Najrrfji i«maU todi t Zdralenih drfarah. Kanver Meako VSTAJENJE "Aleluja!" — Spet Velika noč. Po vsi deželi zvonovi zvonijo. Vsa srca verna v sreči drhtijo. Kje zdaj, o smrt, je tvoja moč? Gcrpod je vstal iz smrti okov. O človek, ti tudi iz smrti vstani, iz grehov težkega spanja se zdrami, bil grešnik do zdaj, zdaj človek boš nov. h . . - , » Raduj se, saj nima moči več smrt. Glej, radost sije iz vseh oči. Saj greh in smrt Gospod je premagal. In radort zvonovi povsod zvonijo. Se tebi bode iz groba pomagal. čuj, tudi tebe od mrtvih budijo. Le vstani, o grešnik, glej, grob je odprt. Vstajenje tudi tebi zvoni. O vstani, okove grehov stri! In alelujo ti duša zapoje, ko vrže od sebe grehov ovoje in s Kristusom qe v ljubezni spoji . . . • • . . • rv a -- & K. Ve** Za fl Za Milana Izhaja raafca Ima 13,790 naročnikov Naročnina: ^ ' V - M M i _tl.M* j - $3.00 j! NASLOV uredniitTa in npravnOtra: «117 8L Clair Ara. Clereland. O. Telefon: Kandolph C2S »} Šter. 16. — No. 16. OF THE GRAND CARNIOL1AN SLOVENIAN CATHOUC UNION tCred " Seco"d-CUM M«"« December 12th, 1923 «t the PostOffice at Cleveland, Ohio, Under the Act %f August 24, 1912 __. .~"f* 1 1 ''''bon f •. . . .-;, ' • ■ t) • " _ ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOIJ IN SECTIQN 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. " " '" ' * --------• ■•...■» .j... --:.*. •. -■.v -hv; : . V. ■ 'I CLEVELAND. O., 16. APRILA (APRIL)« 1924. Leto X.—Vol ume X. PRAZNIK VSTAJENJA. IZ LAMINE PREVBDEL MIHATOV. V vasicah, ki se skrivajo med gozdnatimi holmi in griči, ali ki tiho samevajo ob morju, globoko občutijo molk zvonov, ki traja nad dva dni. Glas zvona nam je »znan, je prijateljski in domač; uho, ki ga ne moti kak drug hruič in šum, razločuje vse njegove tresljaje: čuti se nanje navadijo in nevede in nehote človek več tako ne ljubi tistega velikega, blagodonečega in lepo ubranega glasu, bodi prav tako kakor če se navadimo na glas kakega živega bitja. V podeželskih mestih zvon polagoma izgublja na svoji veljavi, vendar pa kljub temu šg naprej vpliva na vsakogar, ki ga poslušal; zvon še vedno poznamo in ljubimo, ker budi pozabljene in dviga kvišku potrte duše. Skratka: v vaseh in podeželskih mestih zvonovi mnogo pojo: in ta skrivnostna godba, ki je včasih vesela, včasih tesna, je če-stokrat pravi življenjski na-pev. Pa tudi v hrupu in šumu velikih, brezmejnih in gosto obljudenih mest 30 zvonovi, a ne morejo do sape; njihov glas je hripav, komaj da «a «liši peščica vernikov, ki žive blizu cerkve, a le malo jih je, ki bi uravnali svoje življenje po •pravcu, ki ga oznanjajo ti zvoki. Mimo nas gre torej najlepša poezija, poezija, prežeta od prave ljubezni. V vaseh in mestih torej zvonovi molče žalujejo, ker počiva Jezus v grobu, ta molk vzbuja v nas občutke bolesti, ki nas teži kakor kako prikrito pomanjkanje ali bridko domo-tožje; vse diha in nestrpno pričakuje dneva in ure presrečnega Vstajenja, ko se bo iznova oglasil priljubljeni glas, oranja joč slavo Gospodovo. V soboto, precej po blagoslovljenju vode in ognja, se mesto _in vas zavedata tega znamenitega dogodka, ko zavalovi v pomladanskem zraku mogočni bronasti pozdrav; oseba za osebo zadrgetsfin se zgane, neka vidna blaženost sije vsem z obraza. Ali pa je kdo v velikem mestu — izvzemši pobožno dušo — ki občuti molk zvonov? Kdo se radi tega žalosti? Skoro nihče; in na čas Vstajenja se ne pripravljamo skoro z ni« kakim hrepenenjem. Kdor je v svetišču, goreče moli, dokler se ne umakne črno zagrinjalo raz oltarja, dokler solnčna' luč ne dobi proste poti v cerkev in dokler se ne oglasijo zvonovi; kdor pa je daleč proč na bolniški postelji, ali drugače zadržan, da ne more zapustiti domače hiše, ta z vsem hrepenenjem svoje duše pričakuje zvo-nenja, ki oznanja triumf Kristusa. O Gospod, daj, da bodo danes zjutraj za tiste, ld te ne morejo obiskati v tvojih svetiščih, zračni valovi občutljivejši, skrajša zanje razdalje, pomiri zunanji hrup in vrvenje, daj, da bodo mogli vsaj doma iz daljave slišati čisti zvok, ki prinaša veselo vest Vstajenja. Vsi ne morejo priti k Tebi, Gospod, toda vsi žele, vsaj skrivaj, slišati tisti oživljajoči čudež, vsi hrepene, d% bi občutili blagodejno utripanje Tvoje- ga duha v trenutku, ko si premagal smrt, o Gospod. Dobro nam de, kadar zjutraj odpremo oči in zasremo ljubko solnce! Mračne sanje se razprše in zdi se nam, kakor da se hkrati razprše tudi skrbi, ki so nam prejšnji večer omeglevale dušo. Prišlo bo tako solnce, in upajmo, da ga boste mogli pozdraviti. Počasi boste prebrali svoje lifete, morebiti boste iznova vz^Ii v roko knjigo, ki ste jo prešnji večer odložili in boste bolj površno prelistovali nekaj strani: mogoče je tudi, da bost« raji gledali, kako se komaj vidni drobci prahu poigravajo v solnčnih žarkih. Toda kljub temu boste z napetim ušesom pazili na vsak bližnji in daljni ropot in šum, ker boste z nekim skrivnim hrepenenjem pričakovali velikonočnih zvonov, ki se ta-^ ko radostno oglašajo v Goetheji pesmi: "Kristlia je vstal." Nemara vas bo že pozdravilo krasno solnce, loč plarolasega Apolona; nemara boste ie či-tali mil« in otožne besede, ki bodo po zraku prihajale k vam; morebiti se boste otožno, ljubko nasmehnili, ko boete precej od daleč, i|v«n hrupa, izven človeškega vfetnj« in ro-poeanja ro*ov, zasfflaH s ten odmev, ki razvnel celo hladno srce starega Favsta; ita tako se bo vzradtotilO in pomi rilo tudi vaše nemirno srce. O kako lepi so zvonovi, kako veseli in praznični, ko se po tridnevnem molku oglašajo od samega vesčlja, ker je vstal Zve-ličar! Koga ne bodo prevzela posebna čuvstva, ko jih bo poslušal danes zjutraj! Kdo ne bo okušal v svojem srcu tragike Trpečega? Gospod nudi vam, nudi nam vsem krasno jutro; solnce ogreva in razsvetljuje bivališče, cvetlice napolnjujejo s svojim pomladanskim vonjem vsak kot mestnih uHc; od blizu in daleč udarja na uho veselo in živahno zvo-nenje. Kaj pa če je duša utru jena, če je sigce mrzlo in domišljija vsa izmozgana ? Dovolj je en sam zlati žarek, ^ovolj1 vonj drobne šmarnice,* dovolj krepak udarec zvona, dovolj živahen poljub nedolžnega dečka, dovolj nasmeh Črnih oči,, ker prišla je Velikanoč, doba vstajenja za vsako dušo, za vsako domišljijo, za vsako srce! Na jugu, posebno Napole-tanci, si voščijo veselo Veliko-noč. če ves svet praznuje Novo leto, če se neštete množice vernikov v praznični obleki spominjajo Božiča, obhajamo v naši ljubi deželi razen. Božiča in Novega leta tudi prelepi praznik Velike noči. Na današnji dan si Želi srečno Veli-konoč moški in ženske, otroci in starčki, vsi, katere še kaj gane čas, ko se ima obnoviti vera in zemlja. Ali se spominjate starega Favsta? Sto let ima: nič več ne mara ne za u-metnost ne za znanost, n/> za čast in ne za krepost; ko tako obupuje, tarna in toži o nesreči, zashii iz daljave, skozi čisti pomladanski zrak, velikonočne zvonove, to ga tako gane, da mu pjrav iz globine srca privre zadnje solze v oči. Katera duša, ki je vsa utrujena In so jo oigali plameni skrbi, ali ljenje lepše še ko je pljuskalo domu' ker "katera je prva prišla pod domači krov, tam so bujno življenje v mladi duši, v polnem srcu. Da vstanemo, za to mi ni bilo treba prav nobenih dokazov, srce jih je bilo va ' polno, vriskali so iz duše. -- Za cvetno nedeljo smo že tedne pripravljali "prajtelne," kakor pravimo na Zgornjem Koroškem. Prav mogočni so bili. Korenjak si moral biti, da si ga obvladal. Držaj je tvorila najlepše sramsa, ki je je hranil obsežni najprej podelali na polju," tako se je glasila stara pravda. K slovesnemu vstajenju smo navadno hodili v Loče. Ni manjkalo pravega veselja, a precej je bilo poleg tudi "zi- jal," ker nastopili so godci s Hriba, navadno tudi požarna bramba. Zelo smo bili tudi že zaposljeni pri "rdečih jajcih,1H vzraščena pri "trčlanju," ali pri sekanju "čemer." Previdni smo morali "Maloški vog" (log), že letaibiti' ker ni manjkalo takih, ki naprej smo jo imeli zaznamo. 80, imeli "jmolake." Nekaj vano. Okoli sramse so očka i« Povsod, pritrdili vitke vejice mačkovca I 0b treh zjutraJ Je bil° v z "mučicami," prvimi otroci čeh nekako "zasebno" vstajf-fi ! bližnje vesne, in veje vedno molitev, petje — Topiči so ^• zelenega smolovca z ostrimi iglicami. Kako značilno. Smo-lovec razširja prijeten duh, a g bode, bode. Ali je kje na sve-Ff itu veselje brfez nadlog? Tudi ~ ; kaka rdeča jabolka so pritrdili j na sramsove veje, ali venec $ j žlahtnih fig, navadno še pisa-Pf ne trakove, da je "prajtl" iz-,t gledal kot mogočen pušelc. Pa Podružnici Stebenske župnije, bi nam srce ne bilo poskakova- i vlE°ko na hnbu' kier * neko* lo, ko smo ob hladnem vesnem stalo pogansko svetišče. jutru s takimi pušelci korakali *ako f bl,° leta leta' tu" _ po uro dolgi Dobravi skozi ze- ^ še tedaj, kj> je mlado srce ST|leni gozd na Žilo, da jih v žup_ ^čutilo najprej, "da poln te- " r*ijski cerkvi blagoslovijo? Ve-, Jf.,Že začeteV D^selje j« kalil nekoliko strah, d« j - • Velikonočno ve- odmevali vso noč. Pri tem se je nam najbolj zahotelo po „žegnanem," ki je bilo že na mizi pripravljeno. Pri veliki maši smo bili zopet j v Ločah. Na pondeljek je bila služba božja v Bačah, v torek pa so se Velikonočni prazniki zaključili v Sent Kancijanu. ■ 1 nam kak neporednež rdečih jabolk ne "opvazi," dasi smo se v sili znali postaviti v bran. Prišedši domu smo blagoslovljen "prajtl" pritrdili na ograjo domače grede do Velikega Četrtka. V teku tega . dneva smo izpod strehe prinesli lanski "prajtl," kolikor ga ob hudi uri niso požgali, naredili male križce in na Veliki petek pred solnčnim vzhodom te križce potaknili po njivah in travnikih. Zgdoaj vstati nam selje pod krovom očetove hi*i mi je bik) tem sladkejše. ker sem kot dijak že takoj okusil grenkobo besede: tujina. V Beljaku so me ne gimnaziji nemški sošolci gledali postrr.