem, z nadebudno mentorico Sašo Forte, se je prilagodila tretja skupina angleščine že oktobra 2004, od januarja 2005 pa deluje še začetna nemščina, ki jo vodi dolgoletna uspešna mentorica Zofi Češnovar.
Umetnostni zgodovinarji imajo trenutno predah, saj svojo priljubljeno mentorico Kristino Renko čakajo, da bo zaključila porodniški dopust in spet prevzela vodenje študijske skupine.
Kateri je najtrši oreh pri delu UTŽO?
Obveščanje in zbiranje povratnih informacij. Veselili smo se skupnega prostora v klubski sobi v Domu Svoboda Trbovlje, ki bi olajšal enovito oddajanje in sprejemanje medsebojnih sporočil. Zaradi gostovanja šolarjev in gradbenih posegov nam prostor trenutno ne ustreza in so naše skupine do nadaljnjega razseljene. Ker se skupine srečujejo enkrat tedensko, zato dalj časa traja, da člani zvedo za aktualna dogajanja v UTŽO, kar otežuje organizacijo enkratnih dogodkov. Upamo, da se bo stvar s prostorom uredila, kakor smo se z Društvom Svoboda Trbovlje že dogovorili.
Kaj bi povedali še ob zaključku?
Skoraj se bodo začele priprave na novo študijsko leto 2005/06. Vabim upokojence in druge starejše občane, naj pridejo pogledat k nam, v naše skupine. Spoznali bodo, da so leta tudi v pozni starosti lahko zanimiva in prijazna! Če nam le zdravje služi. Ker je vzdrževanje vitalnosti in ohranjanje zdravja precej ali povsem odvisno od nas samih, v prihodnje načrtujemo tudi izobraževalne vsebine: gibanje, prehrana, pozitivno razmišljanje, vsebine aktualnega zdravstvenega področja in še kaj.
Hvala in obilo zadovoljstva Vam in Vašim članom pri obiskovanju UTŽO!	Besedilo in slika: Irena Vozelj
Letošnji zimski dnevi so bili kot nalašč zelo primerni za izlete v nizko in srednjegorski svet. Lepih, jasnih, sončnih pa vendar hladnih dni so se pridno posluževali člani planinske skupine PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje. Skupinske izlete so pripravili po svojem koledarju vsak drugi četrtek v tednu. Tako so se 4.decembra udeležili nočnega zimskega pohoda z baklami na Mrzlico.
13. decembra so v popoldanskih in večernih urah pripravili v dvorani Društva upokojencev Trbovlje družabno srečanje s programom, na katerem so sodelovali Joža Ložak, Jože Bernot, Eva Erjavec s flavto in harmoniko ter Franci Vrtačnik in namenili posebno pozornost osmim članom, ki so praznovali svoj jubilej. Največji poudarek so dali 70-letnici vodje skupine Vinku Pfeiferju. Na kratko so opisali njegovo planinsko pot in ga obdarili z veliko torto in fotoaparatom. Ostali jubilanti so prejeli spominske albume. Srečanja so se udeležili skoraj vsi člani skupine in bilo je prisrčno in veselo ob dobrotah, ki so jih sami pripravili.
Že 16.decembra so se podali na izlet na Ostri vrh nad Trbovljami, se spustili do Bevškega in se nato preko Kleka vrnili domov.
Dne 28.decembra so povezali svoj izlet v Kamniško Bistrico z novoletnim srečanjem, ki so ga pripravili v tamkajšnjem planinskem domu. S tem srečanjem so zaključili razmeroma bogato planinsko sezono v letu 2004.
Takoj, 2.januarja 2005, se je skupina udeležila novoletnega pohoda na Kum in že 20. januarja so izpeljali vsakoletni januarski izlet od Doma Svobode preko Golovca mimo Vrharja do Jagra na Podmeji. S takim izletom so ob ustanovitvi skupine zabeležili pred leti svoj začetek. Posebna značilnost skupine je, da se vsakega izleta udeleži najmanj po petdeset udeležencev, včasih tudi več. In kar je še posebno pohvalno, skupina vztrajno dela na družabnosti in poudarja lepe medsebojne odnose, k čemur pripomore tudi skupinsko petje udeležencev na njihovih srečanjih in potepanjih.	T.L.
Alpinistični odsek Planinskega društva Trbovlje se je letos znova odločil za organizacijo in izvedbo alpinistične šole.
V lanskem letu je bila ta šola zelo uspešna, zato so se v društvu odločili, da tudi letos ne bo manjkala v njihovem programu. Za letošnjo alpinistično šolo se kandidati, stari več kot sedemnajst let, lahko prijavijo vsak četrtek od 17. do 19. ure v društveni pisarni Planinskega društva Trbovlje, Ulica 1. junija 10, do vključno 3. februarja. Šola se bo začela 9. februarja ob 18. uri v društvenih prostorih Planinskega društva Trbovlje, vodil pa jo bo alpinstični inštruktor Karel Kodrič. Šolanje bo potekalo deloma na območju Trbovelj, deloma pa v Julijskih in Kamniško Savinjskih Alpah.
Sicer pa so lepo zimsko vreme trboveljski alpinisti izkoristili za plezanje v zaledenilih spalovih in s pristopi na visoke vrhove. Tako sta 9. januarja Marko Zupan in Karel Kodrič pristopila v zimskih razmerah in ugodnih vremenskih pogojih na Raduho. V soboto, 15. januarja, sta Matjaž in Aleš Kilar plezala v zaledenelih slapovih na Vršiču, v nedeljo, 16. januarja pa sta Marko Zupan in Karel Kodrič pristopila v zimskih razmerah in ugodnem vremenu na Storžič.	T.L.
Podelili nagrade najboljšim športnikom invalidom v letu 2004

V kristalni dvorani Kulturnega centra Delavski dom so v četrtek, 27. januarja na slovesni prireditvi razglasili najboljše športnike invalide v minulem letu. Pokroviteljstvo je prevzel župan Zagorja Matjaž Švagan, organizator pa je bil s pomočjo sponzorjev Rudi Janežič, sicer predsednik Društva invalidov Trbovlje.
Zvrstili so se številni slovesni govorniki, med njimi Rudi Medved, direktor KC Delavski dom Zagorje, ki je poudaril, da je lepo videti, kako si šport in kultura podajata roko, vse zbrane je pozdravil tudi predsednik Zveze športnih invalidov Slovenije Emil Muri, v imenu domačinov je svoje povedal še direktor občinske uprave Brane Omahne.
Poleg številnih plaket in priznanj so razglasili najboljše v preteklem letu. Tako je najboljša ekipa postala Košarkarska reprezentanca gluhih, ki je sredi Ljubljane osvojila naslov evropskih prvakov, med športniki je slavil Franc Pintar-Ančo, strelec z osvojenim 2.mestom na paraolimpijadi v Atenah, med športnicami pa je lovorika pripadla Mateji Pintar, namizni tenisačici, ki je v Atenah osvojila naslov olimpijske zmagovalke.
Prireditev so s svojim nastopom popestrili Zasavci, Zagorski oktet, folklorna skupina VDC Zagorje, z odlično postrežbo pa se je s svojo ekipo izkazala Marija Čop.
Besedilo: Peter Motnikar
AV^VA'
INTERVJU
*--------
Marjan Frelih ]e eden izmed tistih, ki so velik del svoje energije in ljubezni usmerili v delo z in za otroke, ki so sicer naše največje bogastvo. Društvo prijateljev mladine je ustanova, za katero bije srce našega sogovornika, ki mu predseduje in tudi aktivno deluje v akcijah, izključno namenjenih otrokom, za katere se
prav vsi strinjamo, da so naša bodočnost.
»TAM, KJER TUDI POZIMI CVETIJO ROŽE«
je naš sogovornik slikovito opisal okna, za katerimi domuje DPM Trbovlje. »Nasproti Blagovnice, sredi Trbovelj, v starem zdravstvenem domu, prav na vrhu, blizu soncu in pticam, blizu modrega neba in oblakov iz katerih rojijo bele muhe...tam so prostori našega društva.«
Stopili ste v drugo petdesetletko delovanja.
Društvo prijateljev mladine je bilo ustanovljeno v aprilu leta 1953 na pobudo aktivistov - prostovoljcev iz vrst učiteljev, vzgojiteljev in ljudi na terenu, z namenom delovanja izključno v prid otrokom. Prvi predsednik je bil Franci Škrjanc. V Trbovljah je najprej delovalo društvo v krajevni skupnosti Center. Pokazala pa se je potreba po širitvi in sledilo je ustanavljanje v vseh krajevnih skupnostih, tudi v obrobnih, ki so se združila na občinski ravni, kasneje so se povezala v Občinsko zvezo prijateljev mladine. Povezava je nato stekla tudi na republiški in državni ravni takratne Jugoslavije.
Za kakšen »prid otrokom« gre?
V obdobju, ko je bilo Društvo ustanovljeno, je bila v državi velika revščina in v naših krajih je bilo najbolj dobrodošlo organizirano letovanje predšolskih in šolskih otrok. Brez DPM mnogi v tistem času ne bi videli morja... Pomagalo je reševati tudi socialne probleme in delovalo na humanitarnem področju in še vedno je tako, le da smo dejavnosti popestrili in razširili. Naša ciljna skupina so predšolski in šolski otroci do štirinajstega leta.
Leto 1991 je bilo za nas prelomno leto. Vsa namenska sredstva za delovanje in realizacijo programov so nenadoma usahnila. To je bil čas težkih odločitev in izziv za organizacijo: boj za obstanek ali pa prekinitev delovanja.
Dvomov o upravičenosti obstoja DPM ni nikoli bilo!?
Jasno, da ne. To dokazujejo mnoga priznanja, ki jih je na lokalnem,
republiškem in državnem nivoju društvo prejelo za svoje uspešno dolgoletno delovanje. Saj je še nekaj organizacij, ki se ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi, Rdeči križ je ena od njih, vendar se izključno s predšolskimi in šolskimi otroci do štirinajstega leta ukvarjamo samo mi. Po tem letu postanejo mladinci, ki imajo svoj »Urad za mladino Slovenije«, medtem ko ga za mlajše ni. Z našo krovno organizacijo, katere član Izvršilnega odbora sem, se pogajamo, da bi ustanovili tudi »Urad za otroke Slovenije«. Tako bi pridobili status, ki ga sedaj nimamo. Nismo humanitarna organizacija in niti ne vemo, kam spadamo, zato si želimo rešitve iz te situacije na državni ravni.
Najvišje občinsko priznanje, prvojunijska nagrada v letu 2003, je dokaz, da je delo društva nujno tudi v samostojni Sloveniji. Dvanajst let dokazovanja in velikih naporov je za nami. Seveda je to priznanje, ki ob petdeseti obletnici delovanja, predvsem vzpodbuda za nadaljnje delo. To je bil čas, ko je predsednica Nada Medvešek morala pogosto tudi z glavo skozi zid. Iskreno smo ji vsi hvaležni, da je uspela in nam ustvarila trdne temelje v naši občini v samostojni državi. Ne skoparimo pa z besedami, kadar nas poiščejo občani v stiski. Mladi in starejši, ki potrkajo na vrata DPM-ja so vedno dobrodošli in v stiski in težavah jim
pomagamo vsaj s toplo besedo in nasveti. Predvsem pa jih poslušamo!
Od septembra 2003 ste predsednik DPM Trbovlje, vendar niste novinec na tem področju?
Kje pa! Z društvom sem se seznanil že kot otrok, ko mi je v starosti deset let umrl oče. Tisto leto sva z bratom šla na letovanje na morje. Takrat sem prvič videl morje... Potem je življenje teklo dalje in nekako pred petimi ali šestimi leti me je pot pripeljala spet do društva. Začutil sem, da je to tisto nekaj, kar sem ves čas pogrešal. Vsako leto sem v decembru »delal« kot...
...oooooooooo, ne...
.. .torej, kot namestnik oziroma odposlanec dedka Mraza, da sem mu olajšal dolgo potovanje do Trbovelj, seveda je na povorko in ognjemet prišel sam, osebno...
To nalogo še vedno srčno radi opravljate, vendar ni edino, kar počnete.
Seveda! Ta vloga mi je pisana na kožo. Rad pa pomagam tudi Miklavžu. V zadnjem času pa še Perkmandeljcu, ki ima tudi že naraščaj... Po kadrovskih premikih in spremembah sem pa še predsednik DPM Trbovlje in moram reči, da imam zelo dobro ekipo s katero bomo še marsikaj dobrega storili za naše otroke.
Kako številčna je družina prostovoljcev?
Izvršilni odbor društva šteje sedem članov. Vseh nas je pa preko sto. Prostovoljcev, jasno! Okoli petdeset je zelo aktivnih in vedno pripravljenih prijeti za delo, kjer je potrebno. Glede na to, da pri nas prostovoljstvo še ni ovrednoteno in cenjeno tako kot drugod v svetu, si prizadevamo, da bi se ure prostovoljnega dela beležile in prinašale določene prioritete na primer ob zaposlitvi, na delovnem mestu ali davčnih zadevah in podobno.
Pri nas tega še nismo »vzeli«?