^:. padale so psovke na moj rod. zapeklo me je, ker so padale na ljubljeno hišico očetov >. Vse je zlečila prihodnja Velika noč. Vsi vaščani so bili pred 10. leti ene duše in enega srca. Kača verskih dvomov ali kuge ne- na ta dan ni bilo težko, ker ma-:Vere Se ni Popila meje trd-mica so ta dan pekli velikonoč- nega. ve,"ske^a prepričanja, še ne "šartlne." "Pogača se ra- manj Je bl,° zaPaziti kakih P°-da zagača" velja posebno pri l?vov godnega odpadništva. otrocih, pri katerih je želodec 80 bl,J ver,m Slovenci, živ-Pri misli ,jenje m kazfilo nobenih disharmonij. mogočen gospodar na "nabulans" pogače smo drveli po polju ko srne. Proti poldnevu na Veliko soboto so stari čarej, dolgoletni cerkovnik na baški podružnici, Prišel je čas, ko se je moralo uresničiti: "Oj hišica očetova, zdaj se ločiti morava . . ." M Odšel sem med svet. Odsih- Žile pripeljali blagoslovljeno dob M je Jetno vračaU Ve,ika vodo. Zvon je zapel in vse je ali ki jo more bolečine in jo je ;J M trunk : oslabila skrajna brezbrižnost, VTY |j£ff Mf^I ' ne bo slišala danes v velikonoč- T nih govorvih ganljive poezije, nas poživlja in nam ozdravlja stare rane? O slavnostni zvonovi, ki oznanjate vstajenje Brezskrbna detinska doba. Duša se je svobodno odpirala, kakor se odpira cvetlica jutra-^ I. njemu solncu. Leta so poteka- Pod štirioglato Jepo, ob !a v vasi, ob domači hiši, na vznožju mogočnih Karavank vaški tratici, ni bilo šuma in je tekla moja zibelka. V soln- hrupa velikomestnega življe- Gospodovo, o dragi in ljubki čnih Bačah stoji hišica očetova, nja, a morda ravno radi tega glasovi, ki dvigate vse, ki solz nepregledne, enolične seve- Je bilo notranje življenje buj^tresočim gfasom so za"peli tri- sladkost j --! no, krepko, živo. Srce je pre- * " 1 « • * > U kipevalo veselja. Kakor o cerkvenem letu je dobre volje, o vi zvonovi, ki rodakoteke prerije mi uhajajo slavite podobo božjo, dvigajoč misli med sive gorske velikane, se proti sinjemu nebu, vzbudite 0b žuboreči potok, na bregove mrzle duše iz trudnega spa- prijaznega jezera z divnim o- bi*a tudi zame Velika noč soln nja! In potem se bo blažena tokom, v zelene gozdove na|ce vseh praznikov, žarišče ne-Velika noč nasmehnila vsem; Dobravi, na pisane travnike, nasmehnila se bo preprostim rmena žitna polja ... v mla-dušam, ki niso nikdar dvomile j-dost. Blagor mu, komur so in ne bodo nikdar dvomile, nasmehnila pa se bo tudi mrzlim srcem, ker jih bo ogrela in iznova poživila. Blažena Velika noč pa naj se nasmehne tudi tebi, drafci čitatelj: in tako bomo'imeli ob prazniku, ki ga ljubite vi, ki ga ljubim jaz, ki ga ljubimo vsi, zopet enkrat skupne misli in skupne besede. mladostna leta potekla med cvetjem. Meni so. Bridkosti mnogih otrok so mi bile neznane, neprestano je žarelo solnce družinske sreče. Ni čuda, da so se v moji duši globoko utis-nili vsi doživljaji mladih dni. Nad 50 let teh utisov ni izbrisalo, upam, da ne zginejo iz duše nikoli. skaljenega veselja. Nisem še razumel, niti ne slišal še besed apostolovih: "Ako Krist ni ustal, verujete zaman," a VBe mi je govorilo, upilo; od vseh strani je ukalo, povsod odmevalo — Velika noč, vstajenje poživljenje! Se nisem slišal petja: "Premagana je smrt, trohnoba . . .", pa sem dobro umel že v detinski duši, da bo nekoč smrt pomandrana, da ne bo trohnobe več, da pride živ- hit«lo k gtudencu, da se umije. Eden je s krajcarjem letel k čariju po škatljico žegnanih žveplenk, s katerimi so mati zakurili "sveti ogenj." Sami solnčni žarki za otroško dušo. noč, a nobena ni bila več taka, kakršne so bile, ko je sijalo solnce na mojo mladost. n. Bilo je začetkom aprila leta 1906. Nahajal sem se na par-niku "Juno" z Aleksandri je v Ob eni je bilo v Bačah "vsta- Egiptu proti Jafi v Sv. deželi, jenje." Topiči so naznanili, da pra2nujem Veliko noč v — da so stari župnik Majher "pri- Jeruzalemu. Komu ne zadrhti lezli" z Žile, častljiv mož z srce? Velika noč in Jeruza-dolgo suknjo in škornjami. S iem, kjer se je vse vršilo, kar s MU .0 napolnjuje verno kratno alelujo, kakor angelci srce. imej 36 let> bil že so jim odgovarjali pevci, stari do]g& leta duhovnik. Mladost- Tonder "popried." Topiči so no veselje detinskih let nad zagrmeli, zvonovi zazvonili, ko Veliko nočjo je stopil popolno- $0 zaslišali veselo poročilo:. ma v ozadje, pred duhom je "Krist je od mrtvih ustal." bliščala mogočna žarnica Pav- Procesija se je pomikala okoli lovih besed: "Ako Krist ni v- cerkve, krasno je bilo, dvakrat stal, verujete zaman." Duh, krasno, ako se- je naokrog razume, verno eta 1840 izdal v Zagrebu Tomaž Mokloučič, župnik v Ste-njecu na Hrvaškem, beremo o letošnji zimi: "Zima trpi do 21. sušca; spočetka je mokro z velikimi povodnjami; okolo 21. grudna pritisne zima vekša 3 snegom in neprestaje tja do travna (aprila), odkud poskrbeti se je potrebno z zadovolj-nom krmom za marhu i ovce, pokehdob se vam goniti ovu zimo nebude mogle kak tedaj zerad vekše i dugače zime za ae mora." Mož je bil v resnici zarezala v spomin, da je cas ne , v , . * ., .. . B31 . zerad vekse i dugace zime bo zbrisal nikoli več. Bilo , , , 7 v • ... . . rl derca ob dobe skrb imati vstajenje, a srce ni vriskalo* tekle so — solze, solze, grenke ce, v hiši očetovi leta 1921. Plebiscit je tudi mene živega po-solze prav tam, kjer je leta in leta prej neprestano ukalo sr-kopal. Kot obrabljena stara šara sem bival bogoslovnici v Celovcu. Ifcsto-pil je in je bil uradnik v-Ins-brucku, po polomu Avstrije in ustanovitvi ljubljanskega vseučilišča uradnik v vseučiliščni pisarni v Ljubljani, a je reduciran; samo zato, ker belfraj-sko vseučilišče takih uradni-nima. Pa pravijo tam doli v Beogradu, da jih tudi v .Ljubljani ni treba. Na moje vprašanje: "Kaj pa zdaj?" mi je odgovoril: "Od gladu bodeva z ženo poginila, če kmalu kje kaj ne dobim." L- Na cestni železnici sva govorila z velein-dustrijcem#g. Dragotinom Hribarjem. Pa mi je med drugim rekel: "Polkovnik N. N. je reduciran. Prosil me je za božjo voljo, naj mu preskrbim kako službo. ' Jesti nimajo! Ko bi mu jo le mogel!" Polkovnik je bil do nedavnega v Evropi vendar visok gospod. Zdaj nima z obiteljo nič jesti. Zato se streljajo, da ne bi več gledali obupajoče žene in stra-dajočih otrok .... Huda je bila ta zima. Ko bi bila pomlad lepša! In poleti ne preusmiljena suša, kakršna je bila leta 1917 po tisti strahotni zimi 1916-1917, ki sem jo preživel konfiniran v koroški vasici Apačah na gorski planoti med slikovitim Rožom in mirno Pod jamo . . . Ko dobite ta list, bo, upam, že vse v cvetu. Velika noč bo blizu. Blagoslovljeno alelujo tekom zi-1 želim vam, gospod urednik, in vsem bratom in sestram onkraj morja verno vdani, Kaavor Moško. P. S. Za pomlad prerokuje plebanuš Mikloušič: "Do maja je hladno in močvirno, v sredini 10. ali 18. lepo, potem do konca močvirno in hladno." Za vse leto 1924 prerokuje: "Leto je po večini prilično in ker je bolj mokro nego suho, je naklonjeno k plodovitosti. Vse bo pa dozorelo 3 tedne kasneje, ker se je zima precej zavlekla." Ka^e, da bo mož tudi v tem pravo pogodil. o L. b'"«! i prerok, čisto drugačen kot ljubljanski uredniki, ki so nam i prerokovali vso preteklo jesen ["izredno milo zimo." Znane ! 30 velikanske povodnji koncem novembra in prve dni decem-. . . pe zijonu na t>ra pretek]ega j^. V južnih lastnem domu v Bacah. Mrtev 1 sem bil, a lastni rojaki, Bačani, vsaj nekateri, so me še mrtvega hoteli — ubiti. Pred plebiscitom že sem jim povedal, kaj utegne priti, in prišlo je. Mrtev sem bil, in mrtvi ne obhajajo še vstajenja, tudi sam ga nikakor nisem nameraval, a da bi ae morda ne predrznil usiliti ae "zmagovalcem," so Bačani, katere so moji ljudje ppbrali krajih naše države je res padlo obilno snega prav tisti dan, kakor je napovedal "plebanuš stenjevački" v svojem stoletnem koledarju. Istotako je bila brneča zima ob božičnih in novoletnih praznikih. V cerkvi — na samem stoji na hribu pod 1700 m visoko goro Sv. JJršuje in jo veter objema in nemilo boža od vseh strani DOLINA LEONID ANDREJEV. IZ RUŠČINE PREVEDEL MIHATOV. , . .... ,— smo imeli mraz, da mi je f*.^!!™: I « rokah neusmiljeno po- kala. A trpel nisem sam; verniki, ki so prišli od daleč, zlasti slabo oblečeni, le za silo obuti — kdo naj kupuje obleko ob tej draginji? — niso tr- testirali, da jaz ne smem "drža ti" vstajenja, dasi na Žili ni bilo duhovnika, ker naročili so ai ga, seve Nemca, da je prvikrat, kar stoji baška cerkvica, zapel — Christ ist restanden." Nič na besedi, vseeno je Krist vstal, a zame to ni bilo vstajenje, temveč hujše ko smrt! Prvikrat v približno 50 letih nisem obhajal vstajenja v cerkvi. Odšel sem-na goro in — jokal. peli nič manj. Kako je bilo šefe v mestih, kjer so ljudje stradali, hodili v slabih oblekah, bili brez kurjave! Od 10. do 14. marca sem bival v Ljubljani, k zobozdravniku rem hodil in literarne opravke sem imel. Kakšna neznosna Brilo je doli z gorenj -da ao mi zju- Prihodnjega leta 1922, sem „imaj * "vstajal" na BeVerodakotski ^ ^likanov, preriji z "Rusi. ^ Versko ve- ^ na uhci y regnid kar oJ. selje nad zmago Gospodovo se I ,e ^^ i? oči. In vendar je povrnilo. Prerija je žarela cem vajen ogtrih koroških zim v solnenem bhiču, vesna šuste- 0b,ečen tudi nisem bi, preten_ la čez nepregledno ravan, novo i|vljenje se je javljalo, vstajalo, a srcu je nekaj manjkalo, duša ni več vriskala, tiho je postalo tudi na d*n največje zmage — Velika noč, zmagoslavni dan ni bil več — doma, temveč v — tujini! o- POMLADNJE PISMO. ko, a vse ni po^nagalo: kakor bi bila prozorna pajčevina, je skozi obleko silil mraz. Ubogi otroci, ki v slabih oblekcah hite v šolo. Edino dobro, da otrok zimo čuti še najmanj. Zima pa tudi v srcih. V mestih stoji vse pod morečim vtisom redukcij. Bogme, da ili šala, če te tepega dne (v resni- --ci je zelo "nelep") kar meni Ali ste imeli tudi vi v Ameri- nič tebi nič vržejo iz službe in ki tako pogansko zimo? Ali si na cesti brez vseh sredstev, jo imate morda še? Tedaj ste Zakaj kdo ima dandanes kaj siromaki z nami vred ! prihrankov? Uradniki gotovo Tavno razigrala vihar in nevih- V noči od 20. do 21. marca ne. Govoril sem z gospodom, ob 20. uri 20 minut smo imeli,ki je bil svoječasno z menoj v I. Vsedobri Bog je poklicai*k sebi belo oblečenega angela in mu rekel: "Pritisni svoje uho na zemljo in prislužkuj. Potem mi povej, kaj si slišal." Ko je angel dalje časa prisluškoval, je odgovoril: "Jaz čujem jok. Zemlja o-čitno joka in njeni otroci ječe in otokajo. Zemlja trpi. In obenem sem slišal krohot, strastno cvflenje in morivno renča-nje. Zemlja živi grehu. Gorje tistemu, ki živi na zemlji!" In Vsemogočni je rekel: "Poslal sem na zemljo že mnoge izmed belih krilatcev, a doslej se ni Še nobeden povrniL Zaman jih pričakujem z žalostjo v srcu — in zemlja ne neha vzdihovati in zatemnje-vati mojih zvezdnatih noči. To me boli, toda vrsta je sedaj na tebi: poleti navzdol, pomešaj se med ljudi in poizvedi, česa jim manjka. Ogiblji se žlobu-der, postani pa pri molčečih, dokler govore in ohrani njih besede kot dragocene "bisere. Poigraj se z veselimi otroci, je pa tudi mnogo žalostnih otrok, ki imajo ozek in bledikast obraz, velike in črne oči; ti otroci se ne igrajo in ne smejejo in ne poznajo nobene radosti, ki se njih starosti spodobi. Njihovo gorje vznemirja celo Boga. Tem malim daruj svojo ljubezen in svoje angelsko usmiljenje. Nepotrpeiljivo bom pričakoval tvoje vrnitve in luč zvezd bom omilil, da bom luč tfpanja okrepil." II. Angel je ubogal. Ko je prejel od Gospoda vojnih trum blagoslov, se je spustil na tujo in zločesto zemljo, kjer sta se ta na morju in na kopnem. Ko se je angel vračal, ga je Vsedobri z novo ustvarjenimi zvezdami slovesno sprejel, ker j« bil vesel, da je o*tfcla čistost angelskega oblačila nedotaknjena. "Povej mi, dragi moj," ga je začel izpraševati, "ali ni na zemlji nikake nesnage? Na tvoji oblaki ne najdem nobenega madeža." "Pač, Oče," mu je odgovoril angeli "na zemlji je veliko nesnage, toda jaz sem se skrbno ogibal, da ne pridem ž njo v stik.." Vsemogočni je namrščil čelo in nekam nezaupljivo vprašal: s*Ali je ponehalo na zemlji prelivanje krvi? Tvoja sneženo bela odeja ne kaže nobenega sledu o krvi!" , "O ne, Oče, po zemlji teče rdeča kri. Ker pa v občevanju z ljudmi ni mogoče uteči nesnagi in