V pripravi je menda Zakon o prostovoljstvu, ne vem pa, kako daleč je ta reč...V okviru društva deluje Klub
mm

za starše, ki ga obiskujejo vsi, ki s svojimi otroci želijo vzpostaviti dobre in pristne odnose in premostiti ovire, kijih onemogočajo. Imamo tudi Klub vzgojiteljev, ki je po številčnosti najmočnejši. Ta združuje in vzgaja srednješolce in študente ter vzgojitelje, učitelje, profesorje, skratka ljudi iz stroke. S predavanji in tematskimi razgovori si širijo znanje in se pripravljajo na večje akcije. Zelo je pomemben Odbor za letovanje in prosti čas, o katerem že ime vse pove.
Velik del vsakega problema je rešen, ko so zagotovljena finančna sredstva. Tudi letovanje otrok je zaradi pomanjkanja le-teh večkrat ogroženo. Kako se rešujete iz finančnih zagat?
Finančna sredstva za letovanje prispeva delno občina Trbovlje, delno Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sponzorji in donatorji. V bistvu je vse skupaj »fehtarija«. Vem, da nikjer v Sloveniji stanje ni ravno rožnato, v Trbovljah pa je vse še težje. Denar za naš dolgoletni program letovanja otrok je bil prej zagotovljen že v občinskem proračunu, v letošnjem letu ga moramo zagotoviti sami, s predložitvijo zelo utemeljenih programov, tudi tistih že utečenih in uspešnih in prijavami na razpise.
Najdaljšo tradicijo ima organiziranje letovanja trboveljskih otrok. Obstajajo kakšni kriteriji kdo in zakaj gre v kolonijo?
Nikoli nismo otrok za letovanje izbirali, ne po videzu, ne kako drugače. Predlaga jih socialna služba, zdravstveni delavci, nekaj se jih prijavi samih in glede na to, koliko sredstev uspemo »zbirmati« skupaj, določimo lastni
prispevek staršev. Od dvesto otrok jih gotovo trideset do štirideset letuje brezplačno, ogromno jih plača le polovično ceno, ves čas pa se trudimo, da nihče od staršev ne plača ekonomske cene letovanja.
V katerih krajih so otroška letovišča?
Najdlje, nekako od leta 1976, naši otroci letujejo na Debelem rtiču, deset let jih že pošiljamo v Savudrijo in pet ali šest let imamo v Dolenjskih toplicah Tabor Mojca.
Kaj pa mali letoviščarji? So zadovoljni?
Pravijo, da so zelo zadovoljni. Poudariti pa moramo, da so vsa letovanja strokovno vodena.
Ste bili kdaj z njimi na počitnicah?
Lansko leto. To je bila velika psihična sprostitev za mene, čeprav sem jih ves čas štel in imel oči »na pecljih«, v vodi in na plaži in sploh vsepovsod. Tako sem bil v skrbeh, da sem prešteval še otroke iz drugih krajev. Seveda bi se mi zmešalo, če bi bilo vsak dan tako. Res pa je, da se navadiš. Fizična obremenitev je precej velika in spal sem vsako noč kot ubit. Ženi sem kar odkrito povedal, da se sploh nisem spomnil nanjo in naj mi, prosim, oprosti. Enostavno nisem imel časa misliti na druge stvari. Otroci so prvi in vedno se potrudimo vsi spremljevalci, da je res tako.
Kdo so spremljevalci?
To so študentje, srednješolci, vzgojitelji, učitelji... Vsi, ki želijo iti z otroci na letovanje, pa se morajo najprej uveljaviti in dokazati z delom v društvu. Velik poudarek je na strokovnosti. Pripravljamo Pravilnik na podlagi katerega bomo izbirah prostovoljce v bodoče, ker je precej interesa za to delo. V skupini, s katero sem lani letoval, je bilo oseminpetdeset otrok in osem spremljevalcev. Skupine so starostno različne, od šest do štirinajst let in tudi vzgojiteljski prijemi se temu prilagajajo. V moji skupini so bili najstarejši in pohvaliti se moram, da nisem imel nobenih težav z
INTERVJU
---------1
njimi. Seveda se pa vedno učimo tako vzgojitelji kot otroci.
Uživate pri tem delu?
Zelo. Najbolj »luštno« je pri »ta malih«. Letos bom, če bom šel z njimi, izbral skupino osem in devetletnikov. Z njimi najbolj uživam. Kar žal mi je, da nisem postal raje pedagog ali učitelj kot pa elektrotehnik.
Kako pa poskrbite za tiste, ki počitnice preživljajo doma?
Zanje pripravimo pestro ponudbo delavnic, izletov, kopanje v bazenih, igre z žogo na igrišču Partizan pod reflektoiji... Dobro sodelujemo pri tem z društvom Športni raj iz Trbovelj. Ne pozimi, ne poleti jim ne more biti dolgčas, če se nam pridružijo. V poletnih dneh se na delavnicah zbere od osem pa do trideset otrok, posebej ko je na vrsti kopanje. Le-to pa organiziramo tudi v zimskih počitnicah in pri tem ima Cementarna izredno razumevanje. Naša želja je, da bi za tiste s socialnimi težavami bilo druženje brezplačno in deloma smo lansko leto že uspeli v teh prizadevanjih. O vseh dejavnostih obveščamo starše in otroke preko medijev in s plakati, najboljša reklama pa je ustno izročilo, da je bilo »fajn«.
Bi lahko vse vaše dejavnosti izmerili v urah na leto?
Hm...vsega delovanja, od januarja do decembra je gotovo za tisoč ur. Mnogo jih je, ki jih sploh ne evidentiramo. Dobro pa nam dene, ko nas otroci in odrasli navdušeno sprejmejo, pohvalijo in se v velikem številu udeležujejo naših prireditev. To je edino in največje priznanje za naše delo, ki zaznamuje tudi večji del našega življenja in naših družin.
Kaj pa podmladek?
Zaenkrat ga imamo in ni nas strah, da bi naša dejavnost pojenjala. Voljo in zagnanost do dela ter veliko novih idej imajo mladi, ki delujejo v našem društvu in verjamem, da se bo našel tudi denar...
Ko bi le bili v tem našem okolju, kjer sicer z veseljem delamo, enotni in bi uspešno premagali tisto »ta zeleno«...
Program Društva prijateljev mladine Trbovlje je bogat in pester in predvsem namenjen otrokom. Z Marjanom Frelihom in njegovo ekipo bo zagotovo uspešno udejanjen - tako ali drugače - vsekakor pa prostovoljno.
Besedilo: Marta Hrušovar Slike: Arhiv DPM Trbovlje
AV^VA'
VERA BREČKO Sl BO SPET LAHKO PRIVOŠČILA SPREHOD
Društvo invalidov Trbovlje je v skrbi za svoje člane zelo prizadevno in pred kratkim je Veri Brečko iz Trboveljomogočilo, da se bo spet lahko sprehajala. Dobila je prenosni kisik aparat, brez katerega bi bilo
njeno življenje samo še životarjenje.
Ko je človek omejen na življenje v stanovanju, ker mora uporabljati fiksni aparat za kisik, se mora marsičemu odreči. Povezanost med aparatom, ki skrbi za dovolj kisika pri dihanju s cevkami določene dolžine, spremeni življenje. Omeji ga na gibanje v stanovanjskem prostoru, saj je čas, ko ga ni potrebno uporabljati, običajno kratek. Prekratek, da bi se lahko odpravil ven in se brezbrižno sprehajal, pogovarjal in užival na sprehodu. Svojim športnim konjičkom se je treba odpovedati, saj so moči in zmožnosti omejene. Potem lahko človek samo še obuja spomine na dni, ko je brezbrižno živel in delal kar mu je šinilo v glavo.
Nekaj teh ovir bo za Vero Brečko odstranjenih, saj so ji 11. januarja v Društvu invalidov v Trbovljah predali prenosni kisik aparat OXILITE, ki ga bo lahko uporabljala na svojih sprehodih ali obiskih izven doma. Zanjo je to nov začetek življenja, malce podobnega tistemu, ki ga je nekdaj živela, saj ko je bila še zdrava, je rada kegljala. Tega naj bi zdaj, kljub uporabi novega aparata, še vedno ne počela. Njene hudomušne oči pa so govorile, da bo verjetno poskusila, saj je to ostala njena velika želja.
Društvo invalidov Trbovlje nima dovolj lastnih virov sredstev, da bi pomagali vsem svojim članom, vendar se vedno potrudi, da dobi donatorje, ki mu priskočijo na pomoč. Stalnica pri zbiranju sredstev je akcija Odprta dlan.
V septembru 2004 so dobili informacijo, da dva člana nujno potrebujeta prenosni aparat za kisik, zato so se z vlogami za finančno pomoč obrnili na podjetja v Zasavju pa tudi izven njega. Prošnja za pomoč je bila naslovljena tudi na župana Občine Trbovlje. Občina sredstev ni imela, zato so z veseljem sprejeli županov predlog, da organizirajo, v sodelovanju z njihovimi strokovnimi službami, humanitarni koncert. Uspešno je bil izveden 29. oktobra 2004 v Delavskem domu Trbovlje. Vsi nastopajoči, Delavska godba Trbovlje, Rožmarinke, povezovalka programa in S-print, SOP Trbovlje, Restavracija L, Zavod za kulturo Delavski dom, Radio Trbovlje
ter TV Trbovlje, so se odpovedali honorarju. Sredstva so se zbirala še po tem in nabralo seje nekaj manj kot milijon dvesto tisoč tolarjev (v tej višini sredstev so upoštevani tudi že trije nabavljeni aparati - dva je nabavila TET Trbovlje in enega Lafarge Cement, Cementarna Trbovlje), kar je več kot so si upali želeti. Vsa tako zbrana sredstva se vodijo na posebnem računu »Odprta dlan« in so namenjena le za nakup pripomočkov, ki povečajo kvaliteto življenja invalidom. Nekaj sredstev pričakujejo še v mesecu marcu s strani donatorja Občine Zagorje.
Dva aparata sta bila predana v uporabo 3. decembra, na Mednarodni dan invalidov, tretjega je prejela Brečko Vera. Načrtujejo še en nakup, v primeru večjih potreb pa se bodo ponovno odločili za zbiralno akcijo.
V uporabo prejmejo prenosne aparate le tisti člani in občani, ki izpolnjujejo določene pogoje. Med ostalim je pomembno mnenje pulmologa, ki določa koliko kisika mora bolnik dobiti. Vsaka odobritev je dana po sklepu organov društva.
Društvo invalidov Trbovlje zelo dobro sodeluje z občani, podjetji in občino, zato jim uspe odstraniti marsikatero oviro, ki onemogoča samostojnost njegovih članov.
Besedilo in slike: Irena Vozelj
/GODIL SL JL BALET...
...z njim pa prva revija klasično baletnih šol in društev Republike Slovenije v celjski dvorani Union v letošnjem januarju, kjer so zaplesali tudi mladi Zagorjani in Zagorjanke.
Učenke in učenec baletnega oddelka glasbene šole Zagorje so se, sobotnega jutra 15.1.2005, zbrali na glavni avtobusni postaji v Zagorju in se polni pričakovanj odpravili proti
Celju. Tam so se pridružili še plesalcem in plesalkam dvanajstih klasično baletnih šol in društev iz vse Slovenije. Na reviji je sodelovalo kar stoosemdeset učenk in učencev.
Organizatorji prve plesne revije v Celju so bili Ana Vovk Pezdir in šola za plesno vzgojo, klasični balet in sodobni ples Harlekin iz Ljubljane ter Alenka Tomc, vodja študijske skupine
za balet pri Zavodu za šolstvo Republike Slovenije.
Po začetnih pripravah in preoblačenju v baletne kostume so se pričele zadnje vaje za pomemben popoldansko-večerni nastop. Koreografinja Vojka Kokošinek, ki vodi baletni oddelek zagorske GŠ, je svojim varovankam in varovancu dala še zadnja navodila in vsi, ki smo naše plesalce spremljali, smo bili močno vznemirjeni pred njihovim nastopom ob sedemnajsti uri. Pred odhodom na oder smo jim zaželeli srečo in uspešen nastop ter v zakulisju zanje stiskali pesti.
Predstava je bila zares prava paša za oči, z obilo lepe glasbe, kostumov, izpiljene plesno-baletne tehnike in odličnih koreografij.
Vsi sodelujoči so bili nagrajeni z aplavzi in tudi našim plesalcem je publika krepko zaploskala ob uspešnih nastopih. Vsi, ki smo mlade plesalce spremljali in se tresli za odrom, smo bili navdušeni nad njimi.
Kljub dolgemu in napornemu dnevu, smo se zvečer z avtobusom vračali proti domu dobre volje in polni prijetnih vtisov.
Besedilo in slike: Irena Hudi
AKTIVNOSTI DPM TRBOVLJE
Društvo prijateljev mladine Trbovlje ne miruje. Nasprotno, zelo aktivno skrbi za čim bolj pestro in koristno preživljanje prostega časa trboveljskih predšolskih in osnovnošolskih otrok. Sekretarka Lavra Izgoršek je pripravila kratek povzetek njihove dejavnosti v decembru in plan prireditev v prvih mesecih letošnjega leta.