krvi, sem ostal v neki gotovi razdalji od njih jn sem jirti od tam pošiljal svoje smehljanje, svoje karanje in svoj blagoslov." "Ali si poizvedel, kaj jih tare?" "Pravil sem jim, zlasti, kako morajo živeti, da se obvarujejo gorja, solz in nesnage. Toda ljudje slabo slišijo in slej ko prej se valjajo v blatu, kakor živali. Po mojem mnenju bi trebalo vse iztrebiti. Ne same, da noč in dan zabavljajo in tulijo in zdaj pred Teboj in zdaj zdaj zopet pred satanom kolena upogibajo, tudi Tvoje čiste odposlance so skoro do nespo-znanja obložili s krvjo in sramom in jim vcepili poželenje po grehu in zločinu. . . ." "Ali si naletel tudi na moje tfdposlaiice?" "Žalibog, vendar sem se delal, kakor da jih prav nič ne poznam. Mnogi izmed njih so bili opiti in* so surovo in zapeljivo govorili. Sram me je, ko moram priznati, da sem jih videl y ječah in pivnicah, kjer so pili iz kotla skupno s tatovi in morilci, videl sem jih med časnikarji in ljudežrci in raznovrstnimi zločincL Od njih angelske obleke bi videti drugega kot kos cap, tuintam celo ostanke razcapanih cunj. V tej obleki se boje, vrniti se v nebo, po katerem, kakor so mi pripovedovali, večkrat zharepene. Nekoč sem zadel po noči na neka vagaburida, ki je z napol pijanim glasom mrmra h 'Bridko pogrešam nebes, ki sem jih sam z%pravilf'" m. Tako je govoril angel, ko si je popravljal sneženo belo obleko in je pričakoval pohvale za svojo previdnost in snago. Namesto pohvale pa je prejel razkačeno jezo V^eočeta, ki ga je proklel: "Poberi se od tod in se ne povrni, dokler se z dušo in telesom ne prilagodiš "bednemu človeku. Zapomni si, dečko, da pristoja brezmadežno bela obleka le tistemu, ki ni nikdar zapustil nebeških livad. Obleka tistega pa, ki je hodil po zemlji, se omadežuje. Ti si, kakor vidim, varoval samega sebe, nisi pa varoval ljudi, h katerim sem te poslal. Poberi ?e izpred mojih oči, dokler se iz mojih prs ne izvije nova nevihta. če pa zagledaš na zemlji moje ljudi in odposlance, jim krotko in prijazno to le razglasi: 'Ne bojte se, povrnite se v nebo, Vseoče vas ljubi in pričakuje.' " Bridko in skoro nekam osor-no se je nasmehnil užaljeni angel, čeravno je pokazal na zunaj blag izraz, nato pa je po-mežiknil in rekel: "Jaz jim bom f&e povedal, toda oni ne bodo hoteli." "česa ne bodo hoteli?" "Povrniti se v nebesa." "Iz strahu? Reci jim, da jih čaka nova obleka. "Pa vseeno ne bodo ubogali. Pravijo namreč: 'V nebesih bomo torej dobili novo obleko, kaj pa naj počnejo tisti, ki jih bomo na zemlji pustili? Ako »e na pot odpravimo, morajo vsi z nami, sami ne pojdemo!' " Vsemogočni se je zamislil in dolgtf premišljeval, končno pa je rekel: ' v "Zdaj vidim, kakšna je zemlja in kako malo premorejo napram njej moji odposlanci. Ali naj morebiti sam stopim na zemljo?" "Vsi te že dolgo kličejo in čakajo na te," je odgovoril angel in. nekam predrzno dostavil: "In če greš tudi sam na zemljo, Vseoče, te ne bodo u-bogali." "Kaj pa naj počno nebesa? Ali naj zapuščena samevajo?" "Zemljani pravijo: 'Tvoja nebesa bodo potem na zemlji.' Potem ne boste potrebovali drugih nebes ne ti in ne drugi ljudje. To zatrjujejo na vse grlo!"Z Bogom, ljubi Vseoče!" Po teh besedah je angel izginil in se izgubil med krvjo in solzami.' In nebeške livade so onemele v težkih mislih. Oko Vse-očeta pa. je z usmiljenjem zrlo na to malo ifi neubogljivo dolino sol^. -—o KAKO JE SMRT ČLOVEKA POIZKUŠALA. ČEAKO SPISAL I. S. M AIH A Ii. POSLOVENIL MIHATOV. mož je postal.znamenita oseba ne samo v mestu, ampak tudi v državi. Pridobil si je premoženje, kralj ga je poklical na svoj dvor in odlikoval njegove prsi z največjimi redovi, povsod so ga ljubili in spoštovali, in tudi v družini se je počutil izredno srečnega. Imel ie zdrave, nadarjene in srečne otroke, njegova žena je kakor solnce poživljala dom — ta človek je bil resnično srečen. "Zdaj hočem pri njem nekoliko povprašati," je sklenila smrt, "zdaj mu ne manjka drugega kakor moja tišina in moj mir, ki je — kakor pravijo — krona človeške sreče. Da, o-glasiti se hočem pri njem." Visoki gospod je po kosilu je zato me pusti, idi proč!" "čudaki so ti ljudje," je govorila smrt. "Ta starec še vedno noče z menoj. Ta poskiiš-nja me resnično zanima, samo predolgo že trpi. Skrčiti jo bo treba!" In na novo je smrt odšla. V hiši starega ijostojanstve-nika je bila odslej smrt navaden gost. Odvedla je postarano soprogo, odnesla vnuke drugega sa drugim in ukazala tudi sinovom in hčeram, naj ji slede — in po nekaj letih je o-stal starec sam v življenju kakor samotno drevo na polju. Pa celo tako drevo ni samo, ker prebivajo v njegovem vejevju ptički, le starec ni imel nobenega, razen plačane slu- Smrt je stopila v sobo. V posteljici je ležal majhen deček žarečih lic. Nad njim se je sklanjala mati in se na tihem jokala. \8mrt pristopi bliže. Tedaj pa jo zagleda deček in začne pričati: ' "Jaz ne maram umreti! Ja^ ne maram umreti! Jaz imam mamico, jaz imam konjička na kolescih in bič, s katerim hočem še pokati! Pusti me, jaz ne maram umreti. Jaz ne maram od mamice proč!" > SmrKje že neštetokrat slišala podobne vzklike, pa doslej se še nikdar ni zmenila za nje. Nikdar ji še ni prišlo na misel, da bi za tem obotavljanjem tičalo kaj drugega kakor običajna navada. Misliha je le: "Kakor imajo ljudje navado dihati, tako iftiajo tudi navado kričati." Danes pa je smrt nekoliko postala. Fantek jo je gledal ves prestrašen, mati sicer ni vi dela smrti,, vendar pa je iztezala svoje roke, kakor da bi hotela braniti svoje dete. "čudno!" je govorila smrt sama sebi, "pri nas je tako tiho in mirno, na svetu pa en sam divji lov, nepretrgana veriga križev in težav, in vendar gredo ljudje tako neradi z menoj !" In smrt je dalje opazovala dečka, ki se je čimdalje bolj bal njenega votlega pogleda in še bolj prisrčno prosil in »jokal. "Ga pa pustim," si je mislila smrt. "Počakati hočem vsaj enkrat. Kdaj me bo pač kak Človek klical? Kdaj si bo pač »kdo želel umreti? Poskusiti hočem na tem dečku." Smrt je odšla, deček je pa kmalu nato skočil iz postelje in veselo vihtel bič na svojem konjičku. Leta so tekla. Po redno posuti poti, ob kateri so na levi in desni cvetele rdeče rože, sta se sprehajala v junijskem večeru dva človeka, i Mladenič — bil je tisti deček — je peljal za roko zlatolaso deklico, ji zrl v oči in govoril: "Penovno bi umrl za te, tako te ljubim!" Smrt je to slišala. Po noči, ko je mladenič snival v postelji, se je po luninem žarku spustila k njemu navzdol in se nasmehnila, toda je od groze zatrepetal. "Pusti me, pojdi proč! Saj sem ravno začel živeti! šele sedaj vem, kaj je življenje, kaj je sreča. Pusti me!" "Res je, da me je klical," si je mislila smrt, "pa naj bo, pustim ga." , In smrt je iznova odšla. • / Zlatolasa deklica je postala žena mladega moža. In mladi od počival; ležal je na drago- žinčadi, ki sicer služi z rokami, cenem divanu, gledal v strop ne pa s srcem. in kadil drago cigaro. Skozi "Zdaj bo pač starec rad šel odprto okno je slišal svoje otro- z menoj!" se je veselila smrt in ke, ki so se na vrtu igrali, sme- pohitela k njemu. jali in vpili, in sam se je na- Bilo je nekega jesenskega smehnil. Pihal je lahek, topel dne in stari gospod je sedel na vetrič — in smrt je smuknila v klopi v vrtu, kamor je solnce sobo. sijalo. "Pusti me, pusti me! Ne; Smrt se mu^je potihem pri- približaj se mi!" je rekel viso- bližala, starec jo je precej za- visoki gospod in se branil z o- čutil, dvignil glavo in se začel bema rokama. "Jaz te nisem grozno tresti: "Idi proč," je klical, |az te ne maram videti, ihte izpregovoril, "odstrani se! jaz nočem s teboj! Smrt, ti si Pusti me! Jaz ne maram 'od brezčutna, ali ne vidiš, da tukaj proč!" imam otroke? Ali ne vidiš, da šele sedaj živim? Pusti me vsaj zaradi otrok! Ptičku do-voliš, da popelje svoje mladiče iz gnezda, človeku pa niti tega ne privoščiš? O ti neusmiljena surovost!" ■ Smrt se je odstranila. "Raz-dražila sem ga," si je dejala, "in le oglasiti sem se hotela pri njem. čeden človek!" Leta so iznova potekla. Visokega gospoda so še bolj ča- "Norec," je smehljaje rekla smrt, "kaj te pa še veže na ta svet? Vee sem ti vzela. Pojdi, saj se preseliš tja,, kjer so vsi, ki si jih ljubil!" Toda starec jae je še bolj branil: "Ne, ne! Ne vzemi me še s seboj! »Saj imam še solnce! Zdaj šele mi ugaja na svetu. V vsem svojem življenju se nisem na solncu ogrel." Smrt se je razjezila: "Meni se pa zdi, da ti sploh z menoj stili in spoštovali. V družini ne maraš! Ne, ne, dragi moj, je bil že postal srečen stari oče, zdaj že uvidim, kako sem se in njegovi vnuki, tudi zdravi, nad teboj karala. Idi, starec, veseli in nadarjeni, so se igra- idi!" In starec se je upiral in li in premetovali pred nogany branil še z mrzlimi rokami — starega gospoda. toda smrt je pograbila njegovo "Sedaj je pravi čas," je re- dušo, jo stisnila in jo kakor jekla smrt in v hipu skočila v so- dro iz slive izluščile in se od- Toda starček je začel vpiti: stranila ž njor „ bo"Usmili se me, ne vzemi me ; Plačana služinčad je našla še s seboj! Celo svoje življe- na klopi mrzlo truplo-starega nje sem delal in se trudil — se-' gospoda. daj sem v pokoju, zato me pu- In govorili so: "No, je ven«-sti, da se odpočijem. Sedaj še-: dar enkrat umrl ta starec!" le živim, v svojih vnukih izno- * Va vživam svoje življenje in to _0_ je sladkejše, kakor je bilo mo- NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnip srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, ds ie nemila* smrt pretrgala nit življenja naši nad vse ljubljeni soprogi in materi MARIJI IVEC, roj. Grahek, - ki ie v Gospodu zaspala dne 30. januarja, leta 1924 po dolgotrajni, mučni bolezni. Pokoinka je bila ro mi.ii. d« ko nadrgnite imalo s soljo, d. odstr.ai- Ig**^ te mleko in potem še enkrat izplafcn!K! in drU?e entkr bolezni. c«mu t« aadaij* v vodi, ter ga denite vsaj za pet minut KST*1-'**T N,i V vrelo vodo Cuzeli se vam takni iv» Ku<,OY't' LAJVIBUB COMPOUND u im-»l i! cuzelj se vam t«OJ pO-|,kc mrtraiko intmnje suši ko ga vzamete 1Z vrele ivode, nato 1 pre« od vatik vrat. Obvaruje ieiuke pred ga položite v kozarec, ki se dobro pa-1 Jl,0- roma*, proti slabostim, krije ali zapre in denite gai v t«™i ^^"p^^SSl" ^^v^ prostor. Cuzelj naj bi se ponovno iz- bolet en. ki pritiska aa tenske gotovo pusti plaknil M vodi predno se rabi, pripo- ?ko 'T?***?- * k1**' kr" ročljivo je imeti več cuzelj nov, ker se i^^Vt* radi pokvarijo tn tako imate vsekakor ostarelo, bledo ionsko? LAjcvisua com-vsaj enega dobrega pri rokah ob po- J* r*» is»r»tno sredstvo u tenske. trebi Vi bi morali imeti doma Jri rokah vsa| Šest Steklenic in vsaj dva- bo soanea. >p>mg. botečiae ot> arcu. srloine najst cuzeljnov. Ter osem unčov zmer-! » hrbu-«ici in med ramama, boie- jeni kozarec in potrebne ščetke. ST^JS? 1 ielodee. slabo prebavo. boleCine pri od vaja- Kako se pripravi hrana za otroke, ki! "ju vod*- »rbetine. potresa« ...ke a« rmiiiA a. ^.U.!,. T .