Program v mesecu decembru, ki je obsegal kulturne prireditve, delavnice ter obiske in sprevod Dedka Mraza, je bil uspešno izpeljan. Kulturne prireditve so zajemale vso populacijo osnovnošolcev (cca 1.600). Delavnice so potekale ob sobotah in zadnji ponedeljek, torek ter sredo v mesecu. Dedka Mraza po osnovnih šolah, vrtcih, zavodih, podjetjih in ostalih organizacijah je popestrilo pravljično spremstvo, ki se je s plesom in novoletnimi napevi predstavilo tudi na že tradicionalnem sprevodu Dedka Mraza, ki se je zaključil z ognjemetom, katerega organizator je bila tudi letos Občina Trbovlje. Obiskov in sprevoda Dedka Mraza se je udeležilo cca 3000 obiskovalcev.
Poleg prostovoljcev Kluba vzgojiteljev pri DPM Trbovlje so z nami sodelovali tudi Dušan Borovšak, Gasilsko društvo TET, Komunala Trbovlje, ZŠAM Trbovlje ter Policijska
postaja Trbovlje.
Skozi ves mesec december je bilo v dejavnosti društva vključenih okrog devetindvajset prostovoljcev, članov društva. K prostovoljnim uram smo prišteli tudi ure zunanjih sodelavcev. Vsega skupaj je bilo opravljenih	štiristopetdeset
prostovoljnih ur. Ura prostovoljca je ovrednotena z uro učitelja začetnika brez dodatkov, kar pomeni, da smo namenska sredstva, sredstva sponzorjev in donatorjev oplemenitili za 427.500,00 sit.
V januarju smo organizirali otroške parlamente 2005. Šolski otroški parlamenti na temo »Mladi in Evropa« so potekali po osnovnih šolah. Občinski otroški parlament je bil v sredo, 19. januarja 2005, v sejni sobi Občine Trbovlje. Regijski otroški parlament, katerega organizatorje v letošnjem letu DPM Trbovlje, pa je bil torek, 25. januarja 2005, prav tako v prostorih
občinske zgradbe v Trbovljah. Sodelovali so delegati Občine Trbovlje, Občine Litija, Občine Zagorje in Občine Hrastnik.
Za kulturni praznik DPM Trbovlje tudi v letošnjem letu osnovnim šolam ponuja ogled kulturnih predstav v mesecu februarju in sicer predstavo »Muzikalčkov zaklad« v izvedbi Društva Muzikalček.
V februarju je letos tudi pust, ki se ga otroci zaradi maškarade še posebej veselijo. Letošnje leto bo sprevod pustnih mask v nedeljo, 6. februarja 2005. Krenil bo po že ustaljeni trasi od Pošte 11 na Trgu Franca Fakina do parkirnega prostora pred Delavskim domom, kjer bo osrednja prireditev z glasbeno gostjo. Prav tako kot pretekla leta bo tudi letos vsaka maškara dobila v dar in priznanje pustni krof. Prireditev se bo zaključila predvidoma ob 17. uri.
Povzetek prilagodila za Zasavca: MaH
I© ŠPORT
DEJAN VOZLIČ ZA LAS OB MEDALJO NA NAJKVALITETNEJŠEM KARATE TURNIRJU
NA SVETU
Izgleda, da se tudi karateju bližajo boljši časi v smislu lepih nagrad na tekmovanjih. V lanskem letu je steklo tekmovanje za zlato ligo. Tekmovalci se zberejo na štirih tekmovanjih, kjer se pomerijo med seboj in najboljši seštevek vseh turnirjev prinese skupnemu zmagovalcu lepo denarno nagrado. Ta motiv pa na turnirje privabi nedvomno najboljše karate borce na svetu, tako, da so to poleg uradnih svetovnih in evropskih prvenstev nedvomno najkvalitetnejša tekmovanja. V letu 2005 bodo tekmovanja za Zlato ligo izvedena v Rotterdamu, Milanu, Dresdenu in Parizu.
V soboto 29. januarja je v Parizu v Franciji potekal zadnji turnir v Zlati ligi, sicer še za leto 2004. Na njem je v okviru priprav za Mladinsko evropsko prvenstvo nastopil tudi Dejan VOZLIČ. Dejan, nosilec srebrne medalje na lanskem mladinskem evropskem prvenstvu na Reki se pospešeno pripravlja na letošnje Mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo drugi vikend v februarju v Solunu v Grčiji. Dejan je nastopil v okviru reprezentance, vendar-je v smislu dobre priprave na tekmovanje, v Pariz odpotoval že v četrtek v lastni režiji.
Dejan je začel tekmovanje zelo poletno, saj je že v 1. kolu premagal francoskega tekmovalca z maksimalnim rezultatom 8 : 0, še pred potekom regularnega časa borbe. Tudi švedski tekmovalec v 2. kolu mi ni delal prevelikih preglavic. V tretjem polfinalnem kolu pa je bil zanj pretrd oreh večkratni svetovni in evropski prvak ter nedvomno eden izmed najboljših svetovnih karateistov Nizozemec ŠABANOVIČ. Ta je z vstopom v finale Dejanu omogočil borbo za bronasto medaljo, ki pa jo je nesrečno izgubil s Tunizijcem z minimalnim rezultatom 0:1. S tem mu je bilo onemogočeno, da kot prvi Slovenec osvoji medaljo v zlati ligi.
V nedeljo 30. januarja so trboveljski karateisti nastopili v Limbušu pri Mariboru na 4.turnirju »KOBE OSAKA SLOVENIJA«. Ta
tekmovanja se izvajajo v okviru vsestilske organizacije »KOBE OSAKA INTERNATIONAL« in so ena ena izmed najštevilčnejših turnirjev, ki se izvajajo po celem svetu.
Na turnirju je nastopilo preko 280 tekmovalcev in tekmovalk iz 36 klubov Hrvaške in Slovenije. Trboveljčani so lani nastopili na tem tekmovanju z najmočnejšo ekipo in bili z enajstimi osvojenimi medaljami druga najuspešnejša ekipana turnirju. Letos so se v klubu odločili, da bodo na turnirju nastopili mlajši tekmovalci, ki šele pridobivajo prve tekmovalne izkušnje izven Trbovelj. Nastopili so Sanja NARAGLAV, Adela BIŠČIČ, Martina KERŠIČ, Lejla DORIČ, Almin SALKIČ, Velid GLAMOČIČ, Tomaž BABIČ ter Damir VUČILOVSKI in Igor NARAGLAV v veteranski kategoriji v katah. Igorje bil tudi v funkciji trenerja. Vsi tekmovalci so nastopili samo v katah.
Mladi tekmovalci po talentu prav nič ne zaostajajo za starejšimi, že uveljavljenimi tekmovalci. Večina njih se je brez večjih problemov prebila skozi prvo kolo, sicer zelo številčnih kategorij.
Najdalje se je uspelo prebiti Lejli in Alminu, ki sta oba izgubila šele v 4. kolu v boju za bronasto medaljo.
Več uspeha so imeli v ekipni sestavah, saj so dekleta, Sanja, Lejla in Martina osvojile srebrno medaljo, dečki, Almin, Tomaž in Velid pa bronasto medaljo. Damir VUČILOVSKI in Igor NARAGLAV sta tudi nastopila v močni kategoriji 27. tekmovalk in tekmovalcev. Vetemaska tekmovanja so se začela v Sloveniji izvajati lansko leto, prvič ravno v Limbušu. Izgleda, da se bo takšen način dobro uveljavil tudi v Sloveniji, saj so ti tekmovalci stkali že kar nekaj novih prijateljskih vezi. Kot vedno sta tudi na tem tekmovanju naša tekmovalca igrala pomembni vlogi, saj sta na koncu stala na zmagovalnem odru skupaj z osvojenima bronastima medaljama.
Tekmovanja se kar vrstijo, saj bo že prihodnji vikend v Šenčurju pri Kranju 1. Pokalna tekma za deklice in dečke v tem letu. Najpomembnejše pa je to, da Trboveljčani niso padli v športni formi ter, da so ohranili zmagovalni ritem.
Franjo GLAVICA
REKLAME
--------h
[(SPEKTER „ „
Spekter d.o.o., Trg revolucije 7,1420 Trbovlje objavlja javni razpis za ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNINE
1.0	Predmet prodaje:
Predmet prodaje je poslovni lokal št. 3 - inv. št. 6274 v skupni izmeri 84,90 m2 v pritličju večstanovanjske stavbe na Cesti zmage 35a v Zagorju ob Savi.
Izklicna cena je 19.100.000,00 SIT.
2.0	Podatki o nepremičnini:
Poslovni lokal vsebuje vetrolov, prodajalno, skladišče, garderobo in sanitarije. Glavni vhod v lokal je na zahodni strani stavbe s hodnika za pešce ob Cesti zmage, dostavni vhod pa na vzhodni strani s parkirišča.
Nepremičnina je vpisana v Zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Trbovljah.
Ogled vseh nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru. Kontaktna oseba: Marjetka Anžur, Stanovanjsko podjetje Zagorje, tel.št. 03/56 55 500.
3.0	Trajanje razpisa:
Vsi zainteresirani ponudniki lahko pošljejo svoje pisne ponudbe priporočeno v zapečateni ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ - PONUDBA« na naslov: SPEKTER d.o.o. Trg revolucije 7, Trbovlje najkasneje do 18.02.2005. Pri odpiranju prispelih ponudb po pošti bo upoštevan datum na poštnem žigu.
Ponudniki bodo o rezultatih izbire obveščeni do 28.02.2005.
4.0	Pogoji za udeležbo na razpisu:
Pri prodaji nepremičnine z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene.
Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, davčno številko, ponujeni znesek, navedbo nepremičnine in plačilne pogoje.
Nepremičnino prodajamo po sistemu videno-kupljeno.
Ponujena cena ne sme biti nižja od izklicne cene.
Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o vplačani varščini, potrjeno od strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe izpisek iz sodnega registra.
Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun SPEKTER d.o.o. številka 26330-0012666385 pri BZ d.d. Trbovlje, s pripisom namena nakazila: Varščina za zbiranje ponudb.
Ponudniku, ki ni bil izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. Izbranemu ponudniku se bo varščina štela v kupnino.
Ponudbe brez vplačane varščine in nižje od izklicne cene ne bodo obravnavane.
Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu predloga pogodbe, preostanek kupnine pa plačati najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. Če kupec ne bo sklenil pogodbe ali plačal preostanka kupnine v roku, se šteje da odstopa od nakupa, plačano varščino pa zadržimo.
Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo :
•	ponudil višjo ceno nepremičnine
•	prej dostavil ponudbo razpisovalcu (glede na datum objave razpisa)
•	ponudil dodatne pogoje , ugodnosti za prodajalca Izročitev in prevzem nepremičnine bo izvedena v roku enega tedna po plačilu kupnine.
Spekter d.o.o. k izbiri ponudnika po tem razpisu ni zavezan!
SPEKTER d.o.o.
(71/J
ELEKTROPROM
♦	projektiranje strojnih in eiektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija ETV
♦ ♦♦
EVJ
f LIKTROPROH d.o.o. lok« 22 MI2 KISOVEC M.: OJ S» S7 150 tu: OJ ti 71 2J4
wviw.el«ktroproin.ti
4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije 4 kabelsko komunikacijski sistemi 4 grafitne ščetke 4 tiskana vezja
4 delovni stroji in nizke gradnje
Prvi veleslalom cicibank in cicibanov za državni pokal Get Power je potekal v nedeljo, 30.1.2005, na smučišču Poseka na Ravnah na Koroškem. Tudi tokrat je v konkurenci
50 cicibank zmagala Nina Žnidar, Katja Murne (obe SK Velenje) pa je osvojila zelo dobro 7. mesto. Tjaša Kmet (SD Trbovlje) je bila 21., Eva Suša 32. in Neja Zupan 33. (obe SK Zagorje). Med cicibani je na 7.mesto prismučal Luka Bolarič (SD Trbovlje), Žan Hribar je bil 9. (SK Velenje), Blaž Kreže 15. in Nejc Poglajen 25. (oba SD Trbovlje).
Besedilo in slika: L M.
SUPERVELESLALOMU
Najmlajši zasavski smučarji so se kar trikrat povzpeli na zmagovalne stopnice v superveleslalomu za Pokal vzhodne regije, kije bil v soboto, 22.1.2005, na smučišču Peca v Avstriji. Nina Žnidarje zmagala v kategoriji cicibank, na tretje mesto seje uvrstila Katja Murne, Žan Hribar pa je zmagal v kategoriji cicibanov. Vsi trije cicibani tekmujejo za SK Velenje. Dobro so smučali tudi ostali tekmovalci iz Zasavja. Med cicibankami je Hana Brvar osvojila 8. mesto, Tjaša Kmet lO.mesto (obe SD Trbovlje), Neja Županje bila 11. ter Eva Suša 18. (obe SK Zagorje). Med cicibani je bil Blaž Kreže 5., Luka Bolarič 17. ter Nejc Poglajen 24. (vsi SD Trbovlje).
Na tretjem veleslalomu za Pokal Vzhodne regije, ki je bil v soboto, 29.1.2005, na smučišču Poseka na Ravnah na Koroškem, je zopet zmagala Nina Žnidar, peto mesto je osvojila Katja Murne (obe SK Velenje), Hana Brvarjebila 10., Tjaša Kmet 13. (obe SD Trbovlje), Pia Zupan 18., Eva Suša 21. in Neja Zupan 24. (vse SK Zagorje). Med cicibani je bil Žan Hribar 4. (SK Velenje), Luka Bolarič 7., Blaž Kreže 9., Nejc Poglajen 13. in Anže Vračevič 26. (vsi SD Trbovlje).