■p»nj«. ««Prt««o. boleime v rasnih dolih se rodijo aa sUftlenieo . telesa, »rubo spomina, .t« br« eocrrU«. bo- Druga važna Stvar poleg čistoče }e Irtine » Stopalih. aelankoholo£no«t. bl.va-- - - '.je v nosečnosti, prehitre sli prepolne men- stracije. ali hud prahlad. Potem si aarotile "n tdravila, ki >• velika pomoč vsem in. akam in hvalili h.drte dan. ko ate prvi« opasit! ta os las. V kritičnih perijodah in-sk«*a spola. U posebno ob času U otroike * dekliiko dobo. oh »Mečnos« i. te poseb. no pri takosvani spremembi »ivljenja. je to šljive vred-ta zdravili i ena. 8e pro- pravilno^ merjenje in mešanje hrane. Kadar se rabi sladko kondensirano mleko za dojenčke, naj bi se merilo, ta ke tt? izliva iz ponve v žlico, ter naj se pazi, da se ne razliva. Sami lahko razumiae, da zajemanje t žlico iz kon- J I _ I H ve ni praktično in je zelo težko zajeti ravno polno žlico, še posebno kadar | * dU« irhnri&otTno^ Te je mleko nizko pri dne .u Navodila <*«•>■ edino le pri: La*ai Med. Co.. Dopt/c«, ved.io zahtevajo toliko in toliko unči'45 »"• ,,-j.. ,r„i.j,„ ' „-.„v- __ .. . Z» zavarovanje priloilte tSe več. Pilite o vode; vsledtega vsaka žlica mora bitljTall nevednosti S polnim zaupanjem GLASILO K.S.K. JEDNOTE Latftalaa knaiehe-Stoveoske e^Jsdaote v rinrtnfli driavsh 6117 |t Clair Av*. Ur«4niitvo to oprsvpifeve; Tslefea: Randolph 626. CLSV1LAND, OHIO. Z* Siim. m late Narotaiaa: ei ta , . 63.00 - \ - sa--—■— :■■■- . OFFIC1AL ORGAN of Um GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION , of ths UNITED STATES OF AMERICA. Maintaiced by and la the interesi of Un Order. laaoed e»crv Wednesdsy. -:-- m-r OFFICE: «117 St Clair Ave. Telephone: Randolph 628. CLEVELAND, OHIO. A 9 91 1 S * 9i jREDNIŠTVO in upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote" pošilja tem potom vsem cenj. čitateljem lista 'širom Amerike in onstran oceana vdanostne velikonočne pozdrave in voščila IVAN ZUlfAN, • urednik. Cleveland, O. 15. aprila, 1924. J* Praznovanje 30 letnice se nadaljuje. PRAZNOVANJE 30 LETNICE K. S. K. JEDNOTE NADALJEVALO DO KONCA LETA 1924. SE BO Do sedaj sem preiel razna naznanila, da bodo praznovala Jednoti v počast 30 letnico mnoga društva; nekatera bolj z malimi, in druga bolj z velikimi pripravami, zopet nekatera pa na dvojen način. In ker je zelo potrebno, da vedo tudi druga društva, katera nameravajo kaj prirediti, sem navgdel tukaj nekaj izmed onih, katera so že izbrala dneve za obhajanje 30 letnice. V Pittsburghu, Pa., bosta imela 2 društva na sobotni večer, in sicer dne 26. aprila društvo št. 41, katero se je pred kratkim priklopilo k centralizaciji bolniške podpore, in 3. maja pa eno najstarejše društvo v naselbini, društvo sv. Roka, št. 15, katero bo obhajalo 30 letnico svojega obstanka. Oba društva toplo priporočam tamošnjim sosednim društvom, da jih v teh časih obiščete na njihovih prireditvah. Upam pa, d4 bosta naša vrla glavna uradnika, sobrat F. Trempuš in Dr. Grahek skrbela, da se bo vršilo vse v najlepšem slavju za društveno korist in v počast Jednote. Tudi v New Yorku so se zdramili in odločili, da nastopijo dne 25. maja>r j. 4. nedelja v maju, in ker je ta naselbina že stara in je tam naš vrli glavni uradnik Iv. Murn, več društev in lepa fara, se pričakuje, da bo izpadlo vse izbomo. In sedaj pa Ohio. Takega pa nikjer, če zapišem Cleveland ali Collinwood ali pa Newburg, je to vseeno, je vse Cleveland, kateri je samo eden tak in daleč na okoli, tu se po vseh teh naselbinah lahko vozite za 6 centov naenkrat; to se pravi, da si lahko mislite, kaj zamoremo mi tu dvigniti, če le hočemo, tu imamo 3 slovenske župnije in 7 duhovnikov. In Collinwood je ena izmed tistih župnij, katera je dala nam na St. Clair Ave. ullpmatum , da naj se pripravimo. Oni računajo na to, da nas za bodočnost potisnejo v žakelj. Sedaj so sklenili, da zagrmijo, to so, društvo sv. Jožefa, št. 169, sicer še mlado ali ima prave mlade moči, kateri se ne dajo ugnati, potem jim pomagajo še društvo Marije Pomagaj, £. O. F. in tem se pridružijo še najhujši, Katoliško Izobraževalno Društvo in na vse to pa vabijo, da jih poseti ves St. Clair in Newburg, in pa še s tem niso zadovoljni, mislijo še na Lorain in Barberton. Ali veste to so tisti Collinwoodčanj?, kateri imajo veliko mladinsko godbo v belih hlačah, kateri so sprejeli delegate v naši naselbini ob času 15. konvencije. Torej jim želimo, da se jim posreči. Ali naj si dobro zapomnijo pa, da mi na St. Clair-ju ne bomo gledali to tako mirnim potom, naš načrt je že skovan, mi se ne damo nikakor, da bi se kazali večji kakor smo na Sv. Klare cesti. Pomislite: Vidovce, Magdalence in kaj pa še vsa druga številna katoliška društva. Ali mislite, da bomo spali, med tem, ko boste drugi prirejali in se bahali? Naša dva stclairska največja društva vam bosta odgovorila na vaš ultimatum s tem, da zavihramo tudi mi in pripravite se takrat, -da vas ne bo malo>in strah. Ali poznate vi društvo št. 162 K. S. K. Jednote? In tako, stare korenine Vidove? In kaj pa še naši sosedje, kateri-so sklenili vselej nas podpirati, kadar se dvigne fronta. In ta fronta bo takrat, ko bo pri nas farno žegnanje. Na Vidovo nedeljo popoldne 15. junija.,. Takrat vas prav lahko dobimo na "bob." Povem vam, da bomo nosili glave zopet pokonci, Newburg in Collinwood, le pridite nas pogledat korporativno. Druga priglašena pa je nam dobro znana in jaka naselbina z Jednotinimi društvi, Milvvaukee in West Allis, Wis., z vsemi sosednimi društvi. Tam se nekaj kuha na skrivaj, in povem vam, da so tam izvolili enega pravega mojstra, kateri zna dobro agitirati in nevarnost je ta, da znajo prekositi maifika-tero naselbino s prireditvijo in udeležbo.. Ti so si izbrali 13. julija, ko je najbolj vroče, pa v Milwaukee se morda še danes prideluje pivo? Temu pa sledi takoj sosedna naselbina v isti državi in sicer Sheboygan, Wis. To je Um, kjer ima Jednota prvo glavno uradnico, Mrs. Prisland. "Look out" druge naselbine I Jaz sem po strani zvedel, da se tam kuha in kuha, in da bodo skuhali nekaj izvanrednega za 20 julija, če se nisem zmotTl, kajti oni Uje in nečajo povedati. Vem pa, da bo nekaj- In ravno tisto nedeljo pa pozor na Minnesoto! Tam na zapadu naa kar malo po strani gleda jo/fh nekaj tuhtajo, to je pa še slabi« kakor da bi kuhali, kajti oni bodo potuhtali nekaj, kar druf je ie nismo prej zifali, in jaz jim tudi vrjamim. Oni imajo par glavnih uradnikov, in številna druitva, več fara in navdušenih moči. V Hlnnesoti bo nekaj več kakor smo doživeli drugje. Dobro je pa zato, da bo v sredi poletja, mene rado zebe in ta dan bo v Minensoti gorko. Jaz sem jim svetoval, da naj bo ta shod na ta dan, da bodejo ugnali Sheboygan-čane. Kaj ne, da sem prav nasvetoval? Ali sedaj imamo pa Še ene druge, katerih se moramo čuvati. To so naši Coloradčanje, teh pa vsi skupaj ne poznate. Ti nas bodo pa razočarali; oni samo molče in poslušajo, pa z očmi narnigavajo. Imajo pa v svoji sredini nekaj takih, kakor ogenj in te bodo imenovali v pripravljalni odbor za velikp prireditev. Ta bi bila po mojem ugibanju morda 27. julija, ko tam ravno sneg skopni, če me niso kaj potegnili. * Colorado je kraj, kjer ima Jednota kar 8 glavne uradnike v enem mestu in to so mojstri, katere pozna širša javnost po vseh straneh. Če se oni lotijo kaj enakega, potem J>omo mi samo molčali in rekli; "Ti so pa tiči, Jerman, Germ in But-kovič, so kakor trije zvonovi, kadar se lepo uvrstijo in ti imajo v svoji sredini še take druge privlačne Silg/' jaz vam povem, da bi šel prav rad v Colorado v Pueblo, potem vem, da bom na našo dično Jednoto še bolj ponosen. In če se to res posreči kakor je sedaj nameravano, potem bomo mi našo Jednoto pomnožili s članstvom tako, da bo naenkrat prekosila vsa druga leta s številnim novim članstvom in ravno to je, kar zasluži naša Jednota za 30 letnico. Ste li čitali v "Glasilu" dopis sestre Josephine Zupan, od društva št. 115 Kansas City, Kans, kjer poroča, da so dobile za 30 letnico kar 33 novih udov v njihovo društvo, in sedaj smo šele en korak čez 3 mesece v 1924. Ali bomo vsi storili to vsaj teku prihodnjih 9 mesecev? Najmanj 30 društev mora biti to lčto novjh, naj stane truda in dela kakor hoče. Imate nagrade in dobro podlago. Naroda je še veliko vsepovsod, kateri je dober, katoliški, samo malo truda, samo par stopinj ob večerih in nedeljah, par dobrih besedi je potreba, pa je novo društvo ali par novih članov. Z začetim delom moramo ifi naprej, kjer ne more domače društvo ničesar pospešiti, pa naj se obrne na sosedna društva, in na glavne uradnike. Mi nismo tukaj samo ka ime, mi vam bomo dali nasvetov in navodil, mi bon\o, če mogoče prišli v naselbino ali poslali katerega najbližnjega med vaše rojake, kateri bo podal poročila o Jednoti še onim, kateri niso še njeni udje. Ravno v ta namen pa so naši katoliški shodi najlepša prilika in največja pomoč, obenem pa so za društva največja korist. Naj se nikar nikdo ne izpotika, da shodi niso potrebni,, ali da so brez koristi. Shodi so najpotrebnejša sredstva za naše slovenska katoliško ljudstvo, za katoliško izobrazbo, katero tako tako neobhodno potrebuje. če bi se vršili shodi vedno naprej in naprej, bi naš narod postal jak in ponosen, kajti on je katoliški 99 odstotkov in ker ni organiziran se razgublja in deli na vse strani in krivica je, da ga drugi smatrajo za drugačnega, če Btftno šli svojo pot naprej z načelomT "Vse za Jednoto, vero, dom in narod," bomo s tem storili svojo največjo življensko cftlžnost in žal zato ne bo nobenemu. Vsi oni, kateri se pa še niso priglasili za shode ali prireditve, naj to storijo, da jim iste pomagamo izvršiti. Glavni uradniki pa ste prošeni, da se odzovete, ali pa meni priglasite, kateri ste blizu zgoraj navedenih naselbin, da jih ob prireditvah posetili v imenu K. S. K..»Jednote. Ako se ne javite društvom ali naselbinam, pa se jaivite meni, da vas priporočim v njijiovj; program, kajti mi vsi,,*Lolžni to delati. Vsaki nekaj moramo žrtvovati, naredimo jim .uslugo in veselje, saj so zato nas postavili v glavni urad, kajti prišel bo obračun, da bomo pokazali, kaj smo storili, in ne samo skupno, tudi posamezno. Nikakor pa ne mislite, da zamorete vi to storiti, kar lahko stori glavni predsednik. Od vas se tega ne bo zahtevalo, pač pa po svoji avtoriteti ste ravno tako dolžni nastopiti kakor jaj. Vesel bom, kadar bom slišal, da ste šli tja in zopet drugam v imenu Jednote; tako se mstoril jaz pred 7 leti ko sem kot 'II. glavni podpredsednik posetil naselbino in društvo sv. Jeronima v Canonsburgu o blagoslovitvi društvene zastave. To so veliki pripomočki za društva in Jednoto. Ako bomo mi tičali doma, bo naša čreda razpadla, mi moramo ven med naše članstvo, saj ako bomo preveč oškodovani in ako bomo pridobili Jednoti veliko dobrega, bo pa tudi članstvo Jednote rado povrnilo izvanredne potroške.,, Naše geslo naj bo: "Naš napredek," naše zmožnosti pa moramo vporabiti in pokazati, da smo vsi vredni uradniki K. S. K. Jednote. Sedaj vem, da ste me že siti. Torej naj vam končno voščim vesele Velikonočne praznike, ker ste ta dolgi čas pokore srečno prestali, da bi od sedaj toliko več veselja vživali. Sedaj vas ne bom nadlegoval v prihodnji številki. Opozarjam pa, da dobro prečitate ta moj dolgi oklic, kajti precej važnega je v tem. Vsem bratom in sestram širne Amerike, kakor tudi preko oceana pošiljam za Veliko noč moje najlepše, sobratske pozdrave, vaš glavni predsednik, ANTON GRDINA. Opomba uredništva: Glavni predsednik naj se le čuva, kaj bodo rekla sheboyganska društva za izdajstvo o prireditvi shoda. Sosestra Prisland, podpredsednica, sedaj pa le na noge! • . društva sv. Štefana, št. 1, in K. S. K. Jednote. S bratskim pozdravom, Leuia telesnikar, tajnik. 