MLADlü TRBOVELJČANKE OSVOJILE VRH SLOVENIJE
V športni dvorani Polaj v Trbovljah je od 07.01. do 09.01.2005 potekalo državno prvenstvo pionirk košarkaric Aetnik 1990 in mlajše/. Trboveljčanke so brez poraza osvojile naslov državnih prvakinj. Zmagale so vseh 23 tekem v ligi.
Končni vrstni red:
1.	ŽKD STUDIO JIN-JANG
2.	ŽKK ŠENTJUR-ŠMARJE
3.	ŽKD JEŽICA
4.	KK SLOVENSKE KONJICE |
SPECIAL-RIBIČ
Najboljša igralka turnirja (MVP):
Nika Barič (ŽKD Studo Jin-Jang Trbovlje)
V soboto 22. in nedeljo 23. januarja je v Samoboru na Hrvaškem potekal izredno močan mednarodni turnir v karateju. Na njem so nastopili tekmovalci iz 10 držav, med njimi večina držav z državnimi selekcijami, ki se pripravljajo na bližnje Mladinsko evropsko prvenstvo.
Za Karate klub TIKA Trbovlje so pod vodstvom trenerja Mihe KOVAČIČA, ki je na tem tekmovanju vodil tudi slovensko kadetsko reprezentanco nastopili: Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ in Maks ŠMIDHOFER. Nik in Maks sta nesrečno izgubila že v prvem kolu z minimalno razliko. V kategoriji kadetov je prvič nastopil Kristijan, ki je v prvem kolu premagal hrvaškega nasprotnika z 4:1, nato pa v naslednjem kolu zaradi premočnih udarcev izgubil s reprezentantom Srbije in Črne Gore. Zmagovalca v Kristijanovi in Maksovi borbi sta se uvrstila v finale, tako, da sta našima tekmovalcema omogočila nastop v repesažnih borbah za bronasto medaljo. Oba tekmovalca nista izkoristila ponujene možnosti za osvojitev medalje. Svoja dvoboja sta ponovno izgubila z minimalno razliko.
Za mladinsko reprezentanco Slovenije je nastopil Dejan VOZLIČ, ki je v članski kategoriji do 80kg osvojil bronasto medaljo in tako nadaljeval s zbiranjem odličij za trboveljski klub. Dejan je v polnem ritmu priprav na Mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo prihodnji mesec v Pireju v Grčiji, zato se mu je nekoliko poznala tudi utrujenost po napornih treningih.
Po prihodu iz Hrvaške je trener Miha KOVAČIČ ocenil, da naši tekmovalci sicer niso razočarali s prikazanimi borbami, vendar bi morali v zaključkih svojih bojev pokazati več želje za zmago in mankajoče točke tudi priboriti z več agresivnosti. Glede na to, da se je tekmovalna sezona komaj začela, pa bo še dovolj možnosti. Prva bo že ta vikend, ko se bodo najmlajši pod vodstvom trenerja Igorja NARAGLAVA udeležili 4.Tumirja KOBE OSAKA SLOVENIJA, kjer so od vsega začetka dosegali zelo lepe uvrstitve s kupom medalj. Dejan VOZLIČ pa bo že v četrtek odpotoval v Pariz kjer bo nastopil na najkvalitetnejšem turnirju na svetu »ZLATI LIGI«. To je serija 4 turnirjev v koledarskem letu, kjer se ob zelo bogatih denarnih nagradah vedno zberejo najboljši svetovni karateisti.	Besedilo: Franjo GLA VICA

SPORT |27
KOŠARKA
ČLANU.A SKL (18.krog)
KRKA : ZAGORJE BZ 88:66
Strelci za Zagorje BZ: Leban 26,Lipovšek 2, Zagorc 6, Breže 7, Ambrož 7, Japič 2, Klepo 11
Končna lestvica: 1. Elektra Šoštanj 33 točk.8.. Zagorje BZ 24 točk.
Nadaljevanje prvenstva v skupini od 7. do 12. mesta
ZAGORJE BZ: KOPER 90:64
Strelci za Zagorje BZteban 10, Zagorc 9, Gržina 24, Rituper 18, Ambrož 4, Japič 8, Klepo 17
GD HRASTNIK: LITIJA 106: 71
Strelci za GD Hrastnik:Kasumovič 2, Tilinger 21,Deželak 8, Žitnik 14, Tomažin 2, Tušek 23, Gjud 8, Podmenik 4, Godicellje 18, Mijatovič 2
Strelci za Litijo:Blaževič 8, Pušič G.8, Štrukelj 10, Guberinič 2, Pušič D. 13, Mesarič 13, Oberčkal 8, Zupan 1, Trifunovič 8 (14 .krog)
GD HRASTNIK: AJDOVŠČINA 85: 69
Strelci za GD Hrastnik: Perce! 1, Kragolnik 5, Deželak 5, Tilinger 2, Žitnik 27, Tomažin 4, Golotič 5, Tušek 23, Hasanovič 5, Podmenik 2, Mijatovič 6
LITIJA: RUDAR 87:78
Strelci za Litijo:Blaževič 16, Pušič G. 25, Štrukelj 6, Guberinič 5, Pušič D. 17, Mesarič 4, Oberčkal 3, Trifunovič 11
Strelci za RudanKošalin 2, Džombič 22, Knaus 6, Adamovič 5, Brečko 16, Čop A. 5, Cizej 20, Markovič 2 (15. krog)
AJDOVŠČINA : LITIJA 58: 84
Strelci za Litijo: Blaževič 4, Pušič G. 15, Štrukelj 4, Guberinič 8, Pušič D. 25, Mesarič 12, Zupan 1, Trifunovič 15
RUDAR: RADENSKA CREATIV 69 :84
Strelci za Rudar:Košalin 14, Džombič 28, Knaus 16, Adamovič 2, Cizej 3, Vajdič 6 Trenutna lestvica: 1.Nova Gorica 28 točk... 5.Rudar 24 točk.. 7.Litija 23 točk 8.GD Hrastnik 22 točk
MLADINCI A3.SKL (4.krog)
LASTOVKA DOMŽALE: LITIJA 66: 72
Strelci za Litijo: Blaževič 23, Babič 18, Cirar M. 12
ZAGORJE BZ: NAZARJE 83:50
Strelci za Zagorje BZJesenčič 25, Lipovšek 19, Medvešek 10
RUDAR: VELENJE 96 : 69
(S.krog)
ZAGORJE BZ: VELENJE 99:83
Strelci za Zagorje BZ: Jesenčič 41, Šišič 19, Vukalič 18
PREBOLD: LITIJA 97:91
Strelci za Litijo: Zupan 30, Čepon 28, Kolenc 23 (4. krog)
CELJSKI VITEZ: LITIJA 66 : 64
Strelci za Litijo: Zupan 22, Kolenc 13, Čepon 12
PREBOLD : ZAGORJE BZ 95: 80
Strelci za Zagorje BZ: Lipovšek 34, Krofi 16, Hudi 10
(S.krog)
ZAGORJE BZ: CELJSKI VITEZ 74: 79
Strelci za Zagorje BZlipovšek 35, Hudi 15, Krofi 14 MLAJŠI PIONIRJI - ZASAVSKA LIGA (letnik 1993 in mlajši)
3.	turnir v Hrastniku:
GD HRASTNIK: PREBOLD 42: 52
Strelci za GD Hrastnik: Majcen 21, Zupan 11, Jorgič 8 RUDAR: PREBOLD 7:51 Strelci za Rudar: Vodeb 7 GD HRASTNIK: RUDAR 49 : 24
Strelci za GD Hrastnik: Jorgič 18, Kačič 10, Majcen 9 Strelci za Rudar: Žerko 10, Jolič 4, Vodeb 4 Napovednik:
4.	turnir v Novem mestu v soboto 05.02.05
KADETINJE I.SKL - ZAHOD (S.krog)
NESO LHKE :ŽKD STUDIO JIN-JANG 48 : 73
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang:Poboljšaj 20, Klavžar 13, Kerin 20, Barič 12 (9.krog)
ODEJA : ŽKD STUDIO JIN-JANG 72: 46
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Poboljšaj 24, Barič 10, Hatič 5
MLAJŠE PIONIRKE SKL- SKUPINA B
Turnir v Črnomlju
ŽKK ČRNOMELJ: ŽKD STUDIO JIN-JANG 15: 86
Strelci za ŽKD Studio Jin-Jang: Barič 21, Svetič 18, Kušar Kaja 16, Kušar Urša 11
ŽKD STUDIO JIN-JANG.ŽKK ŠENTJUR-ŠMARJE 43 : 34
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Barič 17, Svetič 10, Kušar Kaja 5, Kušar Urša 5
ŽKK ČRNOMELJ: ŽKK ŠENTJUR-ŠMARJE 11: 74
Turnir v Šentjurju
ŽKK ŠENTJUR-ŠMARJE: ŽKD STUDIO JIN-JANG 34 :47
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang:Barič 18, Svetič 14, Kmetič 6, Amon 5 ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKK ČRNOMELJ 74:14 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Svetič 17, Kušar K.14, Barič 8, Kušar U.8 Ekipa se je uvrstila v polfinale.
Pišek Aljoša
GLASOVNICA
za naj športnika/športnico/ekipo/trenerja/športnega delavca Zasavja za leto 2004 1. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2004	5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2004
1.	mesto:
2.	mesto: S.mesto:
1.	mesto:
2.	mesto: S.mesto:
"1
2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2004
1.	mesto:______________________
2.	mesto:______________________
S.mesto:
Glasoval sem
3. NAJ TRENER ZASAVJA 2004
1.	mesto:_____________
2.	mesto:____________________
S.mesto:
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2004
■ l.mesto:_____________________________________________ Davčna številka:
2.mesto:_____________________________________________
I S.mesto:	I
I-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1
RAZVEDRILO
H----------
NAGRADNA KRIŽANKA fb NAGRADNA KRIŽANKA
	NAPRAVA ZA VRATOLOMNO VOŽNJO V .UNAPARKL	POŽRTVO- VALNO DELO	IGOR DEKLEVA	STOJA NA ZELO SKRČENIH NOGAH		GLAVNO MESTO KANTONA URI V ŠVICI								
VSUTJE					ÖS				*' % K,, M	_ r					
RUSKO JEZERO. NAJVEĆJE V EVROPI							NEIL ARMSTRONG							
ALBERTO MORAVIA			MANJŠE PLOVILO KRAJ NA NOTRANJSKEM											
NABIRKA V CERKVI									\k ~	/ jr „					
BORBA, DVOBOJ							MODELI- RAN STEBRIČEK V OGRAJI							
SOPROG				SKRAJNI ZUNANJI DEL ČESA POPAJEVA ZELENJAVA										
														
VRSTA ŽITA			STAVKA SEČ								KNAP	PODTAL- NOST, NEZAKONI- TOST DELOVANJ/»	• :-.i -/.r. •*, VERSKI IN POSVETNI POGLAVAR	
OSREDNJI NAJ VEČJI DEL NAŠEGA TELESA					SOL FLUO-30VODIKO VE KISLINE JOLANDA ČEPLAK									
SIVA KOVINA (ZNAK Y)						GLAVNA CERKNIŠKA COPRNICA								
PRIPRAVIL RAZVED- RILO	ŽLAHTNA KAPLJICA FIATOV AVTO					NEMŠKA KNJIŽEVNICA (INA) ZAMISEL								
POHORSKI GRANIT								INDIJSKI MELODIČNI OBRAZEC JUD						
IVAN VAZOV			SLOVENSKA KIPARKA (DRAGICA) ANG. PESNIK (JOHN)							PARADIŽ NEVOJAK				
REKA SKOZI VELENJE, PRITOK SAVINJE					IME ANG. KITARISTA CLAPTONA ELEKTRIČN RAŽENJ						LOJZE LEBIČ EVROPSKO GOROVJE			
NEIMENO- VANA OSEBA				GLENDA JACKSON			NEKDANJI CITROEN							
				SKLADBA ZA DVA IZVAJALCA			STADION V BUDIMPEŠTI							
JADRANSKO MORJE								NASILEN VSTOP V PROSTOR LAURENCE OLIVI ER						
						OVALEN GEOMET- RIJSKI UK								
		OSNOVA ZAČIMBA				VNEMA, ELAN						*	STATIČNA SLIKA NA TV	
ALTDORF: mestece v Švici
SEIDEL nemška književnica
Vicoteka
Škoda
Gost je poklical natakarja k mizi in mu rekel:
“Resje škoda, da že prej nisem obiskal vaše restavracije!”
“Vam je bil zrezek tako všeč?”
“Ne, toda, če bi vašo restavracijo obiskal prej, bi bil mogoče še svež!"
Školjke
“Natakar, po teh školjkah, ki sem jih pojedel, me blazno boli želodec!”
“Ste kaj nenavadnega opazili v njih, ko ste jih odprli?”
“Kaj? Jih je bilo potrebno odpreti?"
Žeja
V lokal pride Janez in vpraša natakarja:
“Kaj imate hladnega, da pogasim žejo?"
“Oranžado, kokto, kokakolo, multi solo, ledeni čaj...”
“Kar ice tea mi dajte!” je naročil. "Žal, tega pa nimamo!”
Moderna galerija
Dekle si je ogledovalo umetniške slike v moderni galeriji.
Nekoliko pozorneje si je ogledala tri slike, ki so bile obešene ena poleg druge.