1«, Društvo sv. Roka, it Pittsburgh, Pa. članom našega - društva se uradno naznanja, da se bo prihodnja mesečna qeja v tekoče mesecu (aprilu) vršila v nedeljo, dne 27. aprila, to je četrta nedelja v mtesecu. Ker bo na tretjo nedeljo Velika noč, zato se je sejo preložilo. S tem prosim vse cenjene člane, da se zanesljivo vdeleže prihodnje seje, da nam bo mogoče izbrati odbor za člane pri delu na banketu v proslavo 30 letnice ustanovitve društva, ki sc bo vršila dne 3. maja t. 1. m Pozdrav na vse članstvo, Vinko Beaal, tajnik. 25, Društvo av. Vida, št. ' Cleveland, O. Ker je pri^ašem društvu že od nekdaj lepa navada, da se na velikonočno nedeljo korporativno vdeleži slovesne sv. maše v cerkvi sv. Vida, zato vas, cenjeni sobratje prosim, da se zberete prihodnjo nedeljo, dne 20. aprila ob 10. uri v Knausovi dvorani; prinesite s sabo regalije, da potem skupno odkorakamo v cerkev k službi božji z drugimi; katoliškimi društvi vred. Glejte, da bo naše društvo častno zastopano. Želeč vsem skupaj vesele velikonočne praznike in veselo atelujo, vas sobratsko, pozdravlja, 1 i Anton Fortuna, tajnik. Opomba: Kdor še pima vstopncia za društveni banket, isto lahko dobi še prihodnjo nedeljo 20. aprila v Knausovi dvorani pred "odhodom v cerkev. Društvena naznanila in dopisi NAZNANILO. je društvu in Jednoti ni opra- Društvo sv. Štefana, št. 1, vičen do bolniške podpore, pač Chicago, 111., je na zadnji red- pa sam sebe suspendira/ tako ni seji sklenilo, da bo v pro- pravila določajo, slavo 80 letnice K. S. K. Jed- Nadalje ste prošeni, da agi- note priredilo letos meseca ju- tirate za pomnožitev članstva lija veliko veselico ali piknik pri n»iem društvu sv. Štefana, na prostem. To naj sobratska št. 1, K. S. K. Jednote. društva v naši naselbini vza- Konečno prosim vse tiste mejo na znanje. Dan priredit- j stariše, kateri še nimate otrok ve in prostor se bo pozneje na- vpisanih pri društvu sv. Stefa- tanko naznanil. Obenem ste na, 4t 1, K. S. K. Jednote," da prošeni vsi Usti člani, kateri *ih sedaj takoj vpišete, ker jc kaj dolgujete na mesečnih pri- pristop in asesment za prvi epevkih, o naklonjeno, zakaj, skoro ves teden prej je deževalo, a v nedeljo zjutraj pa je zlato solnce, rekel bi skoraj , vabilo nas vse na to redko slavnost. člani društva sv. Družine, št. 136 so se s par izjemami vsi vdeležili te slavnosti. Na vseh je bilo videti vesele obraze; vsak si je štel v čast, da je član katoliške Jednote. Skoro vsi so opravili ta dan svojo velikonočno dolžnost. Pred sv. mašo smo se zbrali v pritličju župnišča. Ka1:© je bilo vse presenečeno, ko se je te slavnosti vdeležil tudi naš "ponos," Mladinski oddelek. Okrog 20 otrok po številu je nestrpno čakalo, da tudi oni z nami vred skupno korakaj6 v cerkev. Vsi so imeli pripete na prsih male ameriške zastavice, najstarejši izmed njih pa je nosil pred njimi večjo zastavo. Tem je sledila zastava društva sv. Družine in članice, nato pa članice društva Marije Pomagaj in člani društva sv. Družine. Lepo nas je bilo videti, ko smo v tem redu ponosno korakali v cerkev, kjer ao bili že vsem določeni posebni sedeži. Kak lep otis so napravili člani, ko so tako v obilnem številu pristopili k obhajilni mizi. Po sv. maši smo šh aopet skupno nazaj v župnišče, na takozvani banket. Kakršn o o sn < bili presenečeni, ko smo Jlčeli posedati okoli tako bnfato obloženih miz. In kdo je vse to pripravil? Vrle članice društva Marije Pomagaj in članice Altarnega društva. Ne bom preveč hvalil vsega tega, samo naj povem to. da sem bil že na več banketih, a da bi bilo z vsem tako fino preskrbljeno, še na nohenem. čla bil blagoslov z Najsvetejšim in ihice obeli društev: čast vam! zahvalna pesem "Te Deum." Ponosni smo na vas. Takoj iz cerkve so društva Prvi pozdravni govor ie imel korakala v veliko dvorano K. naš g. župnik Father J. fcovak. S. Doma, kjer so se vrfiii krat- Govoril je o dolšnosti pravega ki, pa jedrnati govori v prosla ' člana katoliškega društva. Za- LIKA predstavlja osobje in opremo tiskarne "Ameriške Domovine", v kateri se tiska "Glasilo K. S. K Jednote." Tiskarna "AmeriškeDomovine" je največja slovenska unijska tiskarna v Združenih Državah, in je sposobna izvrševati vsa, največja in najmanjša tiskarska naročila. Lastništvo in osobje tiskarne "Ameriška Domovina" želi tem potom glavnemu odboru K. S. K. J., vsem društvenim uradnikom ter članom in članicam K. S. K. Jednote PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! a AMERIŠKA DOMOVINA" (V lastnem poslopju). 6117 Sf. Clair Ave. Cleveland, Ohio. ! tem jfc bif p6žvan'k besedi društveni tajnik, ki je v kratkih besedah razložil pomen tega dneva, zgodovino K. S. K. Jtd-note in ustanovitve društva sv. Družine, št. 136. Zatem je bila povana sosestra Agnes Seliškar, ki je v nalašč svoji prirejeni pesmici čestitala Jednoti, ustanovnikom in sedanjemu glavnemu odboru povodom 30 letnice. V§em govornikom so navzoči burno aplavdirali in jih z zanimanjem poslušali. Po govorih je naš sobrat Father Novak opravil še molitev pred obedom in zatem je sledila prosta, vsem zadovoljiva zabava. K sklepu omenim še tok: Ako bi bilo povsod članstvo tako navdušeno za našo K. S. K. Jednoto, kot smo na Willardu, zastonj in brez moči bi so v njo zaganjali vetrovi iz naspioimh strani. L. Perušek, tajnik. Dostavek uredništva: O tej prireditvi smo prejeli slično poročilo tudi od sosestre M. GosarT Ker smo polovico tega (zadnjega) dopisa izpustili, prinašamo samo sledeče podatke in zahvalo: Po govorih je sledil %obed, katerega so priredile ženska društvp za vse člane, kakor tudi za vse ostale farane. čisti dobiček je znašal $55.85, katero svoto se je izročilo za nabavo novega cerkvenega zvona. Svoto smo dale predsednici Altarnega društva, da ga hrani, dokler se zadostni znesek ne nabere za novi zvon. Sedaj se pa lepo zahvaljujem č. g. župniku Rev. J. No- eno besedo v§em, ki ste že na f odborniki K. S. K. Jednote, mi-katerikoli način pomagale, li gostje in občinstvo!—Lepe in Hvala tudi Mr. H. Quast, ker vzpodbudne besede, ki smo jih nam je jedilno posodo (dishes) slišali danes so res biseri idej, posodil in daroval kavo. Hva- ki jih vlivajo iz svojih src mož-la tudi vsem moškim, ki ste je, ki so čast amerikansko s'o- prišli na banket in ste nam v tem oziru finančno pomagali, še enkrat: Vsem skupaj lepa hvala! Za društvo Marije Pomagaj, št. 174, M. Goaar, tajnica. -o- Katoliški shod v Barbertonu. venskemu narodu med svoj, nad vse ljubljen narod. In če sc nas bo le polovica tega prijelo, bomo kar smo danes čuli, bomo žene lahko shajale z možmi in možje z nami. Ker se pa možje tudi zavedajo, ua ni dobro človeku samemu biti, zato so povabili tudi nas žene, da se malo pomenimo, in res dajmo malo pozornosti ženskam in tudi dekletom, saj te Me- so cvet in ponos narodu in up Ma-1 vsake naselbine, kajti one so bodoče žene in matere. Mož- (Nadaljevanje) Gospodična Josipina nart, tajnica društva sv. rije Magdalene iz Clevelanda, O., je navzoče v imenu ozna-ije pa naj sodijo naše misli sa-čenega društva sledeče po- mo prosimo milostne sodbe, zdravila: Slovensko katoliško ženstvo, "V čast si štejem, da mi je 'precej nas je tu skupaj, kar je dana prilika pozdraviti vas s vsekako znamenje, da ae zani- mamo — zakaj? Ali smo prišle iz radovednosti ali da pokažemo obleke ali svoje prepričanje? Jaz trdim, da vzrok tega prostora kot tajnica največjega ženskega društva K. S. K. Jednote, društva Marije Magdalene, št. 162. Odkrito moram priznati, da shodi in se- je slovenski katoliški shod in stanki, kakoršen je danes, nam njega namen — poživiti kato-dajejo nov pogum, novo moč|liško mišljenje med nami. Ker in novo veselje že za bolj agil- smo vendar polovica sloven-no delovanje. Današnji se- skega naroda in še kot pravi-stanek mi je dal ponovne mo- jo: boljša polovica, torej bi na či in korajžo. S podvojeno si- vsak način morale biti boljše lo hočem delati za napredek od mož; ako pa nismo, si mo-našega društva in K. S. K. Jed- ramo prizadevati, da bomo, note in naj omenim, da, ako kajti že narava zahteva od žene bodo moška društva — ki ne, da je pleminiti vzor vsej zdaj prekašajo naše društvo družini. Ker smo tudi vse Evi-Marije Magdalene — v števi- ne hčere, nam življenje ni nič lu članstva previdna, in ako ne bolj prijazno, kot je bilo mate-bodo pridno pridobivali novih ri. Danes kot jutri nam prina-udov — ne bo dolgo, ko bo na- ša bolečine, žalost, zaničeva-še društvo Marije Magdalene nje, prevare, z malo veselimi veku za pomoč in sodelovanje ne le največje žensko društvo, urami za oddih. In zakaj vse pri tej proslavi. Lepa hvala marveč bo tudi kmalu največ- to, ker vendar nismo zasluži-tudi Mrs. Routar (Happy), ker je društvo pri K. S. K. Jed-; Je, saj vendar poskušamo najem >je prepustila prostor in noti!" boljše, kar je v naši moji, pa ^^^^^^ i tam lajjku »e- 16. točka reda na, povsod: nevspeh. H^HiaS^k^n za pomoč pri ku- tem shodu je ' bil govor, Mrs. ' Drage žene, zdravilo in to-fti. gy%I|^tudi vsem/ostalim Angele Beg,V iz BarbeVtpna. lažba v vsem tem nam mork ženam" in dekletom za'po^č GovOj-ila je otdolžnosti-katoli- t>iti naša vera v Boga. Kakor pri vsem delu, kakor tudi vsem|ške'žene takole: se otrok v šoli uči vedno tež-onim, ki so jedila prinesle; z "častita duhovščina, slavni ' j (Dalje na šesti strani) 5EVER0VA ZDRAVILA VZDPZli JE JO ,ZDRAWE yrOfiJL/t)lfaH 0 v W. F. SEVERA CO. ceoap rapid5. iowa 'GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 16. ^PRILA, 1924 odkrito zahvalo. Zahvaljujem so č. g. Rev. štefaniču, vašemu župniku za naklonjenost, katero je nam izkazal za ta prirejeni Rhod od začetka do konca. (Konec prihodnjič) ta, postavite se na eno stran! Urednik nam je povedal, kaj je za nas dobro in slabo časopisje, in tukaj vam hočem dodati za izgled ravno barber-tonsko naselbino, katero danes občudujemo. "Sprva smo imeli o BarJ>er-tonu krivično javno mnenje. Neka propala oseba je večkrat pisaia v javnost grde laži, po katerih smo zunaj sodili, da mora biti 90 odstotkov same rdečkarije; ko smo pa prišli danes semkaj, smo razočarani, videč, da je narobe prav. Tu v tej mali naselbini so tako dobri, tako požrtvovalni ljudje. Glejte danes, taka skupina, taka javna in neustrašena parada. Kje ste se vzeli? Mi vam čestitamo, mi se z vami veselimo, in sedaj vas bomo.drugače sodili. "Dovolite mi, da izrečem vam tukaj svoje priznanje in Anton Mervar, Največja slovenska Izdelovalnica — in trgovina s