Na prvi je bil zažgan kruh, na drugi sliki dekle z otrokom v naročju, tretja slika pa je prikazovala utopljenca na bregu.
Ko je mimo prišel kustos, ga je vprašala: “Kaj pa predstavljajo te tri slike?"
“Te tri slike so na temo: ‘Prepozno
LADOGA: rusko jezero
PABERKOVANJE
Slavna teniška igralka češke narodnosti Martina Navratilova je pred svojim začasnim umikom leta 1994 zmagala na mnogih mednarodnih turnirjih: na wimbledonskem, morda najbolj uglednem med vsemi, je slavila zmago kar devetkrat.
KEATS: angleški pesnik
Paznik v zaporu turškega mesta Eskisehir je nekega dne zasačil goloba, ki je nekemu zaporniku prinesel paket z mobilnim telefonom. Na ta način so odkrili, dav mnogih turških zaporih uporabljajo ustrezno izurjene krilate »poštarje«, ki dostavljajo zapornikom najrazličnejše predmete.
so ga izvlekli!’” ji je pojasnil kustos.
Ražvedrilo
Razvedrilo
Razvedrilo
..........
Razvedrilo krajša čas.
RAZVEDRILO
+
Nagradna križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 17iebruaija 2005 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 2/2005. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad.
Praktične nagrade za 2. številko:
1.	nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje
2.	nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje
3.	nagrada: bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje
Izžrebanci nagradne križanke 1/2005:
1.	nagrada- bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Mojca Stemiša, Kešetovo 7, Trbovlje
2.	nagrada- bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Jože Hace, Podvine 30, Zagorje
3.	nagrada- bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Vid Drnovšek, Kotredež 23, Zagorje
mSSmi
Trg revolucije 26, Trbovlje Tel.: 03-56-30 514, GSM: 04Ö/813 S15
Odpiralni čas:
Pon.-čet. in nedelja $.00-22.00 pet. in sob 9.00^-24300
|J
* več kot 50 vrst pizz različnih velikosti od 290 SIT dalje
* posebna ponudba družinska pizza fi55 cca 3kg - cena 1690 SiT
* ponudba meseca - pizza, iildg|ca izbiri + pijača 490|,'§
* dodatna ponudba čevapčiči, pleskavice, ražnjiči, kotleti iz krušne Peči po ugodnih cenah
DELAVSKI DOM TRBOVLJE vabi v
TOREK, 8.2.2005 OB 19.30
Na predstavo:
SLOVENCI V VESOLJU
Režija: Branko Đurić-Đuro Avtorja teksta: Branko Đurić-Đuro & Marko Pokorn Igrajo: Gojmir Lešnjak-Gojc, Karin Komljanec, Aljoša Ternovšek, Alenka Tetičkovič
Predprodaja vstopnic: 03 56 33 482 blagajna v času kinopredstav in 03 56 33 481 tajništvo od 7.00 do 15.00
K
Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi
ijndonexij«
Andreja Jernejčič je magistrica znanosti,	univerzitetna
diplomirana novinarka in kulturologinja, ki veliko potuje in zelo rada posreduje popotniške izkušnje.Kot gostja v naši knjižnici nam je lani predstavila Egipt. Tokrat nam bo predstavila Indonezijo - arhipelag s tisočerimi otoki na tropskem jugu Azije. Spoznali bomo pravljično lepe kraje ter tudi umazanijo in revščino, ki jemlje dih.Pokazala nam bo diapozitive z zemljevidi, tradicionalno obleko, denar, znamke, riževe klase in sušeni riž, lutko iz bikovega usnja za ‘igro s sencami’, kavine liste in njihovo kavo, izdelke iz lesa, masko, vulkansko kamenje.. .Predavanje bo v četrtek, 3 . februarja 2005, ob 18.30 v zagorski knjižnici.Morda nas čaka celo degustacija tradicionalne slaščice ali tropskega sadja! Zanimivo bo! Vabljeni!
RAZPIS ZASAVČEVE LITERARNE PRILOGE
Kot običajno, bomo tudi letos v počastitev kulturnega praznika S.februarja izdali literarno prilogo List. Tokrat bo to v številki, ki izide 1/.februarja. Priloge pa ne more biti brez vas, zato objavljamo javni natečaj za pesmi in prozna dela, ki še niso bila nikjer objavljena.Prispevke ( priporočeno na disketah in s priloženim printom) nam pošljite do S.februarja 2005 na Uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom »Za literarno prilogo List 2005«. Prispevek naj bo podpisan s šifro, ki naj bo napisana še na zapečateni kuverti, v njej pa vaši podatki (ime, priimek..). Letos na posebnem natečaju sodelujejo tudi naši najmlajši, kar lahko preberete na njihovi strani.
Veliko sreče pri ustvarjanju vam želimo v uredništvu Zasavca!
KRONIČNO
+
SERIJA VLOMOV V ZAGORJU
Zagorski policisti so v dneh od 15. do 18.1. obravnavali kar nekaj vlomov. Tako je neznanec vlomil v okrepčevalnico z razbitjem stekla vhodnih vrat. Iz lokala je ukradel več cigaret, pijače, CD stolp ter 30 zgoščenk. S tem je lastnika oškodoval za 200.000 SIT. 16.1. so policisti obravnavali vlom v Frizerski salon v Zagorju. Neznani storilec je razbil steklo na oknu salona, iz njega pa ni odnesel ničesar. Naslednjega dne pa je bilo vlomljeno v lokal na Polju. Iz njega je odnesel cigarete, pijačo in manjšo količino denarja, s tem pa lastnika oškodoval za okoli 100.000 SIT. Na isti način je v noči iz 17. na 18.1. vlomil neznani storilec v lokal na Cesti Borisa Kidriča ter iz njega odtujil cigarete in pijačo. S tem je oškodoval lastnika za okoli 200.000 SIT
VLOM V LOKAL
Dne 13.01. ob 05.00 uri so policisti prejeli obvestilo o vlomu v lokal na območju Trbovelj. Ugotovljeno je bilo, da je neznanec razbil steklo pri vhodnih vratih iz blagajne ter vzel 8.000,00 SIT in cigarete različnih znamk v vrednosti
20.000	SIT.
PRIJELI STORILCA
Več uspeha so imeli policisti dva dni kasneje, ko so pri vlomu v športni objekt na območju Trbovelj prijeli storilca in ga nato kazensko ovadili. Podobno uspešni (ne sicer za lastnika) so bili, ko je oškodovanec z območja Trbovelj je prijavil tatvino kolesa. Policisti so prišli na sled dvema mladoletnikoma, ki sta naslednji dan kolo že demontirala.
NESRAMNA ZNANKA
Dne 16.01.2005 ob 23.50 je občan iz Trbovelj proti Hrastniku peljal znanko. Na nesrečo je med prevozom zapeljal v jarek in ko je odšel po pomoč, ga je znanka olajšala za 11.000,00 SIT, katere je imel v vozilu. Zoper predrznico je podana kazenska ovadba.
KRADLI ALUMINIJ IN ŽELEZO
Dne 17.01 je bilo sprejeto obvestilo o vlomu v skladišče Livarne v Trbovljah, kjer je bilo odtujenih okoli 100 kg aluminijastih ostružkov. O tatvini železa so bili obveščeni tudi iz družbe Metalia. Policisti so storilca izsledili in ga bodo kazensko ovadili.
OB DENAR MED TELEFONSKIM POGOVOROM
Dne 18.01. ob 16.45 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani mlajši moški, suh, velike postave rjavih srednje dolgih in skuštranih las, oblečen v modro bundo in sive hlače, prišel v stanovanje oškodovanca ter ga prosil za denar. V času, ko je imel oškodovanec telefonski
pogovor je neznanec iz predala predsobe odtujil 15.000,00 SIT.
PRIJAVILA BIVŠEGA PARTNERJA
Dne 19.01. ob 8.00 uri je mati z otrokom prijavila nasilje, katero naj bi nad njo izvajal bivši partner. Policisti ga bodo kazensko ovadili.
ROP POŠTE V TRBOVLJAH
Dne 20.1. je bilo sprejeto obvestilo o ropu na pošti v Trbovljah. Neuradno naj bi bilo odneseno okrog 400.000 SIT, policisti oziroma kriminalisti pa za neznancem še poizvedujejo. Policijska patrulja, ki je odhitela na kraj dogodka, je v naselju Žabjek trčila v tovorno vozilo. Prometno nesrečo so obravnavali policisti PPP Ljubljana.
NEZAKONITO ZBIRAL PROSTOVOLJNE PRISPEVKE
Dne 14.1. 16.40 je mlajši moški na Koloniji 1. maja v Trbovljah zbiral prostovoljne prispevke. Ker za to ni imel ustreznega dovoljenja, so mu bili predmeti pridobljeni s prekrškom zaseženi, zoper storilca prekrška smo podali obdolžilni predlog na sodišče.
NESPODOBNO VEDENJE
Dne 15.1. ob 23.55 je pijan voznik v Bevškem nespodobno vedel do občanov, nato še fizično hotel obračunati s policisti, kateri so ga pridržali do iztreznitve. Srečal se bo s sodnikom zaradi nedostojnega vedenja in vožnje vozila pod vplivom alkohola.
PRETEPEL GAJE
Dne 23.1. ob 16.45 je bil v lokalu Barbara v Trbovljah s strani neznanca pretepen nič hudega sluteč gost. Policisti so ugotovili neznanca in ga prijavili v postopek sodišču.

DVE OSEBI LAŽJE RANJENI Dne 15.1. ob 12.11 se je na cesti Zagorje - Bevško pripetila prometna nesreča, katero je povzročil voznik osebnega avtomobila, ki je z vozilom vozil z neprilagojeno hitrostjo in po nasprotnem smernem vozišču. V nesreči sta dve osebi utrpeli lahke tel. poškodbe. - sledi obdolžilni predlog na sodišče.
DRAGA NESREČA Dne 23.01. ob 06.37 uri je na Trgu revolucije voznik zaradi neprilagojene hitrosti povzročil prometno nesrečo, v kateri sta dve osebi dobili lahke tel. poškodbe. Povzročitelj je na kraju odklonil preizkus alkoholiziranosti. Napisan je bil obdolžilni predlog na sodišče.
OTROKA STA SE NAŠLA Dne 16.1. ob 14.22 je bilo sprejeto obvestilo, da sta se v okolici Kuma izgubila dva otroka v času, ko je bila družina na sprehodu. Na srečo sta starša po 10-ih minutah svoja otroka že našla, policisti pa so se že pripravljali na iskalno akcijo.
TUDI OVCE KRADEJO, MAR NE? Dne 24.1. ob 12.45 uri so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec iz obore poleg kmetije na Strmcu 7, KS Dole pri Litiji, v času od 08. ure 21.1. do 9. ure 22.1. ukradel dve ovci in s tem lastnika oškodoval za približno 30.000 SIT.
»JUNAK« PO TELEFONU Dne 26.1. ob 22.45 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanjski hiši v okolici Litije. Policisti so ugotovili, daje nastal spor med dvema znancema. Pri tem je moški grozil ženski po telefonu ter jo zmerjal. Policisti so ji svetovali, da pride na PP in poda predlog za pregon kaznivega dejanja, saj se to kaznivo dejanja preganja na predlog oškodovanca.
ZMERJAL ŽENO IN SINA Dne 26.1. ob 23.45 uri so policisti odhiteli v stanovanje v Litiji. Policisti so ugotovili, da je domov prišel pijani oče in mož in zmerjal sina in ženo. Policisti so ga pomirili in napisali obdolžilni predlog.
IŠČE SE RENAULT CLIO Dne 26.1. ob 07.45 uri so bili policisti obveščeni, da se je na glavni cesti Litija - Ljubljana med Kresnicami in Ribčami zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je povedal, da je vozil v smeri Ljubljane kot prvi v koloni. Približno 500 m za kresniškim mostom je njegovo vozilo prehiteval neznani voznik z osebnim avtomobilom znamke renault clio, novejši model, temnejše barve ter zapeljal pred njega in nenadoma brez pravega vzroka zavrl. Voznik prehitevanega vozila se je ustrašil in zaviral ter zapeljal desno na brežino, po kateri je nekaj metrov bočno drsel nato pa z vozilom zapeljal levo čez nasprotno smerno vozišče in trčil v varovalno ograjo. Nastala je le materialna škoda.
NIČ NI UKRADEL Dne 23.1. ob 02.30 so bili policisti obveščeni o vlomu v trgovino KGZ Litija v Kresnicah. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec vlomil omarico telekomunikacijske napeljave ter preščipnil žice. Ker se je kljub temu sprožil alarm, neznanec z izvrševanjem kaznivega dejanja ni nadaljeval in iz trgovine ni ničesar ukradel. Vse, ki bi karkoli vedeli o tem kaznivem dejanju prosimo, da pokličejo na PP Litija ali na telefon 113 ali na telefonsko številko 080-12-00, ki zagotavlja anonimnost klicev.
ZA 300.000 SIT ŠKODE Dne 21.1. je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Kresnicah 129/D. Policisti so ugotovili, daje neznanec tega dne med 17. in 19.50 uro s silo in s primernim orodjem na vzvod odprl vhodna vrata stanovanjske hiše in nato iz nje ukradel osebni računalnik znamke deli tip 505 sive barve in digitalni fotoaparat znamke canon ixus V3, sive barve ter lastnika oškodoval za približno
300.000,00 SIT škode.
MOŽ JO JE ZMERJAL 20/01 ob 19. uri so bili policisti PP Litija napoteni na intervencijo v stanovanje v Kisovcu. Policisti so ugotovili, da je prišlo do spora med možem in ženo, nato pa je mož ženo zmerjal. Ob prihodu policistov je bil že pomirjen. Policisti bodo napisali obdolžilni predlog.
KURILNO OLJE JE IZTEKALO
Dne 22.1. ob 17.00 uri so bili policisti obveščeni o iztekanju kurilnega olja iz cisterne v Kresnicah. Na kraju so ugotovili, da je zaradi tehnične napake prišlo do izliva večje količine kurilnega olja v drenažo hiše in nato naprej v bližnji potok. Policisti bodo o dogodku obvestili pristojno inšpekcijsko službo ter o dogodku obvestili pristojno državno tožilstvo.
PREDALI SO GA KOLEGOM
Dne 21.1. ob 17.00 so policisti v Litiji prijeli osebo, katero so izročili policistom iz Policijskega oddelka Hrastnik, kateri so jo že dalj časa iskali policisti zaradi suma storitve kaznivega dejanja.
JE BILA KONOPLJA?
21/01 ob 20.40 uri so policisti v okolici Šmartnea opravili postopek z dvema oseba. Pri postopku so policisti ugotovili, da imata osebi pri sebi neznano snov, za katero e sumi, daje prepovedana droga konoplja raslina. Če se bo z analizo ugotovilo, d gre dejansko za prepovedane droge, bo zoper kršitelja podan obdolžilni predlog.
DRZNA TATVINA
Dne 20.1. ob 00.45 uri so bili policisti obveščeni, da je do sedaj še neznani storilec ob 00.30 uri na Cesti komandanta Staneta v Litiji storil drzno tatvino. Policisti so ugotovili, da je neznanec, ki se je pred tem skupaj z oškodovancem nahajal v gostinskem lokalu v Športni dvorani v Litiji, izkoristil pijanost in nepazljivost oškodovanca ter oškodovancu iz rok iztrgal denarnico v kateri je bilo približno 85.000 SIT v različnih vrednostih ter razni dokumenti, nato pa stekel neznano kam.
DOBER PLEN
Dne 19.1. ob je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Vačah. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in ugotovili, da je neznanec tega dne med 17. In 20. uro vlomil skozi okno na balkonu ter ukradel 200 EUR, dva DVD predvajalnika znamke Yamada in Schweiger, električni brivski aparat znamke philips philishave, avto radio znamke pioneer z MP3 predvajalnikom, klasični fotoaparat znamke Samsung 120 super data ter dva potna lista. Materialna škoda znaša približno 250.000 SIT.
KRONIČNO @
-----------------------1 —
NI HOTEL USTAVITI
Dne 17.1. ob 23.30 uri sta policista na Zasavski cesti v Litiji ustavljala voznika osebnega avtomobila, ki pa vozila ni hotel ustaviti. Voznik je nato vozilo ustavil na Ulici Luke Svetca ter hotel pobegniti, vendar sta mu to policista preprečila. Zaradi ugotavljanja istovetnosti sta mu policista odvzela prostost in ga pripeljala na PP Litija, saj ni hotel pokazati svojih osebnih dokumentov in se nedostojno vedel do policistov. Pri tem sta uporabila prisilna sredstva. Policista sta mu izdala plačilni nalog in odredila preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, katerega je odklonil. Policista sta napisala obdolžilni predlog. Po končanem postopku sta ga izpustila.
ZASTRUPITEV Z OGLJIKOVIM MONOKSIDOM
Dne 19.1. ob 08.45 uri so bili policisti obveščeni, da je občan v bivalnem kontejnerju v okolici Primskovega našel nezavestnega sorodnika, kateremu je zdravnica ZD Litija nudila zdravniško pomoč, nato pa je bil odpeljan v bolnico. Po do sedaj znanih podatkih naj bi se zastrupil z ogljikovim monoksidom, saj je občan bivalni kontejner ogreval z manjšo pečjo na trda goriva, ki pa naj ni dobro delovala zaradi slabega dimnika. Policisti z zbiranjem obvestil nadaljujejo in bodo poskušali ugotoviti točen vzrok slabosti oziroma zastrupitve.
NAŠLI MTRVO
Dne 18.1. ob 17.15 uri so bili policisti obveščeni, da so v okolici Šmartnega našli žensko truplo. Policisti so ugotovili, da je najdena oseba ženska, kije bila pogrešana od nedelje 09.01.2005 in so policisti skupaj z občani že večkrat iskali v iskalnih akcijah. Vzrok in okoliščine smrti policisti in kriminalisti še ugotavljajo.
JE HIŠO NAMERNO ZAŽGAL?
18/01 ob 12. uri so bili policisti obveščeni, da gori stanovanjska hiša na Slatni 10, Občina Šmartno pri Litiji. Po do sedaj zbranih podatkih naj bi stanovalec stanovanjsko hišo namerno zažgal. Požar so pogasili gasilci PGD Šmartno.
© KRONIČNO
POROČILO PP TRBOVLJE
KAZNIVA DEJANJA
13.01.2005,	05.00
Obvestilo o vlomu v lokal, na območju Trbovelj. Ugotovljeno, daje NN razbil steklo pri vhodnih vratih iz blagajne vzel 8.000,00 SIT in cigarete različnih znamk v vrednosti 20.000 SIT.
15.01.2005,	05.21
So policisti PP Trbovlje pri vlomu v športni objekt na območju Trbovelj prijeli storilca in ga nato kazensko ovadili.
15.01.2005,	21.09
Oškodovanec z območja Trbovelj je prijavil tatvino kolesa. Policisti so prišli na sled dvema mladoletnikoma, ki sta naslednji dan kolo že demontirala.
16.01.2005,	23.50
Iz Trbovelj proti Hrastniku je občan peljal znanko. Na nesrečo je med
prevozom zapeljal v jarek in ko je odšel po pomoč, ga je znanka olajšala za
11.000.	00 SIT, katere je imel v vozilu. Zoper predrznico je podana kazenska ovadba.
17.01.05, 08.28
Je bilo sprejeto obvestilo o vlomu v skladišče Livarne v Trbovljah, kjer je bilo odujenih okoli 100 kg aluminijastih ostružkov. O tatvini železa smo bili obveščeni tudi iz ružbe Metalia. Policisti so storilca izsledili in ga bodo kazensko ovadili.
18.01.2005,16.45
NN mlajši moški, suh velike postave rjavih srednje dolgih in skuštranih las oblečen v modro bundo in sive hlače je prišel v stanovanje oškodovanca, ter ga prosil za denar. V času, ko je imel oškodovanec telefonski pogovor je neznanec iz predala predsobe odtujil
15.000.	00 SIT.
19.01.2005,	08.00
Mati z otrokom je prijavila nasilje, katero nad njo izvaja bivši partner.Policisti ga bodo kazensko ovadili.
20.01.2005,16.47
V menjalnico denarja je prišel moški, ki je hotel zamenjati 500 EUR, za katere se sumi, da so ponarejeni. Zaradi suma, ponareditve policisti še zbirajo potrebna obvestila.
24.01.2005,11.56
Je bilo sprejeto obvestilo o ropu na pošto v Trbovljah. Več informacij daje tiskovni predstavnik PU Ljubljana. Policijska patrulja, ki je odhitela na kraj dogodka je v naselju Žabjek trčila v tovorno vozilo. Prometno nesrečo so obravnavali policisti PPP Ljubljana. Več podatkov daje PPP Ljubljana ali tiskovni predstavnik.
PREKRŠKI JRM
14.01	2005,16.40
Mlajši moški je na koloniji 1. maja zbiral prostovoljne prispevke. Ker zato ni imel ustreznega dovoljenja, so mu bili predmetipridobljeni s prekrškom zaseženi, zoper storilca prekrška smo podali obdolžilni predlog na sodišče.
14.01.2005,	20.00
Pijan moški je obležal pri stanovanjski zgradbi Sallaumines 10/A v Trbovljah. Ker je s takšnim početjem vznemirjal ljudi, je bil zoper njega podan obdolžilni predlog na sodišče.
22.01.2005,	23.55
Pijan voznik se je v Bevškem nespodobno vedel do občanov, nato še fizično hotel obračunati s policisti, kateri so ga pridržali do iztreznitve. Srečal se bo s sodnikom zaradi nedostojnega vedenja in vožnje vozila pod vplivom alkohola.
23.01.2005,16.45
V lokalu Barbara v Trbovljah je bil s strani NN pretepen nič hudega sluteč gost. Policisti so ugotovili neznanca in ga prijavili v postopek sodišču.
PROMETNE NESREČE
15.01.2005,12.11
Na cesti Zagorje - Bevško, se je pripetila prometna nesreča, katero je povzročil voznik osebnega avtomobila, ki je z vozilom vozil z neprilagojeno hitrostjo in po nasprotnem smernem vozišču. V nesreči sta dve osebi utrpeli lahke tel. poškodbe - sledi obdolžilni predlog na sodišče.
23.01.2005,	06.37
Na Trgu revolucije je voznik O.A. zaradi neprilagojene hitrosti povzročil prometno nesrečo, v kateri sta dve osebi zadobili lahke tel. poškodbe. Povzročitelj je na kraju odklonil preizkus alkoholiziranosti. Napisan obdolžilni predlog na sodišče.
DOGODKI 16.1.2004, 14.22
Je bilo sprejeto obvestilo, da sta se v okolici Kuma izgubila dva otroka, v času, ko je bila družina na sprehodu. Na srečo sta starša po 10 minutah svoja otroka že našla, policisti pa so se že pripravljali na iskalno akcijo.
INTERVENCIJA V ZVEZI Z REŠEVANJEM LJUDI IZ JAM, JAŠKOV, SILOSEV
25.01.2005 ob 16:34 uri je na Cesti l.maja v občini Hrastnik občanu spodrsnilo in je padel v potok Bobenščica, ter si pri padcu poškodoval glavo. Posredovali so gasilci PGD Hrastnik-mesto in ekipa Nujne medicinske pomoči ZD Hrastnik. Gasilci so s pomočjo lestve občana rešili iz potoka, ekipa NMP pa je poškodovanega oskrbela.
RCO
POLICIJA

DRUŠTVENO @
ŠTILČKI ZA LISTO 2004 PODISLJISNI
Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje, ki v letošnji sezoni praznuje 40-letnico, je v petek 21. januarja spet podelilo Štilčke- Oskarje. Uradno so bili podeljeni osmič, neuradno desetič.
Letos so jih podelili deset. David Banovič ga je dobil, ker je v igri Kekec pokazal viden napredek in odlično odigral Rožleta. Vsi ostali Stilčki so bili podeljeni igralcem, ki so igrali v drami Drevesa umirajo stoje. Za najboljši stranski vlogi sta jo dobila Nina Lanišnik in Matija Baš. Gledališka "deklica za vse” je bil David Lindič, kije dobro oblikoval stransko vlogo in pomagal s tehniko (luč in glasba). Jasni Malovrh so ga podelili za najboljšo žensko v moški vlogi. Najboljšo karakterno vlogo je odigral Borut Stmard. Nives Dornik je odlično odigrala dvojno žensko in Primož Hančič dvojno moško vlogo. Letošnja igralka sezone je bila Marjeta Dolinar, ki je suvereno nastopila v vlogi babice. Stilček za najboljšo mentorico je dobila Nanda Guček.
Voditelja prireditve sta bila »stara mačka«, Marjeta Dolinar in Bernard Kovačič, ki sta prijetno, s kančkom humorja, popeljala igralce do zabavnih, glasbenih in plesnih točk. V skeču Čakalnica je v moški vlogi Toneta kot gost nastopil trboveljski župan Bogdan Barovič. Čakanje na zdravnika je bilo zelo nazorno prikazano, tako resnično, kot je dejansko v čakalnici pred ambulanto, kjer ima vsak svoje probleme, stiske, včasih tremo,...Mikrofon, ki je pomagal, da občinstvo bolje sliši, je imel tokrat prav poseben namen. Glasno so z njegovo pomočjo improvizirali nagajivo muho, ki jo je nazadnje mlad igralec »popipsal« in zabave je bilo konec. Da se klavir lahko igra tudi na prav poseben način, sta pokazala igralca, ki sta se najprej morala sleči, da sta lahko igrala nanj z .... Bratje losos so peli ob spremljavi »muzikantov«... Mlada igralka in izkušen igralec sta improvizirala na pobudo publike prizor, kako pelje oče hčerko v vrtec...Gledalci so se prepričali, da znajo igralke tudi peti. Predstavile so se Vesele kitke,... Ta-dam, ta-dam, ta-dam je bil zaključni nastop pred druženjem v avli Doma Svobode.
Ker se vsega ni dalo pokazati, so si tokrat pomagali tudi s platnom na katerem so pokazali odlomke iz drame Drevesa umirajo stoje, da so tudi slikovno utemeljili, zakaj je bilo letos podeljenih toliko štilčkov na njen račun.