harmonikami. IVERI. Kaj nam pomaga teči, če nismo na pravem potu? Potrpljenje je mazilo za vsako bolečino. Smrt ni tako strašna, toda umirati jf strašno in hudo. Cleveland, O, čim bolj- mehka je pot, tem težja je za hojo. v HARMONIKE Izdelujem kranjske, nemške in kromatične harmonike, po naročilu, kakoršno si kdo želi. * m m ' 2 ' i - j ZALOŽNIK — najfinejših J-ubasovih harmonik, dvakrat, trikrat ali štirikrat uglasbene. ' « < • . IMPORTIRANE HARMONIKE-na eno, dve ali tri vrste. Popolna zaloga svetovno znanih "Hohner" orglic. VIOLINE, KITARE IN CITRE,-mandoline, autoharpe, saksofoni, , banjo, ukeleles,,klarineti. Importirane koncertine in piano harmonike.' STRUNE IN POTREBŠČINE — za violine in vse druge inštrumente GRAMOFONI --g I Velika zaloga gramofonov po raz- ličnih cenah. Popolna zaloga "Vo- »TjrSp^vjfijHjJ oL. calion Red" !n "Okeh" plošč v J vseh jezikih. IVy mJM^MlBPjI^EfttL (I SLADKOR cele kare ali manj. Sladkor iz trsa ali iz peae. Pilite nam po cene l WTNKLER HONEY CO., > JOLIET. ILL. Establiskd 1857 • r L/ajT) Ali boste poslali kaj denarja ^fl I v Evropo to spomlad? V tem slučaju se vam bo dobro I izplačalo, da ce zglasite v naši «■■■1 banki. Mi smo že v bančnih poslih Seetinae-demdeset let. V tem času smo pridobili že toliko skušnje in pmkse, da je nam danes pošiljanje denarja v Evropo posebna spe-cijalitcta. ♦ Ker smo ▼ zvezi a svetovno znanimi denarnimi zavodi, vam da lahko baš naša banka najnižje cene. Poalužite se torej te lepe ugodnoati! Popolna zaloga Colum Premoženja te banke znaša $12.000.000.00 /ujflicpmijo ajdziio Priporočljivo ra ocpoirjoč pri zdrvr^ljetijlj crbečlcc tq rarr/jl) Ipžr.il] bolczqt. Cleveland, O, Trgovina z modno obleko za ženske, deklice in otroke. Velika zaloga spomladanskih oblek in klobukov za ženske in deklice. Slovenska trgovina z moško opravo, Slovenska krojačnica. Ker se bliža birma, se teplo priporočam staršem in botricam, da si pridejo ogledat mojo zalogo birmanskih oblek. Prav veselq in blagoslovljene velikonočne praznike vsem cenjenim odjemalcem! Fantje in možje, za Velikonoc se spodobi nov klobuk, nova kapa, nova pinta in perilo. Vsega imamo pri nas na izBero po jako zmernih cenah. Letne obleke in suknje v najbolj modernih vzorcih in po nižjih cenah kot v mestu. JOS. KLEPEC Insurance, Real Estate, Loans. 215 N. Chicago St. (Nad Woalwertb 5 & lOc Prodajalno Phone 57«8. JOLIET, ILL. Izplačalo se Vam bo, če mene vprašate za ceno, predno zavarujete svojo hišo. ali pohištvo. Na prodaj vet hiš in k»t na zapadni ia vzhodni »trani mesta. Pošiljam denar na vse kraje. 6220 St. Clair Ave. Poleg mestnega kopališča, Cleveland, O DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača pravila, katera priporoča Mgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vtaka rastlina aa ka) ee rabi. Brinjeve jagode, vreča 130 fantov .................................- $6 50 Malo črno grozdje, baksa 50 fu- tov________________$8-50 Muškatel grozdje, baksa 50 funt po ___________________________ $5.25 Bkapraea al vračunjen. SEMENA. V zalogi imam aajboljia in zanesljiva poljska, vrtna In cvetlična semena. Pilita po brezplačni cenik. Blago pofiljam poitnine prosto. math. pezdir Boz 772. :: City Hali Sta. New York, N. Y. I. Smuk poslovodja. Želim vsem skupaj -Vesele Velikonočne praznike! Star, zanesljiv prostor, kjer se obleke pravilno čistijo, barvajo, likajo, popravljajo ali predelajo. Prepričajte se! Pridemo iskat in pripeljerifc na dom. Cene nizke. Želimo vse številnim in cenjenim odjemalcem prav zadovoljne ter vesele velikonočne praznike! 17 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, 0. SLOVENSKA MLEKARNA NORWOOD DAIRY (J. Klaužer, lastnik) 1172 Nonvood Road, Cleveland, O. Razvaža na dom garantirano, vedno sveže in čisto mleko. Slovenske gospodinje! Podpirajte domače podjetje! Voščim vam prav zadovoljne in vesele velikonočne praznike! štiri teto v ruskem Pi*« Jwdp Grd|oa, Waat Park, Ohio. (Nadaljevanje) Neuljuden ia uljuden zavirač. Groza« najdba. Mraz ▼ vagonu. Povsod narod. Zopetna pešpot. Na poataji Golta. Nova tovariša. » • Na tirih pred kolodvorom Nova Ukrajina je stalo več vlakov ; le tega nisem vedel, v katero smer bo ta ali oni vozil in kdaj; vprašati si pa nisem u-pal, ker sem se bal, da morda pri tem tudi mene česa osumijo; najboljše bo, če grem kar naravnost na prejšnje mesto, £jer sem se že vozil, da se zopet skrijem v ono zaviračevo kolibico, kjer se bom lahko ne-opaženo naprej peljal. Da bc vlak kmalu odrinil naprej sem sklepal že iz tega, ker so se pričeli vojaki vračati na vlak. To videvU sem se molče, ne da bi koga vprašal, vrnil na prejšnje mesto. Dospevši do fcnega vagona, §em jo smuknil kar na-naravnost v moje staro skrivališče, toda tu sem bil pa razočaran. Na veliko začudenje sepi zagledal v mali kolibici (prejšnjem skrivališču) zavi-rača, ki me je pošteno nahrulil, kaj da hočem tukaj. Kar beseda mi je zastala na jeziku,' tako sem se ustrašil. "Kaj hočeš tukaj?" me sor-no vpraša neuljudni zavirač. "Nič," sem mu ponižno odgovoril, ter ga prosil, če bi se mogel peljati ž njim v tej kolibici. "Kaj ti še ne pride na misel," odvrne zavirač.- "Poberi se od tukaj. Tukaj se ne sme nihče voziti. Ako te najdejo kot skritega potnika na vlaku, te lahko še ustrele," mi veli neprijazno zavirač. Dalje me je vprašal, če sem videl, kako so vojaki ustrelili dva-^toveka, nega pripeti. Odvrnil sem možakarju, da sem ' videl oni grozni prizor, nisem pa hotel čakati, da bi mi osorni zavirač našteval še druge litanije, ampak sem jo urnih nog odkuril proč. ^ Prebito! Topot sem jo pa urezal. Kam naj se skrijem na vlak? Sicer sem bil pa zelo vesel, da mi ni mož napravil kakih sitnosti; če me je že spodil proč, to še ni tako hu,do, poizkusim pa kje drugje svojo srečo, da pridem na vlak, toda priti pa moram, naj bo že kar hoče; v tem mestu ne ostanem čez noč za nobeno ceno., Ker sem se bal, da me kdo iz kolodvora opazi, da hodim ob vojaškem vlaku, sem sklenil kreniti na drugo stran vlaka, ter si z one ^trani ogledam kako primerno mesto, da se vtihotapim na vlall. Rečeno, storjeno. K sreči zagledam na drugi strani vlaka pri neki drugi kolibfci zavirata na stopnicah sedečo družbo: dve ženski (begunki) in enega moškega, ki se je vračal iz ruskega ujetništva domov v Galicijo. Ker jih je zeblo, so se tiščali skupaj, ter drgetali od mraza. Moški je bil .videti zelo slab; kašljal je in stokal, da se mi je revež smilil. Ta že ne bo dolgo zemlje tlačil, si mfslim, ko sem ga o-gledoval. Tudi ženski sta ze- lo slabo izgledali; vsi trije so bili slabo oblečeni, torej ni čuda, da jih je zeblo. "Kam se pa peljete?" jih vprašam. Povedali so mi, da gredo v Galicijo in pojasnili, kdo da so. Dobro, pa še jaz prisedem k'vam," kar s®1" Y resnici storil. Omenil sem tudi, kaj bo, oe nas izsledijo in spodijo od tukaj. "No, naj nas pa izženejo," je odgovori oni slabotni mož. "Dolgo itak ne bom več živel." Kmalu zatem pride k našemu vagonu tudi zavirač; toda ta ni bil nič siten, ampak zelo prijazen. Vprašal nas j#, kam smo namenjeni? "V Galicijo,!' odgovore moji sopotniki. "Jaz pa še dalje, prav tja do italijanske meje — v Jugoslavijo," sem mu jaz odgovoril. Pojasnil sem mu tudi, da sem se nahajal cela 4 leta v ruskem ujetništvu in da se sedaj vra čam v domovino in da je zelo težavno potovati v teh časih Naprosil sem ga, da mi dovoli peljati se tukaj, ker drugje ne najdem primernega prostora Ena^o so ga prosili tudi oni trije potniki za dovoljenje. Zavirač nam je omenil, da bo malo teško, ker ni nikomur dovoljeno voziti se na tem vlaku, kakor samo vojakom in želez škim usNžbencem. Po krat kem pomisleku nam je dovolil, da se lahko ondi peljemo; samo skriti moramo biti dobro, da nas ne zapazijo s kolodvora, vlak bo že v kratkem odrinil naprej. Vresnici, vlak se je kmalu zatem pričel pomikati dalje in zapustili smo vsi vese li Novo Ukrajino. Nismo se vqzili niti 10 minut, ko zagledam ležati poleg proge mrtvo truplo nekega moškega s prestreljeno glavo ter vse tja po snegu s polito krvjo. Nedaleč od tam leži druga člo* veška žrtev, tudi vsa okrvav Ijena. Kaj se je zopet tu vršilo? Skoro gotovo kak brutalen umor? V resnici je prav, da se odpeljemo od tukaj na prej, ker v Novi Ukrajini je zelo nevarno za. tujce. Zavirač, ki se nas je usmilil, je imel pravdato napotje z nami. Predno je vlak peljal mimo kolodvora, smo se za toliko časa zbasali v zaviračevo'kolibico, zavirač je piy stal zu naj; zatem smo mu pa naredili prosto*, da je zaviraj lahko sedel na svojem prostoru; vse dli smo se na stopnice vagona, kjer nas je prav pošteno zeblo Ker se je jelo že polagoma temniti, nam je zavirač oblju ji, če mogoče, v temi premesti r kak prazen vagon; med tem nam je pa pripovedbval svoje doživljaje ? Rekel je, da se je nahajal v vojnem ujetništvu v Avstriji, odkoder se je še le nedavno vrnil, in sedaj opravlja to službo zavirača. Na moje vprašanje, kako se mu je godilo v Avstriji, mi je povedal, da ni bilo ondi dosti prida, osobito ne za ujetnike. Vse bi že šlo, če bi tam živeža tako ne primanjkovalo. No, v Rusiji je pa še 10 krat slabše, ker je človeško klanje vedno na dnevnem redu. Med tem je naš vlak privozil na neko postajo, kjer se je za malo časa ustavil. Zavirač je med tem hitro poiskal za nas primeren prostor v nekem vaf gonu, ter nas v naglici v' temi odvedel tja. Velel nam je, da naj se požurimo, da nas kdo ne opazi. Jaz sem jo naglo pobrisal v oni vagon na odkazanj mi prostor; z ostalimi tremi je bila pa težava, ker so bili vsi trdi in neokretni vsled mraza. Ko smo bili Že v vagonu, nam je zavirač naročil, da moramo biti tiho, osobito tedaj^ ko se bo vlak ustavil. Zatem je za-pahnil vrata za nami in odšel na svoje mesto. V našem vagonu je bilo nekaj vreč ovsa; prerej ga je ležalo na tleh razrtsenega. Moji sopotniki so sedli na vreče ter tarnali, kako jih zefre; a pošteno je zeblo tudi mene, ker je mtaz vedno bolj pritiskal. Boječ se, da se ne prehladim, ali celo zmrznem, sem pričel ceptati z nogami po ovsu, ter mahati z rokami, da sem se ogrel; moji sopotniki so pa mirno sedeli tjyr tarnali kako zelo jih'zebe. č#avno sem jim velel, da naj mene posnemajo, me. niso hoteli ubogati, ker jih je preveč zeblo. One* noči in vožnje v mrzlem vagonu ne bom zlepa pozabil; čeravno me je zeblo prva pošteno, sem vse to ra4e volj$ pre- GLASILO K. S. K. JgPNQTE,". 16. APRILA, 1924 vlak ne bo dalje vozil tako naial v mislih, da se peljem domov. iie vem. koliko je bila približno ura, ko se vstavi prpti jutru vlak, nakar vstopi k nam zavirač s poveljem, da*se moramo iz ysgona umakniti, ker kmalg. Nad vse uljudni zavirač je nam velel, da naj se podvizamo, ker bi nas lahko vojaki tu notri zalotili, kar bi imelo gotovo slabe posledic'e za nas. Ker'30 bili moji sopotniki vsi preželi, da so se komaj dvignili pokonci, sva ji-jna, zavirač in jaz pomagala iz vagona, da ni pri tem kdo padel po tleh. Dospevši venkaj, smo se vsi iskreno zahvalili dobremu zaviraču za njegovo u-ljudnost, nakar smo se počasi podali v kolodvorske prostore, da se malo ogrejemo. Todn, kakor je bilo povsod in vse .narobe, tako je bilo tudi tukaj. Na postaji je i>ilo le par uslužbencev in nekaj potnikov, ki so prezebali v čakalnici, ter se zavijali v svoje kožuhe. Na kolodvoru v čakalnici ni namreč gorela nobena peč; šipe pri oknih so bile vse pobite, vrata polomljena. Od kod je torej pričakovati toplote? V resnici, kakšna beda je povsod! Bil sem že pošteno utrujen in zaspan, ker nisem Vso noč za-tisnil očesa; toda nevarno je spati v takem položaju na mrzlem prostoru; lahko bi zaspal za — vedno. Moje sopotnike je kmalu zatem premaga) zaspanec, toda jaz sem rajši hodil sem in tja, ter nostrpno čakal, da se napravi dan, da grem zopet svojo pot naprej, če ne z vlakom, pa peš. Pri tem sem koval razne načrte, kako in na' kak način bi čim preje dospel iz te nesrečne Rusije. Vprašal sem več železniških uslužbencev, kdaj odrine kak vlak proti Birzuli in Galiciji, toda brez uspeha. Ker je bila železnica vsepovsod v slabem stanju, mi ni mogel nihče dati zadostnega pojasni- bil, da naa na prihodnji postftojA. Rps^ftt&mtajk^Bi^O^aj- pomenl Gotovtf nič dobrega; nikakor pa nisem upal vprašati glede odhoda vlakov, kajti bal sem se, da me osumijo za špijona- Molče sem stopil v čakalnico, kjer je bilo že več drugih potnikof in sem končno vprašal ngkega begunca, kam je namenjen. .Potnik, mlad fant, je povedal, da je namenjen ze- "No, jaz sem pa od Maribora." mi o " ----------- je stal poleg onega Čeha ter nHIIIIIIIIIIIlilllllllllllJItllllllllllllllllHlii me vpraša: "Slovenec si ti? Ce spremenite svoj naslov, Od kod? Iz katerega kraja?" naznanite to društvenemu taj- "Blizu Ljubljane sem do- niku. ma,' mu odgovorim. j |||||Mlm||l||ll||l|WM>M>WM^||||||l|||| bolje iti kar peš zopet nekaj časa, dokler ne dospem zopet do kakega vlaka. Svetovalo-se mi je, da naj grem peš do Golte, kajti od tam naprej pa že vozijo vlaki proti Birzuli. Ko se je zdanilo, sem se takoj podal na pešpot proti Golti, po bližnji cesti in ne po tiru, kakor mi je bilo svetovano. Mudilo se mi je tako, da sem pri tem celo pozabil zapisati ime one postaje. Urno, kar je dalo sem stopaj po cesti; spotoma sem zav-žil malo slanine in nekaj suhih skorij ter hitel, naprej, da mi je že pot tekel po čelu. Kmalu po poldnevu sem že dospel do železniške proge, odkoder 'sem ugledal mestece Golto. Hvala Bogu! malu bomo tam. Nato sem še bolj naglo stopal naprej. Že sem dospel do prvih hiš, ko začujem streljanje iz strojnih pušk. Ho, kaj pa je to? Ustavil sem se sredi pota, nevedoč, naj li grem naprej, ali ne. To je pa že od sile. Kamor pridem, pokajo v Rusiji puške. Ali je tudi v tem mestu revolucija? Nekaj časa sem stal sredi pota in premišljeval, kam naj jo krenem. Ker je med tem Časom streljanjč ponehalo, sem se odločil potovati naprej,' da pridem na kolodvor. Kar hoče pa naj bo, sem si mislil-, ko sem stopal po malem mestecu, dospevši srečno na kolodvor Goito. Na tirih pred kolodvorom je stalo več tovornih, toda nič osebnih vlakov, izvzemši lepega ekspresnega. Mislil sem ai, da ta eks^fesni vlak gotovo odpelje proti Birzuli, toda moj up je splaval po vodi! Ko sem hitel na peron, da vprašam, kdaj odpelje prvi vlak v Birzulo, zapazim ondi dosti ifrojnih pušk, pripravljenih za strel ; poleg njih so pa stali vojaki pripravljeni za i vsak slučaj. Zagledavši to mo-rilno orožje, sem bil ves potrt; I študiral sem, kaj vse to orožje m VABILO m4 k igri ALI SE ZAVEDATE? DA ŽIVIMO v času katoliškega preporoda? Da moramo napeti vse sile, da dvignemo katoliška društva naše dične K. S. K. Jednote? AKQ SE ZAVEDATE tega. tedaj na delo vsepovsod za katoliški tisck! Priporočajte in širite kafoliška lista: , "EDINOST " IN "AVE MARIA" čE HOČETE biti dobro poučeni o delavskem gibanju in razmerah tedaj čitajte "EDINOST", ki izhaja dnevno štirikrat na teden in prinaša raznovrstne delavske in gospodarskke članke. Pri'naia najnovejše vesti in je'pravi boritelj zatiranih delavcev. Stane letno $4.00. _ . POŠLJITE NA "EDINOST" S1.00 IN DOBIVALI JO BOSTE TRI . MESECE ZA POSKUŠNJO. "AVE MARIA" je edini slovenski nabožni katoliški list. Izhaja dvakrat na mesec. Prinaša najlepše nabož.ie članke in raznotere zanimive razprave. Kjer ni slovenskega duhovnika, je ta list pridigar rojakom v naselbini. Letno stane $2.50. POŠLJITE NA "AVE*MAKIA" $1.25 IN PREJEMALI BOSTE LIST POL LETA ZA POSKUŠNJO! Knjigarna "Edinost" je največja slovenska knjigarna v Ameriki. Pišite po cenik. Tiskarna "Edinost" je danes edina slovenska katoliška tiskarna v Ameriki. Izdeluje vsa tiskarska dela in se priporoča katoliškim društvom v naklonjenost. Za pojasnila pišite na: "EDINOST" "Deseti Brat" katero. priredi iz prijaznosti IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO "PREŠEREN". V K. S. DOMU NA BtTtLER IN 57. CESTI, PITTSBURGH, PA. na velikonočno nedeljo, dne 20. aprila '24 ob 7:30 zvečer, v korist slovenske cerkve .-, ,. - Vstopnina: Za cdrastle 75c, za otroke 2§c. Vstopnica je fSTdi veljavna pri srečkanju zlate žepne ure. - 2 K.U J LoM^a Opomba: Ker je čisti prebitek te igre in žrebanja zlate žepne ure namenjen v korist cerkvene blagajne, se cenjeno občinstvo in vse farane uljudno vabi ter prost da te prireditve vdeležijo v obilnem številu. ■.¥■•■'.■■ t'- Cerkveni odbor. J, == VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. voščim vsem mojim odjemalcem in se jim priporočam fse nadalje. Imam vedno sveže grocerijsko blago po zmernih cenah, kakor tudi Cigarete, tobak, sladščice (candy) in sladoled. Velika zaloga raznih šolskih potrebščin. Se toplo priporočam* cenjeni naklonjenosti. Frank Matjašič 1115 Norwood Rd. Cleveland, O. Nasproti slovenske cerkve. P • < % > Telefon: Penn. 1031. 6. MARCA t. L JE PRIČEL IZHAJATI NOV SLOVENSKI LIST Naš Dom ilustrovan tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. Naročnina mu ja: $2. — za celo leto, $1. — za pol leta. "Naš Dom" je nestrankarski list in piše za koristi slovensko-ameriških domov. Ker torej piše "Naš Dom" tudi za koristi Vašega doma, skrbite, da bo "Naš Dom" stalno prihajal v Vaš dom. V ta namen še danes pošljite svojo naročnino. NAŠ DOM 261 East lOth Street , New York, N. Y. SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA anton zbasnuc Room 206 B«kewell Building, Pittsburgh, Pa. f** 1 > v (Nasproti okrajne sodaije) Izdelujem prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja, kup.10 P« " it »tari »lastila, pobotnic« in raznovrstna druge notarske listine itiko. Atn« Velikonočno Naznanilo! Kakor vam je že znar.o, se bliža Velikanoč in je zato neobhodno potrebno, da si človek preskrbi svoja Velikonočna mesna jedila.'20 let je že minilo, odkar sem začel s svojim poslom in kakor v pretečenih letih tudi letos sem pripravljen vam postreči z dobrim in okusnim prekajenim mesom. V zalegi imam vsakovrstno domače suho meso, posebno pa 2ELODCE, ŠUNKE, PLEČETA in SUHE KLOBASE. Cene primerne. Pošiljam tudi izven mesta po C. O. D. — Gospodinje ne pozabite hišne številke. Anton Bašca, 1016 E. 61. St. CLEVELAND, OHIO. mmmmmmmmmwMmm Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom in rojaktnjam john gottlieb Slovenski javni notar in sodnijski « tolmač 1S4S W. 22nd St. Chicago, IU. 4 Telefon: Canal 3087. ; ! Prva slovenska trgovina z oblačilnim blagom v Chicagu. veliki izlet v - jugo-slavijo s svetovno znanim parnikom 1 "AQUITANIA" , * U-S4T Um Odpluje iz New Yorka 7. maja J. i (PUEKO CHKRROUSGA) Prešivitt < uhavr.ih dni na Morju ali manje od 9 dni od N«w Yorka do Jugoslavije. — Isfctnikc bo otefeao vodil a.' St. M. Vukorid. uradnik Cunard pro«« v N«w Yorku, ki j« bil prvi ur*4aik Jugoslovanskega intrtlsefa IroninUU v N«» Yorku. Oosp. VUKOV1C bo s iiletniki skupaj potom! naravnost do Zagreba. Ur bo vodil račun o vsake® potnika; pasti bo tudi. da bo lahko r»skdo udobno potoval. CUNARD LINIJA i« tnaaa po c*;«n svetu vslc4 itborn« pu**o*b« aa parai-kih in itvrstn« kuhinj«. Me samudiU ]• iivanredno u rod ne prilike, da a tem iileiom obiitate staro domovino. Za nadaljna pojasnila obrnite s« do najbiitjega agenta Cunard prog«, t vaj cm mestu pa na CUNARD UNE Hotel Clevtiand Dtdg. CUv.U«*. O. ANATOLK LB BRAZ: Islandska Velika noč, (Is frmneoiiin« prrvr! P. V. B.) Dolgo časa je bil brodaril po kakor smo rekli v bogoslovju. toplih morjih in zato je ostal zmrznjen kakor kaka ženska, kakor kaka mačka, šele pred v razredu očeta Brousterja. Zdelo se mi je, kakor da bi stal na pragu paradiža, pred Pre- tremi leti se je ukrcal za ribji stoli in Vojskinimi, trumami. V lo* pri Islandu, pa bolj iz ne- tej nepozabljeni uri mi je bilo premišljenosti kakor vsled po- dano, meni ubogemu cerkovni-klica. Ni bil tako vstrajen ka- ku na krovu islandske ribiške kor mi, ki smo že od mladosti ladje, gledati čudež, ki ga sam bili udomačeni v mrzlem polar- i papež gotovo ni še nikdar vi- nem podnebju. Sicer mu je pa tudi manjkala odporna sila. Njegova postava ni bila dovolj močna, niti niso bila njegova pljuča jaka. Že prvo leto je začel kašljatL človek pa, ki v onih krajih kašlja, je izgubljen. Ker je to vedel, je postal včasih čemeren, čeprav je bil j del . . . Ognjene rože so žarele v vedno bolj močni luči. Najbolj čudno je bilo pa sledeče: .Tista, ki je prva zrastla, se je nenadoma ločila iz srede drugih, se dvignila proti nebu, plavala tam kakor bi bila obešena par trenutkov, potem pa izginila proti polu skozi ne vem od narave najbolj vesel in naj- kakšno skrivnostno odprtino, bolj brezbrižen izmed vseh to- Ostale pa so se nenadoma na- varišev. Komaj je prišel na gnile, kakor bi zvenele, in u- kopno, se je kar strmoglavil v gasnile. In na mestu čudovite- zabave, na ladji pa ga je vzne- ga šopka je ostala v odprtini mirjala misel na prezgodnji med meglami Samo še nejas- konec. Sicer se je meni zaupal na daljna bleda svetloba mleč- in še tedaj je govoril navadno ne barve. samo v šali, tako da sem mislil, Nehote sem sklenil roke in da stvar ni resna . . . Neprestano se je obračal na svojem ležišču. "Ali ležiš dobro?" sem ga vprašal. Ker je trepetal po celem telesu, sem se vlegel na pol nanj, da ga ugrejem. "Z menoj gre proti koncu," mi je rekel . . . "Vedno je slab- moje ustnice so kar same od sebe začele moliti. Ali ste že kdaj stopili v bretonsko cerkev v noči velike sobote, na predvečer velike noči? Na koncu ene stranskih ladij 30 pobožne žene postavile ta-kozvani "grob." Videti ga ni mogoče, ker ga pokrivajo mrtvaški prti. Toda sprevod. Tam sem v svojem dvanajstem letu spoznal deklico z imenom Katarina Man-chec, ki je prišla s svojimi sta-riši iz zaliva Porz-Mazpja. in slučaj je hotel* da se je vsedla 4poleg mene na isti grobni kamen. Takrat nisem dvomil, da bo postala neki dan moja žena. Pri 'pogrebu ljubega Boga' sva se spet znašla deset let pozne^ je, ko sem prišel od vojakov nazaj.' Bila je jasna noč in nebo kakor iz žameta. Procesija je odhajala od postaje pri kal-variji in zavila na male ozke poti, ki vodijo doli v mesto in ki jih imenujejo v Paimpolu 'zelene poti.' Množica, stisnjena med obronke, kar ni mo^la naprej. Pri enem teh pritiskov sem čutil na svojem hrbtu mehka topla prsa. Obrnil sem se. To je bila ona . . . Katarina Manchec. . (Dalje prihodnjič) (osle) posebno veliki po SOc, črne v»ste po 75c. OHelnfki po 50r. Srpi, veliki za Mepati po $1.00, Srpiee Cpralce) po 75c. — PoSljite denar ali PoStnfno plačfcmo mi. Edina agentura za Ameriko za najboljše v STAROKRAJSKIH KOS drugo starokrajsko orodje. Razpošiljamo na vse kraje po sledečih cenah: Struftke motike ročno kovane pri Dobrem polju po «1.50. Fabri&ke motike, malo težje $1.00. kom, najboljše in najmočnejše . "moldov-keM, 25, 28, 30, 32 palcev dolge po «2.50. Pri naročilu 6 kos po $2.25. Kom, zvane "poleranke" «2.00. Pri vsaki kosi je rinkca in ključ. Kosišča, na Kranjskem delala po «1.5«; močnejša, tukaj delana po .. «2.00. Klepanje, dvoje vrste po «1.50 teška, ročno kovana po $2.00. "Bergamo" brusni kamni poštno nakaznico z naročilom vred. Naslov napišite samo^ še. Enega prihodajih večerov Kristus je tukaj. Verniki mo- boš molil nad menoj Requies-cat v miru, dragi moj cerkovnik." \ "Da, če boš ti hotel." "Jaz ali moja usoda . .. Lahko noč. Tvoja toplota m6 u-greva, skušal bom zaspati.-. . . To je edino, ki še kaj velja." Ni se več premaknil. Sp§-nec ga je objel—tisti fposebni spanec onih krajev, ki človeka potlači nenadoma, na mah, kakor ubitega vola. . V sosednjih posteljah je dvajset ribičev, z desnega in levega krova kar pomešanih smrčalo v parih, s hrbtom proti hrbtu ali s prsmi proti prsim. Megla njih izdi-havanja je še bolj zgoščala temo . .. Žalostne misli so me začele obhajati radi Guillaumea; rekel sem sam pri sebi: "Kaj hočeš, saj ne bo več zaspal. Kaj če bi se šel sprehajat na krov? Tvojemu bratu bi bilo bolj prijetno in ti bi bolj prosto dihal." Trenotek pozneje sem bil že zunaj, oblečen kakor medved. čakala me je prikazen, o kakršni se meni, staremu islandskemu ribiču, nikoli še sanjalo ni, čeravno mi vse izvanredno-sti te narave niso bife nič posebnega .. . Vse nebesno ozad-proti severu se je premikalo, dasi je bij veter pojenjal in je na mestu, kjer se je nahajala "Misericorde," vladal popoln mir. Megle so valovale, kakor bi jih gnali nadzemski dihi. Nenadoma so se razdelile in v prostoru med njimi se je začela dvigati lahko in počasi visoka, bela luč, dolga in bleda, podobna razcvitu nebeške rože v zaspani vodni tišini. Ko je bila popolnoma dorastla, so nastale spodaj iz njenega pec-lja v vseh smereh stotine in stotine enakih rož. Šel sem do sprednjega dela ladje. Tu sem se vsedel na konec sprednjega ležečega jambora in občudoval ves zamaknjen. Megle so hitele naprej z ene strani na drugo kakor zastori in kakor v cerkvenem svetišču, propuščale pogled na ta izvanredni pla-menasti šopek, ki se je razcvel v vsej svoji krasoti, še nikdar niso bili moji pogledi tako daleč segli v globočino severnega neba. . & H lijo kleče njegovo prisotnost za temi zagrinjali in v mislim gledajo njegovo božje telo, ki so ga tri Marije mazilile. Celo noč ga tiho objokujejo ali ga pa kličejo v molitvah, ki so podobne zdihovanju. Nenadoma pa pobarva jutranja zarja okna. J»Tu nastane veliko pričakovanje. To je ura, ob kateri ie Magdalena prišla h grobu, ko je vladal še polmrak, zapazila, da je bil kamen z njega dvignjen in spoznala* da je prazen. Zavese se razgrnejo: duhovnik se prikaže v belem oblačilu kakor beli mož v evangeliju in izgovori slovesne besede in cerkev zadrhti in iz vreh ust zadoni himna veselja: "Krist je vstal!" To je obred, ki ga praznujejo v Paimpolu na večer velikega petka. V sredi cerkve je postavljen mrtvaški oder, okrašen's črnimi preprogami, ki so posute z velikimi srebrnimi solzami. Kristus na križu, v skoraj človeški velikosti,* leži na mestu rakve. Duhovniki molijo nad njim mrtvaške molitve, kakor da bi bil zares umrl, po odvezi pridejo novači in položijo križ na nosilnico in mrtvaški sprevod se razvije, spredaj duhovščina, za njo ves narod. Marsikatera starka s satrinsko avbo na glavi vzdihuje obupno v svoj robec. V mraku pridejo na višino mesta. Tamkaj na križišču cest, odkoder sega razgled deleč na morje z otoki in predgorji, se dviga kalvari-ja iz barvanega lesa na grahit-nem podstavku v podobi oltarja. Tu sem položijo ljubega Boga pred ta oltar na ležišče pomladnih cvetk. Potem gre procesija po griču nazaj dol in poje žalostinke preroka v nočni tišini. "Ti ne bi mogel verjeti, Jean-Itene,' mi je rekel polglasno kapetan; "ti ne bi mogel verjeti, kako se mi je milo storilo, ko sem se domislil tega obreda-, ki ga bodo praznovali še to leto brez mene. V času, ko sem bil še deček, smo prihiteli v trumah iz vseh vasi ob morskem zalivu. Stara cerkev Naše Ljube Gospe ni bila dosti velika za vse romarje. Mnogo IMAM V ZALOGI 12 LET SE NAD PRAVE LUBASOVE HARMONIKE f tri in štirl-vrsme, dva, tri ln Štirikrat, nemško in* kranjsko uglašene kakor tudi kromatične in pa kovčeke. Harmonife so najboljiega dela in opremljene a zaporo za zapreti. Imam v zalogi tudi ie rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov po nizkih cenah. Imam v zalogi tudi STAROKRAJSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1.50 komad, 6 skupaj ali več naročenih po $1.25 s - poštnina vred. Imam na zalogi tudi klepalno o/odje dvoje vrste, BERGAMO brusilne kamne itd. po nizkih cenah. ALOJS SKULJ, 323 Epailon PL, Brookljn. N. T. STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN. . y^,no„v Zi,04i nove vrste Lubaaove harmonike, rožne kovane plenluče, I i U-me steklenice. — Pridite osebno ali pišite po cenik. A. GRDINA iti SINOVI • PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. 1053 E. 62nd ST. Odprto dan in noč Telefon: Randolph 1881 Vaši prihranki vloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed na»ih držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno po-*što V svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 odsto obresU na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo - ali ne. NaA kapital in rezervni sklad ▼ vsoti ve« kot «740,000 je . , mak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STS. 11 JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce, kasir. Joseph Dunda, pomož. kasir. Prva slovensko-hrvatska MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY 1818 W. 22nd St, Chicago, IIL Pozor kospodlnjel Ako rabite pri gospodinjstvu irefc vlek«, dobra sladko, aH kislo ameteM^Oream) ali okusno, do na narejeno maslo, Butter, oglasite se v moji mlekarni. Jaz prodajam mleko, je pasterili-zirano; dobivam ga tuuavnoat od farmarjev. Mleko je prejo natančno pre-skušeno in pregledajo pd Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre ta mlekarne; torej garantiram aH jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejeneoat. Mleko razvaiam po hišah točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila se toplo priporočam FRANK GBILL, »lovrasko-hrvaUkt mUkar 1818 W. 22nd St, * Chicago, IIL JOSIP MODIC 1033 Ea*ft52ncl Št. Cleveland, O. elefon: Randolph 7386 SLOVENSKA GROCERIJSKA TRGOVINA. Vedno sveže blago pu nizkih cenah. Naročila razva-žam na dom. Vsem cenjenim odjemalcem želim prav vesele in samovoljne velikonočne praznike 1 ZASTAVE, BANDERA, REGA LJJE in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J: izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, IIL Bilo je kakar bi se za navad- jih je ostalo zunaj pod stebrov-nim nebom odstrl veliki božji jem in v drevoredih pokopali-tabernakelj, tabernaculum Dei, šča in čakali so, da se je začel IftCE SE Frank Blažič, star 49 let; mož od Mrs. Mary Blažič, nedavno bivajoč na 9477 Ewing Ave., South Chicago, 111. Imenovani je član K. S. K. J. in sicer pri društvu Vit. sv. Flori-jana št. 44, So. Chicago. — Ako se v treh mesecih imenovani Frank Blažič ne zglasi, bo njegovo ime izbrisano iz posestva, ozir. lastninskih listin hiše. {Advertis.) ZAHVALE. Mr. Alois Skulj, Brooklyn, N. Y. Cenjeni:— Poslano harmoniko prejel nič poškodovano, sem zelo zadovoljen. Tony Grum, Northbrook DI. Lansko leto od Vas naročena harmonika se je mojemu sinu tako dopadla, da sem jo moral njemu odstopiti, pošljite mi cenik, da si izberem drugo. Anton Sedey, Gallup, N. Mex. S poslano mi harmoniko ste mi zelo vstregli, sem zelo zadovoljen in si bom naročil tudi kovček. Martin Reger, Manor, Pa. Poslano harmoniko sprejel in sem jako »dovoljen ter se Vam zahvaljujem. * Jojin Marinch, Martin, Pa. T Vaš Velikonočni denarni DAR bo še PRAVOČASNO IZPLAČAN, ako ga pošljete Z BRZOJAVNIM PISMOM/ Take pošiljatvp izvršujemo točno, a naša pristojbina znaša za poedine pošiljatve SAMO $1.0(0.. Ako tedaj še niste poslali daru, storite to sedaj skozi poznato FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St New Tork. N. T. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. [0E30E0 10 Ako ste tudi Vi med onimi rojak!, ki so Namenjeni v stari kraj na pomlad, je v vaše korist, da pišete naii tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vaa pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere jc naša tvrdka aploino znana in priporočana I Imejte to *na umu! . RAVNO TAKO JE V VASO KORIST, ako nam poverite vse po- ^ sle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka. vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu ▼ Nev York itd., kakor je to storila ie za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvali U za točno postrežbo I POŠILJANJE DENARJA. Naša banka ima svoje laatne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadajo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najtifljimi. Vse pošiljatve ac nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Denar pošiljamo ali po polti, aH potom brzojavnega pisma, aH pa direktnem brzojavu. Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo ta drage dežele po polti in brzojavno. < ] Za obilna naročila se vam priporoča SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Česark, 70 - 9th Ave. New York, N. Y. Važno, pametno in pravilno ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v vame, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo, vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO. t 7T W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. T • Jos. Stampfel, 6129 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telephone: Randolph 3910. MODNA TRGOVINA. e & 16 r 6 r ALI i letošnjo >7 Cena 20c fe imate letalnih BLAZN1KOVO PRATIKO? Cena 20c, V zalogi imaa, tudi Mohorjeve koledarje. Cena 40c Naročiti jih, dokler zaloga a* poide Največja zaloga slovenskih knjig. Ob Širni ceniki zastonj. J. A LE S SVOJI'K SVOJIMI Podpisani toplo priporočani rojakom Slovencem in bratoir Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo otroke; v zalogi iman^udi veliko izbero čevljev sa ienske. tudi naročila zs i po mri «2? GLA88 AVE. CLEVELAND, OHIO. pO JOHN GERM, Velika zaloga oblek za ženske, deklice in otroke. flot re! Zglasite se pri meni in si oglejte lične obleke za birmanke. Pri tej priliki voščim vsem cenj. odjemalcem veselo Alelujo I 6 6 & & r e 817 East C SL Ptaeblo, Cofe