Posebej lepo so pripravili utemeljitev za podelitev Štilčka 2004 za svojo mentorico, Nando Guček, zato jo bomo v celoti predstavili tudi bralcem:
Prestala je 40 let. Obtoženka NANDA GUČEK. Vseh 40 let je vztrajno zastrupljala mlade z ljubeznijo do gledališča, jih terorizirala z jasno izgovorjavo - artikulacijo in dikcijo, jih maltretirala s sproščeno držo ob nastopanju, jih mučila s petjem in plesom, silila v analizo značajev, vvživljanje v situacijo. Nikoli ji ni zmanjkalo energije za dosego cilja, čepra v smo jo člani gledališča včasih z vztrajnostjo le dotolkli, daje obupana zapustila bojno polje. Kar naprej je podtalno organizirala gostovanja, diverzantsko nas pošiljala na najrazličnejše nastope, nas metala pred določena dejstva. Nedopustno je, da ni preprečila veselih žuriranj novoletnih čajank in letovanj, kjer smo mladi pošteno ponoreli in se razvedrili.
Le kadar je bila v prav posebnem razpoloženju, je vzela v roke tudi metlo in krpo in počistila svinjarijo in na vlako, ki smo jo na odru pustili vsi uporabniki. Saj smo ji priskočili
tudi na pomoč.
Da bi nas lahko še bolj uspešno mučila, je šla ta naša mentorica celo v gledališko šolo in na razne seminarje ter pogovore s strokovnjaki, ki so jo z istim namenom oborožili s strokovnim znanjem in nasveti.
Kar pa je absolutno nevzgojno in nemoralno, se je vseh 40 let vztrajno družila z umetniki - z moškimi v nočnih urah kar tu na odru. Za pretvezo so izdelo vali sceno, jo slikali, zabijali, montirali, da je včasih nastala kar zanimiva scena za naše prireditve.
Da ne govorimo o njenem nesramno vztrajnem iskanju sponzorjev, ki so ji omogočili delo v gledališču. Njena največja napaka pa je bila, da nas je včasih tudi pohvalila in bila na nas ponosna. To je še povečalo učinek zastrupljanja, zato smo dobili za dobro delo številna priznanja, jasno brez denarnih nagrad.
Za vse to delo je prejemala občinsko miloščino, na morju pa nam je smela zato kuhati.
Ker je prestala vse to, ostala kolikor toliko normalna in pri močeh, ji ob 40 letnici poklanjamo Stilček 2004 za najboljšo mentorico. ČESTITAMO!
Ta utemeljitev priznanja in dejstvo, da so letošnjo prireditev večinoma pripravili »ta mladi«, Uroš Piki, Borut
Strnard, Primož Hančič, Luka Rus, Katarina Pajer, Nina Lanišnik in Marjeta Dolinar, pove, da je Nanda Guček svoje znanje prenašala naprej in skrbela ves čas, da bo gledališče živelo tudi, ko bo vodenje predala njim. Da jim stvari odlično uspevajo, so »krivi« ljudje, ki jih običajno ne vidimo na odru. Za Stilček 2004 je sceno pripravila Maja Kuhar, odrska mojstra sta bila Blaž Lindič in Sašo Kajtna, za tehniko je poskrbel Boštjan Zupan, za projekcijo video posnetkov Miha Vranešič, glasbeni del so prispevali Maja Lebar in Perkakšnns. Vodja prireditve sta bila Katarina Pajer in Primož Hančič, ki sta bila tudi asistenta režiserju Urošu Piklu.
Morda se malo čudno sliši Mladinsko gledališče, ko pa nastopajo nekateri že skoraj od samega začetka. Dejstvo, da imajo v njihovih vrstah vedno prostor tudi mladi, pove, da je letošnja 40 - letnica le ena od »okroglih« številk. To dokazuje, da je sožitje generacij v Trbovljah nekaj običajnega.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
AKCIJA
(------
FEBRUARSKI
SKRITI
Pravzaprav z današnjim skritim Zasavcem malo zamujamo. Z njim smo se pogovarjali namreč že lani, ko je njegovo društvo praznovalo sedemdeset letnico svojega obstoja. Se pravi, da bomo morali nekatere stvari ponovno preveriti... Ampak podatek, da se je
rodil 11. januarja 1974 v Ljubljani, gotovo še drži. Tudi to, da je preživel otroška leta v Šentvidu pri Stični, kjer je obiskoval vrtec in malo šolo, je res. Z naslednjimi informacijami pa bo naš skriti Zasavc že začel dobivati prve obrise. Prvi razred je obiskoval že v Hrastniku, kjer živi še danes. In v tem obdobju seje začel ukvarjati s fotografijo, za katero ga je navdušil oče. To je pomemben podatek za našega skritega Zasavca. Z njim je preživljal počitnice po slovenskih gozdovih, kajti to je zahteval očetov poklic. Nastajala je namreč vegetacijska karta Jugoslavije, za katero je zbiral podatke.. Si predstavljate, kako je stik z naravo vplival na osnovnošolskega mulca? Ob opazovanju oziroma fotografiranju detajlov mogočnih dreves, skrivnostnih kotičkov ali gozdnih prebivalcev,... se je za vedno zapisal naravi in fotografiji. To dvoje je vplivalo na njegov študij in prosti čas, kar se odraža v njegovem življenju še danes.
F.M.
Planinsko društvo Zagorje
Planinsko društvo Zagorje in Radovan Skubic vas vabita na predavanje z diapozitivi o Nevesinjskem polju.
V soboto, 05.02.2005 ob 18.00 uri v večnamenski dvorani gasilskega doma Zagorje.
(nekdanja Koširjeva hiša, ali pa nekdanji kreditni oddelek Ljubljanske banke, da boste lažje našli).
JANUARSKI SKRITI-ODKRITI ZASAVC
Pa saj je pol Zasavja takoj vedelo., da je januarski Zasavc Ivan Globokar iz Jesenovega, predsednik KS Čemšenik. Vsi pa le ne bodo mogli skupaj z njim na večerjo v restavracijo Diana. Sreča je nagajivo pomežiknila Janezu Bregarju, Kandrše 8, Vače. Čestitamo srečnemu dobitniku in nasvidenje v Hotelu Trojane, v restavraciji Diana.
Kako bo pa tam, boste izvedeli v eni od naslednjih številk našega časopisa.
Uredništvo
hotel
TROJANE
HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA"
Tradicionalno, že peto
MAŠKARADO!!!
V petek, 4. februarja 2005, ob 20.00 uri!
Lepe nagrade za najboljše maske! Živa glasba!
Pustna večerja!
Zabava do poznih ur!
Dobrodošli!
TELEFON - RECEPCIJA: 01-7233-610
KUPON 1/1
Oseba na sliki je: ..........................
Moji podatki:
Ime in priimek:..........................
Naslov:.............................
Telefon:.........................
Kupon pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., cesta ZO.julija 2C, 1410 Zagorje
in tegrat 2,,
Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA
TAXI SLUŽBA obratuje 6:00 - 24:00 na 041 633 107 in 041 616 348

AKCIJA
+
V ZNAMENJU PIŠKOTOV IN BOROVNIČEVCA
Oktobrski dnevi lanske zlate jeseni so že počasi prešli v pozabo, Zasavc pa je imel na dolgu še večerjo v Diani z oktobrskim skrivačem Franjom in njegovo »odkriteljico« Marto.
Malce zaradi zaposlenosti skritega gosta, pa zaradi veselega decembra in sploh bi se izgovorov in opravičil našlo še cel kup. Pa ne! Res smo se s petka prestavili na četrtek, z dovoljenjem Hotela Trojane, zmenjeni pa smo bili na en, dva, tri...
Franjo Bizjak iz Trbovelj, Marta Žuža -zdaj že - iz Trbovelj in Zasavc bi brez Integralovega taxija ostali lepo v Trbovljah. Ampak taxist je pripeljal točno ob določeni uri in kljub zelo hladnemu januarskemu večeru smo se odpeljali proti Trojanam.
Marta in Franjo sta ugotovila, da se po glasu precej dobro poznata. Franjo je vodil na TV Centru narodnozabavno oddajo, Marta pa je bila večkrat njegova telefonska sogovornica. No, še vedno so na televiziji njegove oddaje, vendar Marta jih v Trbovljah ne vidi. Pa kaj, zdaj sta imela večer v živo.
Ob vhodu v preddverje je že čakal prijazni Štefan in nas v recepciji počastil z aperitivom oziroma dobrodošlico, alkoholno za pogret in brezalkoholno za odžejat. Marti so bile zelo všeč jaslice v vitrini, ki pač morajo biti postavljene do svečnice in ko sta gosta srkala martiny coctail in viljamovko, sta si jih ogledovala.
Med klepetom smo se pomikali proti mizi v restavraciji, kjer smo hitro dobili tolažbo za Franjov lačni želodec. Jurčki z gorgonzolo in jurčki z jajcem so šli vsem v slast. K topli predjedi je Štefan svetoval belo vino Pinela, ki je vipavska avtohtona sorta grozdja. Gosta sta nazdravila in klepetali smo o tem, kaj kdo počne. Marta je okrog novega leta napekla celo goro drobnega peciva, piškotov takšnih in drugačnih. Izračunala je, da je bilo vse skupaj okrog oseminsedemdeset kilogramov. Mož, ki ji pomaga pri mazanju z euro- ali kašnim drugim kremom, je imel že vsega zadosti. Franjo, ki je socialne delavec v Varstveno delovnem centru v Zagoiju, je pripovedoval svoje zgodbe. Njegova ljubezen, harmonika, je bila že hudo ogrožena, ko sije kot nesojeni mehanik poškodoval prste. »Kristusove muke sem trpel, ko sem po poškodbi vzel inštrument v naročje. Ampak jaz se nisem
vdal. Kljub trditvi zdravnikov, da je z igranjem konec, sem v par mesecih spet raztegoval meh.«
Med glavno jedjo z učenim imenom Beaf sante stroganov, kruhovim cmokom, štrukljem s skuto in njoki ter mešano solato z rukolo, radičem in jajcem, sta gosta pripovedovala štorije iz njunih bogatih življenj. Če Franjo najbolj uživa na vikendu v Čečah, potem Marta najraje pohajkuje do Čeč in čez Piškuc nazaj. Tudi ona je pri tem imela smolo, ko sije zlomila nogo. Kot Franjo, se tudi Marta ne poda in kljub kompliciranemu zlomu brez težav spet hodi na pohode po okoliških hribih. Seveda, ko ne peče piškotov.
Gostinski delavec Štefan je poskrbel, da Zasavčevi gostje nis(m)o bili žejni. Ob kozarčku dobrega vina smo obdelali trboveljski in še kakšen radio, probleme današnje mlajše generacije in težave vseh drugačnih in vendar enakih naših sokrajanov.
Glede na velikost jagodne torte s smetano za sladico, je bil prazen kotiček v želodcu premalo...
Ah, prehitro je minilo, ampak bilo je zelo prijetno in kratkočasno..., predvsem pa toplino nabito ozračje. A zakaj piškoti in domači borovničevec? To naj bo naša skrivnost.
Besedilo in slike: MaH

mali oglasi
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
L	A
Razno - prodam
Prodam novo, nič rabljeno kolo GT 04 Aggresor za ceno 55.000,00 SIT in čelado Ked Street za ceno 15.000,00 SIT, tel.: 041/720-477
Prodam stolček za hranjenje otroka Brevi, svetlo zelene barve, ugodno, 040/383-945
kupim
Kupim rabljeno žensko narodno nošo konf. 46-48, tel.: 041/456-045
Delo
Iščem delo v dopoldanskem času in ob vikendih v okolici Zasavja, tel.: 040/732-193
KOZOLEC - dva okna - za prestavitev LEKTORIRAM seminarske in diplomske poceni prodamo. GSM : 041 774 723	naloge. GSM : 031 626 772
Prodam zajce za nadaljnjo rejo ali zakol,
tel.: 031/217-051____________________________________________
NAROČILNICA ZA ----------------------------------------
BREZPLAČNI	----------------------------
MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
r	'n _______________________________
V________________s
CtC
«PRcmičnint
Ulica 1. junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726
ZAGORJE - KISOVEC, dvosobno stanovanje, 60 m2, balkon, takoj vseljivo, 1.1960
cena: 8.200.000,00 SIT
HRASTNIK-CENTER, enosobno stanovanje, 38,90 m2,1.1977, CK; cena: 4.950.000,00 SIT
HRASTNIK-CENTER, dvoinpolsobno stanovanje, 72,40 m2,1.1985, CK, velik balkon; cena: 9.900.000,00 SIT
Maškeradne otroške kostume ugodno prodam od 1000 do 1800 SIT, tel.: 01/4231761, 031/626-226, Remškar Šket Ana s.p., Tržaška 45, Ljubljana
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250 Fax: 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
Ime m priimek:
polletno letno
Naslov:.
Podpis:.
Telefon:
Vsak novi naročnik prejme
majico Zasavca!	Davčna številka:
NASA BODOČNOST 137
NASA BODOČNOST
Skoda, ker se z življenskimi težavami ne srečujemo v sedemnajstem letu, ko mislimo, da smo najbolj pametni.
Bruno Pittermann
V januarskih dneh, od devetnajstega do šestindvajsetega, je v trboveljski porodnišnici pričelo pametovati trinajst malih glavic - devet fantovskih in štiri dekliške.
19.	01. 2005
Nermina Cosič, Cesta zmage 43, Zagorje - sin Semir Darja Marinšek, Vrečkova 9, Kranj - hči Eva Ferber
20.	01. 2005
Kristina Vozel, Borisa Kidriča 2a, Zagorje - sin Luka Baš
21.	01. 2005
Natalija Ule Jazbec - Narof 10, Izlake, Zagorje - sinova Jan in Gal
Elvisa Mujkič, Trg svobode 22, Trbovlje, hči Elma Pjevič Matejka Vozelj, Cesta 9. avgusta 62, Zagorje - hči Lana Ilič
23.	01. 2005
Zemira Zahirovič, Kolonija 1. maja 23, Trbovlje - sin Jan Draksler Vlasta Plevčak Ratej, Spodnje Sečovo 38, Rogaška slatina - hči Zala Ratej
24.	01. 2005
Ksenija Pušnik, Škapinova 12, Celje - sin Miha
25.	01. 2005
Sabaheta Bečirovič, Naselje Aleša Kaple 6b, Hrastnik - sin Fikret
26.	01. 2005
Mirsada Pižmoht, Polica 146, Grosuplje - sin Dominik Pižmoht Nina Božiček, Ulice Alme Karlinove 51, Celje - sin Van Rakita
ISKRENE ČESTITKE!
CICIBANI
Vrtec Zagorje in DPM Zagorje vabita vse cicibane na veselo
pustno rajanje v nedeljo, 6. februarja 2005 ob 15. uri v Športni dovorani Zagorje
Zabavali vas bodo Čuki
Prisrčno vabljeni!
KINO PROGRAMI
Hrastnik
3.	Z.Dergi in Roza v kraljestvu Svizca (komedija) ob 17.00
4.	2,Večno sonce brezmadežnega uma (ZF drama) ob 19.15
5.	2.Neverjetni (an.akcija) ob 17.00; Večno sonce brezmadežnega
uma ob 19.00
6.2.	Neverjetni (an.akcija) ob 17.00; Večno sonce brezmad. uma ob 19.00
7.	in 8. 2. Ni kino predstave
9. 2.Taksi (akcijska komedija) ob 19.00
10.2.	Taksi (akcijska komedija) ob 19.00
11.2.	Izganjalec hudiča: Na začetku (am.grozljivka) ob 19.15
12.2.	Taksi ob 17.00; Izganjalec hudiča: Na začetku ob 19.00
13.2.	Taksi ob 17.00; Izganjalec hudiča: Na začetku ob 19.00
14.2.	in 15.2. Ni kino predstave
16.2.	Čistka (akcija) ob 19.00 Dol pri Hrastniku
4. 2.Neverjetni (an.akcija) ob 17.00
11.2.	Taksi (akc.komedija) ob 17.00 Delavski dom Zagorje
1.2.ob 20. uri - POLETJE V ZLATI DOLINI - drama 2. 2,ob 19,uri - TAKSI ameriški, akcijska komedija
4.	2.ob 19.uri - TAKSI ameriški, akcijska komedija
6.2.ob 10.30 uri - KRAVJA FARMA ameriški, animirani ob 19.uri - TAKSI ameriški, akcijska komedija
8.	2.ob 19.uri-CVETJE V JESENI-slovenski -VSTOP PROST 9.2.ob 19.uri - ZAKLAD POZABLJENIH ameriški, pustolovski
10.2.	ob 19.uri - ZAKLAD POZABLJENIH ameriški, pustolovski
11.2.	ob 19.uri - ČISTKA ameriški, akcijski
12.2.	NI KINO PREDSTAV (okoljevarstvena prireditev)
13.2.	ob 10.30 uri - GARFIELD ameriški, animirani, sinhroniziran v slovenščino
ob 19.uri-ZAKLAD POZABLJENIH ameriški, pustolovski
14.2.	ob 19.uri-ČISTKA ameriški, akcijski
15.2.	ob 20. uri - FILM TEATER
TROJČICE IZ BELLEVILA- koprodukcija, animirani
16.2.	ob 19.uri - VEČNO SONCE BREZMADEŽNEGA UMA ameriški, ljubezenska drama
Izlake
6.2.	ob 19.15 uri-CVETJE V JESENI-slovenski film
13.2.	ob 19.15 uri - ČISTKA ameriški, akcijski
Trbovlje
1.2.STANJE ZAMAKNJENOSTI ob 18.00 drama -109'
2.2.	ZAPLEŠIVA - ob 20.00
3 .2.STANJE ZAMAKNJENOSTI - ob 18.00
4.2.	ZAPLEŠIVA - ob 20.00
5.	2.GARFIELD (PROST VSTOP)	ob 10.00
DERGI IN ROZA (PROST VSTOP) ob 15.00 VAS OB GOZDU (PROST VSTOP) ob 17.00 ZAPLEŠIVA - ob 19.00
6.	2.ZAPLEŠIVA-ob 18.00
STANJE ZAMAKNJENOSTI - ob 20.00
7.2.	ZAPLEŠIVA - ob 18.00
8.2.	POKVARJENI BOŽIČEK - ob 18.00komična kriminalka - 93'
9.2.	POKVARJENI BOŽIČEK - ob 18.00
10.2.	NI PREDSTAV
11.2.	POKVARJENI BOŽIČEK - ob 18.00
TU PA TAM - ob 20.00 črna komedija - 88'
12.2.	POKVARJENI BOŽIČEK -ob 18.00 TU PA TAM - ob 20.00
13.2.	TU PA TAM - ob 18.00 POKVARJENI BOŽIČEK - ob 20.00
14.2.	TU PA Tam-ob 18.00
15.2.	ALFIE - ob 18.00 komična drama
16.2.	ALFIE - ob 18.00
17.2.	MOTORISTOV DNEVNIK • ob 20.00pustolovska drama
DRUGE PRIREDITVE
Delavski dom Zagorje
Četrtek 3.2.
GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN (glej gledališče)
Sobota 5.2.
PLES V MASKAH Ponedeljek 7.2.
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK - SLAVNOSTNA AKADEMIJA Četrtek 17.2.
GLASBENI ABONMA IN IZVEN (glej glasba)
Delavski dom Trbovlje
7.2. 05 ob 19.00 PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU 8.2.05 ob 19.30 » SLOVENCI V VESOLJU - TEATER 55 10. 2.05 ob 17.00 LUTKOVNA PREDSTAVA - LUTK. SKUP. »LUČKA« TRBOVLJE__________________________________

MEFISTO
MliFISTOVA RAZMIŠLJANJA
Na območju pekla
Štirikrat sem v prejšnjem stoletju obiskal pekel. Pravzaprav pred obiskom niti slutil nisem, da je mogoče s človeško pametjo in roko narediti tako originalno podobo pekla, da bi se tudi sam peklenšček čudil, od kot navadnim smrtnikom toliko domišljije, ko gre za ustvarjanje peklenskih razmer, v katere je človek postavil sočloveka.
Prvič sem bil v peklu v drugi polovici osemdesetih let. Takrat se mi je ob ogledu pekla zdelo nemogoče, da bo na tleh Evrope še kdaj divjala vojna. Tisto, kar sem videl v peklu, je bilo tako strah vzbujajoče in tako opozarjajoč.
Ko sem bil sredi devetdesetih let preteklega stoletja ponovno tam, kjer je človeško znanje in neka naci ideologija zgradila pekel, sem zaradi vojne morije na področju nekdanje Jugoslavije, pekel dojemal drugače kot nekaj let prej. Takrat sem spoznal, da ljudje grozote, ki jih ne doživijo na lastnem telesu in v svoji duši, ne zabeležijo v svoj spomin za vse večne čase. Nove generacije, so tako obremenjene s vsakdanjostjo, da mimogrede pozabijo na preteklost ali pa se jim zdijo dogodki iz preteklosti preveč oddaljeni in skoraj neresnični. Šele, ko v njihovem času in prostoru nastopi nesreča, se zavedo kako kruto zna biti življenje in človek do sočloveka. Ravno zaradi tega, ker ljudje tako radi danes razmišljamo, kako bo jutri in pozabljamo, kaj je bilo včeraj, ponavljamo skozi vso zgodovino človeštva isto napako in dovoljujemo, da zgodovino pišejo vojne.
Natanko 60 let je minilo dne, 27. 01. 2005 od takrat, ko so pripadniki ruske Rdeče armade vkorakali v koncentracijsko taborišče Auschwitz in osvobodili preživele žive okostnjake pred trpinčenjem in smrtjo.
Auschwitz ni le opomin na neko obdobje, ko je človeško življenje izgubilo vsako ceno. Je tudi opomin kaj je sposobna narediti znanost, ki naj bi služila predvsem človekovemu napredku, kadar jo zlorabi politična ideologija. Projekt za tovarno smrti, ki si ga je zamislil Hitler, se je materialno uresničil v glavah vrhunskih strokovnjakov Tretjega rajha. Ob ogledu celotne infrastrukture taborišča smrti, človek ne more razumeti, da so ljudje z nadpovprečnim IQ bili pripravljeni sodelovati v projektu, katerega namen je bil zgolj poniževati in ubijati ljudi. Vse je bilo do potankosti premišljeno in preračunano. Za čim nižje stroške pobiti kar največ ljudi.
Človek se zgrozi ob razmišljanju, kolikokrat je skozi čas že bila zlorabljena znanost v politične namene.
Še bolj grozljivo je dejstvo, da človeška civilizacija tudi v času mirun nenehno usmerja vrh svoje inteligence v proizvodnjo orožja in v razvoj sredstev za izvajanje nasilja in ubijanje. Vse pod krinko svobode in miru. Vse politične ideologije se nenehno oborožujejo in razvijajo svojo borbeno moč. Državni proračuni večine obstoječih držav največ denaija namenjajo ravno oborožitvi. ZDA imajo najbolj razvito vojno industrijo. Ogromno strokovnjakov iz različnih področij dela na vedno novih projektih oboroževanja. Ameriška administracija seje do pred nekaj leti oboroževala, ker je bila ogrožena s strani Sovjetske zveze in ideologije komunizma.
Koreja, Vietnam, Zalivska vojna, Afganistan so bila krizna žarišča, kjer se je bil boj za "svobodo" in demokracijo sveta. Bitka za prevlado dveh nasprotujočih političnih ideologij, je terjala ogromno žrtev.
Sodobni čas je zagovornikom sile ponudil novega sovražnika - terorizem.
Aušvic je sinonim zla. Po podatkih je tam umrlo 1,5 mio ljudi. Največ žrtev je bilo med Judi. V to zloglasno koncentracijsko taborišče je bilo po neuradnih podatkih deportirano tudi 2.346 Slovencev. Umrlo jih je 1.351. Po domnevah pa je v taborišču umrlo celo 2,5 mio ljudi.
Hvala bogu, da se niso uresničila Hitlerjeva predvidevanja o tisočletnem trajanju vladavine Tretjega rajha. Svet bi bil dolgočasen ob pogledu na plavolase in modrooke ljudi. Kakšne drugačne oblike obrazov, bi si lahko človeška arijska nadrasa ogledala kvečjemu še v kletkah ali taboriščih s sužnji, ki bi služili hčeram in sinovom božjega ljudstva.
Najbolj plodna tla za razvoj sovraštva med ljudmi je gospodarska kriza. Ta povzroči socialno bedo in krivice. V takšnih razmerah ogrožene ljudske mase ponorijo in so pripravljene slediti tudi samemu zlodeju, da le preživijo. Nacizem v Evropi ponovno dviguje glavo. Za začetek se šopiri le na majhnem gnojišču in čaka na ugodne razmere. Ogrožene mase kot, da čakajo na svojega petelina, ki jim bo s kljunom pokazal na krivca za
njihovo vse bolj nevzdržno stanje in na njegovo kikirikanje: "Ubijaj!"
Mefisto
Razmislek
Predsednik vlade, Janez Janša, je izjavil, da bo slovenska vlada še razmislila o sodelovanju Slovenske vojske v Iraku. Kaj si mislijo o
tem slovenski vojaki ne vem, sem pa prepričan, da veliki brat (ZDA) od slovenske vlade ne pričakuje pretirano globokega razmišljanja pač pa popolno poslušnost.
Meßsto
10 X 10 X 10 = 1000
Tone Rop trdi, da bo nova oblast zamenjala najmanj 1000 kadrov po ne krivdnem postopku. Po njegovem mnenju naj bi bile to politične zamenjave. Vlada (minister za javno upravo, Virant) trdi, da bodo ministrstva zamenjala le 10 ljudi po posameznih resorjih. Verjamem!
Verjamem pa tudi Tonetu Ropu. Kajti novi vodilni bodo zagotovo zaradi zagotavljanja lojalnosti zamenjali vsak v svojem resorju po deset oseb. Ti pa še vsak po deset svojih podrejenih. Tako bo obveljal matematični obračun 10 X 10 X 10 = 1000. Rop ima prav, minister pa tudi ne laže.
Volk bo sit. Kaj pa koze?
Meßsto
Fabia	že od 1.995.000 SIT
(velja za model Junior)
Octavia Tour te od 2.684.000 SIT
(Stari model Octavie)
Nova Octavia te od 2.961.000 SIT
Modro je klicati Modrc
Celje - skladišče
D-Per
6/2005
5000017073,2
080 26 30
COBISS o
Na BREZPLAČNI MODRI ŠTEVILKI
BANKE ZASAVJE so vam odslej na voljo informacije o banki ter njeni ponudbi.
•Junliu Zuzü'jJx d.d., frb'j'vljx,
•juniiai	i'J’jjx IJublJuiaba bunk*
frj tži juluslja 23 c, 'fjhu